85*54 AA 60100^00 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIIviukšKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini n i< Abb. postale 1 gruppo (^6113 4(K) lil* Leto XXXVII. Št. 48 (10.870) TRST, četrtek, 26. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MIRNO OZRAČJE V ŠPANIJI PO NEUSPELEM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA Centristični predstavnik Calvo Sotelo je dobil .Detant m«ra "* območja sveta • 1 , , ij in vsa področja mednarodnih odnosov zaupnico v parlamentu za sestavo nove vlade GOVOR SEKRETARJA PREDSEDSTVA ZKJ DRAG0SAVCA NA KONGRESU KP SZ v v Španska vlada in kralj odstranjujeta naj reakcionarne j še elemente iz vojske - Se vedno nepojasnjena vloga namestnika načelnika glavnega štaba Alfonsa Armade MADRID — Po ponedeljkovem neuspelem poskusu državnega udara so vse državne inštitucije v španskem glavnem mestu začele ponovno nemoteno delovati. V parlamentu so ponovno glasovali o zaupnici predstavniku unije demokratičnega centra Leopoldu Calvu Sotelu za sestavo nove vlade. Tokrat je Suarezov naslednik prejel absolutno večino glasov in sicer 186, proti je glasovalo 138 poslancev. Za Calva Sotela je glasovalo tudi 17 predstavnikov, ki so se prejšnji petek vzdržali. Voditelj španskih socialistov FeLpe Gonzales je v razpravi o programu nove vlade izjavil, da je njegova stranka v sedanjih kritičnih razmerah pripravljena stopiti v vlado. Čeprav je ta predlog podprl tudi voditelj komunist čne stranke Santiago Carrillo in številni poslanci unije demokratičnega centra so na Suarezov predlog odgovorili s ploskanjem, je Calvo Sotelo odionil to ponudbo. Včerajšnje številne aretacije vojaških častnikov in pripadnikov civilne garde v Madridu, Valencii in drugih večjih mestih, so dokazale, da je bil neuspeli državni udar dobro pripravljen. Po številnih izjavah španskih politikov in komentarjih v španskih sredstvih množičnega obveščanja j-a razvidno, da je le odločnost kralja Juana Carlosa uspela obvarovati mlado špansko demokracijo. Povsem je tudi jasno, da so za tragično figuro zakrknjenega fašista Antonia Tejera Molina stali pomembni člani najvišjih španskih vojaških in ne samo vojaških krogov. Izkazalo se je, da neuspe- ■lutiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiinitiiiiiiniiiiiiiii imtiiiiitmtiiiiimuiiiiiiftiiii Protijedrski poziv papeža iz Hirošime li poskus državnega udara imenovan «operacija galaksija* izpred treh let ni bil samo poskus nerazsodne skupine nostalgikov. Miren prehod španske družbe v pluralistični demokratični sistem ni oklestil moči frankističnih skupin v vojski in šg posebej v civilni gardi, na katero se je oslanjal Francov režim. Španska javnost je včeraj zahtevala jasno sliko o ozadju zasedbe parlamenta in neuspelega državnega udara, ki bo prav gotovo pustil posledice v razvoju španske družbe. Neodvisni madridski dnevnik »El Pais» je včeraj zapisal: «To ni samo predrznost norca, podpolkovnika Tejera; treba bo iskati globje, z vsemi energijami bo treba opraviti kirurški poseg, ki ga zahteva primer*. Vse kaže, da španska vlada in kralj nameravata upoštevati te zahteve. Po aretaciji Antonia Tejera Moline, ki je po pisanju «Diaria 16» uspel »ponižati ljudstvo in povzročiti pri Špancih neskončno jezo in globoko sramoto* in njegovih najbližjih sodelavcev se je začela velika čistka v vojaških vrhovih. A-retirali, so poveljnika vojaškega območja Valencie generala Milansa Del Boscha, ki ga je vrhovno poveljstvo že v torek zvečer odstavilo. Njegovo vlogo v državnem udaru je potrdil tudi voditelj desničarjev v parlamentu Manuel Fraga Iribame, ki je izjavil, da sta imeli glavno besedo pri neuspelem poskusu državnega udara dve osebi, med katerima je tudi Del Bosch. Imena druge osebe ni hotel povedati. Nekateri trdijo, da je Tejere pričakoval podporo vojaškega okrožja Barcelone. Vendar je vrhovno poveljstvo te govorice zanikalo, ko je poslalo poveljnika tega območja Pascuala Galmesa poveljevati v Valencio, kjer so aretirali tudi vojaškega guvernerja, ki je odklonil ukaz, naj aretira generala Del Boscha. Pučisti so verjetno imeli svojega najpomembnejšega predstavnika v osebi generala Alfonsa Armade, namestnika načelnika glavnega štaba in do pred dvema tednoma tudi svetovalca kralja Juana Carlosa za vojaška vprašanja. Njegova vloga pri poskusu državnega udara je še vedno nejasna, čeprav naj bi bil član zarotniške skupine je sodeloval pri prepričevaniu podpolkovnika Tejere k predaji. Poleg teh o-ficirjev je vrhovno poveljstvo ukazalo aretirati še približno 170 visokih vojaških predstavnikov. Pomembno vlogo pri odpravi ponedeljkove nevarnosti je imel načelnik glavnega štaba Jose Gaberiras Montero, ki je uro po vdoru v parlament sprožil in nato vodil »operacijo Diana*, ki so jo pripravili kot reakcijo na možen poskus državnega udara. Za načelnika glavnega štaba ga je imenoval Suarez, ki ga je tudi določil za nadzornika najreakcionar-nejših krogov v vojski in za njeno postopno defašistizacijo. Njegovo i-menovanje, proti kateremu so nastopili številni starejši generali, se je tokrat pokazalo za odločilno. Za petek popoldne so vodstva vseh pomembnejših demokratičnih strank in sindikatov napovedala po vseh več- jih španskih mestih enotne manifestacije obsodbe poskusa državnega udara. Pet dosmrtnih kazni za nacistične zveri iz Majdaneka BONN — V Dusseldorfu je tik pred koncem eden zadnjih procesov proti nacističnim vojnim zločincem Tokrat proti devetim bivšim paznikom zloglasnega taborišča Majdanek. za peterico katerih je državni tožilec zahteval kar 20 dosmrtnih obsodb, za trojico od 3 do 10 let zapora, za enega pa oprostitev. Proces .je trajal pet let, ob kon- cu pa je državni tožilec Dieter Am-bach zahteval dosmrtno kazen za Hildegard Laechert, ki so jo v Mai-daneku imenovali «Krvoločna Brigita*. Ena njenih navad .je bila nahujskati svojega volčjaka zoper taboriščnike in pustitiga, da jih raztr gal. Dokazali so ji, da je zagrešila osem umorov. Prav tako dosmrtno ječo je Ambach zahteval za Hermine Ryan, Petra Hackmanna, E-mila Lauricha (ki so ga imenovali »angel smrti*) in za Fritza Pe-tricka. BANGKOK — Italijanski zunanji minister Colombo je končal dvodnevni uradni obisk na Tajskem. Pred povratkom v domovino bo še obiskal Kalkuto in New Delhi. Poudaril je tudi življenjski pomen neodvisnosti, enakopravnosti, nevmeša-vanja in samostojnega delovanja partij in gibanj ■ Pajetta ni še govoril. MOSKVA — Tretji dan 26. kongresa KP Sovjetske zveze je bil skoraj v celoti posvečen pozdravnim govorom voditeljev delegacij tujih komunističnih partij. Med njimi je najbolj odjeknil govor sekretarja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Dušana Dra gosavea, ki je po pozdravnih besedah podčrtal, da se jugoslovansko-sovjetski odnosi uspešno razvijajo po načelih, vsebovanih v beograjski in moskovski deklaraciji iz let 1955 in 1956 ter v drugih dokumentih, ki so bili sprejeti na srečanjih tovarišev Tita in Brežnjeva. «Ta srečanja so pozitivno vplivala na razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov in na sodelovanje. Potrdila so, da je spoštovanje teh načel, dosledno spoštovanje lastnih razvojnih poti socializma in razlik v mednarodnem položaju dveh dežel tisti temelj, ki omogoča stabilen ih vsestranski razvoj enakopravnih jugo- slovansko-sovjetskili odnosov, kakor tudi krepitev prijateljstva in zaupanja med našima deželama in partijama. To je potrjeno tudi larfi v pogovorih na ' najvišji ravni ob bivanju sovjetske delegacije pod vodstvom tovariša Brežnjeva v Beogradu.* Govornik je nato dejal, da izkušnje neprestano potrjujejo veliko različnost poti revolucionarnega boja, prav tako pa tudi zapletenost problemov in protislovnost socialističnega družbenega razvoja v .sodobnem svetu. «Vse progresivne sile nenehno doživljajo potrditev, kako življenjskega pomena so neodvisnost, enakopravnost, nevmeša-vanje in samostojno delovanje partij in gibanj, njihova .. odgovornost do lastnega delavskega razreda in naroda. Brez tega si danes ni mogoče misliti prostovoljnega inter-nacionalištičnega sodelovanja' in solidarnosti. Na teh osnovah razvoja liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiMiiHiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiHifiiNiiiiiiiiiiiiiminiiMiiitiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniHiiHiiiirfiliiiMiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiii VČERAJŠNJE DOLGO SOOČANJE S SINDIKATI NI PRINESLO SPORAZUMA Forlani bo postavil vprašanje zaupnice glede draginjske doklade za upokojence Vlada predlaga obračunavanje na štiri mesece, ki naj bi nato veljalo tudi za vse zaposlene, sindikati in komunisti pa na tri RIM — Soočanje med vlado in sindikati o vprašanjih draginjske doklade za upokojenec in o zmanjšanju davčnih bremen za dohodke od dela se je včeraj vodilo ves dan in nadaljevalo ponoči, a brez znamenj zbliža-nja med nasprotujočimi si stališči. Na sindikalne zahteve, da se tndi upokojencem obračunava draglnjska doklada na tri mesece (namesto sedanjih šest), kot podrejenim delavcem, Je vlada odgovorila s ponudbo štirimesečnega prilago je vanja pokoinin naraščanju življenjskih stroškov, kar naj v doglednem času velja tu--------------- dl za vse delovne kategorije. V bistvu naj bi šli tudi delavci in uradniki na slabše na račun nebistvenih izboljšav za upokojence. Sindikat je na ta predlog odgovoril z odločnim «ne», čeprav so pogajanja še v teku in bo dokončno odločitev sprejelo za danes napovedano vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL, ki bo na osnovi ocene izida včerajšnjega srečanja tudi sklepalo o morebitnih potrebnih akcijah. Drugo temeljno vprašanje razgovorov med generalnimi tajništvi sindikalne zveze, ki so jih vodili Lama, Benvenuto in Marini in vlado, je bilo zmanjšanje davčnih količnikov za dohodke podrejenih uslužbencev, da se ustrezno omilijo zle posledice inflacije, ki jih avtomatično dviguje. Tudi o tem so pogajanja še v teku in sindikalno zastopstvo ne bo dalo končnega odgovora Forlani-ju, dokler se vsedržavno vodstvo ne izreče. Zdi se pa, da je vlada glede te zahteve bolj pripravljena na določene izboljšave Revigliovega zakonskega osnutka, ki ga je že predložila parlamentu in predvideva skupno razbremenitev dohodkov od dela za okrog 1.750 milijard lir. Sam finančni minister baje predlaga, da bi še bolj znižali količnike le na letne dohodke od 4 do 6 milijonov, malo N VGASAKI ____ Papc/. Janez Pa yel II. je obiskal včeraj Hirošimo in Nagasaki, japonski mesti, ki sta Prvi in edini okusili grozote jedrske vojne. V Hirošimi je poglavar Katoliške cerkve naslovil na vse ljudi poziv k miru. Govoril na trgu ®redi parka ob spomeniku miru, kjer je 6. avgusta 1945 eksplodirala jedrska bomba in povzročila Shirt 200 tisoč ljudi. Spregovoril je v, japonščini in v osmih drugih je-Kikih, med katerimi v ruščini, angleščini, francoščini in kitajščini. *sem udeležencem so razdelili be-sedilo njegovega govora v japonščini, da so lahko sledili papeže-vim izvajanjem Ko je govoril v Poljskem jeziku je Wojtyla omenil “trošimo ob Auschvvitzu, kot kra-ki naj bodo v opomin bodočim rodovom. Od leta 1945 sta se število in kakovost jedrskega orožja ogromno Povečali, človeštvo se mora zave-da lahko , pomeni jedrska vojna katastrofo, katere razsežno-slt ni mogoče predvidevati, pa če Prav bi se poslužili samo dela vse-jedrskega orožja, ki leži v ar-Kenalih velikih sil. Janez Pavel H. ?e je v svojem govoru skliceval tudi - - . na poseg, ki ga je imel pred uvema letoma v Združenih narodih, k° je opozoril na nevarnost, da lahko vsak trenutek nekdo sproži neustavljiv proces, ki utegne pripe-jjati do popolnega uničenja. Ugodil je tudi, da polovica raziskovalcev dela pri raziskavah voja-®Kega značaja, medtem ko bi bile Prav, da posvetijo vse svoje sile za Opravo lakote in revščine v svetu. Pozno popoldne je papež VVojt.vlu Prispel še v Nagašaki, zadnjo eta F? njegovega .japonskega potova JJja. Danes .je na sporedu ooslovil slovesnost, nakar bo Janez Pa-, * II. odpotoval čez Aljasko in se-Vei'ni tečaj v Rim. ODMEVI NA POSKUS G0LPEJA V ŠPANIJI SE SE NISO POLEGLI Čimprejšnji vstop v EGS sredstvo za utrditev španske demokracije Zahodni krogi opisujejo kralja Juan Carlosa kot najzaslužnejšega moža pri reševanju nepričakovane krize v državi ■ Prve reakcije Pekinga RIM — Poskus državnega udara v Španiji je opozoril svetovna javna občiia in politične kroge na hude težave, s katerimi se sooča mla da španska demokracija, hkrati na so vsi z zadovoljstvom ugotovili in podčrtali pomembno vlogo, ki jo je pri reševanju nepričakovane krize imel kralj Juan Carlos. Vsi zahodni politični komentarji ga brez pridržkov opisujejo v kot najzaslužnejšega moža za miren in uspesen ko nec obleganja španske cortes in vanjo zaprtih poslancev. Juan Carlos je včeraj prejel neposredne telefonske čestitke ameriškega predsednika Ronalda Reagana in francoskega predsednika D E-stainga. Vsebine pogovora 'l novoizvoljenim predsednikom ZDA. ki so ga mnogi levičarski krogi te dni napadali, češ da je posredno kriv za ponedeljkov »podvig* desničarskih pučistov, niso sporočili. D’E-staing pa je dejal, da je udar spodletel, zavoljo jasnega in pogumnega posega Juan Carlosa in zvestobe demokraciji španskega ljudstva. Odraz predsednikove misli je tudi komentar vladajoče UDF, ki je podčrtala krhkost in probojnest mla- de španske demokracije, ki se u bada z najhujšo krizo od svojega nastopa. »Sedanja kriza potrjuje — pravi nota UDF •— da je Juan Carlos edino jamstvo za demokracijo. Njegov padec, bi bil obenem tudi polom vseh španskih demo kratov.* Poveličevanje vloge španskega kralja je prav tako osrednji del komentarja avstrijskega kanclerja Kreiskega, ki je označil nastop Juana Carlosa za «izrednega». Zu nanji minister Pahr pa se zlasti zavzema za usodo zajetih konzulov v Baskiji. Kot znano je separatistična skupina ETA poleg salvadorskega in urugvajskega, ugrabila tudi avstrijskega konzula. Pahr je izrazil upanje, da ponedeljkov dogodek ne bo negativno vplival na njihovo usodo. Ob »obveznih* uradnih čestitkah pa je'vendarle opaziti zaskrbljenost političnih krogov v okviru EGS, ki se na vse kriplje trudijo dokazovati neutemeljenost trditve, da španska demokracija še ni dovolj zrela in pripravljena za vstop v EGS. Poslanec KPI v evropskem parlamentu in član mešanega odbora pri EGS Gal- luzzi se tako razumljivo zavzema za pospešitev postopka vključevanja Španije, kot pomembno sredstvo za za trije prevratniških desničarskih nakan. Obenem pa je opomnil španske politike, da je državna enotnost ustavnih strank najučinkovitejši dejavnik za zaščito in ohranitev španska demokracije. Svoje iskreno zadovoljstvo ob spodletelem vojaškem uradu so izrazili tudi zunanji ministri »desetih*. Prvič se je včeraj oglasil tudi pe kinški «Renmin Ribao*. ki je objavil bežen pregled španskih dogodkov jn krajšo analizo političnega položaja pred poskusom golpeja. Kitajski dnevnik je le poudaril, da «navzlic temu, da je bil poskus vojaškega u-dara ukročen, bo stanje v Španiji še nadalje kaotično*, ne da bi to misel podrobneje utemeljil. Član vsedržavnega vodstva KPI Ingrao pa je v uvodniku za tednik »Rinascita* napisal, da »vsak mo ra vedeti, da preobrati - v smeri konservatizma in obnova križarskih vojn odpirajo pot reakcionarnim revanšističnim silam in političnim avanturam, ki jih ni moč nadzorovati*. bolj pa naj bi tudi povišali davčne odbitke za družine, ki se preživljajo z dohodkom enega samega člana in so v tem trenutku zaradi neustrezne davčne ureditve in inflacije najbolj prizadete. Sindikati pa v pogojanjih predlagajo nadaljnjo razbremenitev za skupnih 1.000 milijard Ur. Srečanje Forlanija in ministrov La Malfe, Reviglia, Foschija, Di Giesi-ja, De MicheUsa in Scotti ja s številnim zastopstvom sindikatov je zjutraj potekalo v znamenju poglobljene proučitve vladne gospodarske politike v splošnem, pri čemer je proračunski minister La Malfa posebej poudarjal potrebo po omejevanju potrošnje in inflacije. Zato naj l>i vlado skrbelo, da ne bi s povečanjem denarne razpoložljivosti, ki bi sledilo povišanju pokojnin in davčni razbremenitvi plač, dosegla ravno nasprotnega učinka. Sindikalistom je bilo pri tem lahko odgovoriti, da ne more odrekati majhnih izboljšav slojem s skromnimi dohodki, ko je prav pred kratkim priznala velike poviške zdravnikom, visokim državnim uradnikom in samim parlamentarcem. Pogajanja se, mimo predložitve vrste kompromisnih možnosti, niso premaknila z mrtvega tira. tudi spričo nerazumljive nejasnosti glede bremena, ki bi ga reforma draginjske doklade za upokojence, terjala od državnih blagajn. Forlani jih je zato odložil na večer, da se je prej še enkrat posvetoval s tajniki vladnih strank.' Kot kaže so se nato Piccoli (KD), Longo (PSDI), Spadolini (PRI) in Labriola (PSI), ki je nadomestoval odsotnega Craxi-,ja, odgovorili o kompromisnem predlogu o štirimesečnih rokih za obračunavanje draginjske doklade, ki ga je nato Forlani predložil sinoči na ponovnem srečanju s sindikati. O tem vprašanju so hkrati razpravljali v poslanski zbornici, ker je vprašanje izboljšav za upokojence predmet spreminjevalnih predlogov k 16. členu finančnega zakona. Vladna večina pa o njih včeraj ni hotela glasovati, češ da je treba čakati na odločitve sindikatov, med tem ko so jo poslanci KPI in drugih strank opozicije zato obtožUi, da vodi obstrukcijo. Odločitev pa bo morala vsekakor priti prav iz parlamenta, ki mora izglasovati finančni zakon, z vključeno -»trimesečno* (kot hočejo sindikati in KPI) ali »štiripiesednoi draginjško doklado za upokojence v kratkih rokih, da začne nato razpravo o letošnjem državnem proračunu. Da se izogne presenečenjem pri tajnem glasovanju, .je Forlani že napovedal, da bo postavil pr j glasovanju o tem členu vprašanje zaupnioe. ki predvideva javno glasovanje. V tem orimeru se bo pa glasovanje nekoliko zapletlo, saj bodo morali poslanci celo večkrat glasovati o zaupnici: najprej pri glasovanju o spreminjevalnem pred logu KPI, potem o predlogu vlade, nato pa še o popravljenem 16. čle nu. Pričakovati je zato zelo vneto razpravo, kot bo bržkone zelo ži vahno na zasedanju vsedržavnega vodstva enotne zveze CGIL, CISL, UIL, ki 1» potekalo nekako istočas, no. Navzlic pomirjujočim izjavait) iz vrst UIL namreč nikakor še ni izključeno, da se bodo sindikati od ločili za splošno vsedržavno stavko. TEGUCIGALPA - V honduraški prestolnici so včeraj zjutraj neznanci podtaknili bombo pred uradom državnega agrarnega inštituta, ne daleč od stanovanja predsednika republike generala Policarpa Paz Garcie. Odgovornost za atentat, ki na srečo ni terjal smrtnih žrtev, je prevzela neka skrajnolevičarska organizacija. ZKJ uspešno in plodno sodeluje z mnogimi partijami in gibanji. Menimo, da imajo ta načela, sprejete tudi v dokumentih berlinske konference komunističnih partij Evrope, trajno vrednost in da so največjega pomena za komunistično in delavsko gibanje v svetu*. «Globoko nas skrbi sedanji mednarodni položaj, je dejal dalje Dra-gosavac, otežujejo ga mnogi hual problemi z aktivnimi in potencialnimi žarišči. Da bi ustavili nevaren razplet mednarodnih odnosov, je potrebno, da se mu postavi po robu najširši krog dežel in vse napredne in demokratične partije ter gibanja v svetu na osnovi spoštovanja ustanovne listine OZN, načel suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh dežel in neodtujljive, pravice vsakega naroda, da svobodno izbira pdti svojega razvoja.