KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 LETO BAZOVIŠKIH ŽRTEV 1930 (NEPOSREDNO ITALIJANSKO OZADJE IN SDOVENSKO ZADRŽANJE PO FAŠISTIČNIH VIRIH.) rvo JUVANCiC Udarec po slovenskih, zlasti mladinskih prosvetnih organizacijah je jeseni 1927 rodil dve tajni organizaciji, obe povezani z narod- nimi prosvetnimi društvi meščanske smeri. Bili sta odgovor na namere fašizma zatreti vse, kar je neitalijanskega; bili sta torej od- por genocidu: goriški TIGR (Trst—Istra— Gorica—Reka) in bolj radikalna tržaška Borba. Treba je še dodati, da sta nastali brez vednosti in privoljenja vodilnih politič- nih mož (dr. Josip Vilfan, Trst; dr. Karel Podgornik, Gorica). Za TIGR-om so stali že bolj zreli starejši, a še vedno mladi ljudje (Jelinčič, Rejec, dr. Sfiligoj itd.). Vsaj usta- novitve TIGR so se udeležili tudi Tržačani istih let (dr. Jože Dekleva, dr. Dorče Sardoč itd.). Nimamo še poglobljene, kritične študi- je o tem in tu tudi ni mesto, da bi se spuščali v to kar zamotano vprašanje, čeprav bo naša naloga razjasniti neposredno do- gajanje, v katerem se je odvijalo delo TIGR in Borbe, le marsikaj razjasnila.' Spomini V. Spanger j a- so edini vir, ki so nam res samo po spominu pisca očrtali pra- vila Borbe in razliko med obema organiza- cijama. Borba je zahtevala od svojih aktiv- nih članov — osnova je bila celica, sestav- ljena iz treh do petih trojk — da morajo biti neoženjeni, da »nihče ne more postati aktiven član, dokler ne izvede protifašistične akcije«. Poznamo te akcije iz njegove knjige in iz fašističnih dokumentov: šlo je zlasti za po- žige otroških vrtcev in šol, zgrajenih za p o - italijančevanje slovenske dece. Prva taka akcija je bila v noči od 28. na 29. sep- tember 1927. Sodim, da je mlade člane Borbe k temu ostrejšemu nastopu napotil specifični polo- žaj Trsta in Krasa, o katerem sem že pisal (Kronika XXI-1973 št. 3). V Trstu sta se med seboj bili dve struji fašistov, a po Krasu se je v tem času pojavila brezposelnost in mnogi kruhoborci in oportunisti so se dali zapeljati po fašističnih vabah. O »slovenskih« fašistih ni da bi tu razpravljal; zdi se mi, da jih je, čeprav le v neznatni noveli (nato v filmu) >Tistega lepega dne« Ciril Kosmač dobro oz- načil. Protifašistične akcije Borbe so hotele vnesti večji razdor med fašiste, preplašiti pa tudi tiste, ki so se spogledovali s fašizmom na slovenski strani. Vendar pa so protifaši- stične akcije bile pretežno požigi šol in vrt- cev, torej jih lahko ocenjujemo kot sabo- taže. Kaj pa atentati? Že avgusta 1928^ je nekdo ali nekateri pospravil z miličnikom Cerkvenikom iz Divače. Posebno sodišče je septembra 1930 Bazovičane obtožilo kar 99 zločinov, med temi 17 ubojev. Spanger piše (1. C s 115—116): »Od teh umorov smo vedeli le za enega, ki pa se je dogodil pone- sreči ob razstrelitvi peklenskega stroja v tiskarni »II Popolo di Trieste« (glej še Kroni- ko XXI/3). Vsi obtoženi so se tako branili; so- dišče ni dokazalo niti enega zločina, niti enega umora. Špranger zelo skromno in preprosto nadaljuje prav tam: »Napihnjena stvar, po- tvorjena in prilagojena okoliščinam.« Tako je ob procesu gledalo in sodilo tudi slovensko ljudstvo Trsta in Goriške. Zato pa je obsodba na smrt in njena takojšnja izvršitev udarila kot strela iz jasnega. Kdo je le pričakoval streljanje! Fašizem je pokazal svoj pravi, zlo- činski obraz. Ob razliki med TIGR in Borbo, ki smo jo tu omenili, je pa le treba dodati, da prva or- ganizacija ni zajela samo Goriške in druga no samo tržaškega ozemlja. Posebno fašistič- no sodišče je tudi to ugotovilo. Prvi tržaški proces je bil predvsem udarec po članih Bor- be, med obtoženimi in sojenimi so bili že kar trije Goričani: Andrej Manfreda iz Kobarida, Slavko Bevk iz Cerknega in Ciril Kosmač, poznejši pisatelj; vsi trije so bili še dijaki, Ciril Kosmač še mladoleten. Samo za Man- frede imamo študijo zadnjih let,'* za katerega izvemo, da je pristal na linijo antifašističnih akcij Borbe. TIGR-ova skupina je bila sojena posebej, več kot leto pozneje in to 4. decemb- ra 1931 pred posebnim sodiščem v Rimu. Pozneje bomo videli, da goriško ljudstvo in tudi goriški fašisti niso delali razlike med tigrovci in člani Borbe, ko je smrtna obsod- ba zadela štiri njene vodilne in najbolj agil- ne privržence. Ljudstvo je prav tako sočust- vovalo z obsojenimi Tržačani, kot je trepe- talo za življenje goriških tigrovcev, ki so še čakali na proces. Slo je zlasti za Jelinčiča, Sfiligoj a iz Brd in Rejca iz Tolmina, ki pa se je že rešil z begom čez mejo. Po tem uvodu o organizacijah TIGR in Borba, ki sta delovali komaj dve leti, od je- seni 1927 do pomladi 1930, je naloga priču- jočega članka pokazati položaj Italije in fašizma v tej dobi. Pod Italijo tu razumem le antifaši- stično Italijo. Samo komunistična par- tija je vztrajala na terenu v vsej državi. 112 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Žrtve so bile hude, o tem priča knjiga Aula IV (seznam obsodb posebnega sodišča), ko- munisti so šele iskali prave prijeme za svoje ilegalno delo, saj vsi zgodovinarji ugotavlja- jo, da je nastop fašistične diktature prese- netil vse politične stranke. Meščanskih anti- fašistov je bilo še precej, toda le posamezne skupine so še delale, pa še to le v večjih centrih (Milan, Turin, Firenze). Pač pa so bili zelo agilni antifašisti v emigraciji. Predvsem, v Franciji, kjer se je snovala »Con- centrazione antifascista«, ki naj bi zajela vse politične stranke od desnih do levih. Partija na to udeležbo ni pristala. V takem položaju je fašizem v teh letih dosegel svoj vrhunec prav v letih 1928 do 1930, čeprav se je že pojavila svetovna gospodarska kriza, ki je leta 1929 zadela naj- prej ZDA. Šlo je samo za politični vrhunec fašizma v času, ko je nemški »Führer« Hitler bil še malopomembna po- litična figura, medtem ko je »duce« Musso- lini užival občudovanje vsega konservativne- ga in reakcionarnega meščanskega evropske- ga sveta. Ne bi tu našteval imen osebnosti, ki so v tem času prihajale na obisk v Rim, naj zadostuje samo izrek velikega konserva- tivca Winstona Churchilla: »Ce bi bil Itali- jan, bi bil fašist«. Mussolinija so občudovali predvsem, ker je v Italiji napravil »red«, ob- varoval državo pred proletarsko revolucijo. Posebno si je Mussolini pridobil svoj »slo- ves« v začetku leta 1929, ko se je z lateran- skimi sporazumi in s konkordatom pomiril z Vatikanom (11. 