Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Za celo leto predpUian 16 (14., za pol leta 8 jld.t za četrt leta 1 rld., » jede«
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eile leto 12 (Id., ta pol leta 6 (Id., za četrt leta 3 gld., ta jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (imerate) »»prejema npravnlltvo in ekapedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemenlBklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.

V Ljubljani, v petek 81. julija 1896.
Letnilc XXIV.
V~abilo na naročbo.
SI. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ,,
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. —kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Prihodnje volitve na Ogerskem.
Dasi poteče doba sedanjega ogerskega državnega zbora šele meseca februvarija, vendar je že na vseh črtah najživahnejše volitveno gibanje. — Vse stranke so na nogah: voditelji pregledujejo svoje čete, dajejo razna povelja svojim četovodjam, vabijo v svoj tabor neodločne bojevnike, pošiljajo, da govorimo vojaški, ogleduhe v sovražnikov tabor, da ogledajo utrdbe ter poročajo svojim poveljnikom, kje bi mogli prodreti v sovražne vrste ter jih razkropiti. Z zadovoljstvom opažamo, da so se jeli gibati nemažarski narodi na Ogerskem. Hrvatje, Srbi, Romuni, Slovaki, Rusini in ogerski Nemci še niso legli v grob, ni še zarasla trava razvalin ogerskih potlačenih narodov; temveč vstajajo in Mažarov je strah.
Tako poroča srbska „Zastava", da so se te dni zbrali v posvete voditelji obeh frakcij srbske opozicije, da se dogovore o udeležbi prihodnjih volitev. Želeti je, da se sporazume v bistvenih točkah ter svoj skupni program predlože shodu srb. volivcev. Isto pričakujemo od Romunov, Slovakov in Rusinov, da
se združijo na skupni širši podladi ter sostavijo odločno opozicijsko stranko proti požidovljenim Ma-žarom.
Dovolj je tlake, preveč strahu in obupnosti nasproti brezozirni mažarizaciji, ki se širi že desetletja v državi „prostosti", kajti ta prostost velja le za Mažare in Žide. Zdrava reakcija je umestna, je nujno potrebna nasproti nasilju in mogotcem, ki so brez potrebe zanetili kulturni boj.
V pravičnem boju za svoje pravice dobe oger-ske stranke zaveznike pri novi katoliški ljudski stranki, ki dobiva vedno več tal. Ne prikrivamo si, da tudi v tej stranki prevladuje mažarska ideja. — Temu se tudi ne smemo čuditi. Mažarska ideja je prekvasila vse slojeve mažarskega prebivalstva ter okužila in omamila tudi plemenitejše kroge, toda vodja te stranke, grof Zichy, že po svojem značaju vzbuja zaupanje. On sam je nedavno na javnem shodu izjavil, da imajo nemažarske narodnosti pravico do svojega jezika v šoli in javnem življenju. On je sicer rojen Mažar, toda vzgojen v pravem katoliškem duhu, ki ne zatujuje človeških pravic. Stranka njegova se snuje sicer v prvi vrsti kot odpor v kulturnem boju za teptana krščanska načela in prostost cerkve, toda njegovo katoliško prepričanje nam je porok, da morejo ž njim nemažarske narodnosti najti „modus vivendi" in prijateljsko zvezo proti skupnemu verskemu in narodnemu tlačitelju. Močna opozicija na podlagi skupnega narodnostnega programa more ukrotiti in konečno razbiti falango ma-žarsko-židovskih oblastnežev.
Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve.
(Dalje.)
Cerkev s temi ukazi uravnana in poraneča svoje dolžnosti ni po ničemur z večjo vnemo in prizadevanjem težila kakor po tem, da se vera kol:kor mogoče cela in neskaljena ohrani. Zato je pa vse, ki
se o katerem koli poglavju njenega nauka ž njo niso skladali, imela za izdajice in jih jd iz sebe izločila. Arijanci, Montanisti, Novacijani, Kvartodeci-mani, Evtihijanci gotovo niso popolnoma vsega katoliškega nauka zavrgli, ampak so le jeden del zapustili ; vender kdo ne ve, da jih je cerkev proglasila krivovercem in jih vrgla iz svojega naročja ?
Podobna sodba zadela je vse začetnike krivih verskih naukov v raznih časih potem. „Nič ni nevarnejšega, ko ti krivoverci, ker se brez madeža povsod razprostirajo in le z jedno besedo, kakor s kapljico strupa, zastrupijo ono čisto in priprosto vero Gospodovega in apostolskega izročila." (Auctor Trac-tatus de Fide orthodoia contra Arianos). To je bila vedno navada cerkve in temu so tudi sv. očetje pritrdili. Vsacega, ki se je le nekoliko ločil od naukov avtentičnega učiteljstva, imeli so za nedeležnega katoliškega občestva in za odpadnika od cerkve. Epi-tanij, Avguštin, Teodoret, vsi ti naštevajo veliko število krivih naukov svojega časa. Sv. Avguštin pripomni, da zamorejo nastati tudi drugačna krivover-stva; če se pa kdo le jednega oklene, se s tem loči od cerkvene jedinosti: „Ne sme še vsak, ki onih (naštetih krivih naukov) ne veruje, misliti, da je katoliški kristijan, ali se tako imenovati. Zamorejo namreč tudi drugi krivi nauki, ki v tej knjigi niso omenjeni, biti ali nastati, in če bi kdo le nečesa od njih se držal, ni katoliški kristijan."
To sredstvo za obranjenje jedinosti, katero je, kakor smo rekli, Bog ustanovil, posebno zabičava sv. Pavel v pismu do Efežanov ; najprvo opominja, naj z veliko skrbnostjo ohranijo slogo duhov: „In skrbite ohraniti jedinost duha v zvezi miru", (4, 3.) Ker pa srca ne morejo biti popolnoma složna v ljubezni, ako se umovi ne skladajo v veri, hoče pri vseh jedno vero : „Jeden Gospod, jedna vera." In ta mora biti tako dovršeno jedina, da tudi nevarnosti za zmoto ni: „Da nismo več otroci omahljivi in semtertje majani od vsakega vetra-nauka po hudobiji ljudij, po zvijači, s katero zapeljujejo v zmoto."
LISTEK.
Od Adrije.
G r a d e ž, 23. julija. 6. Kopališče v Gradežu.
(Konec.)