* »Mednarodna dogajanja preteklih tet prepričljivo potrjujejo, .je poudaril govornik, da je proces popuščanja mednarodne napetosti življenjski interes vseh narodov. Tako je tudi danes, k< je ta proces v krizi. Politiki popuščanja napetosti ni pozitivne alternative! Detant mora zajeti vsa območja sveta in vsa področja mednarodnih odnosov, v njem morajo sodelovati vse dežele, postati mora univerzalni svetovni proces. To je tudi v današnjih razmerah edina pot krepitve miru in aktivne miroljubne koeksistenca, pot sodelovanja in varnosti za vse dežele in narode*. Čisto drugačne vsebine je bil govor generalnega sekretarja KP Portugalske Alvara Cunhala. Voditelj portugalskih komunistov je spregovoril «o silah reakcija, ki pritiskajo na razne komunistične partije, da bi jih ločili od Sovjetske zveze*. Jasno je povedal, da bi bilo kaj takega zgrešeno. Cunhal je izrazil vso solidarnost portugalskih komunistov s poljskimi komunisti in z afganistanskim ljudstvom. Po njegovih besed-'h sta portali tako Poljska kot Afganistan žrtve imperialističnega pridopa. Med drugimi je včeraj spregovoril tudi lider male komunistične partije ZDA Gu.s Hall, ki je v svojem posegu prikazal kričeče nasprotje »med pozitivnimi izgledi za bodočnost SZ in temnimi izgledi za oodočnc.st ameriške kapitalistične družbe*. Prav ob Hallovem posegu se je marsikdo v Moskvi upravičeno vprašal, zakaj ni še spregovoril predstavnik najmočnejše zahodne komunistične parti;e, vodja italijanske delegacije Giancarlo Pajetta. lliiMHftttiiiiitiiiiiiiiitiMtiiiiiiiifiiiiiiltiiHitmiilltiliiitiiiMHiiitiiliiHitHitiiiititiiiiiHliilllilliinniiiiimiiilliiiiMiiiititiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimtMiiiMimiiiihmniii Zahteva po novi gospodarski politiki Med včerajšnjo deželno splošno stavko je bila v Trstn mogočna protestna manifestacija v podkrepitev zahteve po gospodarskem načrtovanju in ublažitvi davčnega pritiska. Poročilo berite na težaški strani. Jugoslovansko predsedstvo ugodno ocenilo srečanje neuvrščenih držav v Nevv Delhiju BEOGRAD — Včeraj je bila viža ve sveta. Beogradu pod predsedstvom Cvije Na seji predsedstva so opozorili, tina Mijatoviča seja predsedstva da je ministrska konferenca še en SFRJ. ki so se je udeležili tudi naj- krat potrdila nenadomesljivo vlogo višji predstavniki federacije. Prou-1 politike in gibanja neuvrščenosti čili so poročilo o delu jugoslovanske delegacije na ministrski konferenci neuvrščenih držav v New Delhiju. Ocenili so, da je bilo to po membno srečanje neuvrščenih držav glede na celotne rezultate zelo uspešno. Podčrtali so tudi pomen proslave 20, obletnice prve konference neuvrščenih v Beogradu in poziva za mir ter mednarodno so delovanje, ki so ga s slovesne seje v New Delhiju naslovili na vse dr- pri ohranjevanju miru in varnosti, razvoju in okrepitvi enakopravnega mednarodnega in političnega ter gospodarskega sodelovanja. Konferenca je podčrtala nezmanjšano zanima nje največjega števila neuvrščenih, da z aktivno dejavnostjo na podlagi izvirnih načel politike ne uvrščenosti krepijo svojo neodvis-nost in mednarodno vlogo. Predsedstvo SFRJ je tudi poudarilo, da .je izredna pozornost, ki jo .je konferenca namenila razmeram v svetovnem gospodarstvu, odraz nadaljnjega zaostrovanja krize med narodnih gospodarskih odnosov in njenih negativnih posledic na gospodarskih odnosov in njenih negativnih posledic na gospodarstvo neuvrščenih držav in držav v razvoju ter na njihov družbenoekonomski razvoj. Predsedstvo je pozdravilo enotno stališče konference, da si neuvrščene države in države v razvoju še bolj prizadevajo za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve in reševanje perečih mednarodnih gospodarskih problemov. V tej zvezi je posebnega pomena zahteva za začetek globalnih pogovorov, ki bi omogočili hitrejši rai-voj držav v razvoju in enakopravnejše odnose v svetovnem gospodarstvu. Pomembno je tudi dejstvo, da je konferenca vse sklepe sprejela na demokratičen način, na podlagi konsenza in ob spoštovanju razlik. Na seji predsedstva SFRJ so proučili tudi nekatera vprašanja s področja vodenja oboroženih sil in druga vprašanja iz ustavne pristojnosti predsedstva. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep o pomilostitvi določenega števila obsojenih oseb. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE MOGOČNE MANIFESTACIJE ZA NOVO GOSPODARSKO IN DAVČNO POLITIKO VSE DEMOKRATIČNE SILE DOLŽNE PODPRETI BOJ ZOPER OFENZIVO PROTI SINDIKALNEMU GIBANJU Arnaldo Mariani v imenu enotne sindikalne zveze pozval k trajni budnosti spričo razraščanja neofašizma tako na tujem kot v Italiji in v naših krajih - Ivana Placer uvodno spregovorila v slovenščini in italijanščini Napad zasebnega in javnega podjetništva na sindikalno gibanje, ki se odraža v neizpolnjevanju obvez glede obnavljanja ter socialne bogatitve delovnih pogodb, zlasti pa s sistematičnim krčenjem zaposlenosti, je hkrati grob napad na demokracijo. Ofenziva zoper delavstvo znotraj tovarn se odvija vzporedno z vsakovrstnih nasiljem in predvsem terorizmom, ki hoče izpodkopati temelje državi. Sindikat ne bo ostal ob vsem tem pasiven, ampak je pripravljen še mnogo množičneje nastopiti na ulicah in trgih, da se protidružbeni naklepi preprečijo, in to z vztrajnim bojem za smotrno gospodarsko načrtovanje ter učinkovito organizacijo dela ob nadzoru delavskih množic. Tako je med drugim naglasil vse- državni tajnik sindikata kemijskih delavcev v CISL Arnaldo Mariani, ko je včeraj dopoldne v imenu vsedržavnega vodstva enotne zveze CGIL-CISL-UIL spregovoril med mogočno protestno manifestacijo v okviru deželne splošne štiriurne stavku na Goldonijevem trgu. Sindikati so zborovanje priredili v podkrepitev zahtev po koreniti preobrazbi gospodarske in davčne politike vlade, po pravičnejšem odnosu zasebnih in poldržavnih podjetij do vprašanj denarnih naložb in zaposlovanja, po u-činkovitejši denarni politiki v Italiji, nadalje po ublažitvi davčnega pritiska na delovne množice z ustrezno prilagoditvijo količnikov, pa še po nagli izravnavi vseh sindikalnih sporov v krajevnem merilu (železarstvo, ladjedelstvo. Tovarna velikih motorjev, papirna in tekstilna industrija) s posebnim ozirom na miljsko ladjedelnico Cantieri Alto Adriatico. Utemeljitev stavke v smislu navedenih zahtev je pred Marianijevim nastopom podala tako v slovenščini kot v italijanščini Ivana Placer, pogrešali pa smo vsekakor uradnega slovenskega govornika. Arnaldo Mariani .je po omembi napada na delavstvo in sindikat poudaril, da ne sme biti boj za zatrt je tega napada domena le de SEJA ODBORA ZA ZAŠČITO VREDNOT ODPORNIŠTVA Zaskrbljenost zaradi vse večjega rovarjenja nasprotnikov demokracije Pokrajinski odbor za zaščito vrednot odporništva, eno od gonil boja za demokracijo in proti silam mračnjaštva v Trstu, bo pri prefektu Marrosuju in organih, ki so dolžni skrbeti za javni red, tolmačil ogorčenje vse tržaške demokratične javnosti ob zopetnem bombnem atentatu. To je eden od sklepov odbora, ki se je sestal včeraj opoldne v dvorani pokrajinskega sveta, da bi preučil položaj v mestu po napadu na palačo vladnega komisarja. Razprava, ki jo je v odsotnosti predsednika Carboneja (bil je zadržan na seji za miljsko ladjedelnico Alto Adriatico) vodil odbornik za šolstvo in kulturo Locchi, je bila kratka, zato pa dokaj tvorna. Do izraza je prišla predvsem zaskrbljenost zastopnikov vseh sil in ustanov zaradi vse večje izzivalne dejavnosti nasprotnikov demokracije, dejavnosti, pri kateri je bombni atentat na prefekturo le zadnji člen v dolgi verigi. Precejšnja zaskrbljenost je bila izražena tudi zaradi novic o povezavah med krajevno skrajno desnico in prevratniško centralo iz Padove, ki je med drugim odgovorna za nedavni umor dveh karabinjerjev v Venetu. Očitno je, je bilo poudarjeno, da je Fioravanti imel podporo krajevnih pajdašev pri organizaciji ropov v dveh tržaških zlatarnah. Odbor je zato sklenil, da ob izrazu solidarnosti prefektu Marrosuju ?§hteya še večio angažiranost pristojnih, državnih oblasti v boju zbtMb ifcivk^atftilltftis|le, ki s svojim rovarjenjem skušajo izpodkopati temelje demokraciji in mirnemu sožitju. V nadaljevanju seje je odbor razpravljal tudi o dramatičnem razpletu dogodkov v Španiji in, ob upoštevanju občutene zaskrbljenosti, s katero je tržaško demokratično javno mnenje spremljalo poskus prevrata ustavne zakonitosti ter zasedbo madridskega parla menta, sklenil, da v najkrajšem času priredi veliko manifestacijo solidarnosti s španskim narodom. Manifestaciji naj bi prisostvoval tudi viden španski politik. lavskega razreda in sindikalnih organizacij, temvgč je to naloga in dolžnost prav vseh demokratičnih sil. Te morajo rimsko vlade prisiliti, da s »kakovostnim skokoma naglo prične reševati vprašanje splošne organizacije dela v korist proizvodnosti, tako tudi s primernim ukrepanjem za prikrojitev de lovnih urnikov sodobnim potrebam in zahtevam delovnega človeka; le ta ima danes vse premalo časa za zdravo rekreacijo. Govornik se je zavzel, kot že rečeno, za resnično gospodarsko načrtovanje, o kakršnem ni sedaj ne duha ne sluha, ter obsodil kreditno politiko vlade, ki ni le nepravična, temveč tudi v ničemer ni prispevala k pobija nju skokovite inflacije. Ravno tako se je Mariani seveda obregnil ob davčno politiko, «ki nalaga delav stvu dodatna bremena, medtem ko država viša plače letalskim pilotom in magistratom*. Kljub vsemu je sindikalno gibanje nekaj vendar doseglo, in to od koncerna Monte-dison. ki je moral odstopiti od sklepa o odnustu tolikih uslužbencev. Nazadnje je govornik apeliral k trajni budnosti spričo razraščanja neofašizma, ki prihaja do izraza tako v sosedni Španiji kakor v Ita liji, pa tudi na Tržaškem in tu zla sti na škodo slovenske narodnostne skupnosti. Stavkajoči so se zbrali na Gol donijevem trgu, potem ko so izpred Llyodovega stolpa obšli v nenavad no dolgem in gostem sprevodu središčne ulice. Na čelu sprevoda je stopalo delavstvo miljske ladjedelnice CAA z velikim rdečim transparentom tovarniškega sveta. Takšne transparente (pretežno rdeče) so nosili tudi predstavniki drugih tovarniških svetov. Za miljskim delavstvom so pešačili kovinarji in gradbinci, delavci Tržaškega arze na!a — Sv. Marka in Tovarne ve likih motorjev (GMT), nato osebje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (s transparentoma, ki sta v obeh jezikih ponazarjala nujo po rešitvi vseh sindikalnih sporov ter po enotnosti med Slovenci in Ita lijani v boju za novo kulturno oo litiko). uslužbenci Založništva trza škega tiska (ravno tako z velikim slovenskim napisom), delavci žele žarne Ijalsider, tobačne tovarne Manilattura tabacchi in tovarne VM, zaitem pripadnice Zveze žensk Italije'— UDI (z dvojezičnim napi-'softf ih" škšndii-aiijerA' protestnih ge sel), uslužbenci obrata CM1, trza ške občine, štivanske papirnice, to varne IRET in družbe Italcantieri, pa še šolniki in pristaniščniki Ka kor so v miru in redu prepešačili mestno središče, tako so tisoči in tisoči stavkajočih v miru in redu tudi zapustili Goldonijev trg ter s tem nesporno dokazali, da so v svojih upravičenih zahtevah kar najbolj odločni, a hkrati omikani, (dg) Domačini iz Vižovelj danes pred prizivnim sodiščem Skupina domačinov iz Vižovelj bo morala danes ponovno stopiti pred sodnike, tokrat pred sodnike prizivnega sodišča, zaradi dogodka, ki se je pripetil pred petimi leti. Domačini so bili obtoženi, da so prečkali železniško progo, kljub spuščenim zapornicam. Pred dvema letoma je bil proces in sodni zbor je, kljub zelo ostremu posegu državnega tožilca, oprostil vse obtožence. Toda očitno se državni tožilec z razsodbo ni strinjal in vložil je priziv proti prvostopenjski razsodbi. Prizivna razprava proti enajstim obtožencem bo torej danes zjutraj. Občinska u-prava je tudi tokrat -dala pobudo, naj politične stranke prevzamejo skrb za obrambo .domačinov. Slovenski transparenti na včerajšnji manifestaciji imiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiniiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiniiHiiHiAHHiiiiiiiHiiiiiiHiiinMiHmiMHiiiiiimiiiiiiiiMiniiiiiiiiHiuiiiiimiiiiiiirii PRIČEL SE JE CIKLUS PREDAVANJ NŠK Šest predavanj o sožitju romanskega in slovanskega sveta v naših krajih Prvo predavanje je sinoči imel prof. Ciulio Cervani, ki je govoril o kozmopolitizmu in sožitju «narodnosti» v Trstu v XVUi stoletju Preiskava o atentatu na prefekturo še ni obrodila zaželenih sadov Atentatoiji pripadejo verjetno samozvani «L isti 65.000» - Pozornost Di-gosa usmerjena v politične kroge, ki se zavzemajo za neodvisnost Trsta Sinoči se je v tržaškem kulturnem domu pričel ciklus predavanj na temo «Soiitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina*, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica. Že sam naslov ciklusa nakazuje vsebino obravnavanih tem, ki jo bodo v šestih predavanjih podali znani zgodovinarji. Slednji bodo sicer a-nalizirali različna zgodovinska obdobja, središče njihovih posegov pa bo vprašanje, kako so se odvijali in razvijali stiki med romanskim in. i slovanskim, sonetom ter med Slovenci in Italijani, .Namen predavanj je torej zgodovinsko razmišlja-( nje; ki pal'presega znanstveno ugotavljanje in najde v našem prostoru jasno vez s sedanjostjo. Ob sinočnjem prvem srečanju je o-menjeno tezo v svojem pozdravu občinstvu poudaril tudi predsednik NŠK dr. Franc Škerlj, ki je med drugim dejal, da želi novi ciklus predavanj opozoriti na pomen, ki ..................................»um.m.........................................lli.li.minili.n............................................ Fulvio Aiizellotli potrjen za predsednika Centra za znanstveno raziskovanje Upravni svet konzorcija Centra za znanstveno m tehnološko raziskovanje, ki ga je decembra lani umestil minister Romita, je konkretno začel s svojo dejavnostjo in že določil prve posege. Po sejah, na katerih je izdelal osnutek programa, je v ponedeljek potrdil dosedanjega predsednika Fulvia An-zellottija, ki v upravnem svetu konzorcija zastopa zasebno industrijo. Za podpredsednika pa je bil izvoljen predstavnik ministrstva za znanstveno raziskovanje dr, Italo Rocca; v upravnem svetu je še trinajst predstavnikov ustanov, svetov in raznih organizacij. Tržaški indtistrijcj so izvolitev Fulvia Anzellottija sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker je njegovo imenovanje tudi priznanje za zanimanje, ki ga Anzellotti kaže za dejavnost zveze industrijcev. Industrija tudi upajo, da bo mogoče z njegovim imenovanjem dati nov zagon in pripraviti vse preostale urbanistične, tehnične in finančne akte, ki še manjkajo za resničen začetek dejavnosti. Danes v deželnem svetu nadaljevanje razprave o socialnem skrbstvu Deželni svet bo danes nadaljeval razpravo o treh zakonskih osnutkih (enega je predložil deželni odbor, ostala dva pa KPI) o preureditvi posegov na področju socialnega skrbstva. V tej zvezi je delegacija socio-sanitarnih operaterjev vseh ustanov, ki delujejo na teritoriju, obiskala v prejšnjih dneh načelnike deželnih svetovalskih skupin in jih seznanila z zahtevami po spremembi zakonskih osnutkov v smislu poenotenja programov in posegov v okviru krajevnih zdravstvenih enot, zvišanja minimalne podpore, ki jo osnutki predvidevajo, uporabe javnih poslopij, ki naj se dajo na razpolago skrbstvenim službam in ukinitve nekaterih členov osnutkov. Predstavniki socio • sanitarnih o-peraterjev se bodo tudi udeležili današnje seje deželnega sveta, popoldne pa jih bo sprejel deželni odbornik Renzulli. P RI SP ES VAJ T EpZA~ DIJAŠKO MATICO Raseel v Rossettifu Renato Raseel je sinoči aebuliral v gledališču Rossetti s svojo novo predstavo «1 n bocca alVufoF. če prav občinstva ni bilo veliko je zelo dobro sprejelo to «italijansko -galaksijsko glasbeno pravljico z bliščem in varietejem Dina Verdeja», kot je zapisano v podnaslovu, v kateri je glavna teža odrskega dogajanja seveda na večno mladem Rasclu v vlagi zemskega odvetnika Quaresime, ob njem pa pritiče lepotni delež Giušitii Saltarini kot m Mihca Karm - vfaTnnz pa je še nebroi bolj ali manj po- srečenih, bolj ali manj odkritih in tudi pikrih opazk in aluzij na italijanske razmere. Varietejski prizori so dobri po zaslugi skupine »I galattici» in «Blue star balleta», glasba je vseskozi prijetna, skratka predstava, ki se dopadljivo gleda. Vest o podlem bombnem atentatu na tržaško prefekturo je v našem mestu globoko odjeknila, saj je bilo to prvič, da so se neznanci spravili nad javno poslopje. Preiskovalci si seveda prizadevajo, da hi identificirali krivce; v ta namen so zaslišali že nešteto prič, toda zasliševanja niso dala zaželenih rezultatov in trenutno imajo preiskovalci le malo o-prijemljivih elementov. Kot smo že poročali, sta odgovornost za atentat prevzeli dve gibanji: najprej so se oglasili neofašisti Avanguardie nazionale, nato pa »Lista 65.000». Na tržaški kvesturi, točneje na Digosu, prevladuje mnenje, da pripadajo atentatorji samozvani »Listi 65.000». Ta sigla se je prvič pojavila prav v letaku, ki so ga policisti predvčerajšnjim našli v telefonski govorilnici v Ul. Giulia. Kdo pa naj bi bili pripadniki tega giba nja, za sedaj še ni jasno: očitno pa se za siglo skrivajo desničarji, Na Digosu so nam povedali, da so po sebno pozorni na izrazoslovje, ki so ga neznanci uporabili v letaku. Terminologija letaka namreč spominja na tisto, ki so jo atentatorji u-porabili 10, julija 1979 pri atentatu na hišo časnikarja deželnega sedeža RAI Fulvia Molinarija (v tem primeru si .je odgovornost za atentat prevzel »odbor za boj za Trst»), in 29 julija istega leta pri atentatu na repetitor ENEL na Sv. Primožu, ko so neznanci popisali zidove z raz nimi gesli. Iz izjav, ki smo jih za beležili na političnem oddelku kvesture, lahko torej sklepamo, da je pozornost preiskovalcev usmerjena v tiste politične kroge, ki se zavzemajo za nekakšno neodvisnost Trsta. Zahteve tržaških komunistov za razmah jeklarske industrije Tržaška avtonomna federacija KPI je izdala dokument, ki nadrobno opredeljuje dramatični po ložaj, v katerega je zabredlo italijansko jeklarstvo in z njim tudi škedenjski železarski obrat Italsi-der. krivdo za to pripisuje KPI rimski vladi, oziroma oblastniški politiki KD na eni ter pristojnim oblastem EGS na drugi strani. Rimske vlade niso zavodu IRI ter finančni družbi Finsider preprečile, da bi jeklarsko politiko prikrojevale strogo zasebnim interesom pod jetnikov, EGS pa je presplošno odredila skrčenje jeklarske proizvodnje, namesto da bi upoštevala naraščanje porabe jekla v Italiji; ta poraba bi lahko še mnogo bolj na-rastla iz potrebe po obnovi južnih področij, ki jih je razdejal potres. KPI zahteva večjo finančne podporo jeklarnam in železarnam z državno soudeležbo, da se omogočijo nove naložbe, dalje zahteva posodobljenje tržaškega Italsidra, kjer je nemudoma treba preklicati sklep o znižanju prejemkov ter z, druge strani brž obnoviti notranjo delovno pogodbo, nazadnje pa še odstranitev z vodilnih mest vseh tistih, ki so to industrijsko zvrst pripeljali na rob bankrota. Prijeten družabni večer v