1	§ a. 289
PRIMORSKI DNEVI

6<>o
9oa
lfo'peHJe 1
(16.017) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK Je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do i -i .	O-1044 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-
07
■
>
OLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
roviNi
jstale 45%
PETEK, 5. DECEMBRA 1997
Obisk,
M ni
Zgolj
protokol
Bojan Brezigar
Včerajšnji obisk predsednika državnega zbora republike Slovenije Janeza Podobnika pri deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine bi lahko uvrstili na seznam bolj ali manj protokolarnih obiskov, ko bi ne bilo nekaterih aktualnih vprašanj, ki so obisku pridali tildi globlji vsebinski pomen.
Prvo vprašanje je tesno povezano z ustavnimi reformami v Italiji in z ugotovitvijo, da toliko pričakovane reforme deželi Furlaniji - Julijski krajini ne priznavajo vloge in funkcije, ki jo opravlja glede na dejstvo, da edina meji z vzhodom in da se torej preko te dežele pretakajo poti evropskih integracijskih procesov. Tesni stiki s Slovenijo in seveda dejavnost v okviru skupnosti Alpe Jadran opredeljujejo to vlogo ter bodo zato eden izmed razlogov, ki jih bo Trst predložil Rimu pred začetkom parlamentarne razprave o ustavnih reformah, ob skorajšnjem obisku predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja v Trstu.
Drugo vprašanje zadeva deželni volilni zakon. Gostje iz Slovenije so včeraj, opozorili predsednika deželnega sveta, da bi bilo potrebno zagotoviti izvolitev vsaj enega deželnega svetovalca, ki bi izhajal iz vrst slovenske manjšine. Tudi iz odgovora Podobnikovega sogovornika, predsednika Antonioneja, je bilo mogoče razbrati, da je to vprašanje aktualno in da obstaja volja, da ga pozitivno rešijo, Čeprav še ni jasnosti o postopku. To pa je vsekakor pomembno, saj na primer v prejšnji zakonodajni dobi te volje ni bilo. Gre torej za spremembo, ki jo je treba zabeležiti, seveda z upanjem, da bi do rešitve res prišlo.
Tretji problem je vprašanje zimskih olimpijskih iger treh dežel. Sedaj, ko je Avstrija formalno podprla kandidaturo Celovca in ko je Slovenija pristopila k pobudi ima besedo Italija, oziroma njen olimpijski komite. Ko bi CONI predlagal kandidaturo Gortine, bi bila skupna pobuda verjetno pokopana; včerajšnji obisk je bil s tega vidika dodatna stimulacija za Deželo, da v Rimu in v Venetu zastavi ves svoj politični vpliv za-uresnicitev pobude, ki bi tudi v očeh sveta označila to področje kot področje miru in sodelovanja.
Četrti problem je pobuda za skupno manjšinsko televizijo, katere pomen sta včeraj poudarila oba sogovornika kot nov pristop k vzajemnem reševanju manjšinskih vprašanj.
TRST / OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA JANEZA PODOBNIKA
Parlamenta Slovenije in FJK potrdila željo po sodelovanju
V ospredju pozornosti uradnih razgovorov problematika slovenske manjšine
NOGOMET / SVETOVNO PRVENSTVOI
Za Italijane je žreb ugoden
Igrali bodo v B skupini s Kamerunom, z Avstrijo in s Čilom
MARSEILLE - Včeraj je bila na stadio- uradnimi svetovnimi prvaki Brazilci in nu »Volodrome« slovesnost ob žrebanju Skoti. Dokaj »zanimiva« je predvsem skupin svetovnega nogometnega prven- skupina F, v kateri bodo igrale Nemčija, stva, ki bo prihodnje leto v Franciji in ki Jugoslavija, ZDA in Iran. bo prvič s kar 32 reprezentancami.	Pred svečanostjo z žrebom je bila ek-
Italija je pri žrebu imela dokajšnjo shibicijska tekma med selekcijama srečo, saj bo igrala v B skupini s Kame- Evrope in ostalega sveta, v kateri je runom, Avstrijo in Čilom. V Italijan- Ostali svet premagal Evropejce kar s skem taboru tudi niso skrivali svojega 5:2. Glavna junaka srečanja pa sta bila zadovoljstva, saj si »lažjih« nasprot- »Italijana« Ronaldo in Batistuta, ki sta nikov skoraj niso mogli zaželeti.	dala po dva zadetka.
Otvoritveno srečanje bo v Parizu med	Na 13. strani
TRST - Delegaciji slovenskega državnega zbora in deželnega sveta Furlanija-Julijske krajine sta na včerajšnjem uradnem srečanju potrdili tradicionalne dobre odnose med Slovenijo in obmejno italijansko deželo ter položili temelje za vsestransko okrepitev tega sodelovanja. Predsednika Janez Podobnik in Roberto Antonione sta bila glede obravnavanih tem zelo konkretna in stvarna.
V središču pozornosti vseh razgovorov je bil vseskozi položaj slovenske manjšine s posebnim ozirom na snujočo se novo deželno volilno zakonodajo, nakar so obravnavali gospodarsko sodelovanje, organizacijo skupnih olimpijskih leta 2006 iger in čezmejno televizijo. V zvezi z gospodarskim sodelovanjem sta predsednika podprla pismi o namerah in o sodelovanju, ki sta jih pred kratkim izdelali tržaška in koprska trgovinska zbornica.
Predsednik Podobnik se je srečal tudi s širokim zastopstvom slovenske manjšine, nakar je bil gost tržaške Trgovinske zbornice.
Na 3.strani
Sporočilo Zadruge Primorski dnevnik
PredsinoCnjim se je sestal upravni svet Zadruge Primorski dnevnik, ki je v skladu s sprejetimi obveznostmi in načeli o skupnem sodelovanju in združitvi naporov za ohranitev Primorskega dnevnika, za podpredsednika imenoval Borisa Kureta.
Upravni svet Zadruge Primorski dnevnik je nadalje obravnaval razna vprašanja, med katerimi je največjo pozornost posvetil občnemu zboru družbe PRAE-DZP, ki je bil sklican za torek, 9. decembra in pripravi kampanije za zbiranje novih članov Zadruge.
AN N! VERD!
OTROŠKA OBLAČILA 0-16 LET
2|>x Trst, trg Ospedale 6/f
4T V
danes in jutri popoldne bo pri nas sv. Miklavž razdeljeval darila vašim otrokom
Pridite !
tel. 040/774904
SSG: drevi premiera Večerje bedakov
TRST - V Kulturnem domu bo drevi premiera Veberjeve Večerje bedakov. To je letošnja druga postavitev SSG.
D&b&lr S.	12.
rnSvoimiaur.
■
bWj&
ril

I I 7 y * 1..7 Tfc

Privlačne in zadovoljne tudi v modelih za močnejše postave! (
.Ms Im
Samo ženska konfekcija
TVOJA MERA IN...
ŠE MNOGO, MNOGO DRUGIH!
Intel*
<WuJkauten<
camlcerla .	,
„ cm!
/07Y /ahv M* Ginnastica, 12/b
* T	Tol njniuiMS
Samo Ulaka kon/tkhja
Tel. 0401771018

..
SEŠ
ii^=i cHI el (4)1
MARKET S.ANDREA
SIR PARMIEGIANO REGGIAIVO [PRVA KLASAJ
lir/kg
ponudba velja do 31.12.97
ŠTANDREŽ, Ut. SV. MIHAELA
D E S RARlO;
Petek, 5. decembra 1997
ITALIJA
*
•	
RIM / PO PRISILNI IZSELITVI IZ ZBIRNIH SREDISC	r RIM / KRITIKE IZ VRST OPOZICIJ IN VEČINE n
Begunce so z vojaškimi ladjami prepeljali v Albanijo
Notranji minister Napolitano zavrača očitke o nasilju policije
Imenovanja še vedno burijo politične kroge
Predstavnico DSL Melandri predlaga vrh vladne večine
BRINDISI - Italijanske oblasti v dveh dneh prisilno prepeljale v Albanijo okoli 400 albanskih poribežnikov (na telefo-to Ap obup izseljenih beguncev) , kateri je po šestih mesecih zapadlo dovoljenje za začasno bivanje. Včeraj zjutraj je iz pristanišča v Brindisiju izplula vojaška transportna ladja San Giorgio, ki je imela na krovu 156 beguncev iz zbirnih središč v Chietiju, Temiju, Rimu in Macerati. Vsa zbirna središča je policija izpraznila prisilno, Čeprav mimo, ker begunci niso pristali na prostovoljni odhod kljub denarnim nagradam, ki jim jih je ponujala italijanska vlada.
Včeraj dopoldne pa je prispelo v DraC 256 albanskih pribežnikov, ki jih je policija prisilno vkrcala na ladjo San Marco. Slo je predvsem za goste zbirnih središč v Apuliji, ki so nekaj dni gladovno stavkali in tako protestirali proti prisilnemu izgonu. Novinarjem - pa tudi policistom - ki so jih spremljali na povratni poti, pa so zagotovili, da se bodo v kratkem vrnili v Italijo.
PonoCi je iz Brindisija izplul proti Albaniji tudi trajekt, na katerem je bilo tudi 30 ilegalnih pre-
bežnikov, ki so jih zajeli pred nekaj dnevi na apuljskih plažah.
Italijanske oblasti pravijo, da se bodo do božica vrnili v domovino vsi albanski begunci, ki so po izbruhu krize v Albaniji našli začasno zatočišče v Italiji.
Prisilna izselitev albanskih pribežnikov je izzvala veliko polemik v Italiji. Zlasti kritični so bili predstavniki Zelenih in Stranke komunistične prenove, medtem ko je notranji minister Giorgio Napolitano zavrnil kritike in poudaril, da policija ni uporabila sile.
Neurja povzročila veliko škodo na jugu Na Siciliji morje »ugrabilo« dvanajstletnika
RIM - Val slabega vremena, ki je v sredo imel v primežu ves Apeninski polotok, se je včeraj znesel predvsem nad južnimi deželami.
Se zlasti prizadeta je bila Kalabrija, kjer je močan veter razburkal morje. Neurja z močnim deževjem so povzročila težave vsepovsod, visoki valovi pa so povzročili precej škode na obalah.
Pri Palmiju se je razbesnel zračni vrtinec, ki je bil še zlasti silovit na obali Tonnara. Valovi so pljusknili tudi na državno cesto 18 in naplovili pesek in drugo nesnago ter znatno otežili promet.
V notranjosti pa sta bili med
najbolj prizadetimi pokrajini Co-senze in Vibo Valentie, kjer razmočena zemlja ni vpijala več vode. Zlasti v Vibo Valentii in okolici je slabo vreme povzročilo precejšnjo gmotno škodo v turističnih naseljih in hotelih.
Hudo prizadeto je tudi kmetijstvo, saj so silovit veter in nalivi povzročili milijardno Škodo na nasadih oljk in agrumov.
Začasno so tudi prekinili vse trajektne povezave z Eolskim otočjem, ker hudo razburkano morje ne dovoljuje, da bi trajekti izpluli iz pristanišč.
Na Siciliji pa so včeraj ves dan
zaman iskali dečka, ki ju je morje večer prej ugrabilo. Dečka, ki sta stara dvanajst let, sta skupaj z vrstniki gledala Spektakel razburkanega morja in visokih valov, ki so butali ob obalo. Gruča je bila na skalah pri takoimenovanem Starem pomolu pri Cefaluju in je uživala ob nenavadnem Spektaklu, ko sta ju zajela višja valova. Deroča voda je potegnila s sabo v morje fanta, ki sta bila bližje vodi. Nesrečneža sta tako izginila v valovju.
Včeraj so jih ves dan iskali s helikopterji finančne straže in z izvi-dniškimi čolni karabinjerjev in obalne straže, vendar zaman.
RIM - Vprašanje imenovanja odbora za telekomunikacije in novega predsednika antitrusta Se vedno buri vsedržavne politične kroge, tako v vrstah opozicije kot tudi in Se bolj v vrstah vladne večine.
Za imenovanje odbora za telekomunikacije, ki naj bi nadziral in urejal ta delikatni sektor, je pristojna vlada. Kot je bilo že v prejšnjih dneh objavljeno, kaže, da je prišlo do dogovora med predsednikom vlade Romanom Prodijem in tajnikom DSL Massi-mom D’Alemo, na osnovi katerega naj bi temu odboru načeloval prof. Enzo Cheli. Poleg opozicij pa na to pa ne pristajajajo predstavniki SKP in manjših strank v okviru koalicije Oljke. Po Zelenih in socialistih SI so se včeraj oglasili republikanci in se kritično obregnili zlasti ob metodo takšnega dogovarjanja ter zahtevali, naj bi vse dogovore razveljavili in dosegli sporazum za kolikor mogoče tranpa-renten postopek imenovanja. Predsednik vlade Prodi skuša vse te kritike minimalizira-ti, včeraj pa je odgovor-
na pri DSL za telekomunikacije Giovanna Melandri izjavila tisku, da bi bilo najbolje, Ce bi zadevo odprto obravnavali na vrhu vladne večine.
Drugače je s predsednikom antitrusta, se pravi organizma, ki naj bi skrbel-proti monopolom. Za njegovo imenovanje sta pristojna predsednika obeh vej parlamenta. Tudi v tem primeru so se razširile govorice, po katerih naj bi se obe večji stranki vladne večine dogovorili za imenovanje bivšega predsednika ustavnega sodišča Alfonsa Casavbla. Vse te govorice pa je vCeraj nejevoljno komentiral predsednik senata Ni-cola Mancino med obiskom v Romuniji. V pogovoru s časnikarji je dejal, da sam ne namerava prejemati ukazov od nikogar in da je vsekakor še precej Časa za to, da bosta s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vi-olantejem poiskala ustrezno rešitev. Upoštevati jetreba, da sedanjemu predsedniku antitrusta Amatu zapade mandat 1. januarja 1998, kar pomeni, da je Časa za imenovanje najmanj do božiča.
IVOVE DOBAVE RAZSTEZNIH PREVLEK ZA FOTELJE IM KAVČE POMCHO GABEL in drugih znamk
PERMICE IM POSTELJMO PERILO MOVE SERIJE DALMATINCEV (VValt Disnegl
•
POSTELJME PUHOVKE Z RAZNIMI MOTIVI
TAPISERIJE • ZAVESE • PREPROGE POSTELJNO IN KOPALNIŠKO PERILO
GORICA
ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342
SREDISCE KUHINJ IN POHIŠTVA
iiiiitiiiit
ZA TISTE, KI ZARES LJUBIJO DOM
kjer je ugodnost doma, ... tudi pri plačilih.

Le dva koraka od vašega doma, na j več ji center za kuhinje v Gorici
GORICA, ul. Aquileia 46
tel.: 0481/521010, faks: 522890
TRST - Delegaciji slovenskega državnega zbora in deželnega sveta" Furlanija-Julijske krajine sta na včerajšnjem uradnem srečanju potrdili tradicionalne dobre odnose med Slovenijo in obmejno italijansko deželo ter položili temelje za vsestransko okrepitev tega sodelovanja. Predsednika Janez Podobnik in Roberto An-tonione sta bila glede obravnavanih tem zelo konkretna in stvarna.
V srediSCu pozornosti je bil vseskozi položaj slovenske manjšine s posebnim ozirom na snujočo se novo deželno volilno zakonodajo (o tem je na sestanku govoril- podpredsednik Miloš Budin), nakar so obravnavali gospodarsko sodelovanje, organizacijo skupnih olimpijskih iger in Čezmejno televizijo. V zvezi z gospodarskim sodelovanjem sta predsednika podprla pismi o namerah, ki sta jih pred kratkim izdelali tržaška in koprska trgovinska zbornica.
Obe skupščini vsestransko podpirata pobudo o skupnih olimpijskih igrah na tromeji, ki je že dobila zeleno lue avstrijskega in slovenskega olimpijskega komiteja, medtem ko se italijanski CONI o tem Se ni izrekel, morda zaradi negativnih pritiskov, ki prihajajo iz Veneta. Antonione je povedal, da je deželna vlada FJK o tem že nekajkrat posegla v Rimu, po sklepu Dunaja in Ljubljane pa bo te pritiske sedaj še okrepila.
1
■
Slovenski pariament in deželni svet FJK zelo dobro sodelujeta
Na sliki: Antonione in Podobnik na srečanju v deželnem svetu. Na spodnji sliki (levo): Podobnik z manjšinci, desno
pa na Trgovinski zbornici.
■

■
■
■
■
■
1
S
I
I
Glede . slovenske manjšine je Antonione, ki pripada »Forza Ita-lia«, izpostavil dejstvo, da je FJK dobila pravni položaj dežele s posebnim statutom predvsem zaradi navzočnosti narodnih in jezikovnih manjšin. To prepričanje prihaja do izraza v konkretnih dejanjih, kot so npr. pravica do rabe ma-terinšCine na sejah skupščine in vlaganja peticij v slovenščini, do
mm
konvencije med deželnim svetom in Primorskim dnevnikom. Glede volilnega zakona je Antonione rekel, da se ne namerava vmešavati v politične odločitve deželnega sveta, izrazil pa je prepričanje, da bodo svetovalci našli za Slovence ustrezne in pravične rešitve, take, ki ne bodo v nasprotju z italijansko ustavo in z obstoječimi zakonskimi normami.