Ostane vprašanje: ali imaš kaj upanja, da boš v Gradežu ozdravel? Razume se, da vsak ne more ozdraveti. Mnogo jih pride semkaj za to, da se utrdijo ; a drugi so pa tudi betežni, da se Bogu usmili. Danes sem se seznanil z nekim gospodom iz Gradca; rekel je, da ima kri zastrupljeno. Vidijo se res veliki reveži; da vsakemu ni pomagano, gotovo ni čudno. A reči se mora, da so splošuo topličarji z zdra-viščem zadovoljni. Nekov gospod je imel bramorje ; silno je bil reven; v treh tednih je tukaj do cela ozdravel. Zdaj pride vsako leto semkaj za nekaj časa, in se dobro počuti. Nekdo drugi je pripovedoval, da so njegovi otroci že po malo kopelih okrevali ; tudi ta gospod ima veliko zaupanje v kopeli. Kar se mene tiče, sem se tudi nekoliko pokrpal; da se ne vrnem do cela zdrav, temu se ne čudim ; iz vbitega lonca ne naredi celega niti Ribničan. Ako
mi Bog da količkaj zdravja, v morske kopeli v Gra-dež bi hotel še priti, raje, kakor v kake druge toplice, kjer je morda bolje priskrbljeno za zabavo, ne pa za zdravljenje. Stariši, ki imajo slabotne, blede otroke, jim pač ne morejo bolišega zdravila priskrbeti, kakor da jih pošljejo v Gradež. Sprva se da marsikaka bolezen v kali zatreti, kadar se bolezen opomore, tedaj hira človek celo življenje.
Morda kaka družina z zanimanjem bere moje notice — vsled zadnjih dopisov sem z dvema gospodoma prišel v dotiko, kar mi je bilo v veseli dokaz, da se bere „Slovenec" — morda torej kaka družina z zanimanjem zasleduje ta poročila in bi hotela morda še več vedeti, kakor morem jaz tu povedati. Kdor hoče iti — recimo — v Gradež v toplice, temu je pač več potreba, kakor je tukaj povedano. Nujno potrebno je treh reči: prvič primernega zdravja — drugič časa — in tretjič denarja.
Vsak naj se drži svojega zdravnika. Kdor je zelo bolehen, tak ni, da bi po svetu hodil, ker tam ne more pričakovati skrbne postrežbe. Zdravnik bo znal presoditi, ali so za-te umestne morske kopeli ali ne. A Gradež je še malo poznan, tudi med zdravniki. Ce se ne motim, bilo je letos tukaj nekaj
doktorjev iz Ljubljane. Na vsak način svetovali bi, da se obrneš za svet do zdravnika, kateremu so kopeli v Gradežu znane. Poznajo jih najbolje zdravniki v Primorju.
Drugič je treba časa, koliko? To je različno. Vsaj 3—4 tedne, morda tudi več. Otroci ostanejo v hospicu 50 dni; sestra usmiljenka mi je pravila, da se vspeh začne kazati še-le čez tri tedne. V tržaškem hospicu ostajejo 100 dni, dočim zadostuje v Gradežu samo polovica. Odvisno je tudi od tega, kolikrat na dan se kopaš. Navadno se kopajo dvakrat, a za slabotnega je to preveč. Toraj tri tedne moraš priskrbeti na vsak način. Kedor nima posebnega posla, ne bo za čas v zadregi; ali kedor je navezan na gotovo opravilo, mu bo tudi tri tedne žrtvovati veliko.
Tretjič — denar 1 Brez denarja ne moreš po svetu. In v toplicah, to je znana reč, se ne da po ceni živeti. Povedal sem že, da se soba dobi za 1 gld. ali 1 gld. 20 kr. za jedno osebo. Ako se kopaš na dan dvakrat, stanejo kopeli na dan, če nimaš svojega perila, 50 kr. S 4 gld., če si bolj varčen, bodeš shajal. Nekateri pa porabijo tudi 5, 6 gld. Treba si je tudi znati pomagati. Ako se boš dvakrat na dan kopal, moraš tudi pošteno jesti in
Tega se pa ne smejo le za nekaj časa držati, ampak .dokler se ne snidemo vsi t jedinosti vere . .. t popolnega moža, r mero polne starosti Kristusove." Toda kako podlago je Kristus postavil, da bi {edinost povzročil in vzdržal? V tem le, ker .Sam je postavil jedne apostole ... druge pastirje in uče-nike, v popolnost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kristusovega." — Tega so se držali očetje in učeniki od najstarejših časov in to so tudi branili. Origen : „Kolikorkrat pa (krivoverci) navajajo kanonične spisa, katerim vsak kristijan veruje in pritrdi, reko: .Glej, v hišah je beseda resnice. Toda ne smemo jim verjeti, ne smemo zapustiti prvega in cerkvenega izročila, niti drugače verjeti, kakor so nam izročili po nasledovanju cerkve božje." (C. Haer. 1. IV. c. 33, n. 8.). Sv. Irenej: .Prava modrost je nauk apostolov . .., ki je prišla do nas po nasledovanju škofov v svoji popolnosti v ohranje nih in nepokvarjenih spisih." Tertulijan: „Gotovo je tedaj, da je vsak nauk, ki se sklada z onimi apostolskimi cerkvami, ki so drugim cerkvam matere, in starodavnimi pričevanji vere, pravi in resničen, in da je to tisti nauk, ki so ga cerkve od apostolov, apostoli od Kristusa in Kristus od Boga vspre-jeli ... V zvezi smo z apostolskimi cerkvami, ker imajo vse pravi nauk in to je dokaz resnice." (De praescr. C. 21.). Hilarij: .Kristus (v čolnu učeč) hoče reči, da so oni, ki so izven cerkve, nezmožni razumeti božjo besedo. Čoln je predpodoba cerkve; v njem se oznanjuje beseda življenja, ki so izvan njega in so kakor neplodovit in brezkoristen pesek, je ne morejo razumeti." (Comment. in Matth. 13, n. 1.). Rufin hvali Gregorija Nazijanskega in Bazi-lija, ker .se pečata le s sv. pismom in njega smisla ne raziskujeta po lastnem domnevanju, ampak iz spisov starejših mož in iz njih veljave, ki so, kakor je gotovo, dobili od naslednikov apostolov navod, kako je sveto pismo razumeti." (Hist. Eccl. 1. 2, c. 9.).
(Dalje sledi.)
T Ljubljani, 31. julija.