2. 1929) in rešil tako ime- novano »rimsko vprašanje«, ki se je začelo, ko je združena Italija postopoma zasedla cer- kveno državo, nazadnje Rim 1870. Lateran- ski sporazumi so rimskemu papežu v zameno za staro državo priznali »Stato cittä Vatica- no« — Vatikansko državo ob precejšnji od- škodnini v tekočem denarju in v vrednost- nih papirjih. V vzporedni pogodbi, konkor- datu, pa je rimska cerkev bila od države bo- gato poplačana: katolicizem je priznan kot državna vera, verouk vpeljan v šole, samo pred duhovnikom sklenjeni zakoni so držav- no priznani itd. Italijanski konkordat je bil deveti po vrsti, ki ga je sklenil Achile Ratti, poznejši Pij XI., prvi papež, ki je izšel iz meščanske družine; alpinist, znanstvenik (bibliotekar Ambrosia- ne v Milanu, nato Vaticane v Rimu), toda velik italijanski nacionalist in hudo antiko- munistično usmerjen, bil je papeški delegat na Poljskem v času sovjetsko-poljskih spo- padov. V vseh konkordatih pred italijanskim je, kjer je bilo treba, člen o pravicah narodnih manjšin. Italijanski takega člena nima, ga ne pozna. Kmalu po podpisu se je zvedelo, da ga Vatikan ni zahteval, oziroma popustil v tem vprašanju na ljubo fašizmu. Imela pa je Italija razen Slovencev in Hrvatov v Istri, Dalmaciji, še četrt milijona Nemcev na Juž- nem Tirolskem.' Ne samo to, za manjšine je bil hud udarec člen 22. konkordata, ki je ob zahtevi, da mo- ra biti vsak župnik »italijanski državljan«, dodal, da po »potrebi lahko dobe pomočnike«, ki govorijo še »krajevni jezik«. Fašizem je lahko triumfiral, Mussolini je za koncesije Vatikanu dobil protiusluge, drobiž teh kup- čij so bile narodne manjšine. Le posamezni liberalno usmerjeni intelektualci so dvignili svoj glas, med njimi filozof-zgodovinar B. Croce, ki je spočetka fašizem celo pozdravil. Duce je izrabil ta položaj in razpustil par- lament iz leta 1924, v katerem sta še sedela slovenska poslanca dr. Josip Vilfan in dr. Berto Besednjak, in razpisal za 24. marec 1929 nove volitve, ki so poznale le fašistično stranko z volilnim geslom: Potrdite lateran- ske sporazume! Pri teh je odigrala slovenska ilegala tako TIGR kot Borba svojo vlogo. V Istri je pri- šlo ob teh volitvah do najhujšega ... in 17. oktobra 1929 je pod streli fašističnih milič- nikov padel na smrt obsojeni Vladimir Gor- tan, ki je bil do neke mere povezan s tržaško Borbo. Na Tržaškem in na Goriškem pa je bila močna agitacija prav tigrovcev in članov Borbe proti udeležbi na volitvah, če ne celo z geslom, naj volijo proti. S tem so se sloven- ski narodnjaki znašli na isti liniji z italijan- skimi in slovenskimi komunisti in še s slo- vensko in hrvaško duhovščino. Sam nadškof nadškofije Franc B. Sedej je bil, ki je sicer položaj ocenil v privat- nem pismu (sošolcu iz mladih let dr. Primoži- ču v Zagreb res šele 28. 11. 1929) z beseda- mi: »Smo na slabšem od preje«.'' Kako je mož čutil s svojim ljudstvom, nam povedo besede njegovega zadnjega pisma (11. 6. 1931): Po- zdrave »iz lepe, a nesrečne domovine«. Slo- venski duhovniki so bili z njim. Z njim je bil tudi tržaško-koprski škof dr. Alojz Fogar. Dokaze za to imamo v arhivu goriške kve- sture." Gre za mape antifašistov-duhovnikov, kar dva fascikla jih je. Le nekaj podatkov iz prvih map. V mapi: Alojz Filipič, župnik v Grgarju, je zapisek: Eden redkih, ki kaže simpatije za režim in je 1929 volil (NB »sim- patije«, pa je le med osumljenimi!). Za njim sledi Fran j o Franke iz Sempasa: Ni volil... A. Novak, dekan iz Crnič, je imel pogum za- pisati na volilni listek: Za red: Da, zaradi pravic slovenskega ljudstva: Ne. In sledi še 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 19T! vrsta duhovnikov iz zgornje Vipavske doline, ki so volili: Ne. V arhivu goriške prefekture je kartoteka službenih imenovanj in tu in tam najdemo zapisek: se ni udeležil volitev. In to, ko je Vatikan pozival vse katoličane Italije, naj glasujejo z »Da«. Stara Jugoslavija, kraljevina SHS, je v tem času doživljala svojo prvo veliko krizo. Prav pred sklenitvijo italijanskega konkordata 6. januarja 1929 je kralj Aleksander ukinil usta- vo in začel svojo diktaturo . . . : razpust strank in društev, med njimi tudi Jugoslovanske ma- tice, ki je skrbela za zamejce. Cenzura je ta- koj zaprla možnost obregati se ob fašizem . .. Časopisje v Sloveniji pa tudi drugod v Jugo- slaviji ni moglo, tudi če bi hotelo, prinašati vesti, kako se godi sonarodnjakom pod Itali- jo. Uradna poročila so sporazum Mussolini- Pij XI. odobravala. Vendar pa je v tem, času bila Slovenska ljudska stranka (klerikalna) proti diktaturi, slovensko ljudstvo pa v veliki večini ob strani Hrvatov. Na Goriškem pa se je prav pred volitvami 24. marca 1929 zgodi- lo, da je Mussolini sprejel bivša poslanca dr. E. Besednjaka in V. Ščeka, oba katoliške smeri, dr. Josip Vilfan je bil v tem času že v emigraciji. Težko bo reči, kaj je Mussolinija nagnilo, da je osebno Besednjaku dovolil tri liste: Novi list v slovenščini, Istarski list za Hrvate, oba samo kot »novičarja« in tednika; in še slovenski mesečnik, družinski list »Dru- žina«. V tem času je duče že imel stike s hrvaškim politikom Paveličem, ki je delal za razbitje stare Jugoslavije. Morda je menil, da mu bosta rimsko-katoliški duhovnik V. Sčelc in krščanski socialist Besednjak, ki sta rešitev rimskega vprašanja »na zunaj« jasno pozdravila, ob krizi v stari Jugoslaviji le nu- dila kakšno protiuslugo? Vsaj glede konkordata se je »Novi