V pozitivno zadržanje skupščine glede volilne zakonodaje zaupa tudi Budin, ki je omenil pravico do uporabe slovenščine in še precej drugih manjšini naklonjenih sklepov, ki jih je v tej zakonodajni dobi sprejel deželni svet. O vlogi manjšin je spregovoril tudi predstavnik Nacionalnega zavezništva Giancarlo Casula, ki v svoji stranki že nekaj Časa dokaj osamljeno
■
Z Violantejem tudi Slovenec
9.januar ja prihodnjega leta bo izredna seja deželnega sveta, ki bo v celoti posvečena ustavnim spremembam in obrambi posebnega statuta Furlanije-fulijske krajine, ki ga nekateri sklepi dvodomne komisije za ustavne reforme ogrožajo oziroma postavljajo v dvom. Seje se bo udeležil tudi predsednik poslanske zbornice Luciana Violante, ki je svojo navzočnost pred kratkim potrdil predsedniku Robertu Antonio-neju.
Slednji je predsedniku slovenskega državnega zbora Janezu Podobniku napovedal, da bo na tem zasedanju spregovoril tudi predstavnik slovenske manjšine. Ne smemo namreč pozabiti, da je dežela FJK dobila status avtonomne dežele in s tem posebni statut zaradi svoje mednarodne in obmejne vloge ter istočasno zaradi navzočnosti narodnih in jezikovnih manjšin, Se posebno slovenske.
zagovarja do Slovencev dokaj odprta stališča. Na nekatere probleme slovenskih delavcev, ki
so zaposleni v Furlani-ji-Julijski krajini, je opozorila Elena Gobhi iz vrst mešane skupine,
medtem ko je Matteo Bortuzzo (Severna liga) pozval obe strani k večji ter aktivnejši podpori skupnim zimskim olimpijskim igram leta 2006.
Predsednik slovenskega parlamenta je na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi njegov gostitelj Antonione, dejal, da je bilo v zvezi s položajem slovenske manjšine v pogovorih Čutiti pripravljenost za pozitivno rešitev tega vprašanja. S tem v zvezi je omenil. pismo predsednika italijanske poslanske zbornice Luciana Violanteja, ki zagotavlja premik v parlamentarnem postopku za odobritev zakonske zaščite. Podobnik se je zavzel tudi za skrajšanje velikih zamud, s katerimi deželna uprava izplačuje manjšini državna sredstva.
Predsednika Podobnika sta spremljala predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Schifrer in generalni konzul republike Slovenije v Trstu Vlasta Pelikan. V delegaciji FJK pa so, poleg predsednika Anotonioneja, bili še podpredsednika Budin in Bortuzzo ter člana predsestva skupščine Gobbijeva in Casula. Uradnega dela razgovorov na sedežu deželnega sveta se je udeležil tudi Bogo Samsa, Cigar imena pa nismo zasledili v uradnem seznamu elanov obeh delegacij.
SREČANJE S SKUPNIM PREDSTAVNIŠTVOM
Podobnik potrdil skrb Slovenije za vprašanja slovenske manjšine
TRST - Predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik in skupščinskega odbora za Slovence po svetu in v zamejstvu Marjan Schifrer sta se po srečanju z predstavniki deželnega sveta FJK sestali še s številno delegacijo slovenske manjšine. Poleg podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina (-DSL) so bili v njej še zastopniki SKGZ, SSO, Slovenske skupnosti, SKP, Demokratskega foruma, Slovencev iz Beneške Slovenije in Slovenske prosvetne gospodarske zveze.
Podobnik je manjšinske predstavnike seznanil s potekom razgovorov 2 gostitelji, nato pa je prisluhnil besedam sogovornikov. Slednji so ga opo-žorili na zelo pomembno vlogo deželne uprave pri
reševanju problemov manjšine, na odprto vprašanje zastopanosti Slovencev v deželni skupščini ter na zelo velike zamude, s katerimi.
Dežela, kot znano, izplačuje Slovencem državne prispevke. Govor je bil nato še o šolstvu, o Benečiji in o italijansko-slo-venskih odnosih.
Predsednik slovenskega parlamenta je potrdil skrb matice za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, govoril je o proračunskih sredstvih za te-
koče leto in za leto 1998, nazadnje pa o tudi resoluciji o položaju manjšin, ki jo je sprejel državni zbor. Rekel je, da je zelo cenil nedavni skupni obisk v Ljubljani predsednikov SKGZ in SSO, kar predstavlja po njegovem spodbudni signal na poti enotnosti manjšine, ki jo v Sloveniji očitno zelo cenijo.
Podobnik in Schifrer sta zastopnike manjšinskih organizacij na koncu seznanila o poteku neda-vneg obiska v Kanalski dolini, kjer sta bila gosta tamkajšnjih Slovencev, srečala pa sta se tudi z novoizvoljenim trbiškim županom, ki pripada desnici, a kaže razumevanje za slovensko problematiko. Za njiju je bilo potovanje v Kanalsko dolino tudi človeško gledano zelo prijetno doživetje.
Delegacija DZ gost Trgovinske zbornice
TRST - Predsednik Janez Podobnik in sodelavci so bili včeraj tudi gostje Trgovinske zbornice, kjer jih je sprejel predsednik Adalberto Donaggio. Na srečanju je tekla beseda d ekonomskem sodelovanju med FJK in Slovenijo, s posebnim ozirom na perspektive obmejnega sodelovanja. Podobnik je pozitivno ocenil okrepitev sodelovanja med tržaško in koprsko trgovinsko zbornico, ki sta pred nekaj dnevi podpisali listino o skupnih namerah.
DEVIN-NABREŽINA / PRVO OPRAVILO PO NEDAVNI IZVOLITVI
GOSPODARSTVO / VRH NA DEŽELI
Novoizvoljeni župan Vocci je predstavil svojo »ekipo«
Podžupanja je Mariza Škerk iz vrst Demokratične stranke levice
Rast železarne, novi načrti za bivši arzenal
Tudi nedorečeni aspekti
ANa včerajšnjem srečanju z novinarji je novoizvoljeni devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci uradno predstavil javnosti svoj odbor. Poleg župana sestavljajo občinski odbor še Mariza Skerk por. Ko-smina (na predlog DSL), ki bo v novi upravi nosi-teljica odgovorne funkcije podžupanje ter odbornice za kulturo, šolstvo in socialo, Daniela Maizeni por. Vodopivec (na predlog Liste 2000, od katere pa je tudi že odstopila) bo skrbela za odbomištvo za proračun in osebje, Giuliana Zaga-bria (na predlog SKP) bo še naprej vodila odbor-ništvo za javna dela, medtem ko bo Nevo Radovič (na predlog SSk) odgovarjal	za
upravljanje, valorizacijo in razvoj občinskega teritorija.
Zupan je zase obdržal urbanistiko, saj bo lahko s tem neposredno sledil razvoju novega urbanističnega plana, medtem ko je že napovedal, da bo za nekatere druge odgovornosti pooblastil občinske svetovalce. V tej luči je že najavil, da bo bivši socialist in danes neodvisni svetovalec liste DSL Lorenzo Cori-gliano skrbel za športne dejavnosti.
Na predstavitvi svoje »ekipe« je Vocci poudaril, da so bili kriteriji izbire najožjih sodelavcev osnovani na strokovnosti posameznikov in njihove dejanske vraščenosti na teritoriju ter seveda politične pripadnosti levosredinskemu loku. Zaradi tega je Marizo Skerk, ki je profesorica in podravnateljica na pe-
dagoškem	liceju
Slomšek ter aktivno vključena v domačem društvu, izbral zaradi zelo dobrega poznavanja šolske' problematike, društvene realnosti ter pripadnosti slovenski narodni skupnosti.
Daniela Maizeni ima za sabo izkušnje v sektorju finančnih trgov, trenutno pa skupaj z možem vodi manjše obrtniško podjetje. Giuliana Zagabria je po izobrazbi inženir ter poučuje na italijanski višji srednji šoli v Trstu.
Nevo Radovič je diplomiral na leposlovni fakulteti v Vidmu, po nekajletnem poučevanju na šoli pa se je opredelil za podjetniško dejavnost na področju kmetijstva in agriturizma. Doslej je bil Radovič tudi pokrajinski predsednik pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev-Coldi-retti, po imenovanju na odborniško mesto pa je sedaj napovedal odstop iz vodstvenih teles te kmetijske organizacije.
»Novi upravitelji si bodo prizadevali, da bo občinsko uprava čim bližja občanom in da bo županstvo dejansko prijaznejše vsakomur« je poudaril župan Vocci in izrazil pričakovanje, da se bo levosredinska koalicija sedaj ponovno združila in okrepila na podlagi podpisanih programskih dogovorov.
Po volilnih obljubah so torej sedaj na vrsti konkretna dejanja. Občina Devin - Nabrežina potrebuje, ob sožitju, tudi jasen razvojni projekt, ki naj usklajuje ekonomski razvoj z varstvom teritorija v sklopu snujočega
NOVICE
Spet uvedli prispevke za invalide
Tržaška prefektura obvešča, da je zakladno ministrstvo spet uvedlo denarne podpore za letošnje šesto dvomesečje. Do podpor, ki so jih suspendirali na podlagi člena št. 4 zakona 425 z dne 8.8.1996, imajo pravico civilni invalidi, ki niso uredili svojega položaja, in sicer z 10. decembrom.
Praznik ob včlanjevanju
V ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) se bo danes ob 19. uri začel praznik krožka komunistične prenove »1. Maggio« ob včlanjevanju za prihodnje leto. Pomen praznika bo orisal tajnik tržaške federacije Jacopo Venier, vstop je prost za člane in simpatizerje.
DanesoTVM in perspektivah industrije
Danes ob 11. uri bo na sedežu DSL v Ul. S. Spiri-dione 7 (3. nadstropje) tiskovna konferenca, na kateri bo govor o »primeru TVM in perspektivah industrijskega sektorja v Trstu«. Stališča DSL bo orisal Igor Dolenc, občinski svetovalec in odgovorni za gospodarstvo pri tržaški federaciji.
Nove telefonske številke Občine Devin Nabrežina
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da uradi za kulturne in družbene storitve razpolagajo z novimi telefonskimi številkami. Urad za šolstvo, kulturo šport in prosti čas bo odslej odgovarjal na telefonski številki 2017370 in 2017371, urad za socialno skrbstvo pa na številko 2017372.
Novi devinsko-nabrežinski upravitelji z županom Marinom Voccijem (foto KROMA)
Na sedežu deželnega odbomištva za industrijo v Trstu je bil'v teh dneh »vrh« o Skedenjski železarni in o nastajajočem podjetju za proizvodnjo železnih cevi Sertubi, ki bo obratovalo na območju bivšega Arzenala sv. Marka. Za sestanek so dali pobudo sindikati, poleg njihovih predstavnikov in gostujočega deželnega odbornika za industrijo Gianfranca Morettona pa so se ga udeležili tržaški župan Riccardo Illy, tržaški »city manager« Giovanni Gabardella, predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin, predsednik pokrajinskega združenja industrijcev Federico Pacorini, generalni ravnatelj skupine Lucchini siderurgia, pod katero spada skedenj ska
se Kraškega parka.
Velika neznanka je še vedno udejanjenje novega regulacijskega načrta, ki je že po prvih korakih sprožil nekaj slabe krvi in precej različne ocene v pisani občinski stvarnosti.
Zupan je, kot vidimo, torej sestavil »ekipo«, ki jo, razen podžupanje Skerkove, sestavljajo »zunanji« upravitelji, ki niso člani občinske skupščine. Občinski odbor se bo prvič uradno sestal prihodnji torek, medtem ko je prva seja novoizvoljenega občinskega sveta sklicana za sredo, 10.decembra v prostorih bivšega otroškega vrtca v Ribiškem naselju (v županskem poslopju v Nabrežini namreč potekajo obnovitvena dela).
(GB)
ŽAVLJE / PLINSKI TERMINAL
Iz Milj val kritik na lllyja
Naravovarstveniki zaskrbljeni - Skupna interpelacija opozicije
Polemike v zvezi z načrtovano postavitvijo plinskih skladišč na območju nekdanje Aquile v Zavljah so spet na dnevnem redu, od kar je vprašanje spet aktualno zaradi nedavnega srečanja na tržaški prefekturi.
Zastopniki naravovarstvene organizacije Le-gambiente poudarjajo zaskrbljenost zaradi treh bistvenih sklopov problemov: nedoslednosti pri odobritvi načrta, saj je Seastock vstopila v postopek, ki ga je začel družba Monteshel, nevarnost skladišč in to-
NA TRŽAŠKI PRETURI
Prof. Pahor oproščen: imel je pravico do prevajalca
Prof. Sama Pahorja sta bremenili dve obtožbi, upiranje javnemu funkcionarju in zavračanje zahteve, da bi posredoval osebne dokumente, proces na preturi (zapisničarka Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar) pa se je zanj končal z oprostilno razsodbo: pretorica Manila Salva je prišla do zaključka, da prošnja po prevajalcu v stikih z oblastmi predstavlja pravico, ki jo imajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in ga je na podlagi člena 51 kazenskega zakonika oprostila obtožbe, da mestnemu redarju ni hotel nuditi dokumentov (omenjeni člen v prvem odstavku med drugim pravi, da »izvajanje pravice... izključuje kaznivost«). Razbremenila ga je tudi obtožbe o upiranju, češ da dejanje ne obstaja
Prva obravnava o dogodku, ki je Pahorja pripeljal na zatožno klop, je bila prejšnji mesec, 21. novembra. Tedaj je pričal mestni redar, M je Pahorja usta-
vil, karabinjerja in prof. Majda Kavčič, ki je bila skupaj s kasnejšim obtožencem. Druga in sklepna obravnava je bila predvčerajšnjim. Pahor (zagovarjal ga je odv. Maniacco) se je po manifestaciji 15. julija pred tremi leti z avtom vračal domov, vendar ni opazil, da ima vrata prtljažnika odprta. V Ul. Milano ga je ustavil mestni redar, Pahor je vrata zaprl, mislil je, da je s tem zadeva končana. Zal se je šele začela. Redar ga je vprašal za dokumente, Pahor mu je odvrnil v slovenščini, mimo sta prišla karabinjerja v civi-lu, ki pa nista posegla, a prof. Kavčičeva se je ponudila za prevajalko. Prišel je še častnik mestnih redarjev Giuseppe DAccolti, Pahorja so odpeljali na kvesturo in ga dalj časa zadržati, ko pa se je vrnil v Ul. Milano, avta ni bilo več, odpeljali so ga sami mestni redarji z vlečno službo, čeprav je pred odhodom na kvesturo prosil, da lahko regularno parkira svoje vozilo.
vomjakov, ki bi prevažali utekočinjeni plin po gosto obljudenem območju, in končno vprašanje, če v severni Italije sploh rabijo toliko utekočinjenega plina, kolikor hi ga vskladiščili v Zavljah.
Medtem je prišlo do izraza nasprotovanje med miljskim županom Robertom Dipiazzo in tržaškim županom Ric-cardom Illyjem. Illy namreč javno zagovarja postavitev plinskega skladišča, predvsem ker bi to šib v smer reindustriali-zacije opuščenih območij in zagotovilo večje število delovnih mest. Dipiaz-za pa je drugačnega mnenja: delovnih mest bo bolj malo, kvečjemu 40, velika pa bo nevarnost, in tudi načrt za navtični in turistični razvoj miljske občine bo prizadet. Temu sicer ugovarja Illy, ki ugotavlja, da pred načrtovano miljsko marino že stoji naftovodni terminal, in opozarja na možnost, da hi plinsko skladišče postavili pri koprski luki.
Proti stališčem tržaškega župana je ostro nastopila miljska sekcija Stranke komunistične prenove, katere tajnik Diego Apostoli se sprašuje, zakaj je tržaški prefekt sklical samo tržaškega in miljskega, ne pa tudi n.pr. dolinskega in de-vinsko-nabrežinskega župana. Miljska Skp je naslovila poziv na vse sile zavezništva Oljke v krajevnih upravah tržaške pokrajine in v deželnem svetu, naj nastopijo proti nameravani postavitvi plinskih skladišč, miljski župan naj odločneje nastopi v bran interesov občine, v občinskem svetu pa naj odobrijo ljudski referen-dum.
Nekdanji evropski poslanec in sedaj miljski
svetovalec Giorgio Rosse-ti ugotavlja, da Miljča-nom ne gre v račun, da jim tržaški župan Illy soli pamet, in poudarja, da je po začetni odobritvi načrta pod pritiskom brezposelnih delavcev Aquile miljska občina že 7 let odločno proti načrtu plins.kih skladišč. Skupaj z zastopnikom Liste naprej in Severne lige je Rossetti v imenu Oljke vložil vprašanje na župana, naj pojasni stališča, ki jih je zastopal na srečanju na tržaški prefekturi in nasploh do vprašanja Seastockovih skladišč.
železarna, Pietro Nardi, predstavnik družbe Du-ferco, pod katero spada družba Sertubi, prof. Goz-zi in podjetnik VValter Or-tolan, proizvajalec železnih izdelkov iz Codo-gneja pri Coneglianu, ki namerava odpreti manjši obrat v bivšem Arzenalu sv. Marka.
Kar zadeva železarno, so na srečanju potrdili, da se nadaljuje izvajanje sprejetega industrijskega načrta. Konkretno to pomeni, da se nadaljujejo prizadevanja, da bi čim prej začela polno obratovati električna centrala, poleg tega pa se pospešeno nadaljujejo dela za ureditev pristanišča železarne. S tem bo celoten kompleks dosegel stopnjo optimalnega obratovanja, kar bo verjetno imelo pozitivne učinke tudi na zaposlitveni ravni.