Priprave »a bližnje deželnozborske volitve. Akoravno še niso razpisane volitve za raz-puščene deželne zbore na Gorenjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem in v Šleziji, vendar že trkajo nemški liberalci na vladna vrata in ji odkrivajo svoje srčne želje. Vlada naj bi, prosijo v .N. W. Tag-blatt"-u, odjenjala v svoji dosedanji politiki, vplivala na javni tok in odkrito povedala, kaka načela jej bolj ugajajo in s kakimi sredstvi jih hoče izvesti. — Namen, katerega nameravajo s tem doseči, je popolnoma jasen. Liberalna klika hoče s tem prisiliti vlado, da vpliva na svoje uradnike in jih odvrne od takozvanih ekstremnih strank. Kakor se vidi, liberalci še vedno ne morejo pozabiti občutnega udarca pri zadnjih dunajskih volitvah in kličejo sedaj vlado na pomoč. Tu se najjasneje pokaže slabotnost liberalne klike.
Verouk na tržaški višji realki. Jednako kakor na štajerski višji realki namerava vlada uvesti tudi na tržaški višji realki verouk kot obligaten pred-
met. Z dotičnim odlokom naučnega ministra se je pečal v zadnji seji tržaški mestni svet, ki bi najraje videl, da bi se odpravil verouk še na ostalih tržaških šolah. Ker so pa iredentovci dospeli do prepričanja, da ta zadeva ne spada v področje magistrata marveč deželnega zbora, se je po sklepu občinskega sveta odstopila poslednjemu. Toda tudi deželni zbor ne bode mogel v tem oiiru ničesar ukreniti, ker ne obstoji nikak deželni zakon glede organizacije realk in se je izvršila zadnja reorganizacija potom ministerijalne naredbe, na kar je tudi opozarjal vladni zastopnik pri omenjeni denati. Kakor se vidi, tržaškim iredentovcem ne bodo mnogo koristili vsi njihovi ugovori.
Dunajski židovski liberalci še niso zadovoljni z vspehi, katere so si priborili na zadnjem potovanju v Budimpešto in nameravajo v to svrho prirediti še jeden tak izlet na milenijsko razstavo dni 15. prihodnjega meseca. Najbrže še ni sklenjena dovolj tesna zveza mej njimi in njihovimi mažar-skimi bratci in jim še niso dovolj črno naslikali velike nehvaležnosti svojih nasprotnikov protisemitov, ki jim hočejo izpodmakniti vse veljavne sedeže. Ko-nečno se pa hočejo do vrha nasititi mažarske „slo-bode" ter jih vkovati v deveta nebesa.
Italijanski senat je zaključil sedanje posvetovanje in se splošno trdi, da je bila to zadnja seja v tem zasedanju. Parlament se snide še le v jeseni, in sicer najbrže meseca novembra. Zasedanje otvori kralj e prestolnica govorom. Sicer kroži po Italiji vest, da namerava vlada razpustiti državni zbor, vendar se ta vest od vladne strani odločno dementuje. Vlada sama bi si gotovo želela ugod-nejega položaja v zbornici, toda dospela je najbrže do prepričanja, da bi ji eventuelne nove volitve razbile še sedanjo neznatno večino in bi ostala vsled tega popolno na cedilu.
Vstaja na Kubi. Akoravno španjska vlada ničesar bolj ne želi, nego premirja za nekaj mesecev, vendar nočejo mirovati nadležni vstaši. Skoro sleherni dan se morajo z njimi boriti vladne čete. Pričetkom tega tedna je premagala (?) vladna četa pod vodstvom poveljnika Linares več manjših vsta-ških čet, katerim je načelovala neka Klotilda Gar-cia. Madridski list „Correspondencia" poroča namreč, da so se pridružile vstaškim četam tudi ženske, ki pogostokrat prekosi možake v srčnosti in odločnosti. Imenovani list podaje nadalje tudi jasen pregled o moči vstaških čet. V pokrajini Vuelta Arriba se nahaja 26 000, v pokrajini Vuelta Abajo 15.000 in v Habanni 4300 dobro oboroženih mož, torej skupaj 45.300 vstašev, ki so za dalje časa preskrbljeni z orožjem in strelivom. Poleg tega je pa na otoku še več manjših raztresenih čet in nad 250.000 vstašev, ki se sicer ne bojujejo z vojnim orožjem, pač pa na mnogovrstne načine vznemirjajo vladne čete. Te številke dovolj jasno dokazujejo, da ne bo še kmalu premagan zadnji vstaš in da bo morala španjska vlada žrtvovati še ogromne svote, ako bo hotela zadušiti dolgotrajni upor.
Izkoriščevalna tolpa na Transvaalu je sedaj deloma prejela zasluženo plačilo. Dr. Jame-son in tovariši so dobili od 5 do 15 mesecev ječe
stvar precej draga. Ustrašil se je. Sedaj vem povedati, da zamorejo priprosti ljudje mnogo ceneje shajati. Za ubožne je poseben oddelek, v katerem se plača samo 6 kr. od kopeli. Mogoče je, da bi za-nje tukaj tudi samo 2 gld. na dan zadostovalo, ako se zadovoljijo z bolj navadno hrano in z navadnim stanovanjem. „Curtaxe", ki znaša 2 gl., morajo plačati vsi gosti brez izjeme.	1
Če bi bil „Slovenec" ilustrovan list, poslal bi mu jedno fotografijo, da bi Slovenčevi naročniki videli še kopališče samo. Ker to ni, — zadostuj kratek popis. Kacih 5 minut proti tržaški strani stoje kabine za kopalce. Že od daleč ti naznanja zastava vihrajoča nad streho, kam se imaš obrniti. Ko do-speš k morju, če je veliko kopalcev, ostrmiš nad šumom, ki vlada tukaj za časa kopanja. Po mostiču prideš do lesene restavracije, ki sloni na kolih. V tej restavraciji nisem bil nikoli; sodil sem : morje spodaj je slano, in gostilna nad morjem bo najbrže tudi — slana. Na levi in desni so razvrščene kabine za topličarje, na jedni strani za gospe, na drugi za gospode. Koplje se ob enem lahko okoli 250 ljudij, vendar je letos nekatere dni zmanjkovalo prostora. Petnajst paragrafov določuje kopališki red, žal, da se vedno ne spolnujejo. Po pravici je pred kratkim .L' Eco" bičal nekatere nedostatnosti.
za svoje protizakonito postopanje. Le jeden največji zatiralee in oderuh, sir Cecil Rhodes, je odšel brei vsake kazni. Kolikor časa se ta ne pozove pred sodišče in ne dobi zaslužene kazni, tako dolgo ne bode odvrnil od sebe kolonijalni minister Chamberlain suma, da je zapleten v oderuške spletke. Akoravno se zapor, v katerega so obsojeni Jameson in tovariši, ne more primerjati nikaki kasni, kajti obsojeni so v zapor prvega razreda in se smatrajo državnim kaznjencem, katerim se nikakor slabo ne godi, vendar trdi Rhodesu in Chartered Company prijazna „Times", da se je previsoko odmerila kazen, in bi najraje videla, da bi se vsa ta umazana zadeva pokrila s plaščem pozabljivosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. julija.