list« iz- kazal in razkril čudno ozadje pogajanj in po- puščanj Vatikana^. Glede obsodbe Bazoviča- nov, prvega tržaškega procesa, kot že preje Gortanovega procesa (1929) in procesa proti TIGR decembra 1931 pa velja, da je fašistič- na justica hotela prizadeti Jugoslovane kot take; vse fašistične sodbe in komentarji faši- stičnega časopisja so napadali Jugoslavijo, ki »podpira atentatorje«, »teroriste«. Glede ob- sodbe »Borbe« — fašistični sodni dokumenti imajo ime »Organizacija« — pa velja imeti pred očmi, kar piše L. Cermelj, čeprav ne dokumentira^, da je iz Rima prišel ukaz, naj se proces zaključi že dne 5. septembra, kajti naslednji dan so se morale v Beogradu . .. izročiti polkom nove zastave . . . »Proslavo je treba motiti z ustrelitvijo slovenskih mlade- ničev v Trstu«, pravi isti dan v jutro. Primorsko ljudstvo tega ni vedelo, reagi- ralo je iz svojega prepričanja in gledanja na položaj ... In zopet se je zgodilo, kot ob vo- litvah enotno: Ob komunistih narodni in z njimi slovenska duhovščina. O tem govore italijanski fašistični dokumenti v arhivu IZDG v Ljubljani", Res je, da ti dokumenti govore predvsem o zadržanju goriških Slo- vencev, toda če je Goriška enodušno obsodila fašistični juridični umor, si lahko mislimo, da so to tem bolj občutili Trst, Postojna in Ilirska Bistrica, ki so štiri na smrt obsojene in nato ustreljene imeli za svoje domačine. Gre za arhiv fašistične stranke PNF (parti- to nazionale fascista) iz Gorice, ki nam poka- žejo položaj Goriške pred Bazovico in po njej. Bil je že govor o položaju fašistov v Trstu (glej Kroniko 1973, XXI/3). Nič boljši ni bil položaj v Gorici, vendar s to razliko, da je v Trstu bila močnejša skupina avtoh- tonih fašistov, v Gorici pa je vodil fašistično stranko prišlek Avenanti (prej je bil v isti funkciji tajnika v Dalmaciji, v Zadru). Ave- nanti je negativno ocenil vse svoje predhod- nike, celo Francesca Caceseja, ki je bil od leta 1924 celo poslanec in prav tako prišlek iz »kraljevine«, iz Italije. V začetku zelo »div- je« razpoložen kot v Trstu Francesco Giunta, ki je začel s požigom Narodnega doma, še preden je bila podpisana rapalska pogodba in izvedena pravna aneksija. Cacese v Gorici je bil tisti, ki je organiziral vsaj poskuse po- žigov, se znesel zlasti nad nadškofom Sede- jem, kateremu je dal popisati s sramotilnimi parolami vso njegovo rezidenco. Toda Ave- nanti je našel »izvirni greh« Caceseja, ki se je počasi unesel. Poročil se je s hčerko go- riškega veletrgovca Orsana, ki ga je Avenan- ti kratko in malo proglasil za »avstrijakanta«. Liberalni Orsan, osebni prijatelj nadškofa Sedeja, je v resnici bil iredentist. Ne sodi v našo študijo, na kratko povejmo, da so go- riški iredentisti, italijanski liberalci, že pred prvo svetovno vojno drugače gledali na Slo- vence kot pa tržaški, ali celo istrski, ki so bili povsem šovinistično nastrojeni. Gestrin- Melikova zgodovina nam pove, da so goriški precej časa v deželi vladali s slovensko kato- liško stranko dr. A. Gregorčiča. Za oris razpora med goriškimi fašisti nam zelo dobro služijo spomini takratnega gori- škega prefekta Sergia Dompierija'" od srede julija do konca 1930. S. Dompieri je bil rojen v Trstu in je bil edini Tržačan, ki je dosegel čast prefekta. Pove nam sam, da sta ga že na goriški že- lezniški postaji ob njegovem prihodu pozdra- vili dve skupini fašistov. Sam negativno oce- ni fašistično politiko, ko piše, da je nacional- 114 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 na politika bila »d'incertezza, d'ignoranza, di contradizione« (negotova, nevedna, protislov- na). Pisal je tako šele po letu 1945. Toda pri- znati je treba, da je mož le imel neko mero poštenosti. V Trstu je bil v stiku s škofom logarjem; sam piše, da je cenil nadškofa Se- deja, omeni, da se je dobro razumel z dr. Be- sednjakom. O Bazovici ne piše, saj je spada- la pod Trst, ali o zločinu v vasi Koprivišče (pri Kalu Kanalskem, ki pade še v leto Ba- zovice, glej Cermelj 1. c. 8), zapiše, da je 30. 11. 1930 ubiti financar bil žrtev ljubosumne- ga kolega in ne žrtev trinajstih Slovencev, šele 1932 obsojenih na 30 in na 20 let ječe. Za Dompierija je pa najboljši dokaz, da Avenantijev ohranjeni fascikel PNF daje ja- sen pečat antiprefektovske politike, čeprav je ta prikrit. Dompieri je bil le do neke mere na liniji naravne asimilacije slovenskega ljudstva, medtem ko je fašistični tajnik bil za politiko sile, moči, proti našemu ljudstvu, kot bomo še videli. Da bo triperesna deteljica popolna, omeni- mo še kvestorja Modestija. Arhiv goriške kve- sture, kolikor je ohranjen in nam dostopen, ga slika takole: oster in energičen. Toda živi goriški ljudje, ki so ga poznali — bil je že starejši gospod — vedo povedati, da je nekaj starega liberalca še živelo v njem, da je znal biti vsaj malo akademsko dostopen za ugovo- re, zlasti ko je imel opravka s slovenskimi inteligenti; razumljivo, do komunistov je bil, ne samo »pes, ki laja«, ampak tudi »pes, ki grize«. Naj še dodamo, da nam pregled map goriških antifašistov pokaže, da so vse na- stale prav v tej dobi: Avenanti-Dompieri- Modesti. Ne poznamo pa dekreta notranjega ministrstva, to se pravi, javne varnosti, ki je izdala ukaz za vpeljavo posebnih map. V takem vzdušju so Tržačani in Goričani doživeli obsodbo prvega tržaškega procesa . . . Mussolini je hotel izzvati Beograd s streli na Bazovici . . . Istočasno zastrašiti ljudstvo ob Soči, na Krasu .. . Slovenski človek je takrat to obsodbo sprejel — pišem kot človek, ki je tam živel — kot nekaj popolnoma nepri- čakovanega, nerazumljivega, groznega, saj ni bilo prav nobenega dokaza proti obsojenim, da bi oni izvršili sploh kate- rikoli umor ali uboj. Obsodba V. Gortana je imela vsaj neke videze, ob volitvah so padli streli, dva sta bila ranjena in eden od njiju je ranam podlegel. Avenanti je bil zelo vesten federalni taj- nik; nimamo vsega njegovega arhiva, toda kar nam je dostopno in nosi njegov podpis, ga prikazuje v jasni luči: stoodstoten fašist, po vrhu še inteligenten. Že ko je prišlo do prvih aretacij članov obeh organizacij konec leta 1929 in v začetku 1930, ko so že omenje- ni mladi Tolminci: Manfreda, Bevk in Kos- mač sedeli v preiskovalnem zaporu, je 25. 