prostorih OZE Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in odbor Zveze vojnih invalidov na Tržaškem sta se pridružila družabnim su s prijetnim popoldnevom, kot sta poimenovala srečanje, ki je bilo sinoči v prostorih odseka za zgodovino v Ulici Petronio v Trstu. Številne člane, ki so se prireditve udeležili, so tokrat zabavali člani dramske skupine kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca, ki so zaigrali posrečeno veseloigro v boljunškem narečju «Venderig’le na placi», ki jo je napisala in zrežirala Tatjana Turko. Veseli in zadovoljni obrazi vseh, ki sn se ob koncu igre še zadržali v dvorani, kjer je potekala igra, so najbolje pričali, da so imeli organizatorji posrečeno roko, k so povabili v svojo sredo člane boljun-ske dramske skupine, ki je s to igro z uspehom nastopila, kot so člani sami povedali, že kakih petnajstkrat po raznih sedežih slovenskih društev tržaškega področja. Da bi bilo vse še bolj lepo in prijetno je poskrbel še Mirko Maver, ki je s svojim igranjem na harmoniko opogumil pevce, da so se s petjem slovenskih in borbenih pesmi poslovili od tega prijetnega večera. Članom dramske skupine iz Boljunca se je v imenu organizatorjev prijetnega popoldneva zahvalila predsednica združenja Neva Lukeš, ki je naglasila tudi velik pomen sodelovanja bivših aktivistov, borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne s člani kulturnih in prosvetnih društev ga ima vedno globlje spoznavanje dveh narodnosti in dveh kultur, ki živita v naših krajih tesno ena ob drugi. Medsebojno spoznavanje je podlaga za to, da bo sožitje pomenilo enakopravnost, dialog in medsebojno spoštovanje. V tem duhu je NŠK povabilo kot prvega predavatelja znanstvenika italijanske narodnosti, in sicer prof. dr. Giulia Cervanija, ki je govoril, o '(.Kozmopoliti zmu in sožitju «narodnosti» v Trstu v XVIII. stoletju». Ostali pre davatelji, ki bodo nastopili v Trstu, so znani slovem^.zgpdpmniTji in sicer Bogo Grafenauer, Ferdo G' strin. Vasilij Melik'. in Milica Kacin '- Wofiinz' Profesor Giulio Cervani je v svojem predavanju obravnaval Trst v obdobju, ko je mesto zraslo iz majhnega središča v pomembno pomorsko in trgovsko križišče. Predavatelj je pri tem poudaril vlogo Marije Terezije, ki je dodelila Trstu patent trgovskega pristanišča. Nov položaj je omogočil mestu gospodarski razcvet, kar je pomenilo, da so začeli prihajati v Trst ljudje različnih narodnosti, po socialni pripadnosti so bili to plemiči, ali meščani, ki so ob pristanišču iskali velike zaslužke. Različne narodne, verske in kulturne skupine so se tako naselile v mesto in živele skupaj v miru in brez sporov. O vlogi proletariata takrat še ne moremo govoriti, kot ne moremo še govoriti o zreli narodni zavesti. Prav vprašanju naroda in narodnosti je Cervani odmeril bistveni del predavanja. Stoletje, ko je Trst postal bogato trgovsko mesto, je bilo obdobje razsvetljenstva, skratka čas kozmopolitizma; narodna zavest se je začela šele konstituirali tako, da ne moremo še govoriti o narodu in narodnosti v modernem smislu besede. Iz navedenega je jasno, da razume prof. Cervani kozmopolitizem ket prehodno obdobje, ki mu šele sledi obdobje rasti *popolne» narodne zavesti. Sožitje «narodnosti» je v XVIII. stoletju v Trstu tako pomenilo kozmopolitsko sožitje, ki je temeljilo tudi na ugodnem gospodarskem položaju. Prof. Cervani je na podlagi omenjenih tez prikazal podobo Trsta v času njegovega razcveta, ko ni še bilo mogoče govoriti o nacionalni nestrpnosti. V svojem posegu je predavatelj večkrat omenil tržaške Slovence in primerjal Trst z Ljubljano, čeprav morda iz predavanja ni bila povsem jasna prav vloga Slovencev v Trstu. O tem bi bilo možno še nadalje razpravljati, sinočnje predavanje je pustilo odprta tudi vprašanja, kot je na primer to, kako so različne narodnosti živele skupaj v vsakdanjem življenju. Razmišljali bi lahko na primer o vprašanju ježika ali jezikov, ki so jih takratni Tržačani uporabljali tudi mimo uradnih aktov in o tem, kakšna je bila vloga omenjenih jezikov, (am) prireditvam v tem predpustnem ča- •••IHIIIIMIIIMIinilMIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIimimiMlllllinilllllllllllllllMIlimilllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIinilllMIIIMIIIMMHIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIMIIKIIUmilHHIlMIIN VESELO V PUSTNI ČAS Past ima dolgotrajno tradicijo, ki z raznimi obredi korenini že v antiko. S pojavom krščanstva pa dobi pust tudi časovno opredelitev. Pustni torek nastopi pred pepelnično sredo, s katero se prične štiridesetdnevni post. Pust je bil namenjen za vse vrste neumnosti in da se ljudje sprostijo pred postom. Večina ljudi ne jemlje pusta več tako, vanj se vključuje z današnjim časom in se ponavadi s svojimi o blačili posmehuje današnji družbi; reklamam, debeluhom, pijancem... Sedaj se bliža pustni torek in z njim pustovanje, razni plesi, pri reditve, smeh in veselje, posebno otrok, ki jih že nekaj dni srečuje- mo na cestah nasmejane in vesele, oblečene v svoje junake. Razna društva in ustanove nas vabijo na svoja pustovanja in plese. Na Opčinah bo v soboto, 28 t.m., ob 1». uri, kot vsako leto, tradicionalni Kraški pust, v katerem sodeluje veliko število okoliških vasi. Letos bo prisostvovalo v sprevodu kar 12 vozov in še večje število mask, kot ponavadi. Ocenjevanje vozov in mask bo na Brdini, kjer bo tudi kronanje kralja Pusta XV. Kot vsako leto bo ta dogodek privabil veliko število ljudi in jih navdušil s svojim kraškim humorjem. KD »Prešeren* in pustni odbor iz Boljunca vabita na pustovanje, ki se prične že danes. Vsak dan do torka bo ples, za otroke pa bo posebej rajanje, ki bo v nedeljo. Prav tako SPD »Igo Gruden* vabi otroke v nedeljo, ob 15, uri na pustno rajanje. Dijaški dom pa vabi na ples, ki bo na pustni torek. Kul-turn i društvo Primorsko prireja danes pustni ples. V Miljah se pustovanje prične tudi že danes, v nedeljo pa bodo nagrajene najbolj domiselne in originalne maske. Čeprav na splošno velja, da doživlja pust po II. svetovni vojni svojo dekadenco, bi tega za naše kraje ne mogli reči, po tolikih pustnih prireditvah, ki se pripravljajo. (ps) PISMO SOCIO-SANITARNIH OPERATERJEV Socialno skrbstvo na Krasu nikakor ne zadostuje potrebum Prejeli smo s prošnjo po objavi: Kraško prebivalstvo zaradi svojih zgodovinskih, etničnih, gospodarskih in kulturnih značilnosti ni bilo vajeno izražati svojih socialnih potreb. Samo s prizadevanjem in skupnimi napori operaterjev na terenu je prišlo do evidentiranja stvarnih potreb prebivalstva in čeprav z velikimi težavami, so terenski delavci nudili nekatere usluge. Ta stvarnost se je postopno spremenila s teritorializacijo nekaterih storitev: v Nabrežini so ustanovili center za mentalno zdravje in družinsko posvetovalnico, tržaška občina je poslala na teren socialno delavko za oskrbo revnih in osebje za pomoč ostarelim na domu, to je službo, ki jo je naknadno prevzel Zdravstveni konzorcij. Le ta je decentraliziral socialne delavce in psihologa za doraščajočo mladino do 8, let. Mirne duše iahko trdimo, da sta požrtvovalnost operaterjev in njihovo prepričanje, da morajo biti razne službe med sabo integrirane, stalno krili nezavzetost krajevnih uprav, ki finančno in politično upravljajo te službe, in predvsem pomanjkanje osebja. Vzhodni in zahodni Kras dejansko razpolagata z eno samo socialno delavko za potrebe revnih in o-nemoglih in z eno za doraščajočo mladino. Vse tri okoliške občine — Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor — pa razpolagajo z eno samo socialno delavko, ki skrbi tako za ostarele in mladoletne, kot za družinsko posvetovalnico. Nadalje deluje na vsem Krasu ena sama psihologinja za doraščajočo mladino (slovenskega psihologa niso nikoli namestili) Razen centra za mentalno zdravje druge službe ne razpolagajo z lastnim sedežem, ne s telefonom, Ivier bi se koristniki lahko zglasili. Osebju ne povračajo potnih stroškov. Nočejo se namreč zavedati, da. .je Kras slabo preskrbljen z javnimi prevozi in jih ne zanima, če mora operater v enem jutru prevoziti od Bazovice do Štivana 40 kilometrov. Zdi se jim, da imajo čisto vest: ustvarili so uslugo, in če se ta izkaže pomanjkljiva, so za to po njihovem mnenju krivi operaterji, ki »nimajo volje do dela*. Že itak zaskrbljujoča stvarnost se sedaj še slabša, v kolikor: 1. služba za ostarele in onemogle na področju vzhodnega in zahodnega Krasa je povsem nekrita od 16. februarja. V zvezi s tem lahko pripomnimo, da to službo že več kot eno leto krijejo samo z osebjem, ki je začasno zaposleno le za tri mesece. To onemogoča pravilrjo delovanje službe in dolgoročnejše načrtovanje! Druge občine pa sploh nimajo lastnega o-sebja za skrbstveno dejavnost. 2. oskrba na domu za ostarele in onemogle, ki jo upravlja Zdravstveni konzorcij, ne ob.riaja v zgo niški in repentabrski občini, med tem ko so doslej v devinsko - nabrežinski občini kljub številnim prošnjam koristnikov, k; jih je že IIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIMMIIIIHIIMMIIIUIIMtlHIIMUMKltlllMIIMIMMIIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIfMIMHIIIIItlllllll NA SESTANKU 0 POLOŽAJU V MIUSKI LADJEDELNICI SINDIKATI NEZADOVOLJNI Z ODGOVORI DE CARLIJA V pričakovanju ustanovitve nove družbe Friulia • Fincan-tieri je obratu treba zagotoviti nova ladijska naročila odobrila pristojna komisija, zagotovili oskrbo samo eni osebi, in to samo za polovico odrejenega časa (vsak drugi dan). 3. na področju socialne službe z mladoletnike, ki jo upravlja Zdravstveni konzorcij, so bile pristojnosti šolske medicine poenotene s pokrajinsko skrbstveno službo za doraščajočo mladino. Ta služba bo na področju vzhodnega in zahodnega Krasa verjetno ohromela, v kolikor namerava tržaška občinska uprava odvzeti socialno delavko, čeprav je bila že neštetokrat izražena zahteva po dodelitvi novih delovnih sil na tem področju (vsaj en slovenski psiholog in dve socialni delavki). 4. na Krasu ni nobenega socialnega centra. Nabrežinski Center za mentalno zdravje, ki izpolnju.'e naloge zakona 180, mora kriti tudi številne potrebe onemoglih, ostarelih, handikapiranih in mladoletnih. Iz vsega tega jasno izhaja, da so težave, s katerimi se sooča kraško prebivalstvo, še znatno hujše od tistih, s katerimi se srečujejo v mestu. To velja še posebno za ostarele. Kar zadeva handikapirane pa je treba poudariti, da doslej niso poskrbeli za decentralizirano fizioterapevtsko službo in za ustrezen vzgoj-no-zaposlovalni center. Prav tako niso poskrbeli za skupinska stanovanja za osebe, ki niso sposobne samostojnega življenja. Ob vsem tem je anahronistično in protislovno, da štiri mesece pred u-vedbo osnovnih zdravstvenih enot v okviru uresničevanja zdravstvene reforme krajevne uprave preoblikujejo te storitve s političnimi izbirami, ki ustvarjajo nadaljnje težave in vs* večjo razcepljenost posegov. To velja še zlasti za tržaško občinsko upravo, ki je sklenila, da prekliče vse socialne delavce, ki delajo na področju oskrbe ostarelih na domu in da prekliče obenem tudi socialno delavko, ki je bila dodeljena doraščajoči mladini; in končno, da ne bo uporabila na teritoriju osebja ukinjenih ustanov (ECA. ENAOLI itd.). Zahtevamo torej: — osnovne službe je treba ohraniti in okrepiti, ne da bi se bilo treba pri tem zanašati zgolj na razpoložljivost in čut odgovornosti posameznih operaterjev — da se prosta mesta v organiku tržaške občine zapolnijo in da se razpoložljivo tehnično osebje u-kinjenih ustanov porazdeli na teritoriju, ne pa, da se le-to »zagozdi* v osrednjih mestnih uradih. Konkretno manjkajo na Krasu vsaj dye socialni delavki in dva psihologa tod katerih vsaj eden slovenske narodnosti), da bi lahko zajamčili prebivalstvu (30.000 ljudi) spodobne socialne usluge. Koordinacija osnovnih socio-sanitarnih operaterjev Na sedežu deželnega odborništva je bilo včeraj snidenje med odbornikom za industrijo De Carlijem, predsednikom pokrajine Carbone-jem. miljskim županom Bordonom, tržaškim občinskim odbornikom Se rijem, predstavniki enotne -sindikalne zveze CGIL. CISL UH. in zastopstvom tovarniškega sveta milj-ske ladjedelnice Cantieri Alto A driatico. Preverili so položaj, ki ,ie nastal po sklepu o stečaju obrata CAA, kjer so sicer delavci redno na delu. De Carli je potrdil veljavnost dosedanjih obvez deželne uprave do ladjedelnice, tako tudi glede pridobitve novih ladijskih naroči*, V *a namen bo deželni odbornik pomnožil stike z ministrstvom za državne soudeležbe. Kmalu se namerava tudi osebno srečati z ministrom De Michelisom. da se z njim pomeni o posebnem zakonu oo katerem bo Fincantieri z deželno družbo Friulia pristopil k neposrednemu upravljanju ladjedelnice. Pokrajinsko tajništvo CGIL. CISL, UH je po sestanku izdalo tiskovno sporočilo, v katerem označuje kot skraino nezadostne odgovore De Carlija na zahtevo sindikatov o tem, kakšen mora biti prehod od stečaja do ustanovitve družbe Fincantieri - Friulia: v tem kočljivem obdobju se med drugim delo v p bratu nikakor ne sme ustaviti. Sindikalna nota ponavlja omenjene zahteve, ki se glasijo takole: Proces za ustanovitev nove družbe, ki bo upravljala CAA, naj se pospeši, s tem da vlada nemudo ma izda ustrezna navodila družbi Fincantieri na podlagi že sprejetih obveznosti; Fincantieri mora takoj priskrbeti miljski ladiedelnjci novo ladijsko naročilo, v ta namen pa mora deželni odbor brž posredovati pri predsednikih Italcantieri Fan faniju ter TASM Lippiju: delavcem CAA je treba čimprej poravnati zneske v sklopu dopolnilne blagajne; deželna uprava naj slednjič po skrbi za spoštovanje finančnih obvez, ki je potrebno za redno obra tovanje ladjedelnice. Naslednji sestanek sindikalistov z De Carlijem bo 3. februarja. • Na Ljudski šoli za glasbo v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) so se za- čela vpisovanja na tečaje glasbe; tečaji trajajo štiri mesece in začeli se bodo prihodnji mesec. Vpišejo se lahko začetniki in tudi taki, ki imajo glasbeno podlago. Modianu zapade mandat predsednika male industrije Čez mesec dni bo evropskemu poslancu Marcellu Modianu zapadel mandat predsednika združenja male industrije. Istočasno bo zapadel mandat tudi štiridesetim članom osrednjega sveta te organizacije, ki združuje približno sto tisoč malih in srednjih industrij. Novega predsednika in člane sveta bo treba izvoliti pred koncem meseca marca, Marcellu Modianu bo dveletni mandat zapadel 26. marca, po statutu pa ne bo mogel več kandidirati za mesto predsednika. Neznani vandali razbija!) v Repnu V Repnu so se prejšnjo noč po javili vandali; s svojim razbijaškim besom so se znesli nad kipcem Ma tere božje, ki stoji V bližini spomenika padlim, in so ga popolnoma razbili. Prav tako je njihova tarča postala telefonska govorilnica, kateri so razbili šipe. Stanovalci bližnjih hiš so izjavili, da niso slišali ne opazili nikogar. LISTNICA UREDNIŠTVA Edina sprejemljiva politična rešitev V zvezi z našim nedeljskim u-vodnikom »Tržaški vozli*, v katerem je govor o edini sprejemljivi politično - aritmetični možni koaliciji (KPI - PSI - SSk) *»« j • ; Filodrammatico T4.00—22.00' «La su- " "fer^FrlierdBiŽiJ di’ CjarisM*. Prepovedan miadTni' pod 18. letom. Radio 16.00 «Perversione erotica di una minorenne*. Prepovedan mla dini pod 18. letom. V domu Albert Sirk v Križu raz-tavlja skupina domačih ustvarjalcev. Razstava je odprta vsak dan od 19. do 23. ure do vključno sobote, 28. februarja. V galeriji Rettori Tribbio je odprta razstava del tržaškega slikarja Giannija Brumattija. Njegova najnovejša olja bodo na ogled do 7. marca. V videmsk' središčni galeriji Centro friulano arti plastiche v Vidmu, Via Beato Odorico da Pordenone štev. 3. je odprl razstavo svojih del tržaški slikar De ziderij Švara. SPD IGO GRUDEN priredi v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v društvenih prostorih OTROŠKO PUSTNO RAJANJF Vabljeni! Prispevki Ob-4. obletnici smrti Edija Briščka se ga spominjajo starši in brat ter darujejo 10.000 lir za osnovno šolo France Bevk in 10.000 lir za srednjo šolo Srečko Kosovel z Opčin. Ob rojstnem dnevu drage Gizele Bucik darujeta Neva in Sonja 10.000 Ur za Dijaško matico. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 26. februarja ANDREJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 0.20 in zatone ob 10.32. Jutri, PETEK, 27. februarja • GABRIJEL Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7 stopinj, najnižja 4,9, ob 18. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1021,5 mb ustaljen, veter 40 km severovzhodnik, burja s posameznimi sunki 78 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6,4 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdai. 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19. Ul. Bonomea 95. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001; ProBek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik; tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 2(19 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: 1*1. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 2(1 (K) do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20, ure, tel. 68-441. Domska skupnost gojencev Slovenskega dijaškega doma . Srečko Kosovel - Trst prireja tradicionalni PUSTNI PLES v torek. 3. marca, si pričetkom ob 20.30. Vabljeni! Slovenski deželni zavod . za poklicno izobraževanje Obveščamo vse kandidate, da odpadejo lekcije tečajev danes, 26. februarja, ter v dneh 2., 3. in 4. marca 1981.. ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR Z OPČIN vabi na dobre joške in pustne specialitete v osmid, ki bo na pustno soboto v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH f Čestitke Danes praznuje 18. rojstni dan ANICA PURIC iz Repna. Vse najboljše ji želi sestrična Nadja. SINDIKALNO ZBOROVANJE VČERAJ NA TREH V TRŽIČU HVALEVREDNA POBUDA PREŠERNOVA PROSLAVA BO V SOBOTO V RONKAH Nastopili bodo domači otroci ter zbor «Srečko Kosovel# - Spregovoril bo Ace Merntolja Proslava bo v dvorani občinskega sveta Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAMO zidarski žerjav 16x16 metrov, 350-litrski mešalec in 2,5-tonski tovornjak znamke OM. Informacije po telefonu 83081 (Gorica). NUJNO iščem stanovanje v najem v mestu ali na Krasu. Telefonirati v večernih urah na št. 723771. OSMICO je odprl Anton Gombač, Lonjer 291/1. Toči črno in belo vino, poskrbljeno za prigrizek. IMATE FINANČNE TEŽAVE in bi radi več zaslužili? Iščemo interesente, ki razpolagajo s poldnevnim prostim časom in z avtomobilom. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 0481 - 882112 med 13. in 15. uro. OSMICO je v Doberdobu odpri Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo in črno vino. OSMICO odpre Felice Krašovec v Ricmanjih štev. 53. Toči belo in črno vino. KUPIM rabljeno pustno nošo za o-troka leto in pol starega. Neda Dornik, Ul. Ossario 17, Oslavje — telefon 84 501.. PRODAM dežni plašč primeren za deklico staro od 7 do 8 let Telefon 71322. PRODAM prikolico VS 390 letnik 1980, s štirimi ležišči, pečko in verando. Telefonirati po 17. uri na št. (0481) 6584i». OBČINA Ddinh razpisuje javne na tečaje6 za dve mesti šoferja (dno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ah' v občinskem tajništvu v uradnih urah. MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v jutranjih urah na št. 733033, Stefa-nini. PRODAM delno zazidljiv teren na Krasu. Telefon 226 294. PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211 997. Razna obvestila MO SPDT prireja v ponedeljek, 2.3., v/Dijaškem domu v Trstu od 20. ur e naprej tradicionalni in priljubljeni Pustni ponedeljek. Za je dačo in seveda ples v maškarah po skrbijeno. Na sporedu bo še doma ča »loterija*, razne igre ter drugo Vabljeni vsi, mladi in manj mladi! Odbor Ljudskega doma v Križu priredi v soboto, 28. februarja, pustni ples z ansamblom Melody. Na pustni torek od 15. do 18. ure vabi mlajše maske na otroško pustno rajanje ob zvokih poskočnih pesmi ansambla Harmony - Sound. Isti ansambel bo zvečer igral na zaključ nem pustnem plesu od 21. ure do 4. zjutraj. Vabljeni. PD Primorec - Trebče vabi na redni občni zbor društva, ki bo jutri, 27. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Športno društvo Polet vabi na pustni ples, ki b v torek, 3. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah. I-gral bo ansambel TAIMS. ■ Vabila lahko dvignete na sedežu dnrštva (v Prosvetnem domu na Opčinah) do 2. marca med 19. in 20. uro, v nedeljo pa od 11. do 12. ure. Nagrajene bodo najlepše maske. VZPI-ANPI sekcija Bazovica va bi vse borce, aktiviste NOB in in temirance na članski sestanek, ki bo danes, 26. tega meseca ob 20.30 v Bazoviškem domu. Dnevni red: 1. Izvolitev odbora; 2. Izvolitev dele gatov za IX. Pokrajinski kongres VZPI-ANPI v Trstu. ŠK Kras prireja danes, 26. februarja. v gostilni Križman v Repou pustni ples z ansamblom ARIES Rezervacije miz v, .gosti lqi — tel. 22-71-15. Vljudno vabljeni! REKA V CENTRU prodam stanovanje 82 m2 Telefonirati 0521 / 23003 / 27880 (Italija) «Kar 80 odstotkov prihodkov V i-talijansko državno blagajno prihaja iz žepov italijanskih delavcev. Ne samo to. V Italiji plačujemo več davkov kot na švedskem, medtem ko imamo neprimerno slabše storitve kot v tej skandinavski državi, je včeraj na deželnem zborovanju v Tržiču ob štiriurni splošni stavki, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija, dejal Giannino Padovan, deželni sindikalni tajnik. »Zaradi tega je nadaljnje obdavčevanje za obnovo po potresu v Južni Italiji pretirano in nesmiselno od trenutka dalje, ko vladnemu obnovitvenemu načrtu po potresu ne verjamemo.* Sindikalnega zborovanja se je u-deležila množica delavcev velikih tovarn v Tržiču, ki so na Trg Republike prišli v dveh sprevodih in na čelu katerih so nosili transparente in zastave. Zborovanju, ki je bilo deželnega značaja, so se pridružili tudi delavci iz Gorice. Kr-mina in drugih središč goriške pokrajine. Giannino Padovan je v zvezi z davčnim pritiskom pripomnil, da se skuša iz sredstev, ki iih namerava vlada izterjat1 s privijanjem davčnega vi.iaka, povišati plače zdravnikov, kar ;e predsednik vlade Forlani preprečil. Potrebujemo vlado, ki bo sposobna vladati, je nadaljeval govornik, vlado, ki bo izdelala razvojni program za vse krizne sektorje kot so kemična, tekstilna in kovinarska industrija, na katerih sloni razvoj vseh''Ostalih- industrijskih sektqrjev' in gospodarstva na splošno. Namesto načrtnega razvoja pa imamo prav zaradi pritiska določenih sil še vedno nekoordinirane posege, posege v obliki podpor, ki omogočajo klientelizem in špekulacije. Ko je govoril o slabem gospodarskem stanju Trsta in Gorice, je Padovan dejal, da mora vlada finančno utrditi podjetja z državno udeležbo. Od dežele pa je zahteval. da iz tega izd-sl? ustrezno kreditno politiko za ti dve mesti, politiko, ki naj bo načrtna it celovita. ne pa takšna, da se ravna od primera do primera. V okviru takšne načrtne politike ne more biti mesta za podpiranje gospodarstev, ampak za sanaciio podjetij, ki bodo delavepm omogočila zaposlitev. Ker iz naših krajev zasebni kapital beri. mora debela pri osrednji vladi doseči podporo za javni in za zasebni sektor. Govornik Padovan je svoja izvajanja sklenil z zahtevo, da se sindikati na konkretnih Drimerih soočajo z deželo in osrednjo vlado ter pri tem deial, da se bo na današnjem sestanku osrednjega sindikalnega vodstva govorilo o problemih, ki jih bodo v naslednjih dneh obravnavali z vlado. Pomembno prireditev bodo imeli Slovenci v Laškem v soboto, 28. februarja. Na pobudo slovenske komisije pri Javnem večnamenskem kulturnem središču se bodo zbrali ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah, kjer bo Prešernova proslava. Na sporedu imajo priložnostni govor pesnika Aceta Mermolje, recitacije otrok slovenskega ronškega otroškega vrtca, nastop otrok 1. razreda slovenske osnovne šole v Ronkah in 3. razreda slovenske osnovne šole iz Doberdoba. Nastopil bo tudi moški pevski zbor »Srečko Kosovel » iž Ronk, ki ga vodi Pavlina Komelova. Ta zbor bo nastopal po več letih molka, saj je nekoč predno vadil in večkrat nastopal, tako doma kot v drugih krajih. Na to pomembno prireditev že sedaj opozarjamo in seveda smo prepričani, da se bodo ljudje, posebno millillllltllllllllllKIIIIMIIIitlllllllllllllllllllllllllllUIIIIIMIIIIIIIIIIUlUlllllllllllllllllllllllllimilMIIMIIIIIIIinmnillMmflllllllllHIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIHHiHMIH RAZBURLJIVA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinski svet odobril razpis zasebnega natečaja za dr. Realdona Soglasna obsodba poskusa državnega udara v Španiji &SBS % DANCA- D) CRLD1TO pl TRI ESTE TRZAŠ K A KR E D IT N A BANKA ■ S. p a’ ' ■ ThST ULICA F. f*TLZI TO "tS* O - 25. Z. 1981 Ameriški dolar 1000.— Funt šterling 2310.— Irski funt šterling 1760.— švicarski frank 528.— Francoski frank 203.- Belgijski frank 28,50 Nemška marka 475,- Avstrijski šiling 66,50 Kanadski dola' 835 — Holandski l.orin* 435.- Danska krona 153.— Švedska krona 220 — Norveška krona 187,50 Drahma 16,50 Mali dinar 27,60 Veliki dinar 28,- Pokrajinski svet v Gorici je na svoji seji v torek zvečer obsodil poskus državnega prevrata v Španiji ter hkrati izrazil zadovoljstvo, da temnim silam reakcije ta poskus ni uspel. V tem smislu je sejo pokrajinskega sveta odprl predsednik Cumpeta. Predsednik se je nato skliceval na protifašistično preteklost Španije ter na voljo španskega ljudstva, da po tolikih letih fašistične tiranije živi v demokraciji. Govoreč o domačih vprašanjih pa je dejal, da se je s stečajem podjetja Detroit v Tržiču položaj v goriški industriji še poslabšal saj se malo ali sploh nič več ne proizvaja v vseh večjih industrijskih obratih. Načelnik skupine svetovalcev KPI Ivan Bratina se je pridružil besedam predsednika Cumpete ter dejal. da reakcionarni udar ni uspel, ker so demokratične "'Sila'' enotno fiastopile. Takšna prevratniška dejavnost ima isti cilj kot'terorizem; oba hočeta zrušiti "sedanjo-1 ureditev. Bratina je izrazil zaskrbi ;e nost zaradi podobnih teženj v Italiji in Turčiji, kar je posledica napetosti med obema blokoma in dokaz obnavljanja hladne vojne. Tudi Ivan Bratina je govoril o gospodarski krizi pri nas. s posebnim poudarkom na podgorsko tekstilno tovarno, k.ier se po ločitvi od skupin0 Bustese še vedno išče nov gospodar, da bi obnovili delo v tej tovarni. Predsednikovi oceni dogajanja v Španiji sta se pridružila tudi načelnik skupine PSI Jože Cej in načelnik skupine KD Giuseppe Agati. V nadaljevanju seje se je razvila dolga in mestoma ostra razprava o razpisu natečaja zaprtega tioa za mesto direktorja umobolnice v Gorici, za katero se poteguje sedanii vršilec dolžnosti direktorja Realdon. Vprašane zakonitosti pokrajinskega predloga o razpisu natečaja, ki ga je odobril tudi nadzorni odbor, so odprli komunistični svetovalci že na prejšnji seji. V torek zvečer pa so v enakem polemičnem tonu svoje do- V STAVBI BANKE COMMERČIALE Najbrž samo kosti živali v stavbi na Korzu Italia Pod podom bivše trgovine z jestvinami so našli kosti, za katere so mislili, da so človeške . Za sedaj so dela ustavljena MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj zjutraj se je v Gorici razširila vest, da so v kletnih prostorih stavbe Banca Commerčiale Italiana našli človeško okostje in da so zaradi tega i stavili razširitvena dela v tej stavbi. Vest nas je seveda zanimala, saj bi se znašli, če bi odgovarjala resnici, pred že drugo najdbo človeškega okostja. Naši bralci se bodo najbrž spominjali, da so neko okostje, za katero so domnevali da gre za osebo umrlo v času nacistične zasedbe, našli pred nekaj led med obnovitvenimi deli pod stopniščem v kleti neke vile v Ulici Leopardi. Kar se včerajšnje najdbe tiče smo se takoj pozanimali, a zdi' se. da se je važnost najdbe teh kosti precej zmanjšala. V stavbi kjer ima poslovne prostore Banca Commerčiale Italiana na začetku Korza Verdi (tu je bila nekoč Banca Commerčiale Triestina), sta v pritličju poleg bančnih prostorov še trgovina z jestvinami Vendramin in lekarna Kurner. Trgovine z jestvinami ni več, zaradi tega so se pred časom lotili preure-ditvenih del, saj hočejo tudi ta prostor uporabiti za potrebe banke. Včeraj zjutraj, ali morda že v torek popoldne, so našli pod podom trgovine nekaj kosti. Domnevali so, čeprav so jih našli le nekaj, da gre za človeške kosti, zato so o tem obvestili zapriseženega zdravnika in policijo. Zdravnik pa je prišel na lice mesta in ugotovil, da gre za kosti majhne živali, da to niso v nobenem primeru človeške kosti. Morda gre za kosti kake mačke, ki se je kretala po trgovini? Vsekakor pa so dela za nekaj dni ustavili, da ugotovijo kako je na stvari. kazovanje o protizakonitosti ravnanja pokrajinskega odbora nadaljevali. Silvino Poletto je zlasti govoril o zavlačevanju izvajanja zdravstvene reforme ter pri tem navedel kot primer, kako se v zvezi s krajevno zdravstveno enoto ne govori o centrih za mentalno higieno. O vprašanju je spregovorila tudi komunistična svetovalka Didado, ki je dejala, da je KPI za javni, ne pa za zasebni natečaj za mesto direktorja. Na očitke krščanskih demokratov, češ da KPI išče spopad in zaostritev, je Didadova dejala, da KPI noče nič drugega, kot preklic sklepa pokrajinskega odbora ter prenos razprave o celotnem problemu v deželni svet, kjer sta svetovalca KPI Battello in Zorze-non vložila ustrezno resolucijo. Če pokrajinski odbor umakne svoj sklep in ga pošlje v razpravo ,dqi želi. bo tudi KH' uniaftnila zahtevo v pokrajinskem svetu., Načelnik I^D Agati je • zagovarjali zakonsko utemeljenost razpisa natečaja, ki je toliko pravilnejši, ker 'e sklep odobril tudi nadzorni organ. Zahteval je od Poletta, da prekliče svojo obtožbo na poprejšnji seji, da so v pokrajinskih u-radnih aktih zmanjkale nekatere okrožnice, ki zadevajo to vprašanje. Po njegovem mnenju se celotno vprašanje izkorišča v politične namene. Zamude pri ustanavljanju centrov za mentalno higieno je pripisal vsem političnim skupinam. Svetovalec PSI Jože Cej je delal, da je na osnovi preverjani dokumentov in razprave prišel do spoznanja, da je ravnanje pokra-hnskega odbora pravilno. Pač pa je imel hude pripombe na račun pisma, ki ga je dr. Realdon poslal javnosti o nekem posvetu psihiatrov v Trstu, ko trdi. da še v vzhodnih državah psihiatrija izkorišča za politične cilje. Pritegnil je svetovalcu Polettu, ko obsoja zamudništvt) pri zdravstveni reformi. zlasti na Goriškem, medtem ko je v Vidmu veliko bolje. Zaradi teže vprašanja je v razpravo posegel tudi pokrajinski tai-nik KD Longo. Dejal ie. da Real-donu nista dala pooblastila, Ja postane namestnik direktorja ne A-gati in ne Pagura. dv- ooprejš-nja pokrajinska predsednika, ampak prefekturni komisar, ki je nekaj časa vladal na pokrajini zaradi politične krize. Zagotovil je red v svoji stranki, če je kakšen njen član iznašal vesti o neupravičenosti napredovanja dr. Realdona. «šel bom do konca.* je deial, »sicer se pokra iinski svet deklasi-ra in se poniža na raven sejmišča.* Pokrajinski svet je po krajšem premoru najprej zavrnil komunistično resolucijo o preklicu sklepov pokrajinskega odbora, potem pa je izglasoval dva predloga pokrajinskega odbora o razpisu natečaja. ki so jih odobrili vsi svetovalci razen komunističnih, ki so takrat zapustili sejno dvorano. V PETEK. 27. FEBRUARJA, OB 20. URI V SEJNI DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI, KORZO ITALIJA 55 Okrogla miza na temo VPRAŠANJE GLOBALNE ZAŠČITE DANES Sodelujejo slovenski člani posebne rimske komisije pri predsedstvu vlade BORIS ISKRA (KPI), ALBIN SIRK (SSk), STOJAN SPETIČ (KPI), KAREL ŠIŠKOVIČ (SKGZ) in ALJOŠA VOLČIČ (PSI). ORGANIZATOR: Enotna mladinska komisija za goriško pokrajino (Mladinski odbor SKGZ - Mladina SSO -Mladinska sekcija SSk - ZKMI - ZSMI) se ravnokar vršita v Gorici in v Doberdobu, potek filmskih večerov ter stike »ned mladimi prosvetnega društva »Danica* z Vrha in Občinskim komitejem ZSMS v Ajdovščini. še Slovenci živeči v Laškem, polnoštevilno odzvali vabilu in se v soboto zgrnili v sejno dvorano na županstvu v Ronkah. Na občini Nova Gorica včeraj sprejem m J. Babiča in S. Komela V prostorih občinske skupščine * Novi Gorici so včeraj pcpoldne priredili sprejem na čast letošnjima Prešernovima nagrajencema režiserju Jožetu Babiču in akademskemu slikarju Silvestru Komelu. V Tržiču zborovanje o družinskih posvetovalnicah V soboto, 28. februarja, ob 15.30, bo v hotelu Roma v Tržiču deželno zborovanje na temo Družinska posvetovalnica — izkušnje in perspektive. Prisotni bodo operaterji družinskih posvetovalnic iz Arezza, Bologne, Maniaga, Nabrežine in Tržiča. Zborovanje prirejata Društvo sociologov dežele Furlanije - Julijske krajine in Konzorcij zdravstvenih in družbeno-podpornih služb na območju Tržiča. Naročnina za dnevnik Večina naših naročnikov je že poravnala naročnino, tiste, ki pa so iz takih ali drugačnih razlogov na to zadevo pozabili, bi radi opozorili, da velja naročnina 49 tisoč lir samo za vplačilo do 30. aprila letos. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 tisoč lir Vsi, ki bodo naročnino pora v nali do 28. februarja, bodo u deleženi pri tradicionalnem na gradnem žrebanju. Naročnino lahko plačate v uredništvih v Trstu in Gorici, pri naših raznašalcih, s poštnim tekočim računom ali preko banke na tekoči račun štev. 192 pri TKB. Zadovoljstvo SSk ob volitvah v Krminu Krminska sekcija Slovenske skupnosti je s posebnim zadovoljstvom ugotovila, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, da so se njeni kandidati dobro uveljavili na volitvah za rajonske sosvete v krminski občini. Izvoljeni so bili v mestnem središču Aleš Prinčič, v zgodovinskem središču Stanko Keber, na gričevnatem področju pa Edi Keber in Roman Sirk. PtHUDtVANM NA SORIŠKIM PODROČJU Mi n i • > 44 *i M»< t m M •iilonui, NA MEJI NAJTI MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Sestati so se zastopniki obmejnega gospodarstva Na goriški trgovinski ztoomici sta se včeraj srečala predsednik goriške zbornice Lupieri in predsednik gospodarske zbornice iz Nove Gorice Besednjak. Na sestanku so bili tudi ravnatelj tevam Gostol, Ciciban in Poligalant-Plastik, z italijanske strani sta bila prisotna župan Scarano in podžupan Del Ben. Pogovarjali so se. o možnostih gospodarske in trgovinske izmenjave med tukajšnjimi in podjetji na jugoslovanski strani meje. Domenili so se. da bodo priredili vrsto obiskov v ra'znih tovarnah in da bodo na te obiske prišli gospodarstveniki, ki bi bili za to zainteresirani. Jugoslovanski gostje so obiskali tovarno likerjev Ciemme v industrijski coni. Poslopje te tovarne je bilo zgrajeno komaj pred letom in pol dni in je opremljeno z najmodernejšimi stroji. Delo Goričanov v Mladinskem odboru SKGZ Na zadnji seji goriškega dela Mladinskega odbora SKGZ so preučili poglavitne akcije, ki jih nameravajo mladi na Goriškem izvesti v spomladanskih mesecih. Prva in med najbolj važnimi je okrogla miza o globalni zaščiti, ki jo priredi jutri enotna mladinska komisija. Govorili so tudi o delu te komisije Mladinski rdbor SKGZ je mnenja, da je treba delo komisije nujno popestriti in organizacijsko izboljšati. Preučili so tudi akcije v okviru 40-letnice ustanovitve OF, ko bodo priredili štiridnevni mladinski izlet v Bosno in Hercegovino, te.' zaključno tradicionalno akcijo Mladinskega centra. Ob teh prilikah se bo Mladinski odbor SKGZ povezal tudi z Občinskim komitejem ZSMS v Novi Gorici. Zatem so člani obravnavali še nekatere tekoče akcije in sicer potek stalnih mladinskih seminarjev, ki Plesna zabava za stare meščane Socialni asistenti in drugi sodelavci službe za pomoč upokojencem in ostarelim goriške občinske uprave priredijo v soboto, 28. februarja, od 16. do 19. ure pustno zabavo za upokojence. Ta bo v občinski dvorani na vogalu ulic Ča-dorna in S. Chiara. Igral bo orkester «Borgo castello*. Izplačilo pokojnin v Doberdobu Po dolgih zavlačevanjih bedo končno na pošti v Doberdobu od danes dalje izplačevali pokojnine kategorije 10. Danes bodo izplačevali pokojnine ljudem katerih priimki se pričenjajo s črkami od A do D, jutri, v petek, s črkami od F do G, v soboto onim s črkami od I do M. V ponedeljek, 2. marca pa bodo izplačevali pokojnine ljudem katerih priimek se pričenja s črkama O in P, v torek pa vse preostale. Zakasnitev v plačevanju pokojnin je na vrsti zaradi stavk v osrednjih pisarnih zavoda za socialno oskrbo, v vsej državi. občinskega sveta v obdobju 1978-80 ter sprejeli program dela za naslednje dveletno mandatno obdobje. Svoj mandat zaključi predsednik Vero Premrl iz Ajdovščine; jutri bodo izvolili novega predsednika medobčinskega sveta. Aretacija funkcionarja neke bolniške blagajne? V Gorici kroži vest, da so karabinjerji že pred petnajstimi dnevi aretirali podravnatelja nekega javnega zavoda - bolniške blagajne, ki skrbi za potrebe nekaterih vrst javnih u-službencev. Baje so ugotovili v njegovi pisani poneverbe denarja. Stvar sedaj preučujejo na goriškem sodišču in v njegovi pisarni je bilo več nadzornikov, ki so pregledali vso dokumentacijo. Stvar pa je še vedno v -preiskavi, zaradi tega noče nihče od pristojnih oblasti ničesar povedati. GLEDALIŠČE V TRSTU ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL Današnja predstava bo v župnijski dvorani v Doberdobu ob 9.30. Jutri, 27. t.m., ob 10. uri v gledališču G. Verdi v Gorici. ‘Kino V Ajdovščini srečanje mladih Primorske Jutri bo v -Ajdovščini volilno-propagandna konferenca medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije severnoprimorskih občin. Vloga tega sveta je. da koordinira večje in pomembnejše akcije mladine občin Tolmin, Idrija, Nova Gorica in Ajdovščina. Na jutrišnji konferenci bodo delegati štirih občinskih komitejev mla dine preučili poročila o delu med- floricu VERDI 17.30 - 22.00 »Shining*. S. Duball. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «L'impero del sensi n. 2». Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «La locanda della maladolescenza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Amore a primo morso*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 grande cacciatore e il bambino*. Aorti tioricu in okolica SOČA 18.00—20.00 »Kitajski zmaj». Hongkonški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Krč groze*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Ljubezenska zgodba na ledu*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija 244, tel. 83-538. Bela medvedka iz zoološkega vrta v zoološkem vrlu v Karlsruhnu je bela ali polarna medvedka v novembru lani povrgla dva mladiča, ki se kar dobro razvijata, čeprav ne živita v svojem prirodnem okolju SPREHOD PO UMETNOSTNIH GALERIJAH GIANNI BRUMATTI V TRIBBIU IN NELDA STRA VISI V MILJAH Čeprav smo že mimo glavne razstavne sezone, smo preteklo soboto prisostvovali kar trem odprtjem razstav: dve sta bili v Trstu, ena pa v Miljah. Pravzaprav bi morali na kratek sprehod po vseh tržaških galerijah, a se bomo morali tokrat omejiti le na te tri razstave, kajti gre za razstave treh zares veljavnih umetnikov, od katerih sta dva domačina. Tržačana, eden pa je iz bližnjega Veneta. Začnimo z najstarejšim, z Gian-nijem Brumattijem, ki je eden najstarejših in tudi najbolj resnih in veljavnih tržaških likovnih umetnikov. Čeprav se Giarini Brumatti bliža že 80. rojstnemu dnevu, je dobesedno napolnil s svojimi olji vso središčno galerijo «11 Tribbiot, kjer je razobesil po stenah točno dva ducata svojih najnovejših olj, po večini srednjih in večjih mer. čeprav njegovemu likovnemu u-stvarjanju že dolgo in sproti sle- dimo, nismo na sedanji razstavi zasledili niti enega dela, ki bi ga bili videli m kaki njegovi prejšnji razstavi. Brumatti se torej predstavlja ves nov. Kot vedno, je tudi tokrat Kras tisti, ki Brumattiju daje največ navdiha, največ motivov. Od dveh ducatov razstavljenih slik, jih najmanj petnajst cgovori» o Krasu. o kraški gmajni, o paštnih, njihav, pa tudi o kraških vaseh in o ljudeh, ki jih naseljujejo. Zares, Brumatti malone v vsako sliko vključi človeka. Toda Kras in Kraševec, ki ju slika mojster, nista današnji Kras in današnji Kraševec. Brumatti-jev Kras ni oni «zlikanh današnji Kras, kjer ne le vasi, pač pa tudi vse domove povezuje a-sfalt, pač pa nam mojster posreduje nekdanji, stari Kras, ko so se skozi tesne vaške u 'ičice vile še črede govedi, ko kmet še ni poznal kosilnice in je travo kosil s koso, ko je kopal krom- Mti«i*i*iiiii»iitii>iaiiaii«a«ii>aitaiiaiiaaiiaii«iaiiiaia»«aaifi«flciaiuiiiKi««faiiii«&ciiiniiiaascakaaAj<*iit«aiaiaiiairaiai«aatiiiiiia«iii«iiiimaiaiiMuaii«miiiii«i«flM*i»a«i«aiisainiiiiai«Biiiitaiiviitii«aiai«aiii»Bitfliiaiiiii«aaa»iiB«*>iiiaviaiiiiiMiiiiiiiift>iBiaiiiiii*iitiii>iiiiMiiifis Patronat KZ - INAC svetuje Prenos in združitev zavarovalnih prispevkov Vprašanje: «Star sem nekaj nad 50 let in kolikor znam, je zadnji čas, da kaj ukrenem, če hočem imeti m stara leta spodobno pokojnino. Skupaj z ženo upravljava trgovino in nama posli grejo še kar dobro. Sezidal sem si hišo in sedaj nimam več drugih potreb, da bi se še naprej tako trudil pri delu kot doslej. Zaskrb-lue pa me dejstvo da bom nekega dne dobil le minimalno pokojnino, čeprav delam nepretrgoma že več kot 30 let. Ni to socialna krivica? Temu bi se rad izognil in zato se obračam na vas. Najprej sem kot fant delal 7 let pri gospodarju, nato pa sem zavarovan kot trgovec. Medtem sem plačeval približno 10 let prostovoljne prispevke. Rad bi odgovor na dve vprašanji: se mi splača še plačevati prosto-v Ijne prispevke in je mogoče združiti delavske in trgovske prispevke? Hvala lepa za prijaznost. J. T. Odgovor: Vaše vprašanje je zelo aktua:no in neposredno zanima vse tiste zavarovance, ki u-veljavijajo delovno dobo pri dveh ali , Več različnih pokojninskih skladih. Na osnovi zakona številka 29 iz leta 1979 lahko zavarovanec prenese in združi vse zavarovalne prispevke v en sam sklad z razliko, da je. prenos prispevkov iz državnega 'zavarovanja k zavodu INPS brezplačen. medtem ko nasprotna operacija sloni na odkupu in ta rei doplačilu določenih zneskov.- Sedaj pa poglejmo vaš specifični položaj. Na prvo vpraša-n s. če imate še interes plačevati prostovoljne prispevke, ni mogoče dati dokončnega odgovora, ker je to odvisno od vaše odločitve in načrtov, ki jih imate za bližnjo bodočnost. Če nameravate še dalje opravljati trgovsko dejavnost, potem lahko prekinete plačevanje prostovoljnih priscevkov, saj imate trenutno 17 let pokojninske dobe kot odvisni delavec, kar vam že daje pravico do minimalne delavske pekojnine ob dopolnitv' fiO. leta starosti. Tudi če bi še 10 let •lil lil m ■■IIIIIIMtlll. lili llllll tl lili llllll lili IIMM lllllllll O nadaljevanki «VeIo inislo» Zagrebška nadaljevanka »Velo misto» - Veliko mesto, ki govori o novejši zgodovini Splita in ki se bo v kratkem zaključila, vzbuja dokaj živo polemiko, češ da je razvlečena in draga, hkrati pa doživlja tudi lepa priznanja, saj gre za nadaljevanko, ki je pritegnila izredno veliko Tv-občinstva. Vrh tega je treba priznati, da je pokazala vrsto izredno posrečenih vlog. začenši z «meštrom», pa do smetarjevega pomočnika in drugih. Režiser Joakim Maru šlč je rekel, da je z odmevom zadovoljen, pa tudi s ceno. saj je nadaljevanka stala nekaj nad pet milijard in pol starih dinarjev. kar za štirinajst enournih nadaljevanj ni veliko. plačevali prostovoljne prispevke, bi pokojnina ostala vselej minimalna. S 65. letom bi lahko dodali na pokojnino trgovske prispevke. vendar bi pokojnina o-stala nespremenjena. Če pa se nameravate ponovno zaposliti kot odvisni delavec, se stanje bistveno spremeni, če bi se namreč pred upokojitvijo zaposlili za vsaj 5 let, bi lahko odkupili trgovske prispevke in jih z odkupom prenesli v sklad odvisnih delavcev. Poleg tega pa bi INPS izračunal višino pokojnine na osnovi prejemkov v zadnjih treh letih zaposlitve in vaša pokojnina bi tako krepko presegala minimalno. Kolikor pa bo ostala v veljavi sedanja zakonodaja, bi optimalna rešitev bila naslednja: plačevati prostovoljne prispevke do 55. leta starosti, nato se zaposliti kot odvisni delavec do 60. leta. nakar odkupiti obdobja samostojnega trgovskega dela. Vsaka odločitev je torej odvisna izključno od vaše volje. Iste u-gotovitve veljajo tudi za tiste zavarovance. ki opravljajo kmečko ali obrtniško dejavnost. B. S. ,rrmšenu H -tliJsN zs1' iftttiiiiHiiiintitiitiiiimiiiif tunini V ENEM IZMED PETIH ISTRSKIH RIMOV RIMLJANI SREDI ČIČARIJE SO SI IZVOLILI PAPEŽINJO Da bi se stara tradicija ohranila, bo poskrbela simpatična Anica Vaške skupnosti pa ne bo zastopal več papež, pač pa papežinja Ni dolgo, od kar smo se sprehodili po Čičariji, ko smo se spoznavah z tamkajšnjimi Romuni, to se pravi s tistimi ljudmi, ki so pred 700 leti naselili nekaj vasi, ko so pribežali sem iz svoje domovine Romunije pred Turki. Tokrat nas je pot pripeljala v gričevnato Čičarijo ,ki je še vsa pod snegom, ker smo iskali — Rim! Kakih sto ljudi, ki se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, živi v naselju, ki nosi to zveneče ime. Pot do tja je še vedno težavna zaradi snega in tistim redkim mlajšim Rimljanom, ki so zaposleni v Buzetu, Ilirski Bistrici. Opatiji ah na Reki v kaki tovarni ah ustanovi, ni lahko vsako jutro odhajati na delo, o-ziroma na delovno mesto, kajti ceste še niso najboljše in snega je posebno letos veliko. Toda v razmeroma majhni Istri ni Rim na vrhu Čičarije edino naselje, ki nosi to tako zveneče ime. V Istri je kar pet Rimov in nekateri turistični vodiči si poleti, ko je v Istri zelo veliko turistov, privoščijo tudi kako šalo na račun Rima in Rimljanov, pa čeprav je od tod do Rima, do «več-nega mesta* na stotine kilometrov. Pustimo «večno mesto* in se vrnimo v skromni, domači Rim sredi Čičarije. Rekli smo, da je vas težko dostopna, odročna, osamljena. Mor da je prav zaradi tega ohranila nekaj starih navad in med temi tudi zanimivo tradicijo, da v smislu svojega imena mora imeti tudi svojega — papeža, ki ga redno izvolijo. V bistvu gre za nekakšnega vaškega starešino ali če hočemo nekakšnega »prvega moža* a- MmiimiiMiniiiitr iiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiuniMiiiiiiiiiimiiiii»i'iiiiniim||i^K.iiWiiiWilhiimft^irrtiAlHiiniiih»IV • - f«y SrCfc S* & '4, S & ZDRAVNIKOVO MNENJE OTROŠKE BOLEZNI Peta bolezen ali erytema infectiosum »Peta bolezen* je redkejše nalezljivo obolenje, ki ga je prvi opisal leta 1889 Tschamer. Od takrat dalje so tako v Evropi kot tudi v Ameriki opažali posamezne primere, pa tudi manjše epidemije. Povzročitelj je še vedno nepoznan, čeprav vse kaže na to, da je , verjetno virus. Ker obolevajo za tem obolenjem tudi otroci, ki so že preboleli ošpice, rdečke in škrlatinko, ni nobenega dvoma, da «peta bolezen* ni v nobeni vzročni zvezi z ostalimi izpuščaj-nimi boleznimi in da gre za pa vsem svojstveno infekcijo. Brez dvoma je bolezen kužna, saj se neredko fJojavlja v manjših epidemijah v istem razredu ali v vrtcu. Seveda pa se nalezljivost le bolezni ne more meriti z naleziji-vostjo ošpic ali noric. Največ primerov je v zgodnjih pomladanskih mesecih in na začetku poletja, čeprav opazujemo posamezne primere skozi vse teto. Imunost po preboleli bolezni je zelo verjetno trajna. Inkubacija, to je čas med okužbo in pojavom prvih znakov oba lenja, je običajno en do dva tedna, najdalj 17 dni. Še pred pojavom izpuščajev opazujemo kratka trajno obdobje, ki ga imenujemo prodromalni štadij, v katerem prevladujejo prehladni znaki. Otrok kašlja, cedi se mu iz nosa in ima nekoliko vnete oči, skratka, zdi se nam, da se je otrok pač nekoliko prehladil. V naslednjih dneh se pojavijo izpuščaji, najprej po a brazu. So nekoliko dvignjeni nad nivo kože, rožnati in se . izrazito zlivajo, tako da dobimo rdečkaste hse z nepravilnimi, nekoliko dvignjenimi robovi: Izpuščaji ostro prenehajo v gubah. ki potekajo od nosu proti ustnim kotom, tako da dobimo okrog ust značilen bel trikotnik. Izpuščaji potekajo preko nosu, tako da dajejo videz metulja. Po d mi do treh dneh se pojavijo podobni izpuščaji še po zunanji strani okončin. Trup navadno ni toliko prizadet, z izjemo predela na križu in zadnjice, kjer je izpuščaj še posebno izrazit. Posamezne vzbrsti se na robovih širijo, prehajajo druga v drugo, tako da tvorijo girlandam podobne oblike. Na pobovih je izpuščaj živo rdeč, v središču bolj lividen, včasih z rumenkastim odtenkom. Izpuščaj traja različno dolgo, o-bičajno 7 do 10 dni, potem izgine brez sledu. Koža se ne lušči. Izpuščaj spremljajo včasih bežne a tekline v sklepih. Vročina ni pa sebno visoka. Najčešče poteka ba k-zen sploh brez vročine, ali pa je temoeratura le nekoliko nad 37 C. Bolezen včasih zamenjujejo z ošpicami, kjer pa je potek bistveno težji, tudi prehladni znak' so izrazitejši. Prav tako se včasih zamenja z rdečkami, kjer pa pa grešamo to izrazito zlivanje izpuščaja, ki je za »peto bolezen* tako značilno. Pa tudi različni a-lergični izpuščaji lahko povsem posnemajo »peto bolezen*, tako da se je včasih res težko odločiti, za kakšno vrsto obolenja gre pri a troku. Obolenje ne zahteva nobenega zdravljenja. Še posebno pa nima nobenega smisla predpisovanje an-tiobikov, od katerih lahko v tem primeru pričakujemo le škodo, ne pa koristi. Takemu bolniku priporočamo le. da ostane doma, da kler traja izpuščaj. V primera, da temperatura poraste nad 38,5, naj dobi bolnik še sredstva za znižanje vročine (aspirin), če pa bolnik nima vročine, pa mu tudi ležati ni treba. Komplikacij po tej bolezni ne a pažamo, zato je strah pred to ba leznijo povsem odveč, saj gre bi-ez dvoma za eno cd najlažjih in najmanj nevarnih otroških bolezni. dr. RASTA RAKAR li celo «glavarja». Seveda izvolijo po navadi starejšega človeka, ki se je izkazal, da je moder, izkušen, pošten, nepristranski do vseh. In ta starešina ali, če hočemo, papež igra vlogo tistega «prvega človeka v vasi*, katerega beseda vedno obvelja. Sicer pa to ni posebnost čičke-ga Rima, pač pa je bil vaški starešina značilna osebnost vseh nekdanjih naselij in vaških skupnosti. Bila je to »posebnost*, ki korenini v davni preteklosti slovenskih, a ziroma slovanskih skupnosti. Posebnost čičkega Rim, pa je v tem, da svojemu «poglavarju* ali starešini rečejo — papež, pač v smislu svojega imena. Tokrat pa s.? v čičkem Rimu doživeli še drago posebnost. Ko je namreč pred nekaj meseci umrl zadnji »papež*, se je spet sestal vaški «svet* in prosta. Kot pri volitvah papeža v Vatikanu oziroma v »večnem mestu*, so tudi v čičkem Rimu sklicali «konklave», ki je v tem primeru zares tajen. In ta «konklave» je zasedal nič manj kot pet dni. Seveda ni šlo za zasedanje za zapečatenimi vrati, pač pa za posvetovanja, za konkretne predloge in ustrezne volitve. Šele rezultat volitev je pojasnil, zakaj je ta »kon-klave* trajal toliko časa. V splošno presenečenje vseh prebivalcev so predstavniki naselja izvolili tokrat za «papeža*, torej za vaškega stai-ešino — žensko. Je to 75-fct stara Anica Marinčič, ki jo ljudje cenijo in ki je kljub letom še vedno sveža, polna življenja in v splošnem na dobrem glasu ne le v svoji vasi, pač pa na širšem področju Čičarije. Po njeni «izvolitvi» smo jo obiskali in jo tako rekoč prestregli prav pred njenim potovanjem v Belgijo, kamor je odšla na obisk k nekim svojim sorodnikom, ki živijo tam že več desetletij. Ob našem obisku v čičkem Rimu nam je Anica med drugim rekla: »V začetku nisem hotela niti verjeti, saj se mi je zdelo nemogoče, da bi za starešino, za «papeža» izvolili žensko. Tako me je vest presenetila. Kočno pa sem le prišla do spoznanja, da bi lahko enkrat za vedno prekinili z raznimi tradicijami, z raznimi koncepti, ki jih je čas že preživel. Vprašala sem se, zakaj bi vaški starešina ali poglavar ne mogla biti ženska, Posebno pa v našem Rimu? Sicer pa me izvolitev obvezuje, ker bom predstavljala vso vas, posebno pa še, ker bom jaz prvi 'papež v krilu’ ali bolje prva papežinja v vsej zgodovini.* E. OPASSI pir z motiko, ko je še sejal ajdo. Brumatti nam slika Kras v vseh letnih časih in njegova na videz skromna barvna lestvica zna u-stvariti vsako kraško vzdušje, vendar menimo, da je njegovo olje, ki prikazuje Križ v snežnem metežu, najlepše delo Kalzo je Brumatti navezan na Kras, nam povedo naslednji naslovi nekaterih razstavljenih del: «Nabrežina», eZimska pokrajinam (na Krasu), «Cerovlje» in spet «Nabrežina», ki se nato ponovi že tretjič in četrtič, kot se trikrat ponovi motiv «Zgonik», Križ smo že omenili, omeniti pa moramo še šempolaj, nadalje še «Sejalca», ali «Kopanje krompir-ja» itd. Torej je Kras tisti, ki daje Brumattiju največ motivov. H gornjim motivom pa je mojster dodal še nekaj motivov, ki jih doslej ni pogosto obdeloval. V mislih imamo odlično olje z naslovom iželezničarm, kjer mož v uniformi in z železničarsko lučjo spremlja vlak na skretnico, ali motiv z naslovom Podeželska železniška postajam. Povsem nov motiv je tudi tisti, ki mu je dal naslov «Gostilnam, kajti Brumatti ni skoraj nikoli upodabljal zaprtih prostorov. Isto velja za sliko z naslovom •zDružabnostm. Vsekakor je sedanja razstava tega priletnega tržaškega mojstra ena najboljših ali celo najboljša, /car smo jih videli v zadnjih letih. Iz mestnega središča stopimo v Milje, kjer je tržaška umetnica Nelda Stravisi v dogovoru z ravnateljstvom miljske nižje srednje šole Nazario Sauro, z občinsko upravo in vodstvom galerije Cen-tro Internazionale d’Arte pripravila dvojno razstavo/, normalno razstavo v prostorih galerije v Ulici Parini ter pedagoško razstavo v auli magni šole. Takih prireditev je , bilo v Miljah doslej že reč, Ifmetnik daje nekaj svojih del na ogled . V galeriji, ki je dostopna vsemu občinstvu, hkrati pa tudi nekaj del v veliki avli šole. Tu se dij&ki med odmori neposredno seznanijo z umetnostjo nekega umetnilza, nato pa umetnik v nekaj učnih lirah spregovori šolarjem o- svoji umetnosti, o njenem sporočilu, pa tudi o tehniki in načinu likovnega izražanja na sploh, skratka skuša svojo umetnost čim bolj približati mlademu človeku, ki bi sicer šel mimo likovne ustvarjalnosti ne le neto::: edno prizadetega likovnika, pac pa mimo sleherne likovne umetnosti. Kaže. da ta pobuda daje lepe rezultate. To se da presojati po zanimanju, ki se od ene razstave ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zgodovina 13.00 Dan za dnem 13.30 DNEVNIK 14.CO «La dama di Monsoreau* 14.40 Poz-jr na stop 15.10 Simpatični ihtavi Braccio di ferre (Popaj) 15.30 L’uomo dei venti - 2. del 16.30 Remi 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 . . . gremo Capitan Futuro 18.00 Življenje živali 18.30 Job - ročno delo - 1. del 19.00 Ital. kronike 19.20 Salty 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash 21.55 Dolly 22.10 Posebnosti Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik in Vremenska nccDoved fuH širib pisali že ob času, ko je razstavljala v Trstu in lani v Vidmu. Gre za umetnico, ki je umetnost vzela zares. Čeprav se zdi, da se že dolgo ni premaknila iz mesta, nam podrobnejši ogled njenih ^fragmentom pove, da ostaja zvesta svoji motikivi. Svoji likovni govorici, da pa je način izra: žanja od razstave do razstave popolnejši, bolj poglobljen, če hočemo bolj prefinjen. Njeni «ostan-ki» ometa, stenskih slikarij, podbojev, kalun, okenskih okvirov, «simbolov» so še vedno isti in enaki, so pa podani tako, kot bi ne šlo za tuširanlce, pač pa za resnične ostanke, še poseben poudarek pa velja njenim grafičnim listom, kjer prihaja do izraza izreden čut za barvo. Skratka, Nelda Stravisi je s svojo sedanjo razstavo ponovno dokazala svojo zavzetost in sposobnost. Končno še nekaj besed o tretji razstavi, o kakih tridesetih grafičnih listih, ki jih je gost iz Veneta Cesco Magnolato dal na o: gled v galeriji *Cartesius» Magnolato je pomembno ime ne le v njegovi ožji domovini ali pri nas, < na Tržaškem, saj je kustos tržaškega muzeja «Revoltel-la* dr. Montenero o njem zapisal, da Vh\to,M IAMT/ČMH IN MIROVIH MtAI\ VI PtVZtoJ ttUDUkt' iKUPičtm louam «OMWW zveza eo«c*x NARoewo#voaootuMt vozne X roteam>-< ir; I /-»♦<<%. ***. t lil K> je ZA ČAtA wvte vozne m nut- IMJMMI Spomenica, ki jo je Preziilij ljudske skupščine SR Slovenile Izdal za Miroslava Majcna, ki jc v NOB padel v boju proti nacizmu vo možnost za uspešno obveščevalno delovanje v sovražnikovem divizijskem štabu, če jima dovoli, da odideta kot borca v partizanske enote. Zato jima je dejal: »Ne, ne bosta šla v partizane! Vrnita se v štab, kjer bosta delala za partizane kot obveščevalca!* Razumela sta na kaj Kranjec meri in dojela svojo vlogo, ki st.a jo že dotlej opravljala in ne da bi oklevala pristala. Bila sta zadovoljna, da bosta lahko tudi sama vsak svoj delež prispevala v boju za svobodo našega ljudstva, v katerem sta bila kot vsak svobodoljuben Slovenec pripravljena tvegati in po potrebi žrtvovati tudi svoje življenje. KAKŠNE PODATKE STA ZBIRALA MAJCEN IN MARHEL IZ NEMŠKIH VIROV Partizanski sodelavci v štabu 188. nemške divizije (ne le Majcen in Marhel) so po splošnih navodilih zbirali in prinašali predvsem podatke o številčnem stanju in razporedu divizijskih enot, njihovi opremi in o-borožitvi, bojni morali in narodnostni sestavi, zlasti pa so morali ugotavljati načrte in namene nemških štabov, čas in smeri premikov njihovih enot — posebej še protipartizanskih pohodov. Ena izmed stalnih splošnih nalog je bila tudi ugotavljanje (identifikacija) nemških agentov in vohunov v partizanskih enotah, štabih in organizacijah NOB. Razen splošnih so bili obveščevalci dolžni izvrševati tudi posebne naloge predpostavljenih. 