(Evharistiški shod) se je včeraj krasno dovršil. Popoludne so govorili profesor dr. Janežič o evha-ristiji z ozirom na socijalno vprašanje, župnik Brence o tem, kako naj se češčenje Najsvetejšega širi mej ljudstvom in prevzvišeni knezoškof, ki so izražali svoje veselje, da je shod tako obilno obiskan, ter potem v temeljitem in zelo zanimivem govoru po-jasnovali, kako naj evharistija poživlja duhovne in kako naj ti neti potom evharistije krščansko krepostno življenje mej ljudstvom. Slovesni sklep je bil v uršulinski cerkvi, kjer je bila adoratio, lita-uije in slovesni blagoslov. — Dal Bog obilno uspeha temu prelepemu začetku.
(Blagoslovili so danes) na god sv. Ignacija ob 4. uri popoludne prostor, kjer se že letos staviti začne nova rezidencija čč. oo. jezuitov in cerkev sv. Jožefa.
(„Jesenice v nevarnosti!") Tako se glasi naslov članka, ki ga objavlja današnja „Tagespost", v katerem poroča, kako Slovenci povsod ob mejah prodirajo na škodo Nemcev. Tako, da je neki tudi na Jesenicah. „Ein Krainischer Deutscher", ki je ta članek spisal in podpisal, bi moral vendar vedeti, da na Jesenicah do zadnjih let ni bilo nobenih Nemcev in da kar jih je, naselila je vse obrtna družba. Nadalje zahteva člankar nemško šolo ter vspodbuja v tem oziru rojake na delo. Mi za danes to stvar samo omenimo, opozarjajoč, da se Gorenjski kot naše dežele zistematično germanizuje in da bo treba krepkega odpora od naše strani, da odvrnemo od dežele grozečo nevarnost.
(Iz Notranjske.) Delitev zakrameta sv. birme se je ob najlepšem vremenu vršila 28. in 29. julija v župnijah Studeno in Unec, cerkniške dekanije. Prevzvišeni so se dan popreje pripeljali iz Spodnje Idrije v Planino. V vasi Grčarjevec so fantje in dekleta napravili mogočen slavolok, kjer je visocega popotnika vsprejela domača duhovščina s č. gosp. dekanom Kunsteljnom. Prevzvišeni so obedovali pri gosp. župniku planinskem ter zvečer odrinili v Studeno. Povsod so bili postavljeni slavoloki. Gosp. Verbič v Planini je izobesil lepo zastavo v znamenje vdanosti najvišjemu duhovniku v deželi. Ljudstvo je kleče prejemalo škofov blagoslov. Posebno razveseljeni so bili Studenci in Unčani, ker že 15 let ni bilo v njih župnijah sv. birme. Vse je tekmovalo, prečastitega gosta kar najbolj mogoče slovesno vsprejeti. 2e pri vasi Strmca je bil lep slavolok s primernim napisom. V Studenem je bilo pa kar vse prepreženo z venci in pozdravi, prijazna cerkev pa okinčana, kakor nevesta. Istotako so se izkazali Unčani, posebno izurjeni v postavljanju mlajev. Oni niso zadovoljni s kako 5 ali 6 metrov visoko bojico, ampak ti zasade v zemljo mogočna drevesa, kakor zvonik visoka, da jih je videti uro daleč iznad hiš. Slavoloki na Uncu so bili uprav mogočni in umetniški okrašeni. Vsa čast vrlim Un-čanom ! Birmanih je bilo v Studenem 136, na Uncu 450 otrok. Na obeh krajih so prevzvišeni knezoškof v milih besedah razlagali namen svojega prihoda ter zlasti starišem na srce polagali važnost in od* govornost otroške vzgoje. Prepričali so se ob jed-nem na celem potu o globoki vernosti ljudstva. Iz Studenega prišedši so Prevzvišeni obiskali v gradu Haasberg svetlega kneza Windischgraetza in tam ostali čez noč. Po končanih cerkvenih opravilih na Un*Mi so se odpeljali z vlakom v Ljubljano. Na Rakeku je čakala šolska mladina, Neka učenka jih je lepo nagovorila. Gg. nadučitelja iz Cerknice in Rakeka sta prišla pozdravit milostljivega nadpastirja, ki so srčno hvalo izrekli za ljubeznjivo slovo. Sv. Duh razsvetljuj in vladaj vseskozi birmane otroke 1
piti. Po kopeli prideš tako šmentano lačen, da se kar opotekaš. Dobro je tedaj saboj imeti kaj domače zaloge, kako kranjsko pleče in kako kapljo vina. Vino dobiš tudi tukaj, dobro vino in ne tudi tako drago, a ne v hotelih, v bolj priprostih gostilnah. V ta namen si priskrbiš litersko steklenico, in si daš vina prinesti na dom. Ako za vsako stvar letiš v „hotel", vmane se gotovo petak, kakor je rekel topličar v Worishofnu, pa še zadosti ne bo. S kratka rečeno, ko greš z doma, vzemi si za pravilo : Kolikor dni, toliko petakov — posebno duhoven, ki se ne more po beznicah potikati — potem shajaš brez skrbi.
Dobi se hrana tudi v zasebnih hišah tudi ceneje. A vsak ni za-to. Vsaj jaz nisem tolikanj zaupal laški kuhinji, da bi si bil to pot izvolil. Hiša, v kateri se duhovni radi oglašajo, je hiša župana Kor-bata, pri katerem se dobi tudi nekaj stanovanj. Kedor hoče v zasebni hiši biti na hrani, mora tudi znati primerno italijanščine.
Ko sem odhajal z doma, oglasil se je pri meni kmečki gospodar, ki ima revmatizem. Ako je to nadležna bolezen za vsakaterega, je gotovo tudi še vzlasti za kmetovalca, kateremu zemljišče brez zdravih rok in nog le malo pomaga. Mož je želel, da bi šel tudi on v toplice. Pojasnil sem mu, da pride
Politični pregled.