3. 1930 (št. 70 riser. personale I-I AB) odposlal v Rim glavnemu tajniku fašijev Turattiju Ilegalno glasilo KP Italije in Jugoslavije »Delo« je 15. septembra 1930 spročilo vest o obsodbi bazoviških žrtev 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 spomenico, v kateri je zahteval ukinitev slo- venske gimnazije-liceja v Tolminu. Osnovna trditev je bila naslednja: Slovensko ljudstvo je kmečko, preprečiti je treba, da zapusti zemljo . . . Italianizacija dijakov ni uspela, kljub temu da so mnogi gojenci državnega zavoda »Scodnich« v Tolminu; prejemali so podporo. Omenimo pa naj tu, da nihče od obtoženih ni bil deležen te podpore. In še se sprašuje, ali naj fašistična, državna ustanova vzgaja slovensko inteligenco. Dejstvo je, kot bomo še videli, da je ta njegov predlog bil nato sprejet, gimnazija je bila ukinjena; Tol- min je dobil le mlekarski tečaj. Kaj so mu marca odgovorili, ni ohranjeno. Po obsodbi Bazovičanov in po njih ustre- litvi je pa Avenanti šel takoj na delo. Ze 6. septembra, ko so pred sončnim vzhodom pad- li štirje nedolžni, je poslal vsem fašističnim tajnikom Goriške tajno okrožnico (št. 34, ri- servata I-II) in zahteval, naj mu sporoče: »verita vera, nuda, cruda« (jasno, golo, su- rovo resnico) in ne kakšnega duplikata kara- binjerskih ali kvesturinskih poročil; pač pa vimpressioni date viva voce del popole«, po- vedo naj, kaj ljudstvo govori in priča. Ob tem ukazu se seveda nam zbudi pomislek, saj je splošno znano dejstvo, da fašistični taj- niki niso znali slovenski, da pa je ta čas ljudstvo še lahko javno govorilo v svojem je- ziku. Tajniki so v veliki večini bili celo »pri- šleki«: učitelji, uradniki, nameščenci, zdrav- niki. Vendar pisano je: Poslušajte in poro- čajte! (Marsikje so že imeli svoje »plačance«, tudi taki so se našli, čeprav je ljudstvo v ce- loti bilo zavedno, antifašistično). Kar za obširen fascikel je teh poročil in vsako je razmeroma dolgo, da pa moram le cmeniti prav posebej, da je v vseh kar ob- širna obvezna fašistična retorika, ki je pa, kot je splošno znano, prirojena Italijanu nasploh; fašisti so ji dali še svojo obliko in svoj na- dih. Tu je moč podati iz teh poročil samo najbolj bistveno, kolikor je moč z besedami, kot stoje zapisane. V oklepaju pa je dodano naše tolmačenje oziroma pojasnilo, če je po- trebno. Sledim tudi krajem, kot sem jih v fasciklu našel. Sempas, 10. 9. 1930. Poroča tajnik Orazzieti (omenjam ga, ker je bil izjema, domačin-Gom- čan in je znal še kar slovenski). Hvali fašistično pravico, ne poroča vtisov, ljudje mu niso zaupa- li. Pove pa, da je učitelj v Oseku zjutraj ob sed- mi uri in pol našel na vratih listek: ►►Ladri, asas- sini, porchi«. (V originalu piše: »a sassini«). Očit- no gre za pisanje šolskega otroka, ki ne zna italijanski. Šentvid (danes Podnanos), 13. 9. 1930. Ljud- stvo je dezinteresirano, uboga zakon. Crniče, 9. 9. 1930. Obsodbo sprejeli s cinizmom, a brez komentarja. Črni vrh nad Idrijo, 9. 9. 1930. Tajnik je iz- vedel, da so v sosedni Hotedršici (bila je že on- stran meje pod Jugoslavijo^) že pripravljeni ju- goslovanski letaki, a niso še prišli čez mejo. Rihemberk (danes Branik), 10. 9. 1930. Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče, da je sodišče pri- zaneslo banditu Colerigu v Istri, s smrtno ob- sodbo, ko jih je več ubil, tu pa obsodilo štiri za en umor na smrt. (Dodajmo: Kraj je imel kar močno komunistično celico in nekaj tigrovcev.) Prvačina, 9. 9. 1930. Ni glasov ne za, ne pro- ti... Vipava, 10. 9. 1930. Masa kmečkega ljudstva se ne interesira, toda izobraženi element bo izrabil obsodbo za podtalno akcijo. V Sv. Križu je »famozni^< župnik Rejec (mož ima mapo med antifašisti, bil je tudi interniran zaradi slovenskega cerkvenga petja)... Ti vsi mol- če in se kvečjemu sklicujejo na pisanje »Novega lista«. (Da, ta je obsojal akcije proti državni ob- lasti; btla je to linija tudi organizacije »Kongre- si narodnosti'«, katere predsednik je bil J. Vil- fan. Linija katoliške morale, toda ne edina, kot bomo videli... Tudi obe partiji: KP J in KPI sta z dmgačnega vidika, vsaj ta čas, obsojale »anar- hoidne podvige Borbe«). Col, 13. 9. 1930. Brez posebnih vtisov, vendar se le najde »qualche caporion«, ki bo to izrabil za svoje politično delo. Idrija, 9. 9. 1930. »Molče, največ se sliši: ob- lastniki pretiravajo«. Podbrdo, 6. 10. 1930. Zaprti so... , ni moči spoznati skritih misli. (Baska grapa je imela pri- mat tigrovcev; zlasti v naslednji dobi po letu 1930. Preko Črne prsti je šel prehod čez mejo, tu čez so prebegali tudi antifašistični emigranti Italijani, tu je prehajala tudi italijanska litera- tura iz Francije). Grgar, 3. 10. 1930. Delikatna preiskava, nisem mogel doseči zadovoljivih zaključkov, ali kažejo nezainteresiranost, ali pa molče. Trnovo nad Gorico, 3. 10. 1930. Večina ljudi je v gozdu, prevozniki eol Nisem se jim mogel pri- bližati. Ločnik, 7. 10. 1930. Nič. (Večina je tu bila fur- lansko-italijanska ali ta čas še avtohtonih pre- bivalcev; komunisti so tu imeli kar trdna jedra.) Sv. Lucija (danes Most na Soči), 5. 10. 1930. Ljudstvo je indiferentna brez komentarjev .. . ; nekateri »pomilujejo pravico«, imajo pa rešpekt pred režimom. INTERMEZO. Tu je v fasciklu ponoven opo- min Avenantija z dne 3. 10. 1930, ki urgira ta- kojšen odgovor. Bouec, 5. 10. 1930. Tajnik se opravičuje, da je bil bolan. Poroča, da so indiferentni, da pa ob- sojajo atentate na šole. (Opomba; 2e jeseni je bil posikus požgati bovško šolo. Kmalu nato je zgorela šola v Cezsoči, ki je dala vrsto somišlje- nikov TIGR: Ferdo Kravanja-Skalar, Franc Kavs, ki je pripravljal celo atentat na Mussolinija, ko je šel skozi Kobarid. Žrtev II. tržaškega proce- 116 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 sa je bil še Ivan Ivančič iz Cezsoče in E. Mlekuž iz; Bovca. Glej Cermelj 1. c. s. 333 pod 8). Sentpeter pri Gorici, 8. 