12.30 13.00 13.30 14.00 14.10 15.25 17.00 17.05 17.30 18.00 18.30 18.50 19.45 20.40 21.35 Drugi Kanai Vinar, dva Dnevnik 2 - Ob 13. uri Slikar svetuje - vzgojna odd. Popoldan Zaročenca - 7. nadaljevanje Francoščina Dnevnik 2 - Flash Popoldan Program za otroke: Čebelica Maja Kam po končani obvezni šoli? Iz parlamenta Dnevnik 2 - športne vesti Deber večer z Aliče in Elen Kessler Dnevnik 2 - Vesti Starsky in Hutch - TV film Neposredne priče obtožujejo Starskyja in Hutcha, da sta pretepala narkomana in da sta ga nameravala celo u-moriti. Logično je, da sitn-patična policijska agenta nimata z vso zadevo nobene zveze. Res je, da so narka mana pretepli neki »mladi ljudje*. Teda to sta bila .dva, ki sta biia zelo. podobna Star-skyju in Hutchu. Še več, bila sta celo v svojih gibih, v svojih potezah p&poinoma enaka policajema, oelo oblečena sta biia kot onadva. Med preiskavo pa se odkrije, da si je vso ’ zadevo zamislil neki mladi policaj, ki se .je hotel znesti nad Starskvm in Hutchern, r,ad popularnima policajema, in sicer tako, da bi njuno pričanje ne obveljalo. Pii tem je bil policaj tako prebrisan, da si je izposodil celo avtomobil, ki j® bil prav enak avtomobilu, s katerim sta se prevažala Star-sky in Hutch. Kakšna bodočnost? »Kriza sisttJMAVlje 1 nasbA' dragega nadaljevanja oddaje, ki ri6k’l1 tiislofv* fVRakšrlh'. bodočnost*. Gre za anketo, ki ja je pripravil Roberto Melenotti glede splošnih perspektiv, ki se kažejo pred človeštvom v bližnji bodočnosti. V današnji oddaji bo govor o socialnih, političnih in ekonomskih motivih sodobne «krize naše omike*, torej težav, ki jih preživlja scdrbnt) človeštvo seveda predvsem v zvezi s tolika krat omenjeno ideološko krizo, v katero naj bi bila zašla oba velika sistemi, nam reč kapitalistični svet Zahoda in socialistični svet evropskega Vzhoda. Posebno v zadnjem času, pač v zvezi z novim vodstvom ZDA, pa staja problem bolj aktualen in v zvezi s tem, pač čeprav v daljši perspektivi, pa se je omenjala že tudi nevarnost atomskega spopada, ali vsaj nova oboroževalna tekma, ki bo na vsak način ne- gativno vplivala na razmere v svetu. Ob tem je govor tudi o »krokodiljih solzah* bogatega sveta nad lakoto v svetu, kjer umi-ajo milijoni ljudi, vtem ko v drugem, bogatem delu sveta trošijo mi lijarde dolarjev za oboroževanje. V temo se vključujejo pisatelj Isaac Azimov, biv ■ ši predsednik italijanskega parlamenta Pietro Ingrao, cerkveni «ideolog» pater Scr-ge, Franco Pipemo, Brano Zevi in drugi. Ob koncu Dnevnik 2 - Zad nje vesti Tretii kanal 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Dežele 20.05 Nesreče v otroštvu 20.40 «Lo scatolone* 21.40-Dnevnik 3 - Tednik 22.10 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubijana 9.00 in 10.00 TV v šoli Gozd, Ribe in dvoživke. Do ber tek, Umetnost, Združeni narodi, Zadnje minute, Ri sanka. 16.35 Šolska TV 17.35 Poročila 17.40 Tovarišija 18.10 Mozaik kratkega filma: Kulturna dediščina Porenja Nemški film Kulturna deai ščina Porenja je na kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov vzbudil veliko pozornost zaradi izredno privlačne predstavitve na prvi pogled suhoparne teme. Aviorji so uspeli izredno u-činkovito predstaviti kulturno dediščino Porenja v bolj turističnem kot kulturnem filmu. Zato je tudi bil predstavljen na kranjskem festivalu in bil tuddi nagrajen. 18.30 Obzornik 18.40 Mladi za mlade Morda je pripomogel predpustni čas, da smo se spomnili na najrazličnejše norčije, ki jih ljudje uganjamo drag z drugim. Včasih so take potegavščine duhovite, pravzaprav so nam potrebne, da popestrimo enolični vsakdan. Drugič pa nas lahko šala zanese tako daleč, da nehote prizadenemo, celo užalimo človeka, ki je postal tarča naše zbadljivosti. Kje je meja med nedolžno potegavščino in pobalinstvom, kje je tista občutljiva točka, ko u-gotovimo, da je mera polna in nas zbadanje prizadene? O lem se je Miša Molk pogovarjal z mladimi iz različnih ."»kolij, z osnovnošolci, di-'Jato, »vojaki, miličniki... 19.15 Risank^ 19.24. .Zrno do, zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Bcbu bob 22.15 V znamenju Koper 17.25 Košarka: Bosna - Sinudine 19.00 Odprta meja 19.25 Glasbena oddaja 20.C0 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 Poslednji dvoboj - film 22.00 DNEVNIK Zagreb ir.05 TV v šoli 17.45 Jelenko 18.25 Kronike občrne Split 18.45 Življenje na bulvarju 20 00 Paralele 22.20 Naši baletni umetniki: Ja nez Mejač ŠVICA 18.00 ProTam za otroke 19.20 Tand»m 20.40 Zsrodilo se je neke noči -film 22.20 Drrpi večer z Rossano Ros-sando TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 3.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 10.45 Oddaja za drago stopnjo osnovne šole; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta u-metnosti: Likovna umetnost; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revi val; 16.00 Vinko Beličič: Prelistan je poldavnine: «Mi in naši bližnji*; 16.30 Glasbene diagonale; 17.10 MJ in glasba: Poezija samospeva: 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 15.30, 16.30. 17.30. 18.30, 19.30 Pa ročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.15 Knjiga 1» radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Mozaik: 11.00 Kim; 1132 Horoskop; 12.'Ml Na prvi strani; I2.(t5 Glasba po željali. 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev); 16.15 Orkester in zbor Quinci Ja nes; 16.32 Crash; 16.55 Knjiga v izložbi; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 17.32 Klavir; 18.00 Jugosla vanska pop scena; 19.15 Poje Lo-redana Berte. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda: 8.00 Val 202: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi iz vajalci glasbene šole Koper; 14.00 Mali konce-t lahkih not: 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah: 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 9.00 Radio anclVio; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 14.03 Humoristična oddaja; 14.30 Predvčerajšnjim; 15.03 Rally; 16.30 Nea pel j in okolica; 15.39 Eerrepiuno; 17.03 Patchwork; 18.35 Harmony; 19.30 Liolž; 22 05 Objektiv Evropa. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12 30, 13.30. 16.30 17.30, 19.30 Poročila; Od 6.C0 do 8.45 Dnevi; 9.05 «Ottoc'nto»: 9.32, 10.12. 15 00 in 15.12 Radiodue 3131; 11.32 Tisoč pop.vk; 13.41 Saund-Track; 16.32 Disco clttb; 17.32 Skupina MIM; 19 50 Vzgoj na šolska oddaja; 20.10 Prostor X; 22.50 Nočni program. LJUBLJANA 6 30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 14.03, 19.00 Poročila; 650 Dobro jutro, otroci!; 7.30 N naših spo redov; 8.08 Z glasbo v deber dan: 8.30 Mladina po^; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Ttirističm napo'ki 10.05 Rezervirano za . . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12 10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vesi do vasi; 13.00 Da nes do 13.00; 13 30 Priporočajo vam . ..; 14.05 Enajsta šola; 14 2*' Koncert /a mlade poslušalce; 14 4' Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri!. 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .; 18.15 Ludwig van Beethoven; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška: 20.00 četrtkov večer do maelh pesmi in napevov; 21.05 Li terarni večer; 21.45 Lepo meledi je; 22.25 Ir naših sporedov; 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta pipevk jugoslovanskih av tor jev. NOGOMET NA SINOČNJI TEKMI V RIMU Odlični «Evropejci» nasuli Italijanom kar tri zadetke Med strelci tudi Jugoslovan Halilhodžič * Ostala dva gola sta dala Simonsen in VVoodcock - Odličen tudi Stojkovič - «flzzurri» razočarali Italija — Evropa 0:3 (0:1) STRELCI: v 33. min. Simonsen, v 56. min. Halilhodžič, v 79. min. Woodcock ITALIJA: Zoff; Gentile (od 43. min. B. Baresi), Cabrini; Marini, Collovati, Scirea; Conti (od 67. min. Bagni), Tardelli, Graziani, Anto-gncni (od 73. min. Ancelotti), Bgt-tega (od 73. min. Altobelli). EVROPA: Arconada (od 46. min. Schumacher); Kaltz (od 46. min. Gerets), Krol, Pezzy Pezzer.v, Stojkovič; Camacho (od 46. min. Za-mora), Wilkins, Nehoda (od 73. min. Botteron), Halilliodžič, Hansi Miiller, Simonsen (od 46. Wood-cock). SODNIK: Linemayr (Avstrija), GLEDALCEV: 15.000, RIM — Evropska nogometna selekcija je v sinočnjem prijateljskem srečanju v Rimu (zaslužek iz ta tekme so namenili potresencem v južni Italiji) povsem zasluženo prema- i gala italijansko reprezentanco, in to kar s trami zadetki, žal, se je za to srečanje na tribunah rimskega stadiona zbralo bornih 15.000 gledalcev. Gre pa omeniti, da je včeraj v Rimu skozi ves dan deževalo in da je za rimska navijače bila tudi ura tekme dokaj neobičajna. Resnici na ljubo pa je bilo za tak dogodek, ki ni bila le edinstvena nogometna predstava, pričakovati le vač gledalcev. Pred tem srečanjem je bila tudi bojazen, da bodo nogometaši, ki so sestavljali evropsko selekcijo, igrali »preveč sproščeno*. Zgodilo pa se je ravno obratno: »Evropejci* so prikazali res vrhunsko nogometno predstavo, medtem ko je Baarzotova četa razočarala na vsej črti. Zanimivo je namreč, da so Derwallovi varovanci ne samo p-kazali boljšo tehnično pripravo (to je bilo sicer pričakovati), temveč da so bili tudi glede skupinske igre vsaj za razred boljši od »azzurrov*, ki so brezgla vo tavali po igrišču. Med najboljšimi v «evropski vrsti* Pa sta biia oba jugoslovanska predstavnika: Stojkovič in Halilhodžič. Še posebno se je izkazal Partizanov nogometaš, ki je bil, po našem mnenju, gotovo eden najboljših na igri j šču. Halilhodžič pa je dosegel krasen zadetek iz prostega strela. »Evropejci* so povedli že v prvem polčasu, ko je Stojkovič lepo Podal v kazenski prostor, spretni Halilhodžič pa ni z glavo preusmeril žoge v Zoffova vrata, temveč do prostega Hansi ja Miiller ja, ki je silovito streljal v vrata, Zoff je žogo odbil le do Simonsena, ki jo je brez težav spravil v prazno mrežo. »Ev-ropejci* so v drugem polčasu dosegli še dva gola s HaHlhodžičem iz Prostega strela in z Woodoockom. Braghin (Varese); za dve koli Bruno (Lecce), Gori (Taranto) in Mi-celi (Lecce); za eno kolo; Anto-nelli (Milan), Bresciani (Lecce), Corti (Genoa), Di Giovanni (Varese), Ferrari (Spal), Pellegrini (Pescara), Romei (Pescara), in Salvatori (Catania). TURNIR V VIAREGGIU Ipswich in Napoli prva polfinalista VIAREGGIO — Ips\vich in Napoli sta prva polfinalista 33. mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Ipsvvieh je namreč včeraj v četrtfinalu premagal beograjsko Crveno zvezdo kar s 3:0 (2:0), medtem ko je Napoli izločil enajsterico Milana pa streljanju enajstmetrovk s 3:2, potem ko se je regularen čas končal brez zadetkov. KVALIFIKACIJE ZA SP Tem zmaga Škotske RAMAT GAN - V kvalifikacijskem srečanju za SP 6. skupine je včerai Škotska v gosteh premagata Izrael z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek ,ie v 54. minuti dal Kannv Dalglish. LESTVICA 6. SKUPINE Portugalska 3 2 1 0 4:0 Škotska 3 2 1 0 2:0 Severna Irska 3 1 1 1 3:1 Izrael Švedska 5 0 3 2 1:5 4 0 2 2 1:5 KOLESARSTVO 5. TROFEJA ZSŠDI V ORGANIZACIJI KK ADRIA V nedeljo izredna udeležba Prijavilo se je kar 24 ekip s skoraj 150 tekmovalci - Tiskovna konferenca je povsem uspela V Gregorčičevi dvorani v Trstu so organizatorji telošnie 5. mednarodne amaterske kolesarske dirke za »Trofejo ZSŠDI*, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili razne podrobnosti v zvezi s to pomembno športno prireditvijo. Tiskovne konference se je udeležilo veliko število gostov in časnikarjev, tako med drugimi tudi deželni delegat CONI dr. Civelli, predsednik pokrajinske kolesarske zveze Cottur, predstavnik organizacijskega odbora dirke Alpe-Adria Scocchi, selektor italijanske amaterske kolesarske reprezentance Gregori, predsednik odbora dirke Al-pe-Adria dr. Lovšin, trener češkoslovaške ekipe Internacional iz Bratislave Hatapka, tajnik SKGZ Udovič, tajnik pokrajinskega odbora kolesarske zveze Velisec, člana tehnične komisije jugoslovanske kolesarske zveze Zanoškar in Hvasti ter drugi. Po pozdravnih besedah člana organizacijskega odbora za tiskovno konferenco Borisa Simonete, je predsed- KK Adria je priredil sinoči, kot organizator, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, tiskovno konferenco, na kateri so prejeli številni gostje izčrpne podatke o letošnji 5. mednarodni amaterski kolesarski dirki za »Trofejo ZSŠDI*. Na slild: vodstvo tiskovne konference in del gostov ■lik ZSŠDI Igor Komel pozdravil prisotne in podčrtal pomen te manifestacije. Član tajništva dirke Radi Pečar je nato podrobno orisal ves ustroj tekmovanja. Iz njegovih besed povzemamo, da bo na dirki nastopilo letos rekordno število 147 tekmovalcev iz štirih držav, iz Jugoslavije, Češkoslovaške, ZRN in Italije. Svoje tekmovalce je prijavilo kar 24 društev in sicer Siporex Pulj, Sava Kranj, Novotex Novo mesto, Hrastnik, Astra Ljubljana, Metalac Kraljevo, čukarički Beograd, Jugobi-cikl Beograd, Borac čačak, C Meta-lia Commerce Zagreb, Zenica in Horjul vsi iz Jugoslavije, Internacional Bratislava ČSSR, Riese Querella Verona, Mantovani Rovigo, Pedale Sanvitese, Bustese - Vilier Triestina, Domus Italica, Conegliano, Pane-bianco in Varese iz Italije ter ekipa Zahodne Nemčije. Celotna proga tekmovanja, ki bo na sporedu v nedeljo, 1. marca s startom ob 12.30 v Lonjerju, bo merila 130 km, vodila pa bo po glavnih tržaških Ulicah v Barkov-Ije, Sesljan, Tržič, skozi Sredipo-Ije in Zagraj v Gorico, nato pa skozi Devetake, Štivan, Devin, Nabrežino, Križ, Prosek, Opčine, mimo Razklanega hriba v Bazovico, Padriče. Trebče, skozi Opčine, Prosek, Križ, nazaj, na Opčine in mimo kamnoloma Faccanoni v Lo-njer. Proga bo na najnižjem delu (v Barkovljah) le 2 m nad morjem, na najvišjem pa 377 (v Bazovici). Organizatorji so pripravili veliko število pokalov, pa tudi denarnih nagrad. K besedi so se oglasili številni gostje, ki so prinesli pozdrave svojih organizacij ter ustanov, vsi pa so organizatorjem izrekli vse priznanje za trud, ki so ga vložili v tj pomembno mednarodno športno manifestacijo v naši deželi. Pozabiti namreč ne smemo, da bo to pri nas letos edina mednarodna amaterska kolesarska prireditev in je zato pred organizatorji tem večja odgovornost. Vsi govorniki so tudi poudarili pomembnost jačanja človeških stikov med prebivalstvom na obeh straneh meje in prav zato bo tudi nedeljska dirka velik doprinos k ustvarjen'u še boljšega medsebojnega vzdušja. Po tiskovni konferenci so organizatorji pjvabili prisotne na zakusko, pri kateri se je spletlo marsikatero novo znanstvo, izmenjanih pa je bilo tudi mnogo mnenj o amaterskem kolesarskem športu v naši deželi, v katerem zavzema lo-n.ierska Adria, kot organizator te dirke, vedno vidnejšo in pomembnejšo Vlpgo. Giuseppe Saronni zopet favorit? ALASSIO — Danes bo na 160 km dolgi progi Nica - Alasšio prva večja »bitka* te sezone med velikimi imeni evropskega poklicnega kolesarstva. Oči ljubiteljev tega športa bedo uprte zlasti v Hinaulta. Moserja in Saronni ja vendar pa bo na startu tudi mnogo drugih znanih -kolesarjev. Iz planinskega sveta 15. zimske športne igre Gez nekaj dni, v nedeljo, 1. marca, bodo na smučiščih na Zoncolanu na sporedu 15. zimske športne igre, ki jih tudi tokrat prireja SPDT. Tokrat se je vpisalo 291 tekmovalcev (kar ni rekordno število), ki predstavljajo osem društev (Klub zamejskih študentov, PD Kraški dom', S K Devin, SPDG, SPDT. ŠD Mladina, ŠD Polet in TPK Sirena). Najštevilnejša eki z je kriška Mladina, najštevilnejša kategorija pa *baby-sprint*. Tekmovanje bo potekalo (če bo še nekaj zasnežilo) na zadnjem delu proge 4 na Zoncolanu, če ne bo tam dovolj snega, pa na zadnjem delu proge 2, seveda spet na Zoncolanu. Tekmovanje bo, kot že večkrat poudarjeno, samo v veleslalomu, in sicer na dveh progah (za moške, ter za ženske' ter otroke), vratc pa bo okoli 25. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, tisti tekmovalci pa, ki se ne bodo pravočasno predstavili na startnem mestu, bodo diskvalificirani. Nagrajevanje bo takoj po koncu tekmovanja kar na mestu, v primeru slabega vremena pa v bližnji veliki dvorani iterminal*. Nagrajeni bodo vsi prvouvrščeni po iliMiiiiiiiiHiimiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiMmiiiitmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimii DISCIPLINSKI UKREPI Težke kazni Interju MILAN — Inter je drago plačal hešportno obnašanje svojih igralcev, trenerja in navijačev med prvenstvenim srečanjem s Comom. Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je namreč izključila za dve koli Beccalossija, za ®no pa Marini ja. Klub je prejel *ar 6 milijonov lir globe, trener Bersellini pa 300.000 lir in opomin. Eno kolo prepovedi igranja so Prejeli še: Biagini (Brescia). Bra-8lia (Catanzaro). Criscimanni (A-vellino), Pin (Udinese), Sala (Torino) ; v B ligi pa: za tri kola SMUČANJE NAMESTO V MARIBORU i! KOŠARKA V KORAČEVEM POKALU Ženski slalom za «Zlato llsifo» v Kranjski gori Mednarodna smučarska zveza je sporočila, da bodo ženski slalom svetovnega pokala, katerega so morali v Mariboru («Zlata lisica*) zaradi pomanjkanja snega (in upora tekmovalk) odpovedati, nadomestili s slalomom v Kranjski gori dne 25, marca, ko bo tam na sporedu tudi finalni ekipni vzporedni slalom svetovnega pokala. TEN IS Poraz iribaka v Genovi GENOVA — V drugem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Genovi za »Memorial Bitti Bergamo* je Južnoafričan Kriek premagal Poljaka Fibaka s 6:3 in 6:4. V srečanju moških dvojic pa sta Čehoslovak Lendl in Poljak Fibak izločila par Barazzutti - Gildmeister (It. - Čile) s 6:4 in 6:4. CARRERAINJUVENTUD V FINALU ’ — - * 1 jifeKj6q lisvJi ' -: Benečani tesno izgubili v Moskvi proti Dinamu - Beograjska C. zvezda izgubila še v drugem srečanju doma proti Špancem Dinamo — Carrera 104:101 (48:62) DINAMO MOSKVA: Golovenko 7, Fesenko 23, Korolejev 12, Adapejev 12, Popov 16. Nikolajev, Fedorinov 2, Grikajev 18, Gončarov 14, Na-zarenko. CARRERA BENETKE: Carraro 17, Haywood 28, Della Fiori 17, Da lipagič 21, Grattoni 8, Gracis 2, Gorghetto 6, Serafini 2, Soro, Sil-vestrin. SODNIKA: Schliesser (ZRN) in Serii (Madžarska). PM: Dinamo 14:17. Carrera 19:25. PON: Fesenko (22). Carraro (35), Golovenko (38), Della Fiori (39). MOSKVA - Ki hib včerajšnjemu porazu pa se je beneška Carrera vseeno uvrstila v finale Koračeve- tenis PO USPEŠNIH NASTOPIH M. Jaušovec na sklepnem turnirju? V” Trnova pota mlade jugoslovanske igralke Renate Sašak . Jugoslovanska teniška prvakin.ia I letih , praviloma izgubljala dvoboje, "•ima Jaušovec je med najuspe- ‘ ki so se zavlekli v tretji set. In snejšimi teniškimi' igralkami na a- i nobenega dvoma ni, da je Mirna meriški zimski turneji, kjer nasto- Jaušovec krenila na pot. ki vodi k na turnirjih za »Lovoriko Avon* doslej izredno uspešno, saj je med najresnejšimi kandidatinjami za sklepni turnir osmih najboljših ^ralk na svetu, ki bo od 25. do 29. marca v newyorškem Madison j*luare Gardnu. Obenem pa se pri nzuje tudi čas, ko se bo pojavila a svetovnih računalniških lestvi-,al' tudi druga jugoslovanska ieral-kajti sedemnajstletna zaereb 'ka dijakinja Renata šašak. ki je Popravila veliko presenečenje med "uadinkami in zaigrala v finalu j range Bow!a, .je že zbrala nekaj ^k, ki štejejo v konkurenci čla-h*c.; ko združenje teniških orofesio va,k WTA uvršča najboljše članice svetovno računalniško lestvico, endar je minimum — nastop na turnirjih, čet ,lrna Jaušovec se je uvrstila v . trtfinale turnirjev v Kansas Cina t' P61™'111 'n Oaklandu, pa je .»stopila v Houstonu kot nosilka ®v>lka 4, kar je najboljša ilustra-v Ja. kakšen je status Mirne Jati *Vec na turnirjih