(Z Bleda) 30. julija. Za prihod miniaterskega predsednika grofa Badenija je bila t pondeljek slavnostna seja občinskega odbora in naših magnatov pod vodstvom okrajnega glavarja. Bazgovarjalo se je o programu sprejema. Kakor smo čuli, je bil včeraj v sredo, radi tega tudi nek zaseben pomenek pri gorjanskem baronu, katerega sta se udeležila deželni predsednik in okrajni glavar. Slavnostni banket ima izostati v veliko nejevoljo letoviškega odbora, ki se toliko trudi in žrtvuje za to izvanredno slav-nost. Prav je, da bode pri slavnostnem koncertu v nedeljo zvečer odmevala naj prvo naša mila slovenska pesen. Najimpozantneja pa bode gotovo veličastna razsvitljava v pondeljek po jezeru, za katero se prirejajo velikanske priprave. Od vseh krajev se uže sedaj oglašajo za prenočišče. Upamo, da bodo naši postrežljivi krčmarji kos ogromni množici obiskovalcev naših vabljivih slavnosti.
(Iz Bohinjske Bele.) Sinoči dne 29. ju!., drugi dan po požaru smo bili zopet v veliki nevarnosti. Proti večeru je nastal hud veter, ki je vzbudil z novega tleči ogenj v razvalinah in mej skalovjem, ob katerem stoji pogorišče. Najedenkrat nam je zadonil na ušesa obupljiv klic : zopet gori. Hiteli smo na pogorišče ter delali kar smo mogli, da bi udušili ogenj, a ko sami nismo zmogli, poklicali smo požarno brambo z Bleda, ki je bila takoj na mestu ter gasila do štirih zjutraj tleči ogenj. In še danes tretji dan nismo brez skrbi, ker mej skalovjem še vedno tli. Da bi odvrnili nevarnost, spustili smo po vrvi človeka od zgoraj navzdol, da je razkopal mej skalovjem tleče ostanke. Upamo, da smo sedaj iz nevarnosti. Tem žalostnejši je pa pogled na pogorišče in na prepadene obraze ubogih pogorelcev. — Ees usmiljenja so vredni, tembolj ker imajo toliko nedoraslih otrok, pa še sami nimajo ne živeža, ne stanovanja, ne obleke. Piiporočamo jih dobrim ljudem. Škoda je cenjena na 10 tisoč gld., ogromna svota za malo župnijo, broječo malo nad 600 duš. — Prva pomoč nam je prišla od p. n. g. J. Mali-uerjaz Bleda, ki je nabral mej svojimi gg. gosti 167 gld. za uboge pogorelce. Srčna mu hvala! Hvala pa še jedenkrat slavni požarni brambi blejski, ki nam je stala cele dve noči na strani 1 Bog povrni! Daljne pomoči pričakujemo in prosimo!
(C. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani.) Letnemu izvestju za šolsko leto 1895/96 povzamemo, da je strokovno šolo za obdelovanje lesa koncem leta obiskovalo 75 učencev v vseh štirih letnikih s pletarskim oddelkom; poleg teh je javno risarsko šolo obiskovalo 77 učencev. Učencev s povoljnim vspehom je bilo 53 ; po narodnosti je bilo 5 Nemcev, 4 Hrvatje, vsi ostali Slovenci. Strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo je obiskovalo 33 učenk in 27 hospitantinj, mej njimi 48 Slovenk, 11 Nemk. Učiteljski zbor je štel 20 strokovnjakov.
(Tombolo) je dovolilo ministerstvo kmetijski podružnici v črnem Vrhu. Dobiček se porabi za napravo stroja, s katerim se tare lan.
(Dar.) S Krke 29. jul. Visoki deželni odbor kranjski je podaril občini Krki brizgalnico, ki je bila poprej v deželni prisilni delavnici, — brezplačno. Bodi mu tem potom izražena prisrčna zahvala od vseh Krčanov, ki so bili tega gasilnega orodja silno potrebni!
(Iz Postojine.) K dnevni novici v Vašem listu št. 171 — „Sokolske slavnosti" — vsprejmite nastopni popravek: „Ni res, da je starosta dr. Tavčar izrekel na Razdrtem v svojem govoru ,mi verujemo v jednega samega pravega Boga, a ne v prelature in kapelane'. Ni res, da se je čul na to izmed množice glas ,pereat dr. Tavčar!' — da je nastal vsled tega krik med poslušalci pro in contra. Ni res, da so bili posebno tržaški gostje nevoljni nad tem ka-lenjem slavnosti, da je več gostov naprosilo dr. Gre-gorina, naj dr. Tavčarju vzame besedo, da je dr. Gregorin odgovoril, da ne odobruje neslanih in surovih dovtipov dr. Tavčarjevih, da pa nima prava, prepovedati mu daljni govor. — Ni res, da je po daljšem vrišču patetično in samozavestno končal dr. Tavčar: jaz in moja stranka hočemo ljudstvu odpirati oči, nasprotna pa ga hoče obdržati v srednjeveški temi in nevednosti. Starosta dr. Tavčar omenil je sicer pri jedni točki svojega govora o narodni probujenosti domaČega prepira in delovanja kape-lanov proti narodni probuji ter izrekel na to upanje,
da se to v zavedni Notranjski v kratkem zboljša; dotični opazki sledilo je živahno pritrjevanje občinstva brez vsakega nasprotovanja posameznikov ali celo jednega dela občinstva. Na to prešel je na pomen telovadbe na duh in telo ter končal svoj govor brez vsake opazke na eno ali drugo politiško stranko kot tako. Poleg njega in podpisanega staroste sedečemu starosti dr. Gregorinu se zaradi dr. Tavčarjevega govora med istim ni nihče bližal. Ako je bila opazka g. dr. Tavčarja vsem brez izjeme po volji, ne vemo; gotovo se pa ž njo ni provzročil niti najmanjši nered ali kalila se slavnost s kakim prepirom." — Za telovadno društvo Sokol v Postojni: Dr. Dragotin Treo, t. č. starosta.