9. 1930. Tajnik je šel v gostilno in prisluškoval. (Danes novogorisko predmestje je imelo takrat precej Italijanov). >Prav se ji godi, mularlji! Požigati šole! Vendar eden le meni: Mladi so in zadosti bi bilo 30 let. Dati jim je treba upanje v življenje... Poroča še, da so brali tako >^Piccolo« kot >^Novi list-«. Večina pa odobrava obsodbo... Podgora, 13. 9. 1930. Odobravajo obsodbo, toda slavofili so se zaprli in nič nočejo pokazati. Solkan, 13. 9. 1930. Poznam jih .. . ! Zlobo teh ljudi... Rafinirani so ... Nočejo se izjaviti, še manj obsojati, vodilni so se odtujili. INTERMEZO. — Glasovi iz goriške FUrlanije Capriva, 16. 9. 1930, Mariano, 8. 9., Sagrado, 10. 9. 1930. Prvi indiferentni, drugi živo odobra- vanje. V Sagradu so pa našli v neki kavarni protifašistične letalce, ki so jih izročui karabinjer- jem. (Gre pač za italijanske letake. Ni verjetno da bi že šlo za razglas KPI, ki je bil razširjen v obeh jezikih. Začel se je: Proč z fašističnimi rablju Končal pa: Delavci in kmetje Italije, za- tirane manjšine Julijske Benečije in Južnega Ti- rola, združite se!") Miren, 9. 9. 1930. Fašistični tajnik meni, da bi j#i v Srbiji postrelili takoj (to se pravi brez procesa). Sodba ljudi: Italijanska oblast bo se- daj še bolj pritisnila na manjšino. (To je bila splošna sodba obeh meščanskih strank, taiko na- predne kot katoliške, ki sta stali na liniji lojal- nosti do države, kot že omenjeni Kongresi na- rodnosti.) Opatje selo, 10. 9. 1930. Obsodbo sprejeli z in- diferenco. Med procesom so nekateri že videli vojno z Jugoslavijo. Župnik v pridigi: Ne ubijaj, velja za vse. Za eno in za drugo stran. (Mapa fascikla 7 pripoveduje o usodi župnika Franca Cemažarja, rojenega Ljubljančana, star je bil (rojen 1875). Šele 1931 mu je Rim rešil opcijo in dal državljanstvo »na. preklic«; medtem so ga lokalni oblastniki ocenili za politikanta in iredentista, opcijo so preklicali in javna varnost v Rimu je zahtevala njegovo odstranitev. .. Mož se je branil... do leta 1933, ko je bil izgnan) Štanjel, 12. 9. 1930. Kmet ne zaupa, ni odkrit, vendar je neka ženska izjavila: »Za naše štii-i bo padlo osem Italijanov...« Malo opit kmet: »Zivio slovenska kri!« Da so to posamezni pri- meri .. . Poda pa svoje vtise: Večina je konster- nirana, niso pričakovali štirih smrtnih obsodb, kvečjemu dve, za dinamitarja. Indiferentni so tisti, ki jih policija kontrolira.. . gotovo se ukvarjajo z iredentistično dejavnostjo, zbirajo se pa zunaj Štanjela ... Komen, 14. 9. 1930. .. . Nisem mogel ugotoviti, da bi jih pomilovali. Temnica, 19. 9. 1930. Slovenski element: stro- ga rezerviranost. Komentirali so, ali ne javno. Dolenje, 10. 9. 1930. Slovenski element išče olajševalne oikoiiščine, da bi ne komentiral. Za Slovenca je sodba zdravilna in eksekucija več kot na mestu. Kojsko, 11. 9. 1930. Deziinteresiranost. V vrstah vernih se niso izjavili, čeprav ne odobravajo terorističnih akcij ... Neikateri so obsojali boja- zljivo zadržanje obsojenih. Dobrovo, 8. 9. 1930. Družina Sfiligoj in njeno sorodstvo molči, je žalostno... Valerij Simčič, bratranec Avgusta Sfiligoja, uči glasbo. Pri njem so do 1. septembra bili skoraj majhni koncerti, nato je vse utihnilo... (Sfiligoj je bil sojen s tigrovci šele decembra 1931.) Volčja draga, 8. 9. 1930. »Zmedenost. ..« Vrsta uspalih terorističnih akcij je povzročila, da so ljudje menili, da so neranljivi.. . Toleranco ob- lasti so presojali za nemoč (Avenanti je to rdeče podčrtal). Poročevalec sodi: Sodba bo dobro vpli- vala na ljudstvo (= »razza« = pleme), ki prizna- va in občuduje le silo in disciplino. So tudi taki, ki bodo skušali izrabiti sodbo Trsta za svoje protidržavne namene... Mirnejši element bo pridobil na moči in se uprl nepremišljenim pri- šepetavanjem. INTERMEZZO. — Glas iz Furlanije Gradišča — (Gradiška), 8. 9. 1930. Gre za pre- težno italijansko prebivalstvo s slovensko manj- šino... Romans, 10. 9. 1930. Isto... Ni ne pri enem, ne pri drugem »navdušenja« ali »odobra- vanja« (ki ga je Avenanti pričakoval). Fara, 10. 9. 1930. Dobro sprejeli... Vendar so taki, ki delajo za komuniste, za povezavo s ce- licami onstran meje (misli na Avstrijo, Franci- jo), ob podpori avstrijakantov tu. (To so bili Furlani, zlasti katoliški element bivše ljudske stranke A. Faiduttija, po rodu beneškega Slo- venca.) Pismo Avenantija v Tolmin (kopija), 27. 9. 1930. Odgovor na poročilo. »Vi pravite, da bi po prepričanju nacionalno izobraženih (Italijanov), morali Slovenci sami izključiti iz svojih vrstmu^ čenike-delinkvente... Nasprotujem!« (Tu gre za glas liberalnih, avtohtonih Italijanov, katerim Avenanti nasprotuje.) Dodajmo pojasnilo: Ta- krat je bU za italijanskega kaplana in kateheta. v Tolminu Nicolö Brumat, po rodu Furlan, uče- nec Fogarjev, ki je znal slovenski; ta je zbiral in podpiral umirjene italijanske tokove v Totoni- nu. Moral je kmalu iti. Njegov stric Giaeomo Brumat je s slovenskimi profesorji goriškega lx>- goslovja — bil je ravnatelj — doživel svoj po- litični »opomin« kvesture (glej Cermelj 1. c. s. 218 pod 8). Tolmin 25. 9. 1930. P(Aeg omenjenega je po- ročal še: Štirje teroristi še niso ljudstvo, to pa je sprejelo obsodbo z žalostjo, ne da bi se po- javil kak izbruh ... Mnogi učitelji so že odstra- njeni, drugi Pa onemogočeni (ta čas so še bile po šolah slovenske učne moči, ki pa so morale učiti italijanski). Nič ni moči napraviti proti du- hovščini... Licej bi morali ukiniti... 60 mest plačuje država v zavodu »Scodnich«. Anhovo, 13. 9. 1930. Ni odkrite vznemirjenosti, ne komentarjev. Breginj, 10. 9. 1930. Vse mirno. Cepovan, 8. 9. 