Drugače je na obočju bivšega Arzelana sv. Marka. Kot rečeno, se tu rojeva podjetje Sertubi, ki bo izkoriščalo posebna jekla Skedenj ske železarne za proizvodnjo cevi. Kaže, da bo tu našlo zaposlitev od 130 do 140 delavcev, vendar ostaja še marsikateri aspekt nedorečen. Gre za investicijo kakih 82 milijard lir. Na območju bivšega Arzenala sv. Marka pa bo po vsej verjetnosti odprlo manjši obrat tudi kovaško podjetje že omenjenega venetskega podjetnika Wal-terja Ortolana. Slednji je zainteresiran predvsem za dostop na morje, v novem tržaškem obratu pa naj bi zaposlil kakih 30 ljudi.
Tudi ta projekt je z marsikaterega ozira še nedorečen.
ZDRAVSTVO / KATINARA
Nevrokimrškega oddelka ne nameravajo ukiniti
Okrog tržaškega zdravstva se zadnje čase krešejo kopja, v polemikah pa se poslužujejo tudi neresničnih podatkov. Odgovorni za zdravstvo pri DSL Giorgio Sirotti ugotavlja, da so nekateri mediji razširili vest, po kateri naj bi bolnišniško podjetje nameravalo ukiniti nevrokirurški oddelek, kar nikakor ne odgovarja resnici.
Sirotto meni, da je neresnična vest škodovala ugledu oddelka, ki ga prištevajo med najbolj kvalitetne tovrstne strukture, in ki ga nedavni strateški načrt za reorganizacijo tržaških bolnišnic in tudi deželni načrt, ki daje katinarski bolnišnici pristojnosti glede nujnih zdravniških posegov, nikakor ne omejujeta ali ukinjata.
Videokaseta o Napoleonu in Campoformidu
»1797 - Napoleon in Campoformido«: tako se glasi naslov videokasete, ki jo bodo predstaviti jutri, 6. t.m. ob 12. uri na sedežu fundacije »Scaramanga di Altomonte« v Ul. Filzi 1. Kaseto bo predstavil deželni odbornik za kulturo Roberto Tanfani, posnel pa jo je center za TV produkcijo tiskovnega urada in urada za zunanje stike pri Deželi FJK.
S prihodnjim tednom bo videokaseta, ki se navezuje na istoimensko razstavo v vili Manin, na razpolag0 srednjim šolam in raznim višjm inštitutom v naši deželi, ki si jo bodo lahko brezplačno oskrbeti v uradih Dežele v vseh štirih pokrajinah (Trst, Videm, Gorica, Pordenone)-Po 18.000 tir pa jo bodo prodajali v knjigarnah.
ŠOLSTVO / PREDAVANJE
KROŽEK MIAMI / PREDSTAVITEV NOVE SEZONE
Na »trgovski« so se seznanili z evrom
Predaval je izvedenec dr. Aligi Bofteri - Radovedni dijaki
Bolje spoznati zgodovino Trsta
Vrsta srečanj o obdobju 1945-1995
Predavanju dr. Botterija so pozorno sledili dijaki 4. in 5. razreda trgovskega zavoda (f. KROMA)
Na trgovskem tehničnem zavodu uporabljajo pri knjigovodstvu, seveda, lirsko denarno enoto, kmalu pa bo prišel Cas, ko bo lira potonila v pozabo. Ko se bodo zaposlili bodo imeli opravka z drugo valuto, vseevropskim evrom.
Uvajanje evra bo postopno, že sedaj pa mora novo denarno sredstvo v zavest bodočih knjigovodij, da bi njihovo delo pri prehodu iz ene valute v drugo Cim manj trpelo. Zato so se na Soli odločili za predavanje o evru. Besedo so prepustili izvedencu za tovrstna vprašanja, generalnemu direktorju državnega knjigovodstva v deželi Lombardiji Aligiju Bot-teriju, ki je včeraj v prepolni dvorani profesorske zbornice spregovoril dijakom Četrtih in petih razredov.
Dr. Botteri je nekakšen oznanjevalec kulture evra po italijanskih šolah, saj je predaval že na nešteto srečanjih z dijaki in profesorji. V svojem uvodu je orisal razloge, ki so državam Evropske skupnosti narekovale ustanovitev skupne valute. Omenil je pred-' vsem finančno plat, saj so bile evropske valute pri finančnih operacijah doslej podrejene ameriškemu dolarju: 60 odstotkov teh operacij poteka v dolarjih, 20 odstotkov odpade na nemško marko, kakih 7 odstotkov na japonski jen. Po predvidevanjh naj bi po uvedbi evra delež operacij v dolarjih padel na 40 do 45 odstotkov, evro pa naj bi zajel kakih 35 do 40 od-
stotkov finančnih operacij. Enota, ki prevladuje v transakcijah, ima finančno moC in s tem tudi politično in gospodarsko, je poudaril predavatelj. Evropa bo - skratka -postala konkurenčna Združenim državam.
Botteri je nanizal tudi roke zapadlosti o uvajanju evra. Maja prihodnjega leta bodo nekatere evropske države vstopile v sistem evra (v prvi vrsti evropska trojica Italija, Francija, Nemčija).
1. januarja 1999 bo stopil v veljavo tako imenovani dvojni tok evropskih valut, to je evra in dosedanjih državnih valut, 1. julija 2002 pa bo zapadel legalni teCaj državnih valut in vse denarne operacije bodo potekale v evru.
Dijaki so postavili gostu kopico merodajnih vprašanj. Kaj bo z liro? Ukinili jo bodo. Kdor bo imel še lire, jih bo lahko zamenjal v banki. Katera banka bo izdajala denar?
Bankovce bo izdajala Evropska centralna banka. Kje bo njen sedež? V Frankfurtu. Ali bo izdajala tudi kovance? Ne, kovance bodo izdajale posamezne državne banke, ki bodo s tem nekako v oporo osredni evropski banki. Vrednost kovanca bo znašala lahko največ 2 evra, to je kakih 4 tisoC lir. Ali se bo obrestna mera povečala? Ne. Vsa konstrukcija skupne evropske valute temelji na teoriji nizke obrestne mere. Kdo bo imel največ dobička z uvedbo evra? Financa. Evropske države stremijo po obvladanju tržišča finančnih izmenjav. Verjetno ga ne bodo obvladale, po napovedih pa bi s skupno valuto podvojile svojo prisotnost na tem sila pomembnem tržišču. Koliko naj bi znašal dobiček? To je sedaj težko predvideti, vsekakor bo šlo za zneske s številnimi ničlami.
Analiza zgodovine Trsta in zapolnitev kultur-no-politiCne vrzeli okoli našega mesta, ki je vladala v vseh povojnih letih. To je smisel programa nove sezone krožka Miani, ki so ga predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer je bil govor tudi o drugih pobudah krožka.
Predsednik Maurizio Fogar je izhajal iz ugotovitve, da obstaja »Črna luknja«, kar zadeva zadnjih 52 let, saj povsem manjkajo študije, raziskave ali analize o marsikaterem dogodku. Navsezadnje se Trst po vojni ni razvil, za kar gre krivdo pripisati političnemu razredu.
In prav politični krogi so v zadnjem Času spet »odkrili« zgodovino, a jo izkoriščajo za svoje politične raCunice, resnica pa ostaja izkrivljena, je še povedal Fogar. Vsa ta leta je treba torej dodobra preštudirati, tako da »bomo lahko ponudili Trstu trenutek razmisleka v upanju, da se lahko kaj spremeni.«
V tej luCi gre gledati na niz javnih srečanj »Trst in njegove zgodbe od leta 1945 do 1995«, ki ga je organiziral krožek Miani. Na vsakem srečanju bodo prevladovale tri plati, in sicer po-litiCno-kulturna, social-no-ekonomska in antropološka (življenje normalnega ljudstva), povabljeni pa bodo tudi »priče« in nekateri glavni protagonisti tržaške stvarnosti (tudi Slovenci). Prvo srečanje bo že v torek, 9. 12., in bo nosilo naslov »Trst med vojno: svetovna vojna in njen
Solidarnost z albanskimi izgnanci
Socialni centri Severovzhoda, organizacija Rasizem Stop in Radio Balkan bodo priredili danes od 15.30 do 17. ure manifestacijo v Ul. S.Spiridione pred sedežem tržaške Demokratične stranke levice, stranke, ki ji pripada notranji minister Napolitano in ki je odločila v zavezništvu Oljke. Protestirali bodo proti izgonu iz Italije albanskih pribežnikov, podobne manifestacije bodo tudi v Padovi in Benetkah. Organizatorji protesta menijo, da je solidarnost splošno naCelo, od katerega je neprimerno in celo nevarno odstopati, še zlasti v primeru ljudi, ki bežijo pred revščino in pomanjkanjem. Pobudniki zagotavljajo, da jih bo sprejel na razgovor tajnik tržaške DSL Spadaro.
SREČANJE S KANDIDATOM
Mitja Volčič v zgoniški občini
Mitja Volčič, kandidat Oljke na nadomestnih volitvah za senatno zbornico, je včeraj popoldne obiskal tudi tisti del svojega volilnega okrožja, ki sega na tržaški teritorij. Bil je v Zgoniku, kjer se je sestal z zgoniškimi in repentabrskimi upravitelji ter si v njihovem spremstvu ogledal tudi nekatere objekte v tem delu Krasa. Njegova prva etapa je bil industrijski obrat Tehtal, ki predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih realnosti ne le v zgoniški občini, temveč na Tržaškem in v deželi FJK nasploh. Predstavniki vodstva podjetja so ga seznanili z razvojem, programi in perspektivami tega industrijskega obrata ter odgovarjali na njegova vprašanja, ki so izpričala ne le njegovo zanimanje za dejavnost in usodo podjetja temveč tudi njegovo veliko poznavanje gospodarske problematike.
Po tem obisku se je VolCiC zadržal na sedežu zgoniškega županstva na daljšem razgovoru s krajevnimi upravitelji. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki repentabrske občine. Tudi tu je gost dokazal veliko zanimanje za dosežke, probleme in potrebe obeh občin ter polno pripravljenost, da prispeva k njihovemu reševanju v primeru, da bo izvoljen.
SINOČI OB 19.30 / TRČILO JE 6 VOZIL
Nesreča na obalni cesti
Na obalni cesti pri naravnem predoru je sinoči prišlo do hude prometne nesreče, pri kateri je bilo vpletenih šest vozil in bilo veC ranjenih. Obalna cesta je bila zaprta tri ure, promet so preusmerili iz Sesljana skozi Nabrežino in Križ.
Do verižnega trčenja je prišlo ob 19.30. Iz tržaške smeri se je pripeljala v svojem citroenu ax 42-letna Maura Visintin iz Ronk, v njen avtomobil je Čelno trčilo dostavno vozilo vrste fiat, ki ga je upravljal 21-letni Paolo Skerlavai iz Trsta. Se pred tem je dostavno vozilo oplazilo terensko vozilo vrste tojota, v katerem je bil 30-letni Tržačan Pietro Bertolde. To vozilo je trčilo v avtomobil vrste polo, ki ga je upravljala 24-letna Fran-cesca Coslovich iz Trsta, v razbitine pa sta trčila še fiat tempra, v katerem je bil 41-letni Claudio Dapretto iz Trsta, in fiat uno, v katerem je bila 21-letna Sara Dominicis iz Lignana.
Na kraj so prihiteli agenti
prometne policije, gasilci, ki so najprej osvobodili Visin-tinovo iz skrotovičenih pločevin, nato pa veC ur odstranjevali razbitine in Čistili cesto, ter seveda rešilci, in sicer iz Trsta in iz Tržiča, od koder je prihitel tudi dežurni zdravnik.
Posledice tako spektakularne nesreCe bi lahko bile dosti hujše, v resnici pa so
poleg hudo ranjene Visinti-nove pripeljali v katinarsko bolnišnico še štiri lažje ranjene osebe, od katerih je ena takoj zapustila bolnišnico, ostalim pa so samo nudili prvo pomoč.
Na kraju nesreCe so ostali agenti prometne policije, ki so do poznega preverjali točno dinamiko te zapletene nesreCe.
konec«, kjer bodo govorili prof. Teodoro Sala, Galliano Fogar in prof. Annamaria Vinci. 22. 12. bo srečanje na temo »Dolga povojna leta 1945-1954 - Trst pod zavezniki« (poročevalec bo zgodovinar Raoul Pupo). Januarja (datum bodo še sporočili, kot tudi datume ostalih debat) bo konferenca na temo »Trst v Italiji Krščanske demokracije: 1954-1975« (prisoten bo bivši poslanec Corrado Belci). V mesecih si bodo še sledila srečanja »Lista za Trst - med protestom in konservativnostjo« (Giulia Ercolesi), »Leta študentskih protestov« (Ugo Poli), »Od krize strank do Illyjeve uprave« (Tito Favaretto, Claudio Segat-ti, Federico Pacorini), »Tisk in TV v Trstu -informiranje v zadnjih 50 letih (Luciano Ce-schia). Niz se bo zaključil z javnim srečanjem na temo »Trst - 20 let vsakdanje politike«.
Krožek Miani se ne bo seveda izneveril drugim udejstvovanjem, saj bo
tudi v tej sezoni povabil razne osebnosti ( v 15 letih delovanja so v.svojo sredo povabili 82 oseb, od Di Pietra, Mucciolija, Sofrija pa do Gherarda Colomba, Leoluce Orlanda, Pierluijgija Vigne idr., je spomnil Fogar). Konec januarja bodo tako v kratkem razdobju predstavili knjigi Miche-leja Serre »II ragazzo mucca« in Stefana Ben-nija »Bar šport 2000« (obe je izdala založba Feltrinelli), v prihodnosti pa bodo prišli na vrsto še drugi posamezniki. Naj pristavimo, da bodo vsa srečanja v konferenčni dvorani hotela Savoia.
Ob vsem tem se krožek ukvarja še z drugimi dejavnostmi. Angažirani so npr. za pridobitev socialnih prostorov za tržaško kulturno stvarnost in za brezplačno ponudbo storitev in struktur. Poleg tega je Fogar potožil, da prihaja krožku vse manj javnih sredstev, a še ti so z dveletno zamudo.
Aljoša Gašperlin
NOVICE
Plačilo davka ICI
zapade v ponedeljek, 22. t.m.
Občina Trst opozarja, da 22. t.m. zapade rok za saldo občinskega davka na nepremičnine (ICI) za leto 1997. Davek morajo poravnati vsi tisti, ki so junija letos kot predujem plačali 45% predvidenega zneska. Obenem morajo do omenjenega dne davek (izračunan v dvanajstinah) poravnati tisti, ki so letos kupili ali prodali kakšno nepremičnino. Za plačilo uporabimo ustrezne obrazce za poštne tekoče račune: Ce jih nismo še prejeli na dom, jih lahko dvignemo v vseh poštnih uradih in v uradu v Ul. Nordio 11.
Podaljšan umik za ogrevanje
Glede na neugodne vremenske razmere je tržaški župan podaljšal sedanji umik ogrevanja stanovanj (do največ 16 ur dnevno) do 19. decembra. Ukrep velja za celotno občinsko področje.
Na univerzi otvoritev novih prostorov in razstava
Istočasno z otvoritvijo novih prostorov inženirske fakultete bodo v torek, 9. t.m. javnosti odprli tudi razstavo »Mladi umetniki z univerze«, ki jo je organiziralo združenje študentov in diplomirancev tržaške univerze »ti Diciotto« s sodelovanjem rekreacijskega krožka CRUT. Razstavljenih bo okrog 60 del mladih slikarjev, kiparjev in fotografov, ogled pa je možen od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure vse do 20. t.m. (v soboto bo razstava odprta samo v jutranjih urah, v nedeljo bo zaprta). Podrobnejše informcije nudijo tudi po telefonu (040-6763224 ali 040-6763039).
UISP za najmlajše
Pokrajinski odbor UISP (Unione Italiana Šport Per Tutti) obvešča, da so pričeli z vpisovanjem k dejavnostim za najmlajše (otrok do 6. leta), bodisi v bazenu kot v telovadnici. Informacije nudijo tudi po telefonu (639382).


Prošnje za prispevke
Devinsko nabrežinska občina je izdala javno obvestilo glede predložitve prošenj za prispevek v letu 1977 za redne dejavnosti na področju kulture ter na področju prostega Časa (šport in rekreacija). Rok za predložitev prošenj zapade 9. decembra. Pravilnik za urejanje dodelitve financiranj, subvencij in prispevkov javnim ustanovam in posameznikom je na razpolago za vpogled ah nabavo v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini. Za pojasnila je na razpolago isti urad (tel. 2017111).
KRIŽ / PREDAVANJE DR.VERGINELLE
Kako so ljudje doživljali vojno
Prireditelj večera je bilo KD Vesna
Doživljanje vojnega in povojnega Časa s strani preprostih ljudi je bilo tema pre-davanja-razgovora (na sliki-foto KROMA) zgodovinarke Marte Verginelle, ki je bila predsinoCnjim gost kriškega kulturnega društva Vesna. ZaCetno izhodišče srečanja je bila 50-letnica podpisa pariške mirovne pogodbe, gostinja, ki poučuje na ljubljanski univerzi, pa je v tem okviru posvetila pozornost oceni dogajanj skozi oCi pripadnikov dveh generacij Križanov. Izhajala je iz spominov pokojnega Justa Grudna, ki je v prvi osebi doživljal tragedijo prve svetovne vojne, ter Mita Kobala, borca Kosovelove brigade in danes elana domače sekcije Zveze partizanov ANPI.