(Kaj. vse znajo.) Poroča se nam: Pri nas v LjubljShTnahajajo se neke vrste predstojniki in ob jednem uradniki s prav mastnimi prispevki, tako ima n. pr. samo jeden izmed njih toliko plače, kakor deset njihovih slug. Pa to se jim zdi vendar še premalo, treba je še kaj posebej dobiti za smodke, črno kavo ali čaj. Zato so iznašli novo sredstvo, kako bi si vendar še kaj priborili k svoji „borni" dieti. In kaj so stuhtali? Naročili so svojim vohunom, da naj prav varno zalezujejo nižje služabništvo, če bi se kateremu v 24urnem čuvanju kaj zadremalo brez ozira na to, je li vsled tega kaj škode ali ne. In res se je primerilo v teku štirih mesecev nekaj slučajev, da se je lov obnesel, a zato so pa morali dotičniki par trenotkov ponočne onemoglosti tako drago plačati, kakor bi bili spali celo noč v najbolj elegantnem hotelu na žimnici. O ti stvari bi se dalo prav mnogo pisati, pa za danes naj to zadostuje. Vsekako pa bi bilo vendar zanimive zvedeti, koliko je prišlo že od te „globe" v ubožni zaklad.
(Nesreča.) Pri kopanju je utonil v planinskem potoku Uniči dne 21. t. m. Jakob Jerman, cerkveni orgljavec v Planini. Hodil je rad kopat se in njegova največja želja je bila, da bi se plavati navadil. Omenjeni dan je nagovarjal tega in onega, naj gre ž njim v vodo. Dobil je res dva tovariša. Sli so s prva v plitvo vodo, pozneje v najglobočjo. Jerman je lahkomiselno skočil v vodo za tovarišem in precej začel utapljati se. Le dvakrat se je nekoliko pokazal iz vode, potem pa naglo zginil v globočini, preden sta mogla prestrašena tovariša poskušati re-šenje. — Pet dnij smo utopljenca iskali, a brez vspeha. Voda, vsled zadnjih nalivov zelo narasla, ga je trdovratno držala v sebi. Neki popotni rokodelčič izvrsten plavač pod vodo, je pretaknil vso strugo, ne da bi našel utopljenca. Šele 26. julija ga je nekdo zapazil vrh vode. 27. julija smo ga pokopali. Vse je žalovalo po mladeniču, ki se je s svojim lepim vedenjem vsakemu prikupil in je z veliko gorečnostjo opravljal orgljarsko službo. Komaj 20 let star nam je na tako nesrečen način odvzet. Ne moremo drugače reči, kakor da je bila prav božja volja tako. Upamo, da smrt drazega Jakoba ni nepripravljenega zasačila.
(Tatvina,) Posestniku Fr. Dolencu, ki je prišel dne 26. t. m. na Skaručino, je bilo ukradenih, ko je po noči spal, 300 gl.; ko se je namreč vzbudil, našel je odrezan žep, v katerem je imel shranjeno denarnico. Tatu še niso dobili.
(Z Radovice) 30. jul. Dveh nesreč nas je do-brotljivi Bog obvaroval včerajšnji dan, ognja in hude ure. Zakurili so otroci na dvorišču, polnem slame in krme. Jel se je plamen že širiti, kar na srečo zagleda neka ženska, zakriči, ljudje priteko in pogasi ogenj. Par trenutkov kasneje in bilo bi prepozno ; imeli bi silni požar iz I. 1890 v drugi izdaji. — Včeraj jutro je ležala gosta megla po vsi belokranjski ravnini. Sčasoma se je zgubila in solnce je silno pripekalo, bilo je jako soparno in ker je barometer naglo padel, bilo je pričakovati nevihte. In prišla je, pa ne kakor po navadi od Gorijancev ali izza hribov nad Semičem, ampak doli od Bosne. Ouoli sedme ure na večer se je stemnilo, jelo je bliskati se in grometi, padale so debele dežne kapljice in bali smo se, da se vsuje toča. Hvala Bogu, brez daljne nesreče oddrvili bo se oblaki čez mejo na Hrvatsko in Štajersko.
(Vtopljenka.) V sredo so v Mostah izvlekli iz vode truplo Ivane Juvan, rojene v Ljubljani. Truplo ni ranjeno; ali je sama šla v vodo ali po nesreči padla, ni znano.
(Posojilnica in hranilnica v Moravčah,) regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo prične poslovati dne 1. avgusta t. I. Hranilne vloge obrestuje po 4'/, odst., posojuje pa na osobni kredit ali zastave po 6 odst. Denar vloži lahko vsakdo, posojuje se pa le zadružnikom, ako vplača delež 5 kron.
(Preosnova glede posredovanja služb.) Trgovinsko ministerstvo nabira sedaj statistične podatke o sedanjem stanju službenih posredovalnic, ker namerava odrediti v tem oziru preosnove, ki bi ustrezale delodajalcem kakor tudi delavcem in poslom. V to svrho je pa izdalo prašalne pole, katere razdeljujejo politična oblastva vsem društvom in kor-poracijam, katerih glavni ali postranski namen je, posredovati mej delavci in delodajalci. Ker je pa mogoče, da se je pri tem razdeljevanju prezrlo kako društvo, zato se ta opozarjajo, da se je oglasiti za imenovane pole pri deželni vladi, oddelek VII, (baraka v Erjavčevih ulicah).
*
* *
(Iz Vitanja) 17. julija; (Slovenski napis na šolskem poslopju zopet pomazan.) Dne 10. aprila t. 1. se je napravil vsled sklepa krajnega šolskega sveta napis na tukajšnje šolsko poslopje: „Ljudska šola". Toda že v noči od 11. na 12. aprila so se črke pomazale. Ker se je vsled tega začela preiskava in se razne tožbe pri sodniji še zdaj niso"kon-čale, se je pomazan napis pustil, kakoršen je bil; vsaj črke so se še lahko brale. V noči od 25.—26. julija pa se je napis vnovič zamazal tako, da zdaj sploh ni mogoče razločevati nobene Črke več. V šolskem poslopju prebiva glasoviti nadučitelj I. Zirn-gast z svojimi sinovi. Ali mu je znano, kdo prihaja v šolsko poslopje, da na takšen način kvari ne Zirn* gastovo, temveč šolsko imetje 1 ? Imenovanega nad-učitelja je moral nedavno krajni šolski svet v Vi-tanji tožiti in je bil pri obravnavi dne 10. julija 1.1. obsojen radi tega, ker je krajnemu šolskemu svetu očital, „da dela brezvestne sklepe." Največji pospeševalec nemškutarije je v tem kraju liberalno-nem-škutarsko učiteljstvo. Kedaj bo zasijalo tudi vitanj-skim Slovencem zlato solnce pravice ? Kedar dobimo krščanskega in slovenskega nidučitelja.