1930. Ljudstvo se vzdržuje vsa- ke ocene. Tisti, ki sem se jim bližal, so menili, 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 naj plačajo škodo (Diplomatsko dvoumen odgo- vori). Kobarid, 11. 9. 1930. Govori o frakcijah, ostru- jah, o tistih, ki »Piccola« niso brali . . . Intelek- tualni krogi Kobarida poznajo obsojenega Man- fredo, Berta Rejca.. . Poročevalec je do neke mere zaskrbljen, skrita propaganda laži, ali ne bo služila zavajanju ljudstva? Nacionalni so se med procesom poskrili, redko so se pokazali na cesti, kar dokazuje, da so nepoboljšljivi ireden- tisti; zakon jih mora udariti. Cerkno, 12. 9. 1930. Slovensko ljudstvo ni eks- panzivno. Zaprti so po naravi. .. Prikrivajo se, niso se izjavili. Družina Slavka Rejca je še kar zadovoljna, da jo dobil samo pet let, ko je držav- ni tožilec zahte\'al sedem. Med mladino je iredentistična agitacija ži- va... Živa neka nervoznost in to tako, da lahko eksplodira s hudimi posledicami. Zdi se, da za- straševanje z obsodbo ni us.jyelo. Se je, kot se zdi, okrog deset oseb, ki so v »organizaciji« (= Borbi). Tako govore poročila. Pregled nam pove, da so upoštevani vsi kraji goriške pokrajine, ki so imeli svoje fašistične tajnike. Kritični pre- gled mora pač bolj upoštevati zlasti večje centre: Kobarid, Tolmin, Cerkno, Vipava itd., kjer je bil slovenski element močnejši, ne le po kvantiteti, temveč tudi kvalitativno, bolj izobražen, razgledan, bolj zaveden; gre za meščanski in polmeščanski sloj, ta je zasto- pan po trgovcih, gostilničarjih, obrtnikih itd. Kdor bo vse upošteval, bo prišel do za- ključka: Slovenski živelj je pokazal svoje n e o d o b r a v a n j e , svoj tihi odpor na fašistično okrutnost, pa naj je imel prej in še sedaj svoje kritične pripombe glede zadržanja in akcij mladih slovenskih ilegalcev. Videli smo, da je »Novi list« imel svoje pripombe, se držal tiste linije katoliške mo- rale, ki je povsem stala na strani oblastnikov in države. Toda ta linija se je izoblikovala in postala edina in prevladujoča v srednjem veku. Ze teoretik Tomaž Akvinski je vsaj kot možnost nakazal neko drugo linijo, linijo samoobrambe, ki sloni na naravnem pravu. Progresivni krščanski ljudje npr. pri- staši italijanskega risorgimenta kot Manzoni in Pellico so jo poznali; med slovensko kato- liško bolj razgibano duhovščino je začela pro- dirati šele med prvo svetovno vojno ob maj- ski deklaraciji pod vplivom Janeza Evange- lista Kreka. Mape antifašistov duhovnikov Goriške govore pa jasno, da je tu začela za- jemati širši krog in je slonela na načelu: Obramba narodnih kulturnih pravic je dolž- nost, kot je dolžnost braniti lastno življenje in sloni na naravnem pravu. Zgoraj smo že omenili župnika iz Opatjega sela. Pogled v mape antifašistov iz goriške kvesture nam daje nove primere. Le nekaj imen. Vinko Aljančič, župni upravitelj v Kredu (umrl mlad 1938 v rojstnem Kovorju na Gorenjskem), je bil dolga leta trn v peti fašistom. Bil je mladostno viharen, dostikrat kar preveč odkrit, tako najdemo v mapi za- pis, da je izrekel: »Ce bi prišli na oblast, poznam nekatere, menil je Kobariško, ki bi morali viseti.« Oskar Pahor, župnik v Mirnu (umrl je po osvoboditvi. Kot begunec med prvo svetovno vojno je bil kratek čas v pisarni škofa Jegli- ča, nato škofa Karlina v Trstu. Bil je rajši strog gospod v cerkvi, toda v zunanjem ob- čevanju kar širok, po rodu iz Brd, živahen in zaveden). Mapa (št. 5) poroča, da je o ustreljenem mladincu Marušiču prenašal nje- gove zadnje besede: Umiram nedolžen, moja kri je kot kri Odrešenika. Bidovec in Miloš da sta umrla z vzklikom: Naj živi Jugosla- vija! Obtožen najbrže po fašističnem tajniku, učitelju, mu je sam prefekt Dompieri pred- lagal policijski opomin, ki ga je dobil že 21. 10. 1930. (Naj povem, da je Pahor pred svo- jimi znanci lepo zamolčal ta svoj »politični delikt in kazen« samo iz tega razloga, da bi bolj boječih ne preplašil, ki bi se ga zato izogibali in ne obiskovali. Znano je, da so vsi, ki so dobili »opomin«, bili pod kontrolo.) V drugi polovici septembra 1930 so bile v malem semenišču (škofijska gimnazija, delo nadškofa Sedej a) duhovne vaje za duhovne; udeležba je bila vedno tudi iz škofije Trsta in celo Reke. Ob tej priložnosti se je opravila večja akcija, o kateri je avtor tega članka bil na tekočem. Pobudnik in edini akter je bil župnik iz Pevme, ki je leto poprej zaradi gonje s kve- sturo moral zapustiti Sv. Lucijo (danes Most na Soči), alpinist Jože Abram-Trentar, od štu- dentovskih let z dr. Antonom Brecljem, mla- dim Otonom Zupančičem, katerima je ostal prijatelj do smrti, učenec dr. Janeza E. Kre- ka. (Več glej članek v Planinskem vestniku 1968 ob 30-letnici Abramove smrti.) Trentar je prisotnim duhovnom Slovencem delil prepis zadnjega pisma ustreljenega Valenči- ča, ki ga je posredoval furlanski duhovnik Mario Trampuz, bivši avstrijski vojni kurat, ki je prišel v tržaških zaporih v stik z obso- jenimi Bazovičani. Slo bi vse v redu, če bi se ne ponesrečilo staremu gospodu, župniku iz Libušenj Ivanu Lebanu (bil je živ leksikon o Simonu Gregorčiču in njegovi družini). Pri- šli so mu na sled, ko je pismo kazal že v Go- rici. Sledile so preiskave in zasliševanja, o tem pa govori njegova mapa na goriški kve- 118 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 sturi. Zaslišali so tudi Trampuza, ki je krat- ko odgovoril: Ne poznam Lebana. Leban sam pa se je zagovarjal, da je nekdo pismo vtak- nil v njegovo potno torbo. Hujših posledic ni bilo. Duhovščina je spoznala to, kar je omenil na kratko že tajnik fašija iz Kojskega: ob sojala je atentatö po eni strani, toda spozna- la je, da Bazovičani niso atentatorji, ne tero- risti zaradi akcij samih, temveč mladi ljudje, ki č u t i j o d o 1 ž no s t u p r e t i se genocidu, dolžnost braniti duhovni razvoj in napredek narodnega življenja in njegovo kulturo. Se en dogodek naj omenim in korigiram Cermelja ( 1. c. s. 20 P pod 8). Decembra 1930 so fašisti ovirali slovenski