Na osnovih njunih pričevanj in preprostih, a zelo občutenih dnevniških zapisov je predavateljica obnovila zgodovinska dogajanja in poudarila, da mora zgodovinar pri svojem delu uporabljati CimveC virov, CimveC gledanj in doživljanj istih dogajanj. Zgodovinska stvarnost je dosti bolj kompleksna, kot se kaže na prvi pogled, zato bi morali zgodovinarji Čimbolj nepristransko in strokovno ocenjevati preteklost.
Uvodnim besedam dr.Verginelle (v imenu KD Vesna jo je predstavil odbornik Igor Gustinčič) je sledila razpra-
va,. ki se je razširila tudi na druge aktualne zgodovinske teme. Beseda je tekla tako o fojbah in o problematiki istrskih beguncev. O tem je bilo sliSati različna mnenja in poudarke, večina je vsekakor soglašala, da teh tudi zelo bolečih dogajanj ne gre ocenjevati Cmo-belo in da je treba na stvari gledati z različnih zornih kotov.
Srečanja v domu Alberta Sirka se je udeležilo lepo število poslušalcev, Skoda pa, da je bilo mladih, ki gotovo imajo kaj zanimivega povedati tudi o zgodovini in o ocenjevanju polpreteklih dogajanj. Udeležba pa naj bo gotovo v spodbudo Vesni, ki v zadnjem Času vsestransko oživlja svojo dejavnost, da nadaljuje na poti takih in podobnih zanimivih pobud. V bližnji bodočnosti bodo v Križu predstavili knjigo Marte Košute o narodnih nošah.
Kriško društvo pa se medtem tudi že pripravlja na proslavo 75-letnice ustanovitve, ki bo v začetku prihodnjega leta in bo najbrž spupada-la s praznovanjem dneva slovenske kulture. Ob tej priložnosti društvo, poleg slavnostne prireditve, načrtuje tudi posebno izdajo vaškega glasila Sk-danc, ki bo v glavnem posvečena društvemu jubileju.
POKRAJINA / ROMSKA KULTURA
Letos predvsem o blaženem gitanu El Releju
V torek, 9. in sredo, 10. t.m.
Tržaška pokrajinska uprava bo letošnje prireditve posvečene romski kulturi osredotočila na prikaz življenja gitana (španskega roma) Zeffirina Jimeneza Malle - El Peleja, ki so ga usmrtili avgusta ’36 v Bar-bastru (Španija) in ki ga je papež Janez Pavel II. 4. maja letos proglasil za blaženega. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci uvodoma poudaril pokrajinski odbornik za kulturo in socialno varnost Manfredi Poilucci, se z letošnjo prireditvijo, ki bo v torek, 9. in v sredo, 10. decembra v gledališču »S. Pellico« (Ul. Ananian 5/2) pokrajinska uprava vključuje v niz pobud ob letu boja proti rasizmu. Za tokratno izvedbo, sicer že tradicionalne pobude, sta se pokrajinski od-borništvi za kulturo in izobraževanje še tvorneje povezali s šolskim skrbništvom in pa s tržaško škofijo.
Uvodni del prireditve bo namenjen šolski mladini, točneje zadnjih trem letnikom nekaterih višjih srednjih šol, ki si bodo v torek oz. sredo zjutraj ogledali Soldi-nijev film »Un’anima divisa in due«, film bo predstavil Santino Spinelli, predsednik združenja »Them ro-mand«. Osrednji del prireditve bo v sredo popoldne, ko bo o blaženem El Peleju govoril škof Barbastra Ambro-sio Echebarria Arroita. Tega dela se bo ob predstavnikih pokrajinske uprave udeležil tudi tržaški škof Ravignani.
SPOROČILO SDGZ
Obratovalni čas trgovin za bližnje praznike
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bodo v decembru vse trgovine lahko odprte tudi ob nedeljah in dnevih tedenskega počitka. Tržaška občina je sprejela posebno odredbo, ki dopušCa možnost odprtja vseh trgovskih obratov v nedeljah 7., 14. in 21. decembra. V ponedeljek, 8. decembra, za praznik Brezmadežne, in zadnjo nedeljo, 28. decembra, pa bodo trgovine obvezno zaprte. Slednjo je Občina odločila na zahtevo sindikatov trgovskih uslužbencev in sporazumno s predstavniki figovcev. Izjemno bodo v nedeljo, 28. decembra, lahko odprte samo trgovine, ki prodajajo z dovoljenjem Prefekture rakete in drugi pirotehnični material.
Tržaške trgovine bodo lahko odprte ves mesec tudi na dan tedenskega počitka, Ce želijo in brez vsake formalnosti. Ista možnost velja za gostinske obrate, ki so lahko decembra odprti na dan obveznega počitka. Posebna odredba Tržaške občine dovoljuje letos še frizerskim salonom, da so neobvezno odprti na dan tedenskega počitka, v ponedeljek 15. in sredo, 17. decembra.
Trgovski obrati bodo kot običajno zaprti za božic in sv. Stefan, 25. in 26. decembra.
POMORSKA POSTAJA
Predstavlja se skupina mladih litovskih likovnikov
Razstavo sodi v okvir Dialogov, ki jih prirejo odbor Sodobni Trst
Včeraj so v dvorani Nor-dio Pomorske postaje odprli razstavo mladih litovskih likovnikov (foto KROMA). Kot je na otvoritvi naglasila predsednica odbora Sodobni Trst Giulia-na Garbi, so želeli v okviru tokratnih Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope, ki so namenjeni predvsem Litvi, predstaviti najnovejše snovanje na različnih področjih. Raz-stavljalci so mladi, ubirajo pa pota sodobnega umetniškega snovanja.
Razstavo, pokrovitelj katere je tržaška pristaniška ustanova, je pripravila Gabriella Cardazzo v sodelovanju z Raminto Ju-renaite in Helmutasom Sabaseviciusom, ki delujeta v okviru središča Soros Center for Contem-porary Art iz Vilniusa. Mladi razstavljale!, Lina Jonikiene, Kestus Lu-peikis, Mindaguas Snipas, Egle Rakauskaite, Gintaras MakareviCius, Dainus LiškeviCius, Darius Ba-stys, Deimantas Narke-vicius, Snieguole Mi-chelkeviCiute in Alvydas Lukys, se v glavnem posvečajo instalacijam, raziskovalni fotografiji in kiparstvu, njihova dela pa
so praviloma večjih dimenzij in z zelo zaznavno simbolno vsebino. Tržaški prikaz sodobne litovske umetnosti je ena redkih možnosti, da se širše občinstvo seznani z najnovejšim umetniškim utripom v tej baltski državi, ki se je po osamosvojitvi na umetniškem področju odločno predala novim tokovom v duhu prenavljanja
tradicije.
Dela litovskih umetnikov bodo na ogled do 24. decembra, in sicer ob delovnikih od 11. do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa samo v dopoldanskem Času. V okviru Dialogov, ki so tokrat poštah kar litovski, bodo v Četrtek, 11- decembra v dvorani Tiepolo Pomorske postaje prikazali kratkometražne filme zadnje litovske produkcije. Tudi ta prikaz je pripravila Gabriella Cardazzo, predvajali pa bodo kratkometražne filme režiserjev Jevdokimovasa, Matelisa in Stonysa, začetek predvajanj ob 18.30. V torek, 9. t.m., pa bo v
dvorani konservatorija Tartini nastopil pianist Andrius Vasiliauskas (začetek ob 20.30).
PRIREDITVE / PO ŠOLAH IN DRUŠTVIH
VCERAJ-DANES
KINO
Miklavževanja za otroke
Otroci so v teh prvih decembrskih dneh bolj pridni, bolj ubogljivi, z manjšim odporom se lotijo pisanja nalog, pa tudi svoje potrebščine spravljajo z večjo vnemo kot sicer. Sami .dobro vedo, zakaj. Njihovi starši tudi, saj so jim večkrat ponovi-li, da jim ne bo Miklavž ničesar prinesel, Ce ne bodo pridni in Ce si ne bodo daril zaslužili.
Tako Čarobno moC ima na otroke samo ta decembrski svetnik! Otroci dobro vedo, kaj se jim splača: med darili (igračami) in njihovo alternativo (premogom ah palico) je prva izbira obvezna. Zadnjo se velja (vsaj nekaj dni) potruditi.
Miklavž bo v noCi med petkom in soboto pokukal pri nas v domala vsako otroško sobico in obdaril malčke. Z njimi pa se bo srečal tudi na številnih prireditvah, ki jih - kot vsako leto - prirejajo po šolah, društvih, krožkih in drugih naših organizacijah.
Nekaj jih je že bilo na sporedu. Danes je bilo na primer veselo mik-lavževanje v Finžgarjevem domu na Opčinah. Organizirala ste ga otroški pevski zbor Vesela pomlad in igralska skupina Tamara Petaros. Miklavžev prihod so pozdravih z igrico, ki jo je napisala prof. Lučka SusiC, in
s petjem zbora, ki ga je vodila Zdenka KrižmanCiC.
Ze nekaj dni je na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu na ogled (in za nakup) dobrodelna prodaja roCnih izdelkov, ki jo prireja združenje Starši skupaj. Odprta bo še danes in jutri, in sicer od 17. do 19. ure.
Včeraj so odprli tudi Miklavžev knjižni sejem v društvenih prostorih SKD Vigred v Sempolaju. odprt bo tudi danes od 15.30 do 17. ure, pol ure kasneje pa se bo v bližnji osnovni šoli Stanka Grudna začelo mik-lavževanje, med katerim se bodo Miklavžu poklonili Sten Vilar in pevci otroškega pevskega zbora Vigred.
Miklavžev knjižni sejem bodo danes priredili v občinski knjižnici v Saležu, od 16. do 19. ure pa bo knjižni sejem odprt tudi v Prosvetnem domu na Opčinah.
Ko smo že omenih knjige, ne gre pozabiti, da poteka v Tržaški knjigarni ob Miklavžu (in še cel december) promocija slovenske knjige. Ponudba je kar se da vabljiva s popusti od 10 do 40 odstotkov.
Danes bo po šolah in društvih cela vrsta miklavževanj. Prijatelj otrok bo popoldne (ob 16. uri) obiskal
osnovno šolo Frana Milčinskega na Katinari. Učenci ga bodo pozdravih z besedo, pesmijo in plesom.
V Mavhinjah bo miklavževanj e potekalo v prostorih otroškega vrtca. ZaCelo se bo ob 17.30, prireja pa ga SKD Cerovlje-Mavhinje.
Na Proseku bo Amaterski oder Jaka Stoka vzpostavil z Miklavžem pravcat »Angelski telefon«, kot je naslov igrice Lučke SusiC, ki jo bo predstavila mladinska dramska skupina. Prireditev bo danes ob 17. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel.
Jutri bodo miklavževah v Slovenskem kulturnem domu. Po napovedih naj bi bila zadeva sila šaljiva in duhovita.
Bolj resnemu namenu je posvečena akcija Daruj dar, ki sicer ni neposredno povezana s praznovanjem Miklavža, a bi jo lahko tudi vključili v ta sklop. Skavtinje in skavti AMIS-a s sodelovanjem Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in občinskim uradom za civilno zaščito bodo od danes do ponedeljka, 8. decembra, zbirali igrače za otroke od 1. do 10. leta starosti, ki jih bodo namenih otrokom s potresnega območja v Umbriji. Zbiranje bo potekalo v šotorišču civilne zaščite na Borznem trgu.
Danes, PETEK,
5.	decembra 1997
SAVO
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.17 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 22.28
Jutri, SOBOTA,
6.	decembra 1997
NIKOLAJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zraCni tlak 1007 mb raste, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sofia Flora, Dario Saponaro, Števen Peros-sa, Raphael Vid Batelič.
UMRLI SO: 83-letni Guer-rino Castellano, 61-letna Chia-ra Giannico, 82-letni Mario Gregoretti, 67-letna Maria Krašovec, 67-letni Giulio Calzi, 90-letna Maria Grassi, 76-letni Remigio Lampronti, 89-letna Anna Starez, 37-letni Gualtie-ro Codarin.
[ I LEKARNE
Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. decembra 1997
Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (302800), Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija -tel. 281256), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije - tel. 232253).
Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17; Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije).
Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30' do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ARISTON -	16.45,
18.35, 20.25, 22.15 »Ra-gazze« r. Mike Leigh.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Fuochi d’artificio«, >• Leonardo Pieraccioni.
EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Spy«-AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Hercules«.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima cata-strofe«, i. Rovvan Atkin-son.
NAZIONALE 2 - 17.00,
18.40,	20.30, 22.15 »Vul-cano« i. Tommy Lee Jones.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	200., 22.00 »Murder AT 1600 - Delitto aha Časa Bianca«.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, L Bruce VVillis.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Avanti! Dietro c’e pošto«, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL -	15.30,
17.40,	19.50, 22.10 »The Peacemaker*, i. Georg6 Clooney, Nicole Kidman.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Čarne tre-mula«, r. Pedro Aldonio-var, i. Liberto Raval, Fran-cesca Neri, Angela Molina-
OB 15. OBLETNICI USTANOVITVE
sklicuje
8fWM(NSfX0
ZDIAVJIIŠKO
7. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 5. decembra, ob 20.30
v prostorih Hotela Daneu na Opčinah.
---* ----
Večer bo popestril nastop vokalne skupine »Musiča noster amor«.«
FOTOKROŽEK TRST 80
vabi na večer slike in besede,
danes, 5. decembra, ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20/11, z naslovom
ALLAH AKHBAR
z nahrbtnikom po Iranu
Predvajal in razlagal bo Bruno Križman.
Ob priliki bodo člani krožka o tvorili člansko fotografsko razstavo.
RADIJSKI ODER
vabi na ogled
otroške igre VIDA PEČJAKA
MARSOVCKI NA OBISKU
v izvedbi AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA PRIMORSKEGA DRMSKEGA GLEDALIŠČA
Za oder priredil in zrežiral: EMIL ABERŠEK
Nedelja, 7. 12. 1997, ob 17. uri
v MAB1JINEM DOMU pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia, 27
J PRIREDITVE
SKD CEROVLJE-MAVHINJE, v sodelovanju z OTROŠKIM VRTCEM V MAVHINJAH, prireja danes, 5. decembra, ob 17.'30 Miklavže-vanje v prostorih otroškega vrtca.
AO JAKA STOKA priredi danes, 5. 12., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku MIKLAV2E-VANJE. Nastopa mladinska dramska skupina z igrico Lučke Susič »Angelski telefon«.
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA vabi danes, 5. decembra, ob 16. uri v šolske prostore na MIKLAVŽE V ANJE. Nastopajo učenci z besedo, pesmijo in plesom.
KD PRIMORSKO vabi
na kocnert »Vox magna«, ki bo jutri, 6. decembra, ob 19. uri v stolnici v Piranu. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brnistra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi jutri, 6. decembra, ob 18.30 na veselo MIKLAVŽEV ANJE. Po šaljivem uvodu, ki ga bodo izvedli člani gledališke skupine SKK, bo sledilo obdarovanje. Pomagajte Sv. Milavžu! Pripravite darilca z duhovitimi posvetili za svoje prijatelje in sošolce!
PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu.
OBČINA ZGONIK OBVESTILO O DRAŽBI
OBČINA ZGONIK RAZPISUJE dražbo na osnovi javne licitacije po postopku, ki ga predvidevata Člena 73 Črka b) in 76 K.O. St. 827/1924, za dobavo prehrambenih izdelkov za šolsko menzo za obdobje 01.01.1998 - 31.07.1999.
Začetna dražbena izklicna cena, brez DDV (IVA), ja bila opredeljena kot sledi:
-	skupina 1 - dobava svežega kruha in moke	4.800.000. - lir
-	skupina 2 - dobava mesa	9.600.000. - lir
-	skupina 3 - dobava raznih prehrambenih izdelkov	22.500.000. - lir
Rok za predstavitev ponudb zapade dne 20.12.1997 oz. ponudbe bo mogoCe predstaviti tudi dne 22.12.1997 od 8. do 9. ure, ko bo dejansko potekala dražba.
Morebitne dodatne informacije ter razpis dražbe s priloženimi natančnimi določili slednje je mogoCe dobiti v občinskem tajništvu (tel. 229101), vsak delavnik, od 9. do 13. ure.
ŽUPAN - (BLAZINA Tamara)
IST1TUZIONE ČASA Dl RIPOSO »F.LLI STUPARICH« USTANOVA DOM ZA OSTARELE »BRATA STUPARICH «
Sesljan 132 - 34019 DEVIN NABREŽINA (TS)
OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI
1.	Predmet dražbe: pogodba za oskrbo in s tem povezanim pranjem in likanjem sanitarnega perila, prtov in prtnih pregrinjal ter pranje in likanje delovnih oblačil zaposlenega osebja na ustanovi;
2.	Pogodbo se sklene za Cas od 1.1.1998 do 31.12.1999;
3.	Osnovna dražbena cena je 58.000.000 lir (IVA izključena);
4.	Rok za vložitev ponudb zapade 12.12.1997 ob 12. uri;
5.	Javno odpiranje ponudb bo 15.12.1997 ob 10. uri;
6.	Kriteriji za dodelitev del so določeni v 73. členu poglavja c) kraljevega dekreta št. 827 z dne 23.5.1924.
Informacije in vse pogodbene pogoje razpisa ter celotno besedilo razpisa dražbe lahko zainteresirani dobijo na Ustanovi Dom za ostarele »Brata Stuparich«, Sesljan 132 - Devin-Nabrežina (TS), tel. 040/299195 - telefaks 040/2916043. Ob tej priliki se tudi obvešča, da bo kopija razpisa natečaja izobešena na pretorski oglasni deski Občine Devin - Nabrežina od 27.11.1997 do 11.12.1997.	DIREKTOR
Ahlo Baldas
1‘Vi
Hum/iKJSK® Stalini® Shemo!©!