(Iz Jelšan.) Ze skoraj dve leti se trudimo pri nas, da bi odpravili in zatrli toli škodljive ter v nravnem in gmotnem oziru pogubljive plese. To se nam je tudi kolikor tolikor posrečilo, ker nam gre na roko višja svetna oblast. A kako smo se začudili, ko smo zvedeli, da nam nižji javni organi rušijo, kar smo sezidali, da store to celo žandarmi. Orožniki, kojim je skrbeti za javni red in mir, tega ne spolnujejo! Ali ni to hujskanje, če orožnik — ako se ne motimo, bila sta celo dva — pravi fantom, kateri mu tožijo, da ne bodo mogli plesati, ko bodo imeli na Anino pasilo (žegnanje), da so preveč plačljivi in v strahu (pred duhovščino), češ, saj pri nas (v Podgradu) vedno plešejo ob takih prilikah. To storil je orožnik iz Podgrada, ki nosi celo nekaj zvezd, v Dolenjah in to v vasi, kjer je bil pred par leti grozen pretep, da je kri kar tekla. Ta dogodek je dobro znan slavnemu žandarstvu v Podgradu, pa vendar pravi orožnik fantom, kateri že tako ne morejo z lahka pozabiti prejšnjih veselic, da so preveč v strahu i. t. d. Ali se strinja tako govorjenje z vašo službo ? 1 Kaj porečejo k temu višji ? Znano še nam je sicer o tem orožniku nekaj drugega iz Dolenj, pa o tem za sedaj molčimo. — Kaj bi pa naj rekli o sledečem : Kadar je pri nas kak političen shod — in ti vršijo se v obče mirno — prikaže se orožnikov kar celo krdelo, čemur nismo sicer nasprotni, a pretečeno nedeljo bil je v Jelšanah ples, — dovolil ga je g. nadžupan na našo veliko nevoljo, kar bo nam pa tudi migljej za bližnje obč. volitve — in prelivala se je zopet kri. Kadar je bila popoldanska služba božja, slišalo se je kričanje celo v cerkev, a cel dan nikjer niti jednega orožnika, ne pri nas, ne v bližnjih Dolenjah, kjer je bil po pasilu tudi pretep ! Zato mislimo, da bi si. c. kr. žandar-stvo v Podgradu storilo bolje, ako bi se brigalo bolj za take reči, katere so v prvi vrsti njegova dolžnost.
#
♦ *
(Potovanje v Lourd.) Sv. Oče dovoljuje vsem vdeležnikom za obisk svete jame v Lourdu in ostalih svetišč popolen odpustek pod navadnimi pogoji, ki se zamore obrniti tudi vernim dušam v prid. —
Najbolje priporočena
ja preskrbljenie vseh
v kurznem lista
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wien,
Zunanje ministerstvo je na prošnjo odbora za potovanje zaukazalo avstro-ogerskim konzulatom in di-plomatičnim zastopnikom v Curihu, Genfu, Lyonu, Cette, Bernu in Parizu, da morajo dovoliti vdelež-nikom vse mogoče polajšave ter jim pomagati s svetom in dejanjem. — Predsednik katoliškega šulve-reina dr. Kaspar Schwarz bo spremljal vlak kot romarski zdravnik. Godbo bodo oskrbovali abiturijentje iz zavoda oo. jezuitov v Kalksburgu pod vodstvom profesorja Hochreiterja. — Na prošnjo odbora so prepustili čč. šolski bratje v Lyonu svoj veliki zavod proti neznatni odškodnini za revnejše romarje; ravno tako je na razpolago zavetišče sedmih žalostij v Lourdu za 200 oseb.
(II. razstava strojev za moč in delo v Mona-kovem 1. 1898.) To mednarodno razstavo priredi splošno obrtno društvo v Monakovem s sodelovanjem polytehniškega društva v Monakovem. Razstaviu pokrovitelj je bavarski princ Luitpold. Za odlična dela se pódele odlikovanja v obliki jednotne kolajne. Vzpored, poziv in določbe za razstavljalce se lahko pogledajo v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani_
Društva.
(Vabilo k občnemu zboru) možke Št. Jakobsko-Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 3. avgusta t. 1. ob polu 7. uri zvečer v domu rokodelskih pomočnikov, Poljske ulice. Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poroč'lo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev prvomestnika in njega namestnika. 5. Volitev zapisnikarja in njega namestnika. 6. Volitev blagajnika in njega namestnika. 7. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 8. Volitev dveh pregledovalcev računov. 9. Posamezni nasveti.
(Člani moških zborov) „Glasbene Matice" , „Ljubljane" in „Slavca" imajo prvo skupno skušnjo v petek zvečer ob polu 9. uri v telovadnici II. mestne šole na Grabnu.
(Katoliško delavsko društvo v Mariboru.) Vabilo na slavnost, katero priredi katoliško delavsko društvo v Mariboru dne 2. avgusta 1896 o priliki blsgoslovljenja društvene zastave s sodelovaujem popolne godbe južnoželezniške delavnice. (Vodja gospod kapelnik E. Fiillekruss.)
—	Vspored. A. V cerkvi: uri dopol.: 1. Slovesen vhod v cerkev iz društvene dvorane (dvorna sobana hotela „zur Stadt "VVien"). '/, 10. uri dopo-ludne: 2. a) Propoveduiejo mil. knezoškof dr. Mih. Napotnik in b) blagoslavljajo zastavo, c) Veliko sveto mašo celebrira mil. gospod stolni župnik in korar Jak. F. Bohinc, d) Po sveti maši Te Deum lauda-mus. ®/«12. uri dopoludne: 3. Slovesen povratek v društveno dvorano. B. V društvu (dvorni vrt in dvorni salon hotela „zur Stadt Wien"): I. Ob 5. uri popoludne koncert na vrtu. II. Ob 8. uri zvečer slovesna predstava v dvorani. — Poleg godbenih točk je tudi slovenski in nemški slavnostni govor. — III. Prosta zabava z raznimi predavanji. — Vstopnina za neude 30 kr. Za ude 15 kr. — Vstop je dovoljen proti izkazu vabila.
Slavnostni odbor.
(Pivška podružnica sv. Cirila in Metoda.) Dne 6. avgusta t. I.. ob 5. uri popoludne bo občni zbor pivške podružnice sv. Cirila in Metoda v prostorih gospoda Andreja Lavrenčiča v Št. Petru. Odbor uljudno vabi razven častitih članov tudi vse bližnje rodoljube, naj pristopijo kot člani k podružnici ter naj se udelefcé občnega zbora.
—	V Št. Petru, dne 30. julija 1896.
Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 31. julija. Nadvojvoda Oton je prevzel pokroviteljstvo nižjeavstrijskega obrt-
nega društva in tehnologičnega obrtnega muzejalnega društva.