misijon v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Cermelj piše, da se je kvestor Modesti oglasil pri nadškofu Sedeju in zahteval prepoved slovenskih pridig. V resnici je bil nadškof tisti, ki ga je klical k sebi in od njega zahteval, da prepreči vsako razgrajanje pred cerkvijo in v njej, sicer da se bo pritožil v Rimu, saj mu konkordat daje to pravico. Moj vir je bil že takrat nadškofov tajnik Ivan Caneva, ki je bil navzoč pri raz- burljivem pogovoru Sedeja z Modestijem; sporočil mi je to še isti dan. Akcija proti slo- venskim pridigam je bila delo Avenantija in zato je tu omenjena. Sedejev korak je uspel, razgrajači so se umaknili. Kvestor je le imel večjo moč od fašističnega tajnika, namignil mu je, da naj odneha. Nastane še vprašanje, kako je Avenanti re- agiral na poročila tajnikov iz pokrajine. Do- dati še moramo, da je poleg teh poročil dobi- val vedno tudi poročila in obvestila od kve- sture. O tem priča arhiv PNF Gorice, saj je v njem tudi precej takih dokumentov, če- prav gre le za ostanke. Avenanti je bil torej o položaju na Goriškem kar dobro obveščen. AVENANTIJEVA REAKCIJA NA ZADRŽANJE 1 SLOVENCEV IN NJENE POSLEDICE Avenanti je poročila tajnikov prebiral, pod- ; črtaval in že 2. 10. 1930, ko še ni vseh prejel,. poslal svoje obvestilo v Rim glavnemu taj- niku stranke in tudi prefektu Dompieriju (ri- servata No 50/I-LB). Iz Rima je že 6. 10. 1930 (osebno 14848) prejel odgovor Staraceja, na- mestnika glavnega tajnika, da je direktno j obvestil Mussolinija, »capo del governo«, po- glavarja vlade. Kakšni so bili Avenantijevi j zaključki glede na situacijo v goriški pokra- I jini? Dodam takoj, da je Avenantijev pogled šel čez meje goriškega ozemlja, zajel je slovensko vprašanje v svoji celoti. Po obsodbi je močno vidna glavna poteza: »indiferentnost, molk, popolna rezerviranost« (vsaj v kopiji je to podčrtano). Nato nadalju- je, da se »slovenski element loči od italijan- skega zadržanja, da je zelo nevarno in da daje vtis, da maloštevilni, toda sposobni in odgovorni možje vodijo odpor večine in uspe- vajo z vztrajno trmoglavostjo doseči, da se ne prizna dobra volja fašističnega režima, in verjamejo v boljšo bodočnost slovenstva .. .« »Nasprotujoči duh obvladuje zlasti inteli- genco, duhovnike, študente in mladino sploh; ta s stalno akcijo, ki je ni moč kontrolirati, vzdržuje rezistenco vse drugorodne mase. Ce ne posežemo vmes, bomo doživeli nova pre- senečenja .. .« »Zainteresirajte poglavarja vlade!« Nato podčrta: »Drugorodnega elemen- ta ni moči premagati ali eliminirati z akti policije, to je negativna in ne pozitivna sila, ni asimilacijska in prodirna.« »Z akti policije jih ne eliminiramo,« ubrati je treba novo pot »p o t prisilne asimilacije«, kar sledi iz na- daljnjih Avenanti j evih besedi in predlogov, ki jih za to da. Gre za pravo italijansko in- vazijo z »vitalnimi ukrepi«, kot sam piše: 1. Zamena slovenskega učiteljstva in urad- ništva z zmožnimi in nadvse fašističnimi ita- lijanskimi elementi. 2. Postopno eliminiranje slovenske kvalifi- cirane sile med delavstvom (neposredno po eno petino) v Idriji, kjer se čuti bližina Ljub- ljane in ne Gorice. 3. Intervencija vlade. . . Nakup slovenske zemlje za italijanske kolone. 4. »Constituire un clero italiano.« Dobiti italijanski kler. In za konec še: 5. »Od Mussolinija je treba doseči, da se začne z enotno politiko v vseh obmejnih po- krajinah.« Tu je Avenanti pokazal svoje rožičke proti politiki prefekta Dompierija, čeprav ga nikjer ne omenja; ne najdemo proti njemu niti črke v preostalem nam znanem arhivu PNF. Lasti si pa Avenanti pravico gledati tudi na Trst itd. Ce Starace zelo na kratko odgovori in to že po štirih dneh (6. 10. 1930) Avenantiju osebno, češ da je situacijo ocenil zelo jasno, točno-con esatezza, je iz tega razvidno, da je Avenanti imel vso podporo strankinega vod- stva v Rimu. Ko je Avenanti to pismo bral, je že vedel, da je pod streli neznancev 4. 10. 1930 v Vrh- polju padel italijanski učitelj Sottosanti. Se danes ne vemo, kdo je nanj streljal; že ta- krat je bila splošna ljudska sodba, da je šlo za skupinico od onstran meje, ki se je ob- 119 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 časno prikazovala na Goriškem in izvedela za Sottosantija, da je v svojem šovinističnem sovraštvu slovenskemu otroku pljunil v usta, če ga je slišal govoriti v materinem jeziku. Avenantiju je smrt »camerata Sottosantija« prišla kot nalašč, kakor voda na njegov mlin, kar lahko sklepamo iz drugega poročila z dne Ö. 10. 1930 (št. 55 riservata personale I-I-AB) na novega fašističnega tajnika, Turattijevega naslednika, Giovannija Giurattija in istočas- no s kopijo Staraceju, njegovemu namestni- ku. Gre za »organizacijo«, gre za »11 leone go- riziano«, goriškega leva, kot se imenuje no- va organizacija v Gorici in v Tolminu, njeni člani da so v nasprotju z »organizacijo« (='- Borbo), ki je samo v izrednih primerih po- segla po nasilju, za »maščevanje in terori- zem«, vsaj štiri fašiste (NB glej prej poročilo iz Štanjela) je treba pobiti (kot v obsodbi II. tržaškega procesa). Iz teh Avenantijevih be- sedi zveni priznanje, da je obtožnica o 99 zlo- činih itd. za II. tržaški proces bila plod fa- šistične fantazije, saj priznava, da je »Borba« le v »izrednih primerih« uporabila silo. Tudi o »goriškem levu« nimamo podatkov s slo- venske strani. Za njim bo po reku: strah ima velike oči, fašizem sam. Vendar pa Avenanti v nadaljnjem mirno in jasno zasleduje svoj cilj, ki ga je začrtal v svojem prvem poro- čilu; dodaja še nove predloge. »Po dvajsetih letih položaj ni rožnat...