Francis Veber
večeeM sep a kov
Režija VLADIMIR JURC
PREMIERA
Danes,	5. decembra,	ob 20.30 RED A
PONOVITEV
Jutri,	6. decembra,	ob 20.30 RED B
S_____________IZLETI
KD OTON ZU-PANČIČ - Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065.
KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. I. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710).
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in Wa-shington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111.
3 ŠOLSKE VESTI
ZDRUŽENJE STARSEV osnovne šole F. Bevka na Opčinah vabi starše in vzgojitelje na predavanje dr. Viljema Ščuke, na temo »NEŽNOST ALI EROTIKA V OTROŠTVU?«, ki se bo odvijalo v torek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih openske osnovne šole.
DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa.
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bodo na podružnici - Cane-strinijeva ploščad, 7 -roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; četrtek, 11. 12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
E ČESTITKE
CERNIGOJEVCI se veselimo prihoda male LARE! Mami Julijani in očku Mariu iskreno čestitamo in novorojenki želimo vso srečo.
T OBVESTILA
SKD VIGRED prireja danes, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure, Miklavžev knjižni sejem v društvenih prostorih v Sempolaju.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt danes, 5. decembra, ob urnikih knjižnice.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI - v
Prosvetnem domu na Opčinah bo danes, 5. decembra, tradicionalni Miklavžev knjižni sejem od 16. do 19. ure.
SKD VIGRED vabi na Miklavževanje danes, 5. decembra, ob 17.30 v osnovni šoli »Stanko Gruden«. Gost Miklavža bo Sten Vilar in pevci OPZ Vigred.
DARUJ DAR - skavtinje in skavti AMIS-a, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo, 5., 6., 7. in 8. decembra zbiranje (po možnosti novih) igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti. Darila bodo namenjena otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foligna. V okviru pobude bo na Borznem trgu postavljeno manjše šotorišče Civilne zaščite. Zbiranje se bo pričelo danes, 5. decembra popoldne in se nadaljevalo do 8. decembra skozi cel dan.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom, še danes, 5. decembra razstavlja Cecilija Černe. Urnik ogleda med 16. in 19. uro.
ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ pripravi dobrodelno prodajo ročnih izdelkov v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46, do jutri, 6. decembra, od 17. do 19. ure.
SKD IGO GRUDEN prireja pod pokroviteljstvom	ZADRUŽNE
KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Odprtje razstave bo jutri, 6. decembra ob 18. uri. Urnik od 10. do 12 in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini.
SKUPNOST DRUŽINA OPČINE priredi v nedeljo, 7. t. m., ob 17. uri predavanje PAOLA KRIZMANČIČA, udeleženca New Yorške maratone za fizično prizadete. Posredoval vam bo
svoje občutke ob doživeti izkušnji. Ob tej priložnosti bo predsednik Skupnosti, dr. Vladimir Vremec, predvajal in razlagal diapozitive mesta New York.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje z diapozitivi »Od Teherana do Pekinga«. Predavala bo Katja Kjuder. V torek, 9. t. m., ob 20. uri v Domu.
DRUŠTVO SLOVENK-SKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni!
ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Lore-dana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu'ZSKD (ul. S. Francesco 20).
SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Peros-sa Nait z izdelki iz sušenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. me, v soboto 6. 12., od 17. do 19. ure in v soboto 13. 12., od 17. do 19. ure.
SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimo-vanje v Mariboru je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimo vanj e, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma - ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja (Stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure.
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje
za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zi-movanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimi-ti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih ural} na tel. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GOSPA SREDNIJH
LET z izkušnjami nudi pomoč starejši osebi ali pri varstvu otrok. Tel. 0038666-282252.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca je ponovno odprta vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure. Tel. 228297.
ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547.
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) dajemo v najem neTezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razledom in centralnim ogrevanjem. Mesečno
600.000	lir + približno
200.000	lir stroškov. Tel. 212457.
DAJEMO V NAJEM
prostore primerne za urad ali ambulanto v centru Opčin. Tel. 212735 od 16. do 18. ure.
MLADO	PRO-
DAJALKO išče upeljana trgovina v centru mesta. Pisne prijave pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Mlada prodajalka«.
MLADA TUJKA, bivajoča na Krasu, išče delo kot otroška varuška, hišna pomočnica ali oskrba starejših oseb. Tel., v večernih urah, na št. 225968.
IŠČEM zidarskega mojstra za popravilo 300 meterske strehe. Tel. 575145 - 54390.
PRODAM AX3 letnik 90, 80.000 prevoženih km, 5 vrat, bele barve, električne šipe in zaklepanje, lepo o branjem poceni prodam. Tel. 573141 (Tomo).
IŠČEMO starejšo gospo, brez obveznosti, za gospodinjstvo in nego invalida, 24 ur na dan. Kličite v večernih urah na tel. 040/228781.
TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, man-dole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel. 0347-4847310 (Izidor).
UOKVIREJANJE SLIK, fotografij, posterjev... po grosističnih cenah. Dodatne ugodnosti za slikarje, fotografe in za večja naročila. Velika izbira posterjev in grafičnih reprodukcij. Za najlepša božična darila. Tel. 040/393473.
BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico.
GeC TOURS priporoča:
1SCHIA - avtobus - hotel 3* polni penzion - Silvestrovanje:
450.000 lit
BUDIMPEŠTA - avtobus - 4 dni - hotel 3* - polpenz.: 269.000 lit SUPER KLUB V DUBROVNIKU TO NI VSE! tel 0038666-549588
Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V ponedeljek, 8. decembra bomo odprti. Tel. 229253.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. V četrtkih ztaprto.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
PRI KUKUKOVIH v
Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21.
PRISPEVKI
Ob 1. obletnici smrti Edvarda Grgiča iz Bazovice darujeta Marija in Nardi Bandi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici.
Ob 3. obletnici smrti dragega moža in očeta se ga spominjajo žena Norčka ter hčeri Livia in Marta in darujejo
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
5.12.1945 - 5.12.1997: ob rojstnem dnevu nepozabnega Klavdija daruje teta Marta 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na Maria Hr-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
vatiča daruje Bernarda Kuret 50.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj.
Ob smrti Karla Miliča darujeta družini Guštin (Repen 76) 200.000 ter Purič (Repen 97) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 2. obletnici smrti Anemarije Grgič daruje mož Karlo z otrokoma
200.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Karla Miliča darujejo Hrovatič Roza z družino (Col 51) 30.000 lir, Julka Škabar (Repen 106) 25.000 lir in Marija Guštin (Repen 154)
50.000	lir za repentabrsko cerkev.
V spomin na Davota Košuto darujejo družine Unussi in Benedetti
100.000	lir za SD Vesna.
5. 12. 1996	5. 12. 1997
Ob prvi obletnici smrti dragega
Edvarda
Grgiča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Pepca in otroci z družinami
Bazovica,
5. decembra 1997
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
LJUBLJANA / SLOVESNOST OB 100-LETNICI ROJSTVA
GORICA / ZBORNIK STUDI GORIZIANI
Robertu Hlavofyju v hvaležen spomin
Na Žalah se je ob svojcih zbrala množica prijateljev
Več zapisov o Slovencih
V ospredju slovenske slovnice
Tržaško zamejstvo in Ljubljana sta v včerajšnjih dopoldanskih urah na ljubljanskih Zalah počastila spomin na umetnika, zdravnika, humanista, javnega delavca in narodnega borca dr. Roberta Hlavatvja ob 100-letnici njegovega rojstva (f. M. Magajna). Zbralo se je presenetljivo veliko ljudi od Hlavatyjevih stanovskih kolegov do slikarjev, od uglednih osebnosti in predstavnikov borčevske organizacije do zgolj Hlavatyjevih znancev in prijateljev, tako iz njegovih ljubljanskih kot tržaških in istrskih let nadvse plodnega delovanja in ustvarjanja za skupnost. Številno zastopstvo iz Trsta so sestavljali predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev, kateri je, Čeprav se je takrat imenovala drugače, Hlavaty dolgo vrsto let predsedoval, predstavniki SKGZ in pa elani društva in pevskega zbora Tabor z OpCin, kjer je Hlavaty nazadnje živel in zapustil nepozabne vtise kot človek velike kulture, vedrine in ljudskosti. Svečanosti je prisostvovala Hlavatyjeva hčerka z družino in drugimi svojci.
Svečanost je potekala pri družinski grobnici, z izbranimi besedami jo je povezovala mag. Zvonka Zupančič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske medicinske fakultete. Po uvodni pesmi kvarteta Ave pred staro cerkvico na Zalah se je razvil sprevod do grobnice, kjer je prvi spregovoril predsednik ZSKD v Italiji, pesnik Ace Mermolja. Kratko je Hlavatyja označil kot javnega kulturnega delavca v Trstu in posebej še kot umetnika-slikarja, ki si je v slovenski likovni umetnosti ustvaril vidno vlogo zlasti kot akvarelist. »Hlavaty se je preizkusil z raznimi tehnikami - je dejal Mermolja - vendar nam ostajajo pred oCmi predvsem njegovi akvareh. S to, danes malo uporabljeno tehniko, je lahko najbolje izražal svoj pesniški svet. Voda, ki je pri akvarelih nujna, prikrije podobe s skoraj nevidnim filtrom. Ob vsej slikarjevi vitalnosti in optimizmu bi njegove slike težko označil kot vesele; optimistične morda ja, povsod pa se utrne zamišljen ton, meditacija o svetu, ki nam pošilja temaC-nejše odtenke, s katerimi se slikar bo-
ri, ne da bi prevladah nad lučjo. Vitalizem in humor je Hlavaty izrazil v karikaturah. V njih je z nekaj potezami iskal to, kar je za obrazi; skratka, psiho, v katero lahko prodremo tudi z nasmeškom.»
Pesnik in podpredsednik SAZU Ciril Zlobec je v sozvočju s Hlavatyje-vo navezanostjo na kraške skale prebral tri svoje pesmi na tematiko kamna, po pesmih Vigred in Lipa zelenela je, ki ju je, kljub okrnjenosti ubrano zapel moški zbor KD Tabor pod vodstvom Armanda Skerlavaja, pa je spregovoril Hlavatyjev stanovski kolega dr. Vrbovšek v imenu Društva slovenskih stomatologov in poudaril njegov lik ne samo visoko usposobljenega zobozdravnika, pac pa tudi lik zdravnika-humanista z globokim občutkom za socialne stiske ljudi.
V imenu Mestnega odbora Zveze borcev NOB Ljubljana je spregovoril predsednik Kroupa, Hlavatyjev rojak Češkega izvora. »Čeprav je bil sin Čeških staršev, ki se je rodil pred 100 leti v Trstu - je dejal - je ves njegov bit izžareval pripadnost in naklonjenost ljudem, narodu in pokrajini, kjer je prebival.« V nadaljevanju je govornik poudaril, da se je dr.Hlavaty med drugo svetovno vojno takoj vključil v organizacijo Osvobodilne fronte v Ljubljani in sodeloval pri organiziranju PNOO v trstu. Govoril je o njegovi vnemi pri vzpostavljanju sanitetne službe v slovenski Istri takoj po osvo-
boditvi, o njegovem neumornem kulturnem delovanju na Tržaškem in ga označil kot »vedrega človeka, ki je rad imel ljudi, posebno našega primorskega človeka«, in sklenil:»Pred 15. leti je njegovo nemirno srce usahnilo, a plod njegove dejavnosti za ohranjanje slovenskega življa v zamejstvu, se nadaljuje in se bo nenehno nadaljeval«.-
Zadnji je spregovoril še družinski prijatelj Hlavatyjevih, tržaški rojak dr. Plesničar in med drugim dejal: »Čas mineva in napravi svoje. Tudi krista-li, zato da pridobijo svojo dragoceno obliko in lepoto, rabijo svoj Cas. In tako po teh minulih letih, ko ga ne srečujemo več nasmejanega med nami, se nam podoba našega Hlavatyja bolj in bolj kristalizira v lepoto. Bil je pac naš dragi zdravnik in umetnik, toda bil je tudi Človek, ki je ta naš mah narod napravil za svojega, se vanj vtkal in se z njim poistovetil, zanj živel in se mu nenehno razdajal«.
Morda je bil v teh nekaj besedah najlepši povzetek vsega, kar je bilo izrečenega na občuteni spominski svečanosti, ki jo je s petjem sklenil vokalni kvartet Ave, na desetine in desetine rok pa je na Hlavatyjev grob položilo rdeCe nageljne hvaležnega spomina poleg vencev, ki so jih položili predstavniki ZSKD, Mestne Zveze združenj borcev NOB in ministrstvo za zdravstvo slovenske vlade.
Jože Koran
Že v prejšnjih zvezkih goriškega zgodovinskega Časopisa »Studi Gori-ziani«, ki jo izdaja goriška Državna knjižnica, smo velikokrat brali o krajevni in širši slovenski problematiki. V zadnji številki, ki je označena kot štiriinosemdeseta (datum je julij -december 1997), najdemo kar nekaj spisov, ki opominjajo na dogajanje v slovenskem prostoru. Najprej je tu obsežen spis Giovannija Talloneja o slovenskih slovnicah in priročnikih za študij slovenskega jezika (42 strani), potem pa še spis Roberta Spazzalija o fašistični stranki v Ljubljani v obdobju nemške zasedbe od leta 1943 do 1945 (24 strani). Število strani obeh spisov smo omenili zato, ker ima publikacija 162 strani. Ze to kaže, da je slovenska problematika tokrat zelo zaznavno prisotna. To še posebej velja, če omenjenim zapisom dodamo ocene nekaterih knjig, ki so tesno povezane s slovensko stvarnostjo. Luca Geroni ocenjuje knjigo »I Lichtenreiner«, t. j. katakog razstave, ki je bila lani v Gorici in Ljubljani (Lichtenreinerji so bili slikarji, ki so poslikali cerkve na obeh straneh današnje meje). Otello Silvestri ocenjuje lani v Gorici izšlo knjigo »Transalpina. Un binario per tre po-poli«, kjer je zbranih več spisov, tudi slovenskih avtorjev, o bohinjski železnici. Fulvia Verani pa ocenjuje knjigo Corrada Belcija »Quel confine manca-to«, kjer je govor o povojnih odnosih v Istri.
Dodajmo še, da je Giuliana De Simone objavila katalog periodičnih tiskov na mikrofilmih v goriški državni knjižnici. Med temi je tudi precej slovenskih, bodisi takšnih, ki so jih že prej hranili v tej knjižnici, kot tudi takšnih, ki so jih dobili od drugod. Iz dunajske nacionalne knjižnice so npr. dobili komplet GabršCkove Soče.
Zelo zanimiv je razčlenjen spis Giovannija Talloneja z naslovom »Gram-matiche e sussidi didattici per lo studio della lingua slovena - Rassegna storica e bibiografico-storica di cinque secoli (1584 - 1996)«. Kot že sam naslov pove, gre za analitičen prikaz vsega, kar smo na tem področju Slovenci ustvarili kot tudi veliko tega, kar so drugi napisali o slovenskem jeziku. Avtor je opravil raziskavo v ljubljan-
ski Narodni in univerzitetni knjižnici kot tudi v knjižnici v Milanu, Benetkah, Padovi, Vidmu, Gorici in Trstu. Vzel je v poštev 110 naslovov, ki jih vse podrobno omenja v svojem spisu. ZaCenja seveda pri Bohoričevi slovnici, omeni številne slovenske slovnice in druge knjige, ki so do današnjega dne izšle v raznih slovenskih mestih, seveda tudi pri nas na Primorskem. Omenjene so slovnice in druge podobne publikacije, ki so izšle širom po svetu. Posebej so omenjene italijanske slovnice za Slovence.
V svojem spisu z naslovom »Un fa-scismo dl frontiera: II fascismo repub-blicano di Lubiana (1943 - 1945). R°' berto Spazzali najprej omeni fašistično stranko v Ljubljani ustanovljeno leta 1951, ko je bil del Kranjske priključen Italiji in je nastala tako imenovana Ljubljanska pokrajina. Slo je seveda za uvožene italijanske državljane, ki so skušali dobiti, ponekod jim je to tudi uspelo, na svojo stran tudi Slovence, še zlasti v organizaciji Dopolavoro. V drugem delu avtor podrobneje preučuje fašistično re-publikinsko stranko v ljubljanski pokrajini od leta 1943 do konca vojne, kar je dokaz, da so italijanski fašisti ostali v teh krajih tudi potem, ko so jih v septembru 1943 zasedli Nemci. Avtor navaja bogato dokumentacijo iz arhivskih virov kot tudi študije slovenskih avtorjev in piscev iz fašističnega tabora.