Pečuh, 31. julija. O včerajšni eksploziji v mestni hiši se nadalje poroča: Popoludne je umrla neka služkinja, ki je bila ob istem času v prodajalnici. Nadalje so našli v tem prostoru trupla devetletne deklice, nekega vajenca in nekega ptujca. Triinštirideset težko ranjenih oseb so prenesli v bolnišnico. Eksplozija je navstala po neprevidnosti imeji-telja skladišča, ki je hranil v blagajni blizu 40 kg smodnika, h kateremu se je približal z ognjem.
BudimpeSta, 31. julija. Včerajšnji požar je uničil popolnoma vse dele osrednje tržne lope, le golo zidovje je ostalo. Ogenj je navstal baje vsled neprevidnosti nekega kleparja, ki je imel opraviti na strehi. Natančna preiskava se je odredila.
Berolin, 31. julija. Uradno se potrjuje, da se je s parni kom „Iltis" potopilo 68 mornarjev; jednajst so jih rešili.
London, 31. julija. (Socijalistični kongres.) Predsednik opozarja zborovalce na brezplodno tridnevno debato. Neštevilni milijoni stradajočih delavcev so poslali delegate z velikimi žrtvami zato, da bi storili svojo dolžnost, ne pa zapravljali denar in čas s prepiri. — Nato se prične posvetovanje o prvi točki dnevnega reda: Položaj evropskih poljedelcev. V dotičnem poročilu se naglasa, da se mora kmetski proletarijat navdušiti za boj proti izkoriščevalcem. Kako izvesti ta boj, naj odloči vsaka narodnost zase. Poročilo se je odobrilo po kratki debati.
Montreal, 31. julija. Požar je uničil velik del za bodoče leto nameravane mejna-rodne razstave. Škoda se ceni na 200.000 dolarjev.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledoiee-vdove nadvojvodinje ¿Gjr Štefanij©. Tg» Steklenica velja 20 kr	126 (50-23) 6
Umrli ho:
28. julija. Notburga Ager, profesorjeva hči, 16. mes., Marije Terezije cesta 10, Meningitis. — Jakob Maček, kurjač, 68 let, sv. Petra cesta št. 42, vnetje možgan.
Tujci.
28. julija.
Pri Slutiti: Perlmann, Kann z Dunaja. — Borštnik iz Zagreba. — Arko iz Zagreba. — Može iz Vipave. — Liehtwitz iz Budapešte. — Sehmidt iz Aleksandrije. — Sorko iz Ptuja. Wieska iz Gradca. — Hainoveš iz Dobropolj. — Balhin, Seardy, Mannassi, Grattoni iz Trsta. — Kohn iz Budapešte. — Pitra iz Kromeriža. — Jellinek iz Budimpešte.
Pri Maliiu: Berostein, Sebuster, Adler, Kary, Bernhard, Popovitz, Gotzl, Pilipek, Barlninayer z Dunaja. — Strasoldo iz Lussnitza. — Merten. — Pammer iz Knittelfelda.
Pri Lloydu: Štritof iz Kranja. — Kuchinka iz Trsta. Gregorutti iz Celovca,
Pri Južnem kolodvoru : Bliimel, Schmidt z Dunaja. Majorica iz Trsta.
Pri avstri jskem caru: Castellitz iz Gorice,
Pri Bavarskem dvoru: Scherner iz Beljaka. — Trtnik iz Maribora.
Meteorologično poročilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	g 2 j rJ á** ->
30	9. zvečer	730 8	18-7	si. jzah.	jasno	0-0
31	7. zjutraj 2. popol.	732-4 732-6	1Ö-5 22-8	si. 8VZÜ. si. jjvzh.	pol oblačno del. jasno	
malom.
Jutri y soboto dne 1. avgusta
vojaški koncert
v Hafnerjevi pivarni
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika, a le ob lepem vremenu.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 20 kr.
529	l—l	Velespoštovanjem
Jožef Lorbek.
Razglas.
Dn6 10. avgusta se bo oddalo pri novi šoli v Mengšu delo za barvanje vrat in oken po licitandi.
Vrata so z malo izjemo na prvo roko pobarvana, torej se bodo še enkrat barvala in pleskala. — Drugo delo je vse znova izvršiti.
Kdor želi to delo prevzeti, naj se oglasi dne 10. avgusta, t. j. sv. Lovrenca dan ob 9. uri.
Ivan Zoreč,
530	3—1	načelnik stavbenega odbors.
irPeg:cii }
odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-6 a
dr. Christoff-a Izborili, neškodljivi a
I V^Ambiit-cieme	)
M jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za	a
S olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih	E
V	steklenicah po 80 novč. ima na prodaj	^
^_ Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.	)
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr.
Lekarna Trnkoczy,
T^ijiil>ljana. 447 7
SiT Vsakdanja razpošiljatev s pošto.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ZORO-
ki je glaillo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake 80 kr.,
za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
D h ii a j s k a borza.
Dn6 31, Julija.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	.
Ogerska zlata renta 4*.......122	„
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	976	,
Kreditne delnice, 160 gld......360	,
London vista ..........119	.
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	58	„
20 mark............' 11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5 „
60 65 65 20 55 50
50 70 70 73
51 40 64
kr.
Dnó 30. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 51 državne srečke 1. 1860. 100 gld. .
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke o% . . . Dunavsko vranavno posojilo l. 1878 . .
Posojilo gonSkega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zern.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	, južne železnice 3% .
„	, južne železnice 6% .
dolenjskih železnic 4*
144 gld.	—	kr.
157 „	—	
190 .	v	
99 .	50	
139 „	75	
126 .	75	
110 „	—	
112 .	—	n
99 I	45	n
225 „	—	
170 „	50	
129 „	—	
99 „	50	
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld, — kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	80
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	50
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—
Ljubljanske srečke.........23	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155	„	25
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3400	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	419	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	61	„	—
Montanska družba avstr. plan.....79	,	75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	„	—
Papirnih rubljev 100 ................126	„	62
MJT Nakup in prodaja IS vsakovrstnih drtavnlh papirjev, «reék, denarjev itd.
Zavarovanj» «» zgube pri irebanjlh, pri «žrebanju
najmanjšega dobitki». K » I a n t n a izvršitev naroóll na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U
NollzeilB it. 10 Dunaj, Rariihilfintraiia 74 B
éé
• Pojasnila ~£XL v vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostni pspirjsv in vastni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega ibrestovanja pri popoini varnosti naloženih (iluvnlc.