« in doda nekaj drobnih, manj važnih novic, omeni grozilna pisma fašistom in zaključi: »Depresija vlada zlasti med učitelji in zdrav- niki. Tajnik, zdravnik v Komnu, dr. Sterci je dobil grozilno pismo z natančno vnaprej določeno uro smrti. Ti primeri da povedo, da so razkropljeni kameradi posamič ali v sku- pinah v hudem položaju. Polovični ukrepi ne veljajo zato: a) ajdovski karabinjerji potre- bujejo policijskega psa, b) obmejna milica je nezadostna, saj straži zahrbtno mejo. Maks Rejec, brat Berta Rejca, tigrovca, da je bil v Tolminu. Iz tega podatka lahko sklepamo, da je tudi Avenanti vedel za glas, da so Sottosantijevi atentatorji prišli od onstran meje. Glavni nujni ukrep pa zadeva »Novi list«. Ce je že potreben slovenski list, ga moramo izdajati mi, fašisti, ne pa antifašist Besed- njak, ki vzdržuje okoli lista celo združenje (»associazione«) v našo škodo. Da bi našega lista ne brali? Potem drži, da vodje drugo- rodcev nočejo posredovati le novic v sloven- skem jeziku, temveč hočejo antifašistični list. Združenje okoli lista (gre najbrže za »bralce«, ne samo za »naročnike«, saj je list šel iz rok v roke) da »ima 20.000 privržencev, to pa je desetkrat več kot naši sindikati... To je za nas politika harakiri.« Dostavi še, da upa osebno poročati čimprej e. S tem bi lahko zaključili. Toda med »raz- tresenimi« listi, dopisi in seznami najdemo nekaj podatkov, ki nam pojasnjujejo Avenantijeve ukrepe in delo. Pismo v Rim (11. 10. 1930, ris. personale I-I B) omenja grozilno pismo zdravniku v Crničah Bevila- qui, omeni, da je sorodnik Cristinija, pred- sednika posebnega sodišča; Avenanti pa doda sam svojo ugotovitev, da grožnja ne prihaja s slovenske strani, ker v pismu piše: Marusich, Valencich po italijansko in ne po slovensko. Dokaz, kako so tudi na Goriškem imeli svoje obračune med seboj. Bolj važni so seznami gojencev zavoda »Scodnich« v Tolminu z datumom 7. 8. 1930. Seznam 111 učiteljskih moči (30. 9. 1930, št. 47 ris. perso- nale I-I AB), ki bi jih bilo treba premestiti v Italijo. In še je dodan Staracejev odgovor: Se bom interesiral. Gre za slovenske učitelje, ki so še poučevali doma, čeprav v italijan- ščini. Zaključek. Upoštevajmo le pisma in poro- čila, ki smo jih analizirali, in vprašajmo se, ali je Avenanti uspel. Vprašanje je odveč, kdor pozna Cermeljevo knjigo (8 1. c). Važna ugotovitev te študije je v tem, da je Avenan- ti imel pobudo, čeprav je bil taj- nik le v Gorici; v Trstu so se fašisti med seboj prepirali. Na kratko ugotovimo sledeče: 1. Ze leta 1930 preneha izhajati »Novi list«; dr. Besednjak in dr. Bitežnik, njegova desna roka, dobita od prefekta Dompierija opozo- rilo in potne liste, da se izogneta vsaj konfi- naciji. Kmalu je odpoklican sam Dompieri in ob meji se začne enotna fašistič- na politika. 2. Učitelji so premeščeni že jeseni 1930. Mnogi so šli rajši v Jugoslavijo, drugi pa so se razkropili po vsej srednji in južni Italiji. Kaj so tam doživeli, kakšno »civilizacijo« in »kulturo« so tam našli, o tem bi bilo treba še in še pisati. Pred očmi imam le spomine Marije Rutar, sestre konfinirane Ljudmile, nato ženo Slavka Bevka, obsojenega na I. tržaškem procesu (Bilten odbora za postavi- tev šole v Cerknem, julij 1970). 3. Licej-gimnazija v Tolminu sta bila uki- njena. Avenanti pa ni uspel s svojim predlo- gom glede idrijskih kvalificiranih rudarjev. Italija ni imela delavcev za tako delo, še na- vadnih rudarjev ne. Dokaz o tem imamo še danes, v letu 1974, ko rudniška uprava v Rablju (Kanalska dolina) išče in rada sprej- me Bovčane, ki so že sto let tam iskali in dobili delo. 120 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 4. Avenanti je uspel z »nakupom slovenske : zemlje«, z italijansko kolonizacijo. Ente-rina- ; scita agraria delle tre Venezie je 1931 dobila j nalogo, da opravlja ta posel (več Cermelj 1. J c. s. 174 pod 8). Šlo je za posledice vojnih j škod in gospodarske krize, ko so mnoga slo- j venska posestva šla na boben; ta je Ente od- i kupoval in naseljeval tam italijanske kolone. \ 5. Samo en Avenantijev predlog je ostal ;>trda kost za fašistične zobe« (izraz je nekoč o sebi uporabil nadškof Sedej): zamena slo- venskega klera z italijanskim, O tem govore mape duhovnov antifašistov in še druge (v arhivu IZDG). To je pa vprašanje za sebe. Študija o goriških in tržaških duhovnih ter »Cedermacih« (F. Bevk, Kaplan Cedermac). OPOMBE 1. Jelinčič, Koledar Goriške založbe. Trst 1946. Dopolnili članki v Primorsekm dnevniku, v Jad- ranskem koledarju 1930. Glavni italijanski vir sta oba procesa piloti »Borbi« in TIGR 1930 in 1931. Kritični članki npr. M, Kacin-Wohinz, Ob 3U, letih II. tržaškega procesa, Borec 1971, št. 12, kjer oceni tudi I, tržaški proces. 2. Podatki za ►•Borbo^< so spomini V. Spangerja, Bazoviški spo- menik, Trst 1965, Glavni vir za to »organizaci- jo«, kot je Jelinčič za TIGR. 3. E. Apih, Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia 1918—1943, Bari 1966, dobro loči TIGR-Orjuno. Nisio pa vsi »atentati« itd. bili delo TIGR ali Borbe, kot to domneva. Šlo je marsikje za de- j Janja posameznikov; naj navedem le primer \ Janka Premrla-Vojika, ki je kot učenček napra- j vil poskus in streljal na učitelja s puško, ki si i jo je sam sestavil, 4. Vid Vremec, Andrej Man- freda, Ljubljana 1973, ima podatek za TIGR, da so se ustanovitve udeležili tudi tržaški predstav- niki, 5, Ozadje konkordata: M, Missiroli, Date a Cesare, Roma 1929, Odgovor Vatikana: Date a Dio, Osservatore Romano, 1929, članki, nato ' brošura, O tem danes številna literatura, ki je i ni moči navesti, potrjuje pa zgornje ugotovitve. \ 6. Korespondenca Sedej—Primožič nekaj v »Ist- \ ri«, 1932 št. 51-52, nato v brošuri Dr. Josip Se- ; dej, F. B. Sedej, Ljubljana 1972. Originali so v mariborski Visokošolski in študijski knjižnici. 7, Arhiv IZGD, Ljubljana; Neurejeni arhiv go- riške kvesture, fasc. 4, 5; prefekture fasc. 7 in PNF fasc. 8. 8. Lavo Cermelj, Slovenci in Hrvat- i je pod Italijo. Ljubljana 1965, 9. Glej pod 7. Tu gre Za arhiv PNF 8 in ostale razpršene dolk. IG. Sergio Dompieri, spomini v Porta Orientale, 1968 junij—julij (št. 14) in nadaljnje številke. 11. Oris kronoloigije delavskega gibanja 1867— 1968, Ljubljana 1969, s. 100. 1 121