Ne smemo mimo omembe drugih spisov v tej številki »Studi Gorizia-ni«. Antonella Gallarotti omenja stare rokopise in knjige, ki so jih našli v Coroninijevem dvorcu na Cingrafu, Gioacchino Grasso piše o zmani italijanski igralki Giuseppini Strepponi, ki je nastopila tudi v Gorici. O mizarjih v furlanskem Marianu, ki so sloveli po izdelavi stolov, piše Fulvio Filiput, o Michaelstaedterju in Pečarju piše prof. Sergio Tavano. Sledi še zapis o delovanju goriške državne knjižnice, v katerem vodstvu je letos prišlo do zamenjave. Prejšnjega direktorja Otella Silvestrija, ki je bil upokojen, je zamenjal Marco Menato, ki je že podpisan kot glavni urednik Časopisa.
Marko VValtritsch
KNJIŽNE NOVOSTI / ESEJI IN ŠTUDIJE MIRANA KOŠUTE
VIDEM / MEDNARODNI SIMPOZIJ
Vzporedni književnosti
Knjiga Scritture parallele izhaja pri tržaški založbi Lini
Pestrost hrvaške kulture
Sopotnika, katerih pota potekata vzporedno: na takšen odnos med slovensko in italijansko književnostjo, ki sta nastajali na istem območju, kaže naslov knjige Mirana Košute Scritture parallele. Vendar pa je s podnaslovom Dialogih di frontiera tra letteratura slovena e italiana izražena težnja, v prvi vrsti avtorjeva, da med omenjenima literaturama le vzpostavi vez, naCne nekakšen dialog. Knjiga, v katerih je zbranih vec študij in esejev, napisanih v različnih obdobjih (nekateri spisi so bile že prej objavljeni, za sedanjo so bili praviloma prirejeni), izhaja v teh dneh pri tržaški založbi Lint, predstavili pa jo bodo v ponedeljek, 8. decembra, ob 17.30 v tržaški knjigarni Minerva (Ul. San Nicold 20).
Knjiga je razdeljena v štiri vsebinske sklope, v prvem Miran Košuta obravnava prevode slovenskih književnih del v italijanščino. Ob obširnem študijskem zapisu Tamquam non essent? je zelo zanimiva kronološka bibliografija prevodov slovenskih del v italijanščino. V drugem poglavju Košuta obravnava slovensko založniško dejavnost v Italiji v obdobju fašizma, esej Cronaca di ima morte annunciata je izšel letos v zborniku Piccola editoria e stam-pa tra le due guerre (založnik Franco Angeli) in takrat smo o njem že pisali.
Tretje poglavje je posvečeno literarni kritiki, prinaša pa dva zapisa, prvi govori o dilemah tržaške slovenske književnosti, drugi pa o odnosih med italijansko in slovensko literaturo v Italiji 20. stoletja. Posebno pozornost pa Miran Košuta (ne samo) v tej knjigi posveča
dvema slovenskima literatoma tržaško-obmej-nega območja, ki sta v italijanskem proštom zelo cenjena: »kozmičnega« pesnika Srečka Kosovela avtor obravnava v tesni povezavi z mejo (oz. raznimi mejami), pisatelja Alojza Rebula pa predvsem v luči njegovih 10 ključnih besed.
Na Videmski univerzi je 20. in 21. novembra Fedora Ferluga-Petronio, profesorica hrvaškega jezika in književnosti, organizirala v sodelovanju s Centrom za mednarodne odnose tamkajšnje univerze mednarodni simpozij »Uvod v študij hrvaškega jezika, literature in kulture«. Namen simpozija je bil prikazati s temami širokega spektra vso pestrost hrvaške kulture, ki se je oplajala na križišču raznih narodov. Zato so bili na simpoziju poleg jezikoslovnih in literarnih referatov še posebej dobrodošli prispevki, ki so obravnavali kulturne vezi s sosednjimi narodi.
Številni so bili lingvistični referati, ki so jih posredovali Avgust Ko-vaCec, Marko Samar-džija, Josip Silič, še zlasti zanimivi so bili tisti, ki so obravnavali pluriling-visticne leksikografske teme, ko je bilo razvidno
iz posegov Nives SironiC in Igorja Gostla. Problematiko na žalost premalo znanih hrvaških latini-stov sta si delila Darko Novakovič in Pavle Kne-zovič, o starejših obdobjih hrvaške filozofije pa sta spregovorila Ivica Martinovič in Ljerka Schiffler. Na simpoziju ni manjkalo predavanje z didaktičnega področja, ki sta ga štiriroCno vzorno posredovali Mirjana Be-njak in Vesna Hadži-Pož-gaj. Veliko zanimanja so vzbudila tudi predavanja iz hrvaške književnosti, ki so jih prispevali Mirko TomasoviC, Pavao Pavličič, Boris Senker, Slavica Stojan in Miroslav Pa-lameta.
Se posebno pozornost pa so vzbudila predavanja o medsebojnih kulturnih vezeh Hrvaške s sosednjimi narodi. O ita-lijansko-hrvaških odnosih so tako spregovorili Mladen Machiedo, Sanja RoiC in Renata Hace-Ci-
tra, o jezikovnih hrvaško-madžarskih vplivih An-drea Csillaghy, o poljsko-hrvaških vezah Andrzej Litwornia.
Se posebno številna so bila primerjalna predavanja iz slovenske in hrvaške literature in kulture, ki so jih posredovali Janez Rotar, Vladimir’ Osolnik, Durda Strsogla-vec in Francka Premk. Poudariti je treba, da so ta predavanja o vzajemnih stikih med hrvaško in slovensko kulturo zelo pomembna, ker se precej redko pojavljajo na mednarodnih simpozijih. Čeprav je Hrvate in Slovence v preteklosti marsikaj razdvajalo, bi morda le veljalo pomisliti na nekatera obdobja, ki so bila pomembna za oba naroda, kot npr. 16. stoletje, stoletje protestantizma iz kmečkih uporov.
Usodnost tega obdobja je prikazala v svojem referatu Francka Premk, ki je poudarila, da verjetno
le ni zgolj sluCaj, da je bil ta simpozij organiziran v Vidmu, na furlanskih tleh, saj je že Trubar v odločilnih letih svoje dejavnosti sodeloval ne samo s Hrvati, temveC tudi s furlanskim reformatorjem Narcisom in Pramperom. Na te misli se je ob koncu simpozija navezal akademik Augu-st KovaCec, ki je izrazil željo, da bi podobni simpoziji na temo kulturnih vezi, ki spajajo hrvaški, slovenski, furlanski, italijanski in druge obmejne narode, morali postati neka stalnica ne samo v Vidmu, temveC tudi v Zagrebu in Ljubljani.
Simpozija se je udeležilo veliko število uglednih gostov, med njimi tudi konzula Miroslav Bertoša in Nada Ružič z generalnega konzulata Republike Hrvaške v Trstu ter konzul Paolo Petiziol s Češkega konzulata v Vidmu.
(hr)
ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE / DOKUMENT EVROPSKEGA PARLAMENTA
SRBIJA / PO RAZVELJAVITVI
Začetek pogajanj naj bo za vse kandidatke istočasen
O tem bo odločal bližnji vrh EU - Slovenija je bila dobro ocenjena
Šibi tokrat že tretjič izbirajo predsednika
Nekateri že trdijo, da bo tako ali drugače zmagala levica
BRUSELJ - Evropski parlament se je včeraj s 373 glasovi »za«, 28 »proti« in 58 vzdržanimi glasovi torej zavzel za začetek pogajalskega procesa z vsemi prosilkami, ki izpolnjujejo koe-benhavnske politične pogoje iz leta 1993, kar pa izključuje Slovaško. Ta po oceni Evropske komisije zaradi nezadostne ravni demokracije ne izpolnjuje političnih kriterijev za članstvo. Za to državo parlament predlaga "zamrznitev" procesa, dokler v Bratislavi ne bo prišlo do konkretnih političnih sprememb, ki bodo zagotovile izboljšanje ravni demokracije. Pri tem je parlament predlagal, naj unija poleg Cipra »intenzivna pogajanja« začne s kandidatkami, ki jih je Evropska komisija ocenila za najbolj pripravljene:	Poljsko,
Češko, Madžarsko, Estonijo in Slovenijo.
Kot sta po glasovanju dejala glavna predlagatelja resolucije o širitvi, Arie Oo-stlander in Enrique Baron Crespo, je parlament s tem zavrnil ostro razlikovanje med kandidatkami, kot ga je v Agendi 2000 predlagala Evropska komisija, saj bi takšna delitev lahko povzročila »lažne upe« med izbrankami in nepotrebne »frustracije« med neizbranimi. Po drugi strani pa je s tem izrazil priznanje ocenam, ki jih je o posameznih kadidatkah podala komisija, saj tem po »tehnični in izvedenski strani« ni moč ničesar očitati. Parlamentarna resolucija vsebuje tudi ocene o posameznih kandidatkah; avtor ocene o Sloveniji je italijanski evropski poslanec Roberto Spe-ciale. Parlament Sloveniji priznava dinamiko njenega gospodarstva, s katerim je
država dosegla najvišjo raven dohodka na prebivalca med prosilkami za članstvo. Poleg tega parlament ugotavlja, da Slovenija izpolnjuje politične kriterije, ki jih je unija zastavila na vrhu v Koebenhavnu in »na znanje« jemlje odločitev slovenskega parlamenta za ratifikacijo pridmžitve-nega sporazuma in ustrezne ustavne spremembe.
Evropski parlament je v glasovanju brez razprave o več kot sto amandmajih zavrnil tudi amandma o Sloveniji, ki ga je k parlamentarnemu poročilu o širitvi unije predlagal italijanski poslanec Gianfranco Dell'Alba. Ta je predlagal, naj parlament sprejme ugotovitev, da Slovenija ni opravila vseh ustavnih in zakonskih spremb, ki se nanašajo na lastninsko pravi-
co in so predvidene v španskem kompromisu. Po zavrnjenem predlogu naj bi parlament svet EU pozval, naj vsako odločitev, ki zadeva Slovenijo, podredi dosledni uveljavitvi teh določil, z dokončno rešitvijo dvostranskega spora z Italijo vred.
Parlament pa poudarja tudi potrebo po individualni obravnavi kandidatk, tako da bodo tempo pogajanj narekovala prizadevanja in pripravljenost vsake posamezne kandidatke. Zato je parlament podprl predlog o rednem letnem preverjanju napredka v prosilkah za članstvo. Ce ho ta ocenjen dobro, se bodo kandidatke na tej podlagi lahko vključile v intenzivno fazo pogajanj.
Evropski parlament se je v resoluciji zavzel za te-
meljito reformo institucij unije se pred vstopom prve članice v povezavo in torej s tem za zgodnjo medvladno konferenco, ki naj bi dokončno odgovorila na to vprašanje. Do medvladne konference naj bi prišlo med letom 2000 in 2002. Konfrerenca naj po mnenju evroparlamentarcev služi tudi za krepitev odnosov s Turčijo, ki ni del širitvenega procesa, zato pa ji je ponujeno sodelovanje na konferenci, v okviru katere naj bi bile obravnavane teme, pomembne za prihodnje približevanje uniji. Kot je znano, Ankara sicer zavrača sodelovanje na konferenci, če ji unija ne bo poslala jasnega signala, da se ji odpiraja vrata do povezave. Država je celo namignila, da bi se ob neugodni rešitvi njenega vprašanja
utegnila odvrniti od EU.
Predsedniki vlad in držav EU bodo morali o širitvi dokončno in soglasno odločiti prihodnji teden v Luxembourgu, v procesu sprejemanja odločitve pa bodo poleg predlogov Evropske komisije upoštevali tudi mnenja Evropskega parlamenta.
Petnajsterica zaenkrat sicer še ni našla skupnega jezika o širi tv, vendar pa se po poročanjih virov iz Bruslja vse bolj nagiba k čim manjšemu razlikovanju med prosilkami za članstvo. Diplomatski viri v Bruslju pravijo, da so pritiski za takšno rešitev "zelo močni", nagibanje k njeni potrditvi pa tudi sad "sposobnega lobiranja" držav, ki so bile po komisijinem predlogu "iz igre izločene". (STA)
BEOGRAD - Nekaj več kot 7 milijonov in 200 tisoč volilnih upravičencev bo v nedeljo že tretjič izbiralo med sedmimi kandidati novega srbskega predsednika. Ni pa rečeno, da jim bo na ponovljenih predsedniških volitvah to tudi uspelo, prav tako ne v drugem krogu čez dva tedna, ker obstaja resna nevarnost, da bo tudi tokrat Volilna udeležba tako nizka, da ne bodo dosegli volilnega praga.
Za srbske predsedniške volitve se je prijavilo skoraj trideset kandidatov, a od teh jih je volilna komisija potrdila le sedem, ki so izpolnili vse predpisane pogoje. To so kandidat levega bloka Milan Milutinovič (zunanji minister ZRJ), predsednik Srbske radikalne strake (SRS) Vojislav Šešelj, vodja Srbskega gibanja za prenovo (SPO) Vuk Draškovič, predsednik Socialdemokracije Vuk Obradovič, predsednik Demokratskega centra Dragoljub Mičunovič, predsednik Liberalno-de-mokratske stranke Predrag Vuletič in kandidat skupine občanov Mio-drag Vidojkovič. Zadnja dva sta popolna neznanca na srbskem političnem prizorišču, a ker so na volilnih listah razvrščeni po cirilski azbuki, sta oba pred Draškovičem.
Glede na zadnje neuspele volitve bi morali biti favoriti Milutinovič, Šešelj in Draškovid. Pri tem pa je treba omeniti, da je za levico zadnjič kandidiral bivši predsednik ZRJ Zoran Lilič, ki pa je v drugem krogu prejel
manj glasov kot Šešelj. Volilna kampanja je bila tokrat bolj medla kot zadnjič. Edina zanimivost so bili verbalni spopadi med Šešljem in Draškovičem, od katerih bi lahko imel največ koristi prav Milutinovič. Ta je bil zelo umirjen in je med predvolilno kampanjo pogosto načenjal zunanjepolitične teme ter med drugim poudarjal pomen »vrnitve Srbije v mednarodno skupnost«. Za temi temami je capljal tudi Draškovid, medtem ko je Šešelj poudarjal, da zunanja politika ni v pristojnosti srbskega predsednika. Resnici na ljubo tudi druge pristojnosti ne bodo več take, kot so bile, dokler je bil srbski predsednik Slobodan Miloševič. Ko je ta presedlal z republiškega na zvezni stolček in postal predsednik ZRJ, je bilo vsakomur jasno, da bodo pristojnosti srbskega predsednika le formalne.
Nič čudega torej, da med srbskimi volilci ni pretiranega zanimanja. Da bi bila mera polna, se številne stranke zavzemajo za bojkot. Med njimi je najpomembnejša Demokratska stranka (DS) Zorana Dindiča. Ljudje so siti volitev in političnih igric tako med opozicijskimi kot med vladnima strankama. Med političnimi opazovalci se med drugim utrjuje prepričanje, da bo tako ali drugače zmagal Milutinovič, ker bo medarod-na skupnosti zatisnila marsikatero oko, samo da bi preprečila izvolitev Vojislava Šešlja.
Švica in Vatikan razočarala Žide
LONDON - Svetovni judovski kongres (WJC) je razočaran nad Švico in Vatikanom, ki nista pokazala zadostne pripravljenosti za sodelovanje na londonski konferenci v zvezi z zlatom, ki so ga med drugo svetovno vojno pokradli nacisti. Tajnik WJC Elan Steinberg je tik pred koncem srečanja podprl zahtevo mednarodne rimske zveze, naj Vatikan odpre svoje arhive. Švica pa se je po mnenju Steinberga skrila za že dosežena prizadevanja glede vprašanja pojasnitve in povrnitve premoženja.
Celotna hrvaška vlada toži novinarja Globusa
ZAGREB - Na zagrebškem regionalnem sodišču se je začel sodni proces proti hrvaškemu novinarju Davorju Butkovidu, zaposlenem pri tedniku Globus, ki ga 22 ministrov hrvaške vlade toži zaradi objave članka o korupciji. Zaslišanja se je udeležilo dvanajst članov vlade, med njimi premier Zlatko Mateša in zunanji minister Mate Granič. Obtoženi je v članku, objavljenem 26. septembra, povzel poročilo, ki ga je pripravila ameriška družba Kroll Associates, v njem pa obtožuje hrvaško vlado, da je močno skurumpirana ter da je povezana z organiziranim kriminalom.
Proces proti Paponu se spet nadaljuje
BORDEAUX - Na prizivnem sodišču v francoskem Bordeauxu se po dveh tednih prekinitve nadaljuje proces proti Mauriceu Paponu, obtoženemu zločinov proti človeštvu med nemško okupacijo med letoma 1942 in 1944. 87-letni Papon se je štirinajst dni zdravil v bolnišnici v bližini Bordeauxa zaradi ponavljajoče se pljučnice.
JUŽNA AFRIKA / PRED KOMISIJO ZA MIR IN SPRAVO
Za VVinnie Mandelo so vse obtožbe smešne in zarota rasističnega režima
Priče pa jo obtožujejo osmih umorov in domnevih mučenj nasprotnikov
JOHANNESBURG - VVinnie Madizike-la Mandela, ločena žena južnoafriškega predsednika, je končno spregovorila pred komisijo za resnico in spravo. Umirjeno in skoraj izzivalno je poskušala izničiti ysa dosedanja pričevanja, ki jo obtožujejo, da je kriva mučenj, umorov in da je celo bila v stikih z južnoafriško rasistično policijo. Vztrajala je pri tezi, da so obtožbe zarota prejšjega rasističnega režima, ki jo poskuša na vse načine diskreditirati.