za »Lovoriko svt*' ki so nekakšno neuradno ; ®..vvri0 prvenstvo na plastičnih vgrisčih. In prav v Houstonu je že &tefeV*m k°*u zabeležila zmngo, ki •Vn° računalniško lestvico, sai je !'e največ, če upoštevamo sve- til* v dvoboju s slovito anglc-k-JJ ‘Kralko Sue Barker. Zanimiva P^mbnost z njenih letošnjih na-l P®v v ZDA je. da je dobila ne-■l dvobojev, v katerih je izgubila V1 set, medtem ko je v prejšnjih sklepnemu turnirju, ko je v osmini finala Oaklanda izločila črnopolto teniško junakinjo Lesley Allen ki je prej v neki skorajda neverjetni vrsti v Detroitu premagala zaporedoma Rosalyn Fairbank. Virginijo Ružiči, Mimo Jaušovec. Pam Shri-ver in Hano Mandlikovo. na ie osvojila enega izmed velikih turnirjev. To je uspeh, kakršnega je med ameriškimi črnopoltimi igralkami zabeležila le še Altea Gibson v letu 1958! Kvalitetni vrh v svetovnem ženskem tenisu se je v letu 1981 močno razširil, zato lahko pričakujemo zagrizen boj za nastop na sklepnem turnirju za »Lovoriko A von», čeprav je Chris Evert spet vzela zimski «time-out», medtem ko se je Trac.v Austin poškodovala in skorr.jda zagotovo ne bo nastopala na dvostranskih turnirjih. Martina Navratilova. Andrea Jager in Hana Mamilikova so za sedaj na vodilnih pozicijah v letošnji teniški sezoni, največ ji prodor pa je izvedla Barbara Potter, ki si je praktično že zagotovila nastop v Madison Square Gardnu. Virginia Wade, Wendy Turnbull. Virginia Ružiči, Mirna Jaušovec, Sylvia Hanik.i in Lesley Allen sestavljajo za sedaj drugo kvalitetno skupino, v katero pa se bo zagotovo prebila tudi Pam Shriver, ki preživlja krizo, medtem ko je največje negativno presenečenje gotovo Ka-lhy Jordan, ki je zaigrala na dveh turnirjih ir. obakrat izpadla v prvem kolu. Mirna Jaušovec je v letu 1981 v najožjem svetovnem vrhu, kar lah ko najbolje podkrepimo z njenimi rezultati na ameriški zimski turneji, kjer je med igralkami, ki nastopajo brez kvalifikacij, čeprav je na vsakem turnirju za lovoriko Avon 32 igralk, na zaključnem turnirju pa bo nastopilo osem najboljših. Mirna Jaušovec bi se vrnila na kvalifikacijske turnirje, imenovane »Avon Futurps*, če bi trikrat zaporedoma izpadla v prvem kolu. Zanimivo je tudi, da nastopa na predkvalifikacijskih turnirjih v seriji »Avon Futures* pogosto tudi več kot 128 igralk, pa se Renata Sašak doslej še ni uvrstila niti na kvalifikacijski turnir 32 igralk, kaj šele na glavni turnir 32 igralk, na katerem se bije ogorčen boj za uvrstitev v polfinale, kajti štiri najboljše igralke z vsakega turnirja, imenovanega »Avon Futures*. dobijo pravico, da nastopijo dva- krat na turnirjih, imenovanih Avon. Zimska ameriška turneja poteka torej ni. turnirjih s štiristopenjskim sistemom, pa je vsaka zmaga (tudi v prvem kolu) na turnirjih »Avon* že pomemben mednarodni uspeh, saj pomeni uvrstitev med šestnajst najboljših igralk na svetu, Renata Sašak si je s svojimi prvimi uspehi na Floridi zagotovila, da lo odslej lahko nastopala na kvalifikacijskih turnirjih v seriji »Avon Futures*. Pot med najboljše teniške igralke na svetu je pač trnova. Aco Pasternjak ga pokala, ki bo 18. marca v Barceloni. Benečani so zelo dobro igrali v prvem polčasu, ko so se zlasti izkazali Haywood, Dalipagič in De) la Fiori. V drugem polčasu pa so Sovjeti močno reagirali, stalno zmanjševali prednost in na koncu tudi tesno zmagali. Gre pa omeniti, da večji del drugega polčasa rh igral Dalipagič, ker je imel štiri osebne napake. Crvena zvezda — Juventud 73:82 (36:39) CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Dabič 4, Nikolič 2, Koprivica 4, Mi-lekič, Karadžič 21, Bcgosavljev 6, Salaj 2, Kovačevič 16, Avdija 12. JUVENTUD BADALONA: Santil-lana 12, Skinner 21, Margall 22, Vil-lacampa, Galvin 4, Prima, Delgado 4, German, Soler, Sagi - Vella 17. SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Mottart (Belgija). GLEDALCEV: 2,000. BEOGRAD — Da bi beograjska Crvena zvezda v drugem polfinalnem srečanju nadoknadila proti Ju-ventudu iz Badalone kar 24 točk razlike (85:109), je bilo gotovo skoraj nemogoče pričakovati. Pričakovati pa je bilo, da bodo »zvezdaši* včeraj vsaj premagali Špance. To pa se ni pripetilo. Nasprotno! španski košarkarji so v vseh elementih nadigrali varovance trenerja Ran-ka Žeravice. POKAL PRVAKINJ Tudi v Beogradu boljša Crvena zvezda C. zvezda — Accorsi 96:70 (49:39) CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Markovič 10, Piplovič 6, Vukmiro-Vič 2, Mitič 10, Mažibrada 7, Delič 2, Milosavljevič, Djurkovič 20, Ba-canovič 20, Pekič 19. ACCORSI TORINO: Gaudenzio 7. Botta 9, Dapra 14, Vigilucci 8, Val-piano, Antonione 14, Giannusso 6, Guzzopato 10. BEOGRAD — C. zvezda je zmagala tudi v drugem polfinalnem srečanju pokala prvakinj proti turin-skemu Accorsiju, ki je v zadnjem trenutku dopotoval v Beograd in še povrhu v okrnjeni postavi, in se je tako uvrstila v finale tega tekmovanja. Beograjčanke so stalno vodile in na koncu tudi slavile visoko zmago. Naj omenimo, da je Crvena zvezda zanesljivo zmagala že v Turinu, in sicer z 80:63. (nb) minibasket Bor B — Ferroviario 61:61 (33:33) BOR B: Kovačič 11 (3:8), Ci-vardi 20, Pertot 5 (1:2), P, Lippo-lis, L. Lippolis 10, šik 2, Mosetti 11 (3:6), Žetko 2. V 4. kolu prvenstva »Z&R* sta se srečala Ferroviario in Borova B ekipa. Tekma se je končala z neodločenim izidom. »Plavi*, ki so stopili na igrišče kot običajno v okrnjeni postavi, so odigrali poprečno tekmo, jlasti v obrambi, čeprav so večji del srečanja vo dili. A predčasen odhod iz igrišča Luciana Lippolisa je omogočil na sprotnikovo reakcijo. Med posamezniki zaslužijo pohvalo Igor Civardi in Dario Kovačič. Max Na mednarodnem dvoranskem teniškem prvenstvu ZDA v Memphisu je 25-letni Američan Kaltke premagal svojega rojaka McEnroea s 6:3 in 6:4. Izpadel je tudi Gottfried, katerega je Borowiak (ZDA) premagal s 7:5 in 6:4. «INTERUGA PRIJATELJSTVA* V nedeljo v Trstu prvo in drugo kolo Veliko število nastopajočih ekip - Tržačani doslej najboljši V nedeljo, 1. marca, bodo v Trstu šahisti slovenskega Primorja, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske koroške pričeli s tekmovanjem v petem krogu šahovske in-terlige prijateljstva, ki ima namen medsebojnega zbliževanja in utrjevanja prijateljstva ob tromeji ter s tem oblikovati šahovski prispevek miroljubnemu sožitju v tem delu sveta. V A skupini šahovske interlige sodeluje 12 šestčlanskih ekip in v B skupini šest štiričlanskih ekip, ki bedo medsebojna srečanja odigrala vsak mesec v drugem kraju. Zaključek tekmovanja pa bo predvidoma meseca septembra letos. V prvem kolu, ki bo v nedeljo, 1. marca ob 9.30 v prostorih poštne palače v Trstu. Trg Vittorio Veneto 1. se bodo srečale naslednje ekipe: A SKUPINA Sežana - Tržič: Piran - Celovec; Trst - Videm: Polet--Opčine------Go- rica; Finkestein Malošče - Koper: Tolmin - Nova Gorica. OB 14. URI PA BO 2. KOLO Tržič - Nova Gorica; Koper -Tolmin: Gorica - Finkestein Malošče; Videm - Polet Opčine; Celovec - Trst; Sežana - Piran. V obeh skupinah pa bodo tekmovala naslednja moštva iz Slovenskega primorja: Rudar Idrija, Ilirska Bistrica, Unione Italiana Koper, Izola Sečovlje in Portorož. V dosedanjih tekmovanjih v ša- hovski intprligi prijateljstva so imeli največ uspeha šahisti Trsta, ki so bili trikrat prvi. enkrat pa so prvo mesto osvojili šahisti iz Vidma in Pirana. Silvo Kovač NOpOMEf CICIBANI Breg — Portuale 2:1 (1:0) BREG: Zobec, Kajzer, Ražem, Kraljič, Bevk, Prašelj in Švara. STRELEC za Breg: Švara 2. Kljub odsotnosti nekaterih igralcev so cicibani Brega zmagali i dvema lepima zadetkoma Švare. Brežani so bili skozi vso tekmo boljši in so si popolnoma zaslužili zmago. Korošec ^Lriininn \ IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA Costalunga - Muggesana 1:4; Do-mio - Ponziana A 0:2; Soncini B -Rosandra 0:2; Breg - Portuale 2:1; Chiarbola - Zaule A 2:2. LESTVICA Muggesana in Ponziana 24, Zaule A 21, Chiarbola 17, Soncini B 15, Breg 12, Rosandra 11, Fortitudo A 9, Costalunga 7, Domio 6, Portuale 3. Skupina C IZIDI 7. POVRATNEGA KOLA Sant’Andrea - CGS 0:2; (jan Luigi For You - Giarizzole 2:1; Primorje -Esp. S. Giovanni B prekinjena; Li-bertas Zaule B prekinjena: San Vito - Opicina 2:1. LESTVICA ' For You 21, CGS 19, Giarizzole in Libertas 18, Opicina in Sant'Andrea 12, Esp. San Giovanni 9, San Vito in Zaule 8, Primorje 5. MLAJŠI CICIBANI IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA Sant’Andrea - Campanelle 4:1; Domio - CGS 1:0; Soncini - Giarizzole 1:0; Breg - San Luigi For You 0:2 (brez borbe); Chiarbola - Cave 3:0; Fortitudo - Esp. San Giovanni 1:1, LESTVICA For You 29, Campanelle in Sant’ Andrea 23, Soncini 22, Chiarbola 17, Giarizzole 15, Esp. San Giovanni 13, Fortitudo 12, CGS 11, Domio 8, Breg 5, Cave 1. pravilniku, poleg tega pa dudi vsa nastopajoča društva. Ob tej priložnosti prirejajo razna društva avtobusne izlete. Kdor bi se še rad vpisal za avtobus SPDT v dolinski občini, naj se javi še danes Stojanu Glavini (Boljunec 140j od 15. do 19. ure. Važno za avtobuse, pa tudi za osebne avtomobile je to. da morajo vsi pri Sutriu zaviti na Zoncolan in torej ne nadaljevati proti Ravasclettu. Nadalje bi dodali še to, da je to tekmovanje predzadnje od vrste štirih zamejskih smučarskih tekmovanj. Naslednje prireja' SPDG na Nevejskem sedlu, skupno sklepno pa bo v nedeljo, 5. aprila, spet na Nevejskem sedlu. Ostalo de'ovanje SPDT Mladinski odsek SPDT prireja v ponedeljek, 2. marca, tradicionalni in priljubljeni «Pustni ponedeljek». Na sporedu bodo ples, razne zabave, «domača» loterija in drugo. Vabljeni vsi, mladi in manj mladi! * * # SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone film gozdarskega inženirja Marka Kmecla «Evropska pešpot*. Avtor bo prikazal predvsem jugoslovanski in avstrijski del pešpoti, ki gre od Drave do Jadrana in se ppvezuie z evropsko pešpotjo. Pot si, ie zamislil pokojni planinec, inž: Milan Ciglar in vodi od češke meje preko velikih gozdov čez Donavo in alpsko predgorje, preko Alp in mehkih štajerskih gričev v Slovenilo. Predvajanje filma bo v četrtek, 5. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška. 20/2) z začetkom ob 20. uri. Vabljeni vsi! • • * Minulo nedeljo se je skupina vztrajnih planincev podala na sprehod po tržaškem Krasu. Ob lepem vremenu so prehodili pot od Opčin na Medvedjak, nato pa na Repen-tabor in Col. si nato ogledali jamo pri Briščikih ter se nato vrnili na Opčine v popoldanskih urah. Izlet sta vestno in veselo vodila Rudi Jugovič in Mario Milič. Zaostalo nogometno tekmo italijanske A lige Napoli Ascoli bodo odigrali verjetno 11. marca. Tako je po dogovoru z Ascoli jem predlagal Napoli, zdaj pa mora oredlog potrditi še italijanska nogometna zveza. To srečanje bi moralo biti že 15. februarja. Ovett v Vigevanu VIGEVANO — Steve Ovett, olimpijski' prvak na moskovskih igrah v teku na 800 m in bronasta kolajna na progi 1500 m, poleg tega pa tudi svetovni rekorder v teku na eno miljo in na 1500 m, bo 2(\ aprila letos nastopil na trofeji »Zlati čevelj*. Ta bo v Vigevanu, kjer bo 7 km doga proga vodila po ulicah zgodovinskega središča tega mesta. Sloviti an-glešči tekač je včeraj pismeno potrdil organizatorjem svoj nastop. OBVESTILA SPDT obvešča, da je vpisovanje za avtobusni izlet (za dolinsko občino) ob priliki 15. zimskim športnih i-ger, ki bodo v nedeljo, 1. marca, na Zoncolanu, pri Stojanu Glavini (Boljunec 140) danes od 15. do 19. ure. • « • ŠD Mladina obvešča, da organizira v nedeljo, 1. marca, ob priliki Zimskih šport-nsh iger na Zoncolanu avtobusni izlet. Odhod izpred spomenika padlim v Križu ob 6.30. Vpisovanje v baru doma »Albert Sirk* ali pri Stojanu (tel. 229423). Zainteresirani naj se čimprej javijo! • * * SK Devin priredi L marca smučarski izlet na Zoncolan ob priložnosti 15. zimskih športnih iger. Vpisovanje pri Lucijanu Sosiču, telefon 20-85-51 od 19. do 20.30. * # * Ob priliki 15. zimskih športnih Iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan. dne 1. marca. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinmilllllllllllllllllimillllllllllllHIIIIIiniilllllllllHItllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllillllllllMllllllllllllllilllllllllllll Startna lista 15. zimskih športnih iger «BABY SPRINT* 1. Paulina Erika; 2 Fachin Valentina; 3 Volpi Andrej; 4 Antonič David; 5 Dolhar Tatjana; 6 Žezli-na Aleksander; 7 Bensa Robert; 8 Hrovatin Tati; 9 Tence Tomaž; 10 Bavcon Emi; 11 Malalan Christian; 12 Rudež Jasmin; 13 Fajt Mikela; 14 Prelec Albert; 15 Kr-mec Tanja; 16 Sosič Sarah; 17 Su-iini Roberta; 18 Suber Marko; 19 Jagodic Vesna: 20 Žerjal Erika; 21 Sterni Aleš; 22 Drasič Jana; 23 Seganti Tanja: 24 Martelanc Neva; 25 Vodopivec Erik; 26 Tavčer David; 27 Germani Marko; 28 Ko-korovgc Mitja; 29 Gulič Dan jel; 30 Gulich Lara; 31 Zapušek Jerica: 32 Preši Marko; 33 Rudež Peter. MIŠKE 34 Fajt Maja: 35 Tence Maja; 36 Volpi Katja; 37 Prelec Ester; 38 Barbiero Erika: 39 Gherlani Martina; 40 Bresciani Oriana; 41 Gregori Nataša; 42 Vesna ver Noriš; 43 Klančič Ketty; 44 Kermec Vera. MEDVEDKE 45 Kralj Irena; 46 Verč Elena; 47 Purič Wilma; 48 Žezlina Sabrina; 49 Pangos Valentina; 50 An-, tonič Elena; 51 Martelanc Veronika; 52' Gabrovec Kristina. CICIBANKE 53 Sedmak Sanja; 54 Kokorovec Tatjana; 55 Škabar Tamara: 56 Sterni Al;a; 57 Škrinjar Aleksandra; 58 Škrk Kristina; 59 Corbat to Barbara; 60 Canziani Marina; 61 Dolhar Katja; 62 Unussi Fabri-zia: 63 Grilanc Erika: 64 Sosič Tatjana; 65 Sosič Helena; 66 Marte lanc Jana; 67 Pigri Tamara. PIONIRKE 68 Paulina Elana: 69 Klančič Da n jela; 70 Šuligoj Nadja; 71 Milič Katja; 72 Pertot Tanja: 73 Rebula Katja; 74 Malalan Martina; 75 škerk Katja: 76 Hmeljak Tanja; 77 Lutman Sonja; 78 Adam Marjana; 79 Spanghero Maura. MLADINKE 80 Margon Adrijana; 81 Legiša M. Grazia; 82 Košuta Jadranka; 83 Kuret Tanja: 84 Peric Ciaudia; 85 Paoli Rossana; 86 Bavcon Katja: 87 Gruden Barbara. ČLANICE 88 Gergoiet Mirjam; 89 Hrovatin Lučka: 90 Kralj Cirila; 91 Mahne Bruna; 92 Sedmak Elvi; 93 Legiša Lia: 94 Milič Erika; 95 Boneta Silvana; 96 Paulina Sonja; 97 Levstik Mirjam; 98 Bgllafontana Karmela; 99 Zavadlav Erika; 100 Gra-honja Zoja. AMATERKE 101 Sulini Breda; 102 Lutman Danuška; 103 Paulina Danila; 104 Fachin Majda; 105 Terčon Dorina: 106 Peric Silvana; 107 Sugan Anka; 108 Germani Danica; 109 Volpi Martina: 110 Ciani Alenka; „ lil Drasič Zoja. DAME 112 Rebula Zofka; 113 Bavcon Sandra: 114 Ruchin Silva; 115 Canziani Nataša; 116 Kralj Lidja; 117 Škabar Marcelina. MIŠKI 118 Škabar Andrej; 119 Zidarič David; 120 Gombač Jure; 121 Peric Silvano; 122 Kokorovec Samo; 123 Pertot Maksi; 124 Franza Mauro; 125 !y>sič David; 126 Gombač Davorin; 127 Paulina Robert; 128 Ciani Edi; 129 Rupel Marko; 130 šik A-leksander; 131 Valenčič Mihael; 132 Sterni Peter; 133 škerk Sandi: 134 Zidarič Kristjan; 135 Tomasetič Igor; 136 Argentin Max; 137 Križ-mančič Igor; 138 Dolhar Erik; 139 Grahonja Boris; 140 Tavčer Giulio; 141 Paulina Dean; 142 Bellafontana Gianluca; 143 Fonda Rado. MEDVEDKI 144 Križman Peter; 145 Kokorovec Mojmir; 146 Kralj Pavel; 147 Mihelič Patrik; 148 Guštinčič Marjan; 149 Mučič Samo; 150 šiškovič Kristjan; 151 Gomizelj Dor jan; 152 Battello Vanek; 153 Ban Tomaž; 154 Sain Branko; 155 Hmeljak Pavel; 156 Argentin David; 157 Cosoli Christian; 158 Lokar Marko; 159 Lutman Damjan; 160 škerk Pavel; 161 Purič Andrej. CICIBANI 162 Grilanc Aleksander; 163 Cesar Devan; 164 Bogateč Lorenzo (Bruzi); 165 Antonič Aleksander; 166 Vodopivec Igor; 167 Glessi Fa-bio; 168 Škabar Aljoša; 169 Bensa Erik; 170 Seli Adam; 171 Bric Valter; 172 Zobec Aleksander; 173 Pahor Vojko; 174' Fonda Peter; 175 Žerjal Boris; 176 Vižintin Marko; 177 Samsa Miha; 178 Tavčar Boris; 179 Chemelli Marko. PIONIRJI 180 Bavcon Mitja; 181 Vižintin Beno; 182 Pangos Andrej; 183 Kalc Marko; 184 Paoli Boris; 185 Škabar Igor; 186 Kralj Marko; 187 Piščanc Andrej; 188 Purič Klavdij; 189 Lutman Edi; 190 Štefančič Aleš; 191 Gombač Igor; 192 Kodermac Marko; 193 Sedmak Nino; 194 čavdek Julijan; 195 Inamo David; 196 Vodopivec Damijan; 197 Waltritsch Dimitrij. MLADINCI 198 Cantelli Herman; 199 Pertot Rajko; 200 Tavčar Renzo; 201 Sedmak Aleksander; 202 Sanzin Samo; 203 Zidarič Dario; 204 Čorbo Lucio; 205 Sossi Maksi; 206 Paoli Peter; 207 žužek Oskar; 208 Škabar Mauro; 209 Pahor Igor; 210 Poljšak David; 211 Starec Robert; 212 Wal-tritsch Aleš; 213 Malalan Moreno; 214 Waltritsch Igor; 215 Sirk Andrej; 216 Pertot Igor; 217 Devetak Diego; 218 Sosič Stojan; 219 Starec Boris; 220 Cotar Miran. ČLANI 221 štule Walter; 222 Kukanja Vlado; 223 Čorbo Robi; 224 Boneta Mario; 225 Križnič Andrej; 228 Škabar Rudi; 227 Piščanc Igor; 228 Kuret Igor; 229 Kuret Stojan; 230 Plesničar Ivan; 231 Milič Bogdan; 232 Furlani Marjo; 233 Ozbat Aleksander; 234 Rebula Davo; 235 Bezin Alexi; 236 Lutman Marko; 237 Starc Andrej; 238 Suman Danilo; 239 Faganel Renco; 240 Bogateč Boris; 241 Prašelj Andrej; 242 Malalan E-gon; 243 Ferluga Edi; 244 Bogateč Enio; 245 Corva Aleksander; 248 Culot Natalino: 247 Križman Edi; 248 Radovič Franko; 249 Kandut Marko. AMATERJI 250 Sosič Stojan; 25! Paulina Sergij; 252 Fachin Pavel; 253 Baša Boris; 254 Paulina Srečko; 255 Dolhar Miran; 256 Prelec Edi; 257 Gombač Boris; 258 žužič Danilo; 259 Peric Valentino: 260 Gulič Lucijan: 261 Grilanc Boris; 332 Faggin Dario; 263 Košuta Drago; 264 Sterni Erwin; 265 Pieri Ruggefo; 266 Gabrielli Giorgio; 267 Suber Mariano; 268 Piran Graziano; 269 Bogateč Zlatan; 270 Zanella Oskar; 271 Gregor tti Vinko; 272 Bresciani Mirko; 273 Križmančič Danilo. VETERANI 274 Inamo Aleksander; 275 Bavcon Aldo; 276 Žezlina Aldo, 277 Kralj Angel; 278 Grahonja Marino; 279 Milič Sergij, 280 Cesar Sergij; 281 Chemelli Edi; 282 Pangos Josip; 283 Škabar Milan; 284 Purič Jordan; 285 Vesel Gorazd; 286 Rebula Renato; 287 Kuzmin Miro; 288 Škabar Alojz; 289 Škerlavaj Karlo; 290 Rebula Silvio; 291 Lokar Aleš. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 Hnije) Podružnico Gorica Drevored 24 Maggto 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačano celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 26. februarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mmj 22.600 lir. Finančni 800, legalni 7C0, osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdal«) in tiska F , Član Italijanske J zveze časopisnih |Trst založnikov FIEG - 'J? PO JUŽNI ITALIJI TOKRAT SEVERNI PELOPONEZ IN ATIKA MOČAN POTRES PRIZADEL OSREDNJO GRČIJO: OMEJENO ŠTEVILO ŽRTEV KUUB RAZDEJANJU Dvanajst mrtvih in na tisoče brezdomcev - Nepopisna panika v Atenah - Zaskrbljenost zaradi prihodnje turistične sezone ATENE — Najmanj dvanajst o seb .e izgubilo življenje v potresu ki je predsinočnjim prizadel se verni Peloponez, Atiko in območji ob Korintskem zalivu. Prvi potresni sunek so zabele žili ob 22.55 po krajevnem času ir je dosegel 6,6 stopnje po Richter jeti lestvici. Do jutra so zabeležil šp drugih 200 sunkov, med kate rimi sta dva dosegla 6. jakostne stopnjo. Epicenter potresa je bil v 'vzhodnem delu Korintskega zaliva. občutili pa so ga vse do jugoslovanske Makedonije. Zaradi bližine epicentra je bilo največ mrtvih in materialne škode na širšem območju mesta Korinta. V Vrahatiju ‘ se je zrušil petnadstropni hotel, enaka usoda je doletela komaj zgrajena hotela v turističnem kraju Lutraki. K sreči niša bili hoteli zaradi zime odprti, reševalci pa vseeno iščejo med ruševinami, saj ne izključujejo, da je bit v hotelih kak paznik ali u-službenec. Število žrtev je torej še začasno, reševalci se bojijo, da bo končni obračun precej hujši, a ne tak, kot smo ,ga navajeni ob podobnih patresih,, saj je bil prvi p tresni sunek močan, a kratkotrajen. Kljub temu je materialna škoda ogromna predvsem v Korintu, Varhatiju. Megari, Lutrakiji, Atenah in v Tebah, da manjših krajev in zaselkov niti ne omenjamo. Najhuje je bilo prav v Atenah, kjer je po prvem potresnem sunku zavladala strahovita panika. Ljudje so v spalnih srajcah in pižamah bežali iz stanovanj v hladno noč. Zmešnjava je bila nepopisna. Marsikje je izpadla električna energija. telefonsko omrežje je razpadlo, vsi pa so poskušali zapustiti mesto. Kdor je ostal, se je utaboril v mestnih parkih, proč od visokih zgradb in se grel ob zasilnih o-gnjih; v svoji postelji ni nihče prebil noči. Avtomobili so se spremenili v zasilna bivališča. Marsikdo pa se je vseeno vsaj za hip vrnil v stanovanje, da je vzel kako odejo. topel plašč« ki bi ga branil pred nočnim mrazom. Po prvih vesteh so Partenon in druge antične znamenitosti Aten vzdržali potresne sunke V glav nem mestu se je zrušilo le nekaj novejših zgradb, skoraj ob vseh cestah pa so kupi ometa, ki se je zrušil s pročelij. Z zoro se je življenje v glavnem grškem mestu le počasi normaliziralo. Ljudje so se Pred novimi poviški cen naftnih proizvodov RIM, KUVAJT — Bližajo se nove podražitve vseh petrolejskih proizvodov, od bencina do umetnih gnojil. Jutri se namreč sestane osrednja komisija za cene, da izreče mnenje o predlogih funkciona rjev ministrstva za industrijo gleda novih zahtev domačih petrolejskih industrijcev. Ti namreč utemeljuje jo potrebo po nadaljnjih poviških (zadnjič so te cene «prilagodili» 13. januarja) s sklepi zadnje konferen ce OPEČ na Baliju in z naraščanjem vrednosti dolarja, ker nafto kupujejo v ameriški valuti. Obenem se pa lastniki čistilnic in razdelievalne mreže sklicujejo na pravilo o prilagojevanju italijan skih cen zaslužkom njihovih evropskih kolegov;konkurentov. Zato predlagajo podražitev bencina za 34 do 42 lir pri litru, od 45 do 49 lir pa naj bi se povišala cena plinskega olja za avtomobilski pogon. More biti bi se zadovoljili tudi z nekaj manjšimi poviški, saj so svoje zahtevke osnovali na menjavi dolarja za 1.023 lir, v zadnjih dneh pa ie tečaj ameriške valute nekoliko padel. Dokončno odločitev o poviških bo vsekakor sprejel v prihodnjih dneh medministrski odbor za cene. PRVIČ DOVOLJENI ODBITKI ZA ZDRAVNIŠKE STR0SKE Pomembne novosti v obrazcih za letošnje prijave dohodkov Povišani po eni strani davčni odbitki za družinske člane, po drugi pa količniki za rento nepremičnin vrmh s podeželja, trgovine so poslovale, po ukazu oblasti pa bodo šole še zaprte. Glavna skrb oblasti je sedaj posvečena tisočem, ki so ostali brez strehe nad glavo. Med drugim je po prvih vesteh očitno, da je število brezdomcev višje kot so si v prvem trenutku mislili, saj je večina hiš na ožjem prizadetem območju hudo poškodovanih. Zima. mraz in dež pa ne dopuščajo nobenega odlašanja: brezdomcem bodo morali čimprej zagotoviti vsaj zasilno streho nad glavo. Ob vsem tem oblasti najbolj skr bi dejstvo, da bi lahko potres hudo prizadel prihodnjo turistično sezono. Še pred pčtresom so bili v Grčiji precej zaskrbljeni zaradi varčevalnih sklepov večipe „gyrj?P5fei(!. držav, petres pa je skrbi še povečal. Grčija torej s strahom čaka na obračun sedanjega potresa. Karu šene turistične infrastrukture bodo le s težavo obnovili pred začetkom sezone, obnova bo zahtevala ogrom ne finančne izdatke, država pa se nahaja v slabem gospodarskem položaju. Na sliki (telefoto AP): dolga noč TOKIO — Od 16. marca bo v prodaji po vsem svetu nova vrsta cigarete; ki jo bodo razdeljevali v koprodukciji Japonci, Francozi in Avstrijci, da razbijejo monopol, ki ga v bistvu vzdržuje tobačna industrija ZDA. Čeprav bo nova cigareta imela rahel priokus po rumu, so jo sklenili imenovati «Cham-pagne*, kar izzveni bolj fino. Da nekoliko ublaži slabo vest kadilcev bo imela «šampanjka» tudi filter, zavojček pa bo stal približno dolar, ali v naši valuti okrog 1.000 lir. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiMrnituiiiiiiiiiiimiiiimiiinmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiu PO VČERAJŠNJEM SKLEPU PARIŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Donat Cattina naj bi že jutri izročili italijanskim oblastem Končno odločitev bo morala sedaj sprejeti francoska vlada PARIZ — Preiskovalni urad pariškega prizivnega sodišča .je včeraj uradno dovolil francoski vladi, da izroči italijanskim oblastem domnevnega voditelja prevratniške organizacije »prima linea» Marca Donat Cattina. ki so ga aretirali v Parizu 18. decembra lani. Končno sodbo bo sedaj morala izreči vlada, saj je odločitev «Cham bre d’Accusation» dokončna le v primeru, ko se prošnjo odbije. Ver. dar pa so krajevne oblasti v zad atenskih meščanov pod milim nebom njih letih vedno upoštevale mnenje •iiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiimiMiHiiMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiHiiiiic-MiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Afganistanu se še borijo Kljub izrednemu naporu sovjetskih okupacijskih sH, da M preprečili prodor vesti iz Afganistana v tujino, uspe občasno tujim dopisnikom, da svetovno Javnost seznanijo z afganistanskim odporom. Resnici na ljubo so posnetki zahodnih fotoreporterjev precej drugačni od trditev sovjetskih oblasti. Na njih so islamski borci bolj podobni kakim hajdukom kol pa s sodobnim orožjem opremljenim »agentom imperialistične zarote* (Telefoto AP) sodnikov in po kratkem postopku izdale ukaz za izročitev ter tako onemogočile pravočasni priziv obtožencev' na državni svet. Pariško prizivno sodišče je sprejelo le 19 od 22 zapornih nalogov, ki jih je italijansko sodstvo izdalo proti Donat Cattinu. Ostale tri obtožnice, ki so jih izdali v Torinu (ustanavljanje zločinske tolpe, sodelovanje pri oboroženi tolpi ter posest orožja in razstreliva) pa so odbili, ker italijansko-francoski spo razum o izročitvah, tovrstnih pre krškov ne upošteva. Tudi tokrat se je torej francosko sodišče izognilo vsakršni politični sodbi. Ponovila se je tako običajna obrazložitev: cChambre d'Accusation izjavlja, da so zločini, ki jih je storil Donat Cattin tako hudi, da jih ne more mo uvrstiti med politična dejanja Zato se ne upošteva člen št. 3 italijanske francoske konvencije, ki izrecno prepoveduje izročitev za prekrške, ki so bili storjeni v politične namere.» Pariški sodniki so se tako poslužili že ustaljene utemeljitve, s katero so izdali dovoljenje za izročitev Italiji «autono-mista* Franca Piperna in 11 drugih domnevnih italijanskih teroristov. Ob koncu včerajšnje kratke razprave. ki je potekala v na nol prazni sodni dvorani, ob splošni brez brižnosti francoskih javnih občil, je Donat Cattinov zagovornik, francoski odvetnik Leclerc izjavil, da se bo sin demokrščanskega veljaka do vsej verjetnosti že jutri vrnil v Italijo. V svojem zagovoru je Leclerc skušal prepričati prizivno sodišče, da so obtožbe proti Donat Cattinu brez prave osnove in temeljijo' iz ključno na pričevanjih skesanih bri-gadistov. Kot znano Donat Cattina med drugim obtožujejo tudi umora milanskega sodnika Emilia Aiessan-drinija in lastnika nekege bara Car-mineja Paolelle. 28-letni pripadnik »PL* naj bi bil tudi med voditelji neuspelega napada na florentinski zapor «Le Murate*. RIM — Finančni stražniki so na mednarodnem letališču Fiumicino zaplenili tri kilograme čistega heroina in aretirali tihotapce, pri katerih so našli mamilo. Vrednost zaplenjenega mamila presega milijardi lir. V Egiptu divjajo peščeni viharji KAIRO — Letošnja neobičajna zima povzroča težave skoraj povsod in ne samo Italiji. Tokrat prihajajo vesti iz Kaira, ki ga je v prejšnjih dneh prizadel peščeni vihar. Egipčanski znanstveniki so izračunali, da je nad glavnim mestom samo v dveh dneh padlo 5000 ton peska. Mednarodno letališče je bilo dva dni zaprto, prav tako je ohromel promet skozi Sueški prekop. Stanje se postopoma izboljšuje, a še vedno so zaradi peska zaprte vse ceste med Kairom in o-balo Rdečega morja. Najhuje pa je še vedno na Sinajskem polotoku, kjer so peščeni viharji divjali do 130 kilometrov na uro. Ves polotok je brez luči in telefonskih zvez, ceste pa so prekrite z debelo plastjo peska. RIM — Opotekanje po labirintu zajetnega svežnja obrazcev za izpolnjevanje davčne prijave, pri povprečnem državljanu nejevoljo vzbujajočega «modela 740». bo letos «obogateno» z nekaterimi novostmi, kar je tudi edina «oboga-titev», ki si jo davkoplačevalec lahko obeta. Čeprav je rok za prijave letnih dohodkov 31. maj, je državno tiskarsko podjetje že dotiskalo milijone izvodov potrebnih obrazcev, ki bodo v prihodnjih dneh naprodaj v trafikah (po 250 lir), pri okrožnih davčnih uradih pa bodo na razpolago davkoplačevalcem tudi zastonj. Najpomembnejša novost zadeva prvič uvedene odbitke za speciali stične zdravniške stroške, za kar so v sveženj uvedli nov obrazec, kjer bedo upravičenci vpisovali izdatke (iz leta 1980) za kirurške posege ter za druge specialistične zdravniške storitve, med njimi tu di zobne in druge proteze. V primerjavi s preteklim letom bodo v letošnji prijavi povišani tudi odbitki na račun bančnih obresti pri hipotekarnih posojilih ter premij pri prostovoljnih zavarovalnih in skrbstvenih skladih. V letošnjih tiskovinah za prijave so tudi spremenjena, v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi, določila za davčne odbitke pri družinskih članih, ki so prijavitelju v breme. Za ženo (ali moža) se je odbitek povišal od 72.000 na 108.000 lir, za enega otroka je novi odbitek 12 tisoč lir, za dva 24.000 itd. Na račun «stroškov za ustvarjanje dohodka* bo smel davkoplačevalec odbiti 164.000 lir (lani le polovico), nadaljnjih 52.0C0 lir pa le, če njegov kosmati dohodek lani ni presegel 2 milijona in pol, kar je sicer pri sedanji draginji zelo redko. Novost predstavlja večja davčna obremenitev za vikendice, oziroma «druga stanovanja*, medtem ko so bili povečani (od 90 na 120) tudi količniki za obračunavanje katastrske rente pri zemljiščih. Odpadli so pa obrazci (E, O in L) za obračunavanje občinskega davka IL OR na dohodkih samostojnih poklicev. ki niso več podvrženi tej davščini. Nova prijavnica pa ne vsebuje nobenega obrazca za napovedani izredni davčni dodatek (5 odstotkov k vsem davkom na dohodke) za obnovo Juga. »Una tan-turm za obnovo po lanskem potresu namreč še ni uzakonjen, ker vladnega predloga še ni potrdil parlament. Preiskovalci odkrivajo ozadje streljanja na letališču Fiumicino RIM — Policijski funkcionarji, ki raziskujejo ozadje predvčerajšnjega streljanja na mednarodnem letališču Fiumicino, so ugotovili, da sta napad izvedla dva libijska dr žavljanja in sicer Mohamed Komad, ki .je bil lažje ranjen in Mo- hamed Sotki Sosh. Policija je ostale aretirane Arabce izpustila, med temi je tudi 21-letni Alžirec, ki so ga najprej predstavili kot voditelja oboroženega napada. Iz zasliševanja aretiranih Libijcev se je izvedelo, da sta le ta poskušala umoriti Ada Gariefa, bivšega funkcionarja v libijskem ministrstvu za kmetijstvo, ki je zapustil Libijo in je večkrat napadel Gedafijev režim. Ada Gariefa sicer ni na seznamu potnikov, kljub temu ni rečeno, da ni potoval pod drugim imenom. Možno je celo, da je bil v spopadu huje ranjen in zato preiskovalci čakajo, da bodo lahko zaslišali oba težja ranjenca, katerih stanje se .je včeraj rahlo izboljšalo. Libijsko veleposlaništvo v Rimu. ali kot se zadnje čase imenuje libijski ljudski urad. je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro odklanja odgovornost Libije za streljanje na letališču Fiumicino. TRENTO — Blizu Tesera na Tridentinskem so uslužbenci državne električne ustanove ENEL odkrili na nekem električnem daljnovodu sledove dinamitnega atentata. Preiskovalcem še ni uspelo razvozlati, zakaj se ni daljnovod zrušil kljub eksploziji. Po vsej verjetnosti je bil eksploziv pokvarjen. uiiiiiiiitiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiuiiHiimiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiHt «Triprstni Frank» v rokah policije ..............iiiiiiii..........ni............... PO ŠESTIH DNEH NEGOTOVOSTI IN PRIČAKOVANJA Elisabetta Gnutti osvobojeua Policija na sledi ugrabiteljem Pustili so jo samo v neki naravni jami - Zaradi uspešne akcije preiskovalcev ugrabitelji niso utegnili zahtevati odkupnine BRESCIA — Včeraj popoldne se je vrnila domov 22-letna univerzitetna študentka Elisabetta Gnutti, ki so jo ugrabili v noči med sredo in četrtkom. Mladenka se počuti dobro in se je sama osvobodila v bližini Lonata, kjer je tudi zaprosila za pomoč neko žensko. Ugrabitelji so jjo pustili samo v neki naravni jami. Prejšnji teden, ko se je nekaj •iiiil»«tiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiBiiiiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiii>iiiii»iiiiHH»ili»twillimiHiin«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiii»iiM«iitiiH»«MMiiiiiH»WMIHHiiniiiiiinniiiiiiiMii«...nimmii TAJSKI POZNAVALCI NAPOVEDUJEJO REKORDNO ŽETEV MAKA V »ZLATEM TRIKOTNIKU* Mamila bodo letos preplavita svetovna «tržišča smrti Pridelali naj bi preko 250 ton opija - Pojav mamila buri tudi tajske voditelje BANGKOK — Državne in mednarodne organizacije za borbo proti mamilom bodo imele letos polne roke dela. Proizvajalci opija v zloglasnem »zlatem trikotniku* (težko dostopna planota na tromeji med Tajsko, Burmo in Laosom) pričakujejo namreč v tej sezoni rekordno žetev. Po ocenah strokovnjakov, naj bi od letošnjega pridelka maka v tem območju proizvedli najmanj 250 ton o(.ija, kar je štirikrat toliko kot v lanski in predlanski sezoni. S kemijsko predelavo v rafinerijah, ki so skrite v neprehodnih džunglah, pa bi lahko od te količine pridobili približno 25 ton čistega heroina -mamila, ki ga bolje poznajo pod imenom »počasna smrt*, kar pomeni, da bi bila »tržišča* v Evropi, Ameriki in Avstraliji, kamor se preko tajnih tihotapskih kanalih Tajske -in Malezije steka največja količina mamila, ki ga pridelajo v »zlatem trikotniku*, dobesedno preplavljena. «Kralji opija* bodo tako letos lahko nadoknadili skromne profite iz lanskega leta. Prav tako .je zato malo verjetno, da bodo državne in mednarodne organizacije, ki ima- jo nalogo, da prekrižajo pot temu nevarnemu zlu, letos uspešnejše kot v preteklosti. Prekupčevalci mamil so postali tako domiselni, njihova »mreža* na svetovnem tržišču pa je že tako razgrnjena, da jim je praktično nemogoče priti na sled. Se manj pa je verjetno, da bo cena mamil na »tradicionalnih trgih*, zaradi bogate žetve, letos nekoliko manjša, saj se je medtem število narkomanov v celem svetu grozljivo povečalo. Seveda pripada levji del zaslužka letošnje bogate bere v »zlatem trikotniku* dobro organiziranim med- narodnim tihotapskim tolpam, ki po grobih ocenah ustvarjajo letni »promet* v višini preko 40 milijard dolarjev. Najmanjši zaslužek pa i-majo tajski in burmski poljedelci — pridelovalci maka —, ki za kilogram še neizdelanega heroina dobijo vsega le 600 dolarjev. Na »črni borzi* v Bangkoku se isto mamilo prodaja že po 20 tisoč dolarjev, ko prispe v Ameriko, Evropo ali Avstralijo pa stane na debelo 200 tisoč dolarjev, kar pomeni, da ga po newyorških ulicah prodajajo za astronomsko ceno 2,5 milijona dolarjev za kilogram. . i , Celotno proizvodnjo opija v »zlatem trikotniku* nadzorujejo uporniške tolpe pod lažnim nazivom »osvobodilnih gibanj*. Svoja skrita oporišča pa imajo na tajskem teritoriju Prav zato so tajske oblasti zelo zaskrbljene. Kaže namreč, da velika količina letošnjega pridelka ne bo prestopila državnih meja, temveč bo zadovoljila potrebe potrošnikov v sami državi. Računajo, da se bo število notranjih narkomanov še povečalo. Na Tajskem u-živa mamila preko 60 tisoč aseb, od katerih je vsaj polovica mladih med 16. in 24. letom. pred polnočjo Elisabetta vračala domov z neke študentovske veselice s 35-letnim fantom, zdravnikom Francescom Pucciom iz Catanzara, vendar stanujočem v Brescii, ju je napadla skupina štirih oboroženih in zakrinkanih kriminalcev. Puccio je ravno stopil iz avtomobila, da bi odprl glavna dvoriščna vrata vile Elisabettinih staršev, ko sta iz bližnjega grmovja pristopila k njemu dva zakrinkana moška. Puccio se je poskušal braniti, vendar sta ga neznanca napadla in ga zrušila na tla. Takrat so se v alfetti pripeljali še trije zakrinkani možje. Dva od teh sta skočila h avta in zgrabila mladenko. Zdravnik je poskušal reagirati. banditi so takoj odgovorili z orožjem in ga huje ranili v nogo. nato so Elisabetto porinili v avto in se odpeljali. Preiskovalcem, ki so začeli lov na ugrabitelje, je bilo takoj jasno, da bodo ugrabitelji zahtevali odkupnino. Elisabettin oče, Andrea Gnutti je namreč lastnik manjše tovarne gospodinjskega pribora, v kateri je zaposlenih 45 delavcev. Vendar kaže. da so bili preiskovalci tokrat tako uspešni, da ugrabitelji niso utegnili postaviti niti zahtev po odkupnini. Že naslednji dan so našli avtomobile, s katerimi so ugrabitelji izpeljali svojo akcijo. Preko enega od teh avtomobi lov, ki so ga našli v centru meste ca Lonato, so odkrili enega od domnevnih udeležencev akcije. V naslednjih dneh so zaprli še nekaj o-seb,. ki so baje vpletene v ugrabi- tev. Včeraj pa je prišla novica, da so ugrabitelji izpustili Elisabetto Gnutti. Policija in karabinjerji do mnevajo, da so bili ugrabitelji prisiljeni izpustiti študentko, ker so jim bili organi pregona že za petami. Garducr zapušča Rim RIM — Dan pred iztekom svojega mandata zapušča Rim ameriški veleposlanik v Ttaliji Richard Gard-ner, docent pravosodja in mednarodnih organizacij pri »Columbia University». Gardnerja je Carter imenoval za veleposlanika leta 1977, a po zamenjavi v Beli, hiši je moral kot številni drugi funkcionarji Carterjeve administracije pripraviti kovčke. Medtem ko danes Gardner zapu šča Rim, še vedno ni znano, koga bo Reagan imenoval na njegovo mesto. Še vedno ni jasno, če bo izbira »politična* ali »tehnična*. V prvem primeru so kandidati trije Italoameričani in sicer: televi- zijski časnikar John Scali, ki je bil že veleposlanik pri OZN za časa Nixonove administracije, predsednik združenja »Italo - American Federation* Frank La Stella in u-gledni predstavnik italijanske skupnosti v PToridi Kandidati »tehnične* rešitve pa sta diplomat Robert Bar-bour in bivši podtajnik za evropska vprašanja pri ameriškem držav nem tajništvu George Vest. RIM — Policija in finančni stražniki so zaključili uspešno akcijo proti razpečavalcem mamil. Tokrat je v njihovo mrežo padla tudi velika riba. Gre za znanega italoame-riškega mafijca Franka Coppolo, ki je bolj znan «Triprstni Frank* Vse se .je začelo pred nekaj meseci, ko je policiji prišlo na uho, da se je v kraj Tor San Lorenzo, južno od Rima preselil Osvaldo Perelli, ki ga je policija dobro poznala kot razpečevalca mamil. Ugotovili so tudi. da se .je njegova tolpa, ki se ie do takrat ukvarjala skoraj izključno s kokainom, začela zanimati tudi za heroin. Nekaj mesecev so ga agenti po-sebnega oddelka, ki se bori proti razpečevalcem mamil, skrbno nad--zorovali in tako ugotovili da