»Na smeh mi gre, to so stvari vredne najhujše blaznosti,« je ocenila pričevanja svojih žrtev. Zanjo so torej vse obtožbe »smešne«, a v svojem zagovoru ni prepričala. Se več, vsa dosedanja pričevanja so v glavnem potrjevala mnenje, da je ta ženska »nora, hudobna in skrajno nevarna«. Njena vloga v Afriškem narodnem kongresu je torej skoraj gotovo zapečatena. Njeni poznavalci pa so prepričani, da bo prej ali slej ustanovila svojo »radikal-populi-stično« gibanje, ker ji privržencev med obubožanim prebivalstvom ne manjka.
Njena protislovna vloga se je začela v drugi polovici osemdesetih let, ko so ji
rasistične oblasti po dolgih letih konfina-cije v Brandfortu dovolile, da se vrne v Soweto. V črnskih getih je takrat vladalo izredno napeto ozračje. VVinnie je zbrala skupinico fantov in z njimi ustanovila nogometno društvo Mandela United Football Club. V resnici pa so bili nogometaši njeni osebni stražarji, tolpa pretepačev, ki so bili oboroženi celo s kalaš-nikovi in z ročnimi bombami. Mandela United Football Club je kaj kmalu vzpostavil ozračje strahu in terorja v Sovvetu, tako da so jih bili ljudje siti in so med pohodom proti VVinnieni hiši poslopje zažgali. To pa je ni ustavilo. Svoje napore je osredotočila na domnevne policijske
konfidente, ki naj bi jih ugrabljala, muči-	-s. |||| i' ti||gM
la in ubijala. Na svoji vesti, naj bi imela	ili
osem umorov, med drugimi tudi umor	
zdravnika sovvetskih revežev Abuja Bak-	
ra Asvata.	
VVinnie Mandela se je v začetku devetdesetih let že zagovarjala pred sodiščem, a ji krivde niso dokazali, ker ji je njen šofer zagotovil alibi, pred sedanjo komisijo pa je povedal, da se je lagal, ker ji je hotel pomagati.	
VOLITVE / VOLČIČ S SLOVENSKIMI VOLILCI V KC "L. BRATUŽ"
Uspešno nastopanje ob usklajenih stališčih
V ospredju je bila manjšinska problematika pa tudi gospodarstvo - Mulitsch na srečanju z vodstvom obrtnikov
V centru Lojze Bratuž je bilo v sredo osrednje srečanje kandidata Oljke za senat, Mitje Volčiča, s slovenskimi volilci v mestu. Izpostavljena so bila predvsem specifična vprašanja, s katerimi se spopada manjšinska skupnost, Čeprav je pogovor zajel tudi druga področja, zlasti gospodarstvo in načrtovanje razvoja teh krajev, vlogo meje v preteklosti, danes m jutri, iskanje načina za premoSCanje ideo-lofkih ovir in ustvarjanje strpnejšega okolja.
Volčič je že takoj na začetku srečanja pojasnil, da namerava nadaljevati delo, ki ga je zastavil pokojni Darko Bratina in izrazil najvecjo pripravljenost, da zahteve in stališča manjšine zagovarja v najvišjem forumu, to je v parlamentu. Stališča in zahteve morajo biti seveda enotna in usklajena znotraj manjšine, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nesmotrno zapravljanje energije, brez možnosti konkretnih rezultatov. V teh prizadevanjih bo treba izkoristiti, v primerjavi s preteklostjo danes ned-
NOVICE
vomno ugodnejše politično ozračje, in iskati podporo tudi pri evropskih institucijah.
Sicer pa je VolCiC opozoril, da ne kaže iz vprašanja zaščitnega zakona ustvarjati tabuja. »Raje imam nepopoln zakon, ki pa se ga da z izvršilnimi normami izboljšati.«
Posegi iz vrst sogovornikov so bili, Čeprav ubrani na manjšinsko problematiko, dokaj različni. Bernard Špacapan je ugotavljal, da se kljub dejstvu, da se večina slovenskih volilcev prepoznava v Oljki dogajajo poskusi izločanja stranke SSk, opozoril na nujnost razrešitve vprašanja enotnega predstavništva, na potrebo, da se v postopku institucionalne reforme, ohrani specifičnost Dežele.
Predlog o nekakšnem poseganju v urejanje odnosov (medstrankarske zdrahe) v manjšini je kandidat jasno in gladko zavrnil.
Deželni tajnik SSk Brecelj je dejal, da je spomenica, ki je bila izročena oktobra lani podtajniku Fassinu že skupna platforma in ugotavljal, da st-
vari, kljub težavam, le gredo v pravo smer. Damjan Paulin je podčrtal vprašanje zagotavljanja finančnih prispevkov kulturnim ustanovam. Medtem ko je Igor Orel, ravnatelj SGZ izpostavil pomen razreševanja gospodarskih vprašanj, je Igor Komel (SKGZ) ugotovil, da je sodelovanje manjšinjskih komponent v zadnjem Času napredovalo, skrbi pa ga dokajšnja pasivnost v volilni kampanji.
Danes dopoldne se bo Mitja Volčič sprehodil med volilci v Krminu, zvečer, ob 20.30, pa bo imel srečanje v kinodvorani Italia.
Z vse bolj intenzivno volilno kampanjo je zaposlen tudi kandidat pola, Dario Mulitsch. Iz krajšega sporočila povzemamo, da je imel srečanje z upravnim odborom združenja obrtnikov, ki so poleg drugih vprašanj, navedli tudi ugotovitev, da v goriški občini še ni bilo urejena obrtniška cona. Obrtnike skrbi tudi stalno privijanje davčnega vijaka, neurejenost predpisov itd.
”Delikatessen”, igra v narečju
"Delikatessen” je naslov odrskega dela, s katerim se bodo drevi v Kulturnem domu v Gorici predstavili elani gledališke skupine "Gruppo triestino” in italijanskega gledališča z Reke. Avtorja teksta v tržaškem narečju sta Carpinteri in Faraguna. Zgodba se dogaja v začetku stoletja v Trstu, v Času av-stro-ogrske monarhije. Delo je režiral Gianfranco Saletta, ki v igri tudi nastopa. Predstava izven abonmaja bo ob 20.30 ponovitev pa jutri ob isti uri.
Miklavž v centru Lojze Bratuž
Odrasli se radi spominjamo, kako smo kot otroci vsako leto nestrpno pričakovali prihod Miklavža. Tudi naši otroci ga prav tako pričakujejo in, zakaj ne, tudi mi odrasli bi radi dobili še kakšno darilo. Morda pa se bo letos zgodilo, da bo Miklavž obdaroval skupaj z otroki tudi odrasle...V Kulturnem centru Lojze Bratuž je že vse živo in vsi, odrasli in otroci se trudijo, da bodo Miklavžu in vsem vam, ki si želite srečanja z njim, pripravili prisrčen sprejem z igrico, glasbo, petjem in plesom. Vse to se bo dogajalo jutri, 6. t.m., ob 16.30.
Na pošti akcija Telethon, pokojnine INPS že danes
Ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo pokojnine zavoda INPS, ki sicer imajo dospelost 7. decembra, zaCeh izplačevati že danes, 5. decembra. Danes in jutri pa bo po vsej državi potekala sofidar-nostna akcija "Telethon”. Gre za zbiranje denarne pomoči za raziskovalno dejavnost v boju proti mišični distrofiji in drugim genetskim boleznim. Pri pobudi sodeluje, poleg radijske in televizijske službe, tudi poštna uprava. V poštnih uradih se namreč na posebnem tekočem raCimu 260000 zbirajo denarna sredstva. Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešCa, da bodo jutri, sočasno z izvajanjem pobude "Telethon” v vseh, tudi manjših središčih, imeli odprta okenca za vplačilo prispevkov. V Gorici bo to mogoCe narediti na glavni pošti, kjer bo okence jutri odprto do 22. ure.
Proces proti Fiorelliju
Pred goriškim okrožnim sodiščem se bo danes nadaljeval proces proti občinskemu svetovalcu zelenih Fiorelliju in proti odgvomemu uredniku Časopisa Isonzo/SoCa Leopoldu de Gironcoliju zaradi žalitve preko tiska. Fiorelli je v intervjuju, dajal ocene o nekdanjih goriških upraviteljih, med drugim o županu Scaranu. Zeleni vabijo somišljenike, da se udeležijo današnje razprave na sodišču. Proces se je zaCel že prejšnji mesec, a so ga odgodili, tudi zaradi tega ker je tožilec spremenil obtožnico proti de Gironcoliju.
Socialni problemi pod drobnogledom
V torek se je v Kulturnem domu zaključil uspešen filmski niz “Alcol & celluloide”, ki ga je priredilo združenje alkoholikov na zdravljenju AGAT . Vse štiri projekcije filmov na izrazito socialno tematiko so bile dobro obiskane, saj je bila osrednja dvorana doma vedno polna, kar kaže veliko zanimanje za tematike, ki gredo od alkoholizma do mamil in podobno. Organizatorjem gre pohvala za pomemben kulturni prispevek pri razvijanju razmišljanja in debate vprašanj sodobne družbe.
Vsaki projekciji je sledila debata, ki je bila ob vseh priložnostih poglobljena in zanimiva. Disku-tanti so izluščili tegobe in psihološke zapreke, v katerih se lahko znajdejo posamezniki. Prvi večer je debato vodil dr. Bernard Špacapan, nasledjega novinar Franco Femia, nato mednik škofijskega lista Renzo Boscarol, zadnjega pa dr. Roberto Urizzi. Poleg osrednjih pobudnikov društva AGAT so sodelovali še Transmedia in Kulturni dom, pokrovitelj pa je bila Fundacija goriške hranilnice.
KRMIN / PALAČA LOCATELLI
Na ogled je tudi nekaj dragocenih slovenskih tiskov
Ob razstavi tudi knjižni sejem
V	goriški državni knjižnici hranijo vrsto dragocenih slovenskih knjig. Nic čudnega ni v tem, saj so v avstrijskih Časih v to knjižnico prihajali skoro vsi tedanji slovenski tiski. Tudi Časopisov je v njej bilo veliko. Zal je veliko periodike izginilo med prvo svetovno vojno. Se zlasti tista tiskana v Gorici. Zaradi tega so pred kratkim tu dobili mikrofilm takratne goriške SoCe, ki je neizčrpen in nepogrešljiv vir za vsakogar, ki se želi seznaniti s takratno slovensko dejavnostjo v mestu in deželi.
V	goriški knjižnici imajo dragocene slovenske tiske. Omenil bi le dva. Tu je eden redkih ohranjenih izvodov Dalmatinove biblije (kot je znano, je ljubljanski škof Hren dal sežgati protestantske knjige, le redke so se ohranile). Tu imajo tudi po en izvod vseh treh letnikov prvih Lu-blanskih noviz iz let 1797 do 1799.
V	teh dneh so na ogled v palači Locatelli v Krminu. V sobah prvega nadstropja županstva je namreč razstava zemljevidov iz Napoleonovega Časa ter tudi nekaj plakatov in knjig iz istega obdobja. Na ogled so zemljevidi, ki so jih narisali francoski vojaški kartografi kot tudi zemljevidi, ki so izdelek beneških, avstrijskih in drugih risarjev. V ospredje sodijo karte Furlanije, Goriške, Dalmacije, Veneta in seveda tudi Kranjske ter drugih av-strijskib dežel. Ogledamo si lahko tudi zemljevide takratne Evrope in brž
GASILCI / OB PRAZNIKU SVETE BARBARE
Več pozornosti prevenciji
V zadnjem letu so opravili več kot 2.500 najrazličnejših posegov
Sveti Miklavž
prihaja v Gorico
Pričakali ga bomo z igrico, petjem in plesom.
Jutri, 6. decembra, ob 16.30.
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, drev. XX. septembra 85
Gasilci so vCeraj praznovali zavetnico sv. Barbaro. Na slovesnosti ob tej priložnosti je pokrajinski poveljnik podal obračun dela v zadnjih 12 mesecih. V tem Času so opravili 2.574 posegov (+12%). Od tega je bilo 407 požarov, 131 prometnih nesreč, 14 krat so reševali osebe in 18 krat preverjali stabilnost poslopij. Zaradi škode, ki jo je povzročila voda, so opravili 136 posegov, dodatnih 200 pa samo ob neurju 13. in 14. septembra letos. Obračun dopolnjujejo
številni manjši posegi (zlasti za uničevanje gnezd os in drugih žuželk). V obračun sodi tudi 3.840 delovnih ur, ki so jih goriški gasilci opravili na območju potresa v Umbriji in Markah.
Poveljnik je poudaril pomen vloge gasilcev ne le v primeru sile paC pa predvsem v prevenciji. Pozval je k sodelovanju tudi druge organe javne varnosti, delodajalce in obceme, ki z vestnim izvajanjem zakona 626 lahko pripomorejo k omejevanju nezgod.
ugotovimo, kako so se v dvesto letih spremenile meje na naši celini.
Razstavo, ki bo odprta do prvih dni januarja, je ob podpori krminske občine in nekaterih sponzorjev, uredil Marino De Grassi, ki je pri svoji založbi Laguna izdal tudi zajeten katalog. Ta se pridružuje tistim, ki so jih o tem Času izdali največ na Videmskem, kjer praznujejo dvestoletnico podpisa miru med Francozi in Avstrijci, ki je znan kot mir v Campoformidu.
V občinski dvorani nekdanjega kina Italia v Krminu pa je do 21. de-
Goriška državna knjižnica vabi danes ob 17. uri v razstavne prostore knjižnice v Ul. Mameli na odprtje goriškega dela razstave Napoleonovih zemljevidov. Razstava je povezana z ono v Krminu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi katalog
cembra odprta prodajna razstava knjig nekaterih goriških, tržaških in furlanskih založnikov.
Kljub predprazničnemu Času in seveda namenu priporočiti nakup knjig kot darilo za božic in novo leto, se moramo vprašati, zakaj so zmožni takšno razstavo, ki pritegne tudi nekaj tisoC obiskovalcev, prirediti v majhnem Krminu in ne v Gorici, kjer bi najbrž bilo veC bodisi obiskovalcev kot ljudi, ki bi na tak naCin prišli do stojnice na kateri prodajajo knjige.
Marko VValtritsch
__________________KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.00-17.40-
19.20-	21.00-22.30-0.30 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovran Atkinson.
VITTORIA 3 16.20-18.20-
20.20-	22.20-0.30 »Facciamo fiesta«. Igrata Alessandro Gassman in Lorena Forteza.
CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. TRŽIČ
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Ipotesi di complotto«. Mel Gibson in Julia Roberts.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
moška %# oblačila ,
ul. Carducci 24
tel. 537561
M PRIREDITVE
KD DANICA sporoča, da bo Miklavž obiskal vrhov-ske otroke danes ob 18.30 v KSC Danica. Pričakali ga bodo z igrico RdeCa kapica.
SKD HRAST vabi na miklavževanje z igrico sveti Miklavž v Doberdobu danes ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
KD BRIŠKI GRIČ vabi drevi ob 20. uri na miklavževanje v domu na Bukovju. Sodelovali bosta skupini Show dance ZSKD in Ritm SG-SRG Dom Gorica.
V PODGORI bo miklavževanje danes ob 17.30 v župnijski dvorani v priredbi PD Podgora. Pred prihodom Miklavža bodo nastopili elani otroške dramske skupine društva Podgora.
KD KRAS DOL-POLJA-NE prireja miklavževanje danes ob 19. uri v šoli na PalkišCu. Pred prihodom Miklavža in izročitvijo daril bo kratka otroška igrica. Društvo sporoča tudi, da bo Miklavž v popoldanskih urah obiskal starejše krajane v Dolu in na Poljanah.
KD SKALA GABRJE prireja miklavževanje jutri, v soboto, 6. decembra, ob 19. uri na sedežu. Dramski odsek KD Briški grič bo uprizoril igrico Veselo pričakovanje.
H ŠOLSKE VEŠij
SDZPI prireja tečaj Tehnike prodaje za operaterke v trgovskem sektorju za ženske nad 25. letom starosti. TeCajnice dobijo tudi štipendijo (1.900.000 lir). Učnih ur je 380, od teh 80 delovne prakse. Tečaj bo do marca na goriškem sedežu SDZPI v glavnem dopoldne. Na razpolago je še nekaj prostih mest, treba pa se je prijaviti Cimprej. Informacije in prijave na sedežu SDZPI, Ul. della Croce 3 -tel. 81826, vsak delavnik (razen sobote).
Zapustila nas je naša draga
Roža Zavadlav vd. Lutman
Pogreb bo danes, 5. decembra, ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice v štandreško cerkev in na domače pokopališče.
Žalujoči hci Duška ter sinovi Perin, Pepi in Dušan z družinami.
Standrež,
5. decembra 1997
Sekcija VZPI Dol-Jamlje izreka sožalje družini pokojnega Riharda Kobala.
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Paolu Kobalu iskreno sožalje
delovni kolektiv didaktičnega ravnateljstva v Dolini
UCenci, učitelji in starši C.O.S. »Fran Venturini« sočustvujejo z učiteljem Paolom ob prerani izgubi oCeta.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646'5358
ITALIJA / SPODBUDNI PODATKI_
Istot potrdil podatke o novembrski inflaciji
Če se bo sedanji trend nadaljeval do konca leta, bo letošnja inflacija najnižja po letu 1968 (1,3%)
RIM - Statistični urada Istat je potrdil podatke iz vzorčnih mest in cene so bile tako tudi v novembru precej »hladne«, saj je letna inflacija tako kot oktobra znašala 1, 6 odstotka, mesečna sprememba pa je znašala 0, 3 odstotka.
Poprečna letna inflacija pa je bila 1, 8-odstotna, Ce dodamo še podražitev tobaka pa 1, 9-odstotna. Ko bi se ta težnja nadaljevala do konca leta, bi letos zabeležili najnižjo inflacijo po letu 1968, ko je znašala le 1, 3 odstotka.
Meseci poviški so bili po podatkih Istata najbolj občutni pri stroških za rekreacijo, prireditve in kulturo (+0, 7 odstotka). Na ta dvig cen so najbolj vplivale podražitve knjig. Pri oblekah in obutvi so zabeležili +0, 6 odstotka, pri opremi in dobrinah za stanovanja pa so zaradi podražitve pohištva zabeležili 0, 5-odstotno inflacijo. Zaradi pocenitve zlata so najnižjo mesečno inflacijo (-0, 1 odstotka) zabeležili pri po-
stavki dobrine in razne storitve.
Glede na letno nihanje cen so najvecje podražitve zabeležili pri postavkah stanovanja, voda, elektrika in goriva, zdravstvo in zdravstveni stroški ( + 3, 9 odstotka), obleke in obutev (+2, 5 odstotka), najnižje podražitve pa pri rekreaciji, prireditvah in kulturi (+1 odstotek), pri pohištvu in stanovanjski opremi (+1, 1 odstotka) in pri prevozih (+1, 2 odstotka). Negativno inflacijo -0, 5 odstotka pa so zabeležili pri prehrani.
Glede na glavna pokrajinska mesta pa so najvišjo mesečno inflacijo zabeležili v Benetkah (+0, 6 odstotka), v Trstu, Genovi in Campo-bassu +0, 4 odstotka, v Turinu, Bologni, Anconi, Potenzi, Reggio Cala-brii in Palermu +0, 2 odstotka in v Cagliariju le 0,1 odstotka.
Letna inflacija je bila najvišja v Campobassu (+2, 5 odstotka), v Neaplju in Cagliariju +2, 2 odstotka in v Benetkah +1, 9 odstotka.
EVROPA IN SLOVENIJA / STEČAJI PODJETIJ_
V	evropskih dižavah število manjše, v Sloveniji narašča
V	Evropi jih je bilo za 1,2% manj, v Sloveniji pa 27,5% več
LJUBLJANA - Dun & Brad-street je zbral podatke iz 14 evropskih držav o številu stečajev v prvi polovici letošnjega leta in jih primerjal z enakim obdobjem lanskega leta. Kot kažejo podatki, se je skupno število stečajev v prvem polletju letos glede na enako obdobje leta 1996 zmanjšalo za 1,2 odstotka, in sicer s 95.241 na 94.137. V devetih evropskih državah se je število podjetij v stečaju zmanjšalo, v petih pa povečalo.
Analitiki I, Poslovne informacije d.o.o., so po enaki metodologiji pregledali stečaje, prisilne poravnave in likvidacije slovenskih podjetij in ugotovili, da se je njihovo število povečalo za 27,5 odstotka, in sicer z 91 v prvi polovici leta 1996 na 116 v enakem obdobju letošnjega leta.
Kot kaže raziskava D & B, vodilne svetovne družbe za posredovanje bonitetnih in drugih po-
slovnih informacij, se je število stečajev najbolj, skoraj za 18 odstotkov, povečalo na Portugalskem (s 309 v prvi polovici leta 1996 na 364 v enakem obdobju letos). Sledijo Belgija, kjer se je število stečajev povečalo za desetino (s 3738 na 4113), Nizozemska (za šest odstotkov, z 2740 na 2905), Nemčija (za 4,9 odstotka, z 12.499 na 13.111) ter Francija (za 2,2 odstotka, z 31.368 na 32.058). Število stečajev pa se je najbolj zmanjšalo na Irskem (za 16,1 odstotka, s 335 na 281), sledijo Finska (za 15,5 odstotka, s 1165 na 984), Avstrija (za 14,3 odstotka, z 2839 na 2434), Španija (za 13,4 odstotka, s 5689 na 4929), Švedska (za 10,4 odstotka, s 6256 na 5605), Norveška (za 5,9 odstotka, s 1897 na 1785), Velika Britanija (za 3,7 odstotka, z 20.720 na 19.962), Danska (za dva odstotka, z 942 na 923) ter
Švica (za 1,3 odstotka, s 4744 na 4683).
Pred letom dni je bilo število stečajev v' 14 evropskih državah, zajetih v raziskavo, v prvi polovici leta 1996 za 2,6 odstotka večje kot v enakem obdobju leja 1995.
D & B redno zasleduje tudi plačevanje zapadlih računov'. V državah EU so se razmere v prvi polovici letošnjega leta glede na enako lansko obdobje rahlo izboljšale. To pomeni, da je letos zamujalo za več kot 15 dni od zapadlosti 35 odstotkov računov, lani pa 38 odstotkov. Na eni strani izstopajo nemška podjetja, ki imajo 15 dni po zapadlosti odprtih še 19 odstotkov računov, na drugi - negativni -strani pa izstopajo nizozemska, belgijska in podjetja iz Velike Britanije, ki zamujejo za veC kot 15 dni v povprečju s 45 odstotki računov. (STA)
____________SLOVENIJA / ANKETA IZVOZNE DRUŽBE___
Poleg zahodnoevropskega postaja kg nekdanje Jugoslavije vedno bolj zanimiv za slovenske izvoznike
LJUBLJANA - Kot so med drugim pokazali rezultati ankete, ki jo je Slovenska izvozna družba (SID) oktobra izvedla med 133 slovenskimi izvozniki, poleg zahodnoevropskih trgov postaja za izvoznike vse bolj pomembno območje nekdanje Jugoslavije. Vse pogostejše so zahteve tujih kupcev po prodaji na t.i. odloženo plačilo, kar povečuje tveganja neplačila - ta zavaruje SID. Izvozniki pa si želijo tudi bolj aktivno vlogo SID na področju financiranja izvoza s krediti z valutno klavzulo oz. s krediti v valuti posla. Zato bo družba zlasti na teh področjih poslovanja okrepila svojo vlogo.
Anketo so poslali na naslove 336 izvoznikov, njeni re-zulati pa bodo v pomoC pri nadaljnjem razvoju družbe, katere osnova naloga je pospeševati izvoz in zagotavljati konkurenčne razmere nastopanja slovenskih podjetij s svojimi storitvami na tujih tr-
gih. V proračunu za prihodnje leto naj bi družba imela postavko 800 milijonov tolarjev za regresiranje realne obrestne mere za izvozne kredite. Z njo bi lahko financirali za veC kot 40 milijard tolarjev izvoznih kreditov. Za zavarovanja - to ni proračunska postavka - pa naj bi namenili 650 milijonov tolarjev.
Na podlagi sprememb zakona o SID in posebnih varnostnih rezerv bo družba prihodnje leto uvedla tudi zavarovanje pred tečajnim tveganjem. S tem bo izvoznike zavarovala ne samo pred tveganjem neplačila oz. nepravočasnega plačila, temveč tudi pred tveganjem fluktuacije valut. To zavarovanje bo opravljala za raCun države, tako da bo SID slovenska podjetja zavarovala pred tveganjem, ki ga v mednarodni trgovini povzroča nestabilno monetarno okolje. Ta sredstva so se v letošnjem proračunu s sprva predvidenih 800 milijo-
nov tolarjev zmanjšala za 650 milijonov tolarjev, namenili pa so jih v posebne varnostne rezerve. Ta znesek ne omogoča pokritja omenjenih tveganj večini domačih izvoznikov, zato se še niso odločili, kako jih bodo razdelili. Pričakujejo, da bodo v proračunu za leto 1998 za te ne-mene dobili vsaj še milijardo tolarjev. Predstavnik SID Kramar je tudi ponovil, da poslov v ZRJ ne bodo zavarovali, dokler državi ne bosta vzpostavili diplomatskih odnosov. V BiH pa je že možno zavarovati nekatera tveganja.
Izvozniki so v anketi odgovarjali tudi na vprašanja o strukturi izvoza. Kot se je pokazalo, gre za izrazito usmerjenost v trajne potrošne dobrine ter v potrošne dobrine, manj pa je izvoza storitev in kapitalskih dobrin. Najpogostejše oblike oz. pogoji plačil, ki jih izvozniki uporabljajo v svojih izvoznih poslih, je prodaja na odloženo
plačilo. SID zavaruje tveganje neplačila s posebno storitvijo - srednjeročnim komercialnim zavarovanjem. Kot je dejal Kramar, se bodo v kratkem sestali z vsemi izvozniki, ki uporabljajo to storitev (na področju izvoza opreme so to zlasti Metalna, Iskratel, Se naprej pa računajo tudi na Litostroj, na področju inženiringa zlasti Rudis in Smelt, precej pa jih je tudi na področju gradbeništva). Vse boljše postaja po Kramarjevih besedah tudi osnovno poznavanje SID, za kar so po rezultatih ankete najbolj zaslužni mediji in neposredni stiki družbe s poslovnimi bankami.
Po Kramarjevih besedah je opaziti nadpovprečno sodelovanje podjetij s SID na novogoriškem in celjskem območju, podpovprečno na Gorenjskem, sodelovanje ljubljanskih in mariborskih podjetij pa je v povprečju. (STA)


NOVICE
Do oktobra slovenski primanjkljaj znašal 865 milijonov dolarjev
LJUBLJANA - Slovenija je v letošnjem oktobru izvozila za 794,3 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 863,7 milijona dolarjev blaga. V letošnjih prvih desetih mesecih je bil slovenski izvoz blaga vreden 6,93 milijarde dolarjev, uvoz pa 7,79 milijarde dolarjev, sporoča državni statistični urad. Tako izvoz kot tudi uvoz blaga v letošnjih prvih desetih mesecih sta bila za 0,4 odstotka manjša kot v enakem lanskem obdobju. Oktobrski primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino po prvih statističnih podatkih znaša 69,4 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa 92 odstotkov. Slovenija je v prvih desetih mesecih letos zabeležila 865 milijonov dolarjev trgovinskega primanjkljaja, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 88,9-odstotna. Slovenski izvoz se je oktobra glede na september povečal za 4,6 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je večji za 3,1 odstotka. Oktobra je bil v primerjavi s septembrom bistveno večji tudi uvoz, ki je zrasel kar za 13,3 odstotka. Uvoz blaga v letošnjem oktobru pa je bil glede na lanskega oktobrskega večji za 4,1 odstotka. (STA)
Novembra za 0,2 odstotka dražji industrijski izdelki pri proizvajalcih v Sloveniji
LJUBLJANA - Industrijski izdelki pri proizvajalcih so biti novembra v primerjavi z oktobrom dražji za 0,2 odstotka, v primerjavi z novembrom lani pa za 7,1 odstotka, so sporočiti iz državnega urada za statistiko. Novembrske cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile v primerjavi s predhodnim mesecem v skupini reprodukcijskega materiala višje za 0,1 odstotka, v skupini blaga za široko porabo za 0,3 odstotka, za 0,1 odstotka dražja pa so čila tudi sredstva za delo.
—					
					
I 4. DECEMBER 1997		INDEKS MIB-30: +1,23			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.785	+1,15	Mediaset	8.360	-1,50
Bca di Roma	1.451	+2,11	Mediobanca	12.825	+3,52
Bca Fideuram	i 7.550	+1,81	Montedison	1.513	+1,68
Bco Ambros.	5.490	-2,30	Olivetti	977	+0,67
Benetton	27.550	-0,75	Parmalat	2.525	+1,41
Comit	4900	-1,14	Pirelli Spa	4.615	-0,86
Credit	4.895	+2,26	Ras	16.240	1,01
Edison	10.300	+4.28	Rolo	25.300	+0,87
Eni	9.890	-0,32	Saipem	9.200	-1,33
Fiat	5.195	+1,13	San Paolo To	15.540	+4,79
Generali	39.950	-2,61	TIM	7.380	+1,30
Imi	18.860	+2,28	Telecom Ita	11.085	+0,94
Ina	3.085	-0,92			
Italgas	6.880	-1,45			
La Fondiaria	8.530	-0,96		•	
				1	
	
4. DECEMBER 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1737,500
EKU	1943,920
nemška marka	980,530
francoski frank	292,850
funt šterling	2915,530
nizozemski gulden	870,100
belgijski frank	47,520
španska pezeta	11,600
danska krona	257,520
irski šterling	2554,650
grška drahma	6,250
portugalski eskudo	9,590
kanadski dolar	1223,250
japonski jen	13,430
švicarski frank	1213,340
avstrijski šiling	139,330
norveška krona	242,310
švedska krona	223,530
finska marka	324,400
		
		
4. DECEMBER 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1717,00	1747,00
nemška marka	971,00	988,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	855,00	880,00
belgijski frank	46,63	48,44
funt šterling	2868,00	2948,00
irski šterling	2506,00	2601,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,05	6,65
kanadski dolar	1199,00	1234,00
švicarski frank	1197,00	1222,00
avstrijski šiling	136,85	141,35
slovenski tolar	10,15	10,40
	4. DECEMBER 1997	v Ufi	AH
*	valuta	nakupni	prodajni
Z <r	ameriški dolar	1720,00	1755,00
	nemška marka	970,00	995,00
	funt šterling	2895,00	2950,00
5 o	švicarski frank	1196,00	1226,00
*rt n L-	belgijski frank	46,48	48,48
w	h-	francoski frank	287,00	297,00
	danska krona	252,00	262,00
J? ^	norveška krona	237,00	247,00
3 h	švedska krona	217,00	227,00
•< U	kanadski dolar	1201,00	1241,00
5C v fV|	flj	portugalski eskudo	9,09	9,99
Z? M	nizozemski gulden	854,00	879,00
cc	avstrjski šiling	136,70	141,20
o	španska pezeta	11,10	12,20
<	grška drahma	5,94	6,74
M	irski šterling	2511,00	2591,00
IS^KjS	japonski jen	12,920	13,92
	avstralski dolar	1115,00	1185,00
9 11P™8	madžarski florint	8,50	10,00
X* v	hn/aška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
ŽARIŠČE
Ta naš zamejski »nacionalizem«
Bernard Špacapan
Ze več let se nadalju-je neka bolj ali manj prikrita politična igra, ki bi rada prikazala en del manjšine v luči ne-• kega zastarelega nacionalizma in nepopustljivega narodnega integra-lizma. Seveda z vsemi negativnimi prizvoki in pomeni, ki jih te definicije nosijo s seboj. In v gledanju nekaterih strategov politične in civilne družbe naj bi prav krog stranke Slovenske skupnosti spadal v ta anahronistični in celo za sožitje ob meji nevaren okvir. Zdaj, ko je na oblasti leva sredina (in mnogi radi pozabljajo, da je Slovenska skupnost ustanovni član koalicije Oljke), naj bi prišel čas za ustvarjanje multikulturne družbe, za preseganje občutka narodne pripadnosti, za iskanje neke nove srednjeevropske identitete, ipd.
Mislim, da je tako gledanje in mišljenje za našo skupnost izredno nevarno in da ogroža njen obstoj. To trdim, čeprav vsak dan opažam, da se narodna zavest v klasičnem smislu močno in zelo hitro manjša, da najbrž mešani zakoni že prevladujejo, da so mnoge na-
še organizacije v velikih težavah zaradi upadanja članstva, da mladini vrednote iz prejšnjih časov malo pomenijo.
Kljub vsemu ostajam prepričan, da je zavest o pripadnosti naši narodni skupnosti še vedno osnova za ohranjanje identitete in torej za razvoj in obstoj narodnega telesa. Problem iskanja identitete je danes bolj kot kdaj prej prisoten v razvoju posameznikov in je razlog za mnoge motnje psihološke narave. Problem posameznikov je osnova za probleme skupin in če gre za ogrožene skupine postanejo težave še bolj očitne.
Naš »nacionalizem« je samo narodnoobrambne narave; nikakor ni in ne sme biti agresiven do druge narodnosti.
Pot v.takozvano multikulturnost je vsekakor, razen redkih častnih izjem, enosmerna. Nekdo je to lepo izrazil s tem, da tak razvoj pelje v nastajanje »Italijanov, ki govorijo slovensko«. Z vsem spoštovanjem, ki ga lahko imamo do večinskega naroda, to ne sme in ne more biti naš cilj.
ii
Prepričan sem, da je še mogoče dvigniti raven naše narodne zavesti, toda le z resnim in sistematičnim pristopom k tej zadevi. Predvsem je potrebno iskanje enotnosti. Na žalost gredo stvari trenutno v'popolnoma drugačno smer. Vsi predlogi za ustanovitev demokratično izvoljenega telesa, ki bi nas zastopal, so propadli. Levica vztrajno sili, v imenu delitve moči, v vedno večje ločevanje (glej volitve za zadrugo Primorski dnevnik). Na tem področju je torej treba veliko narediti. Samo enotno zastopstvo bi morda znalo trezno preudariti, kaj je za našo skupnost najboljše, ko gre za notranje politične zadeve naše države in za odnose s Slovenijo in v bodočnosti z Evropo. Ne-
smiselno in škodljivo je obnašanje levih strank, ki se ne zavzemajo dovolj za to, da bi lahko stranka Slovenske skupnosti izvolila svojega predstavnika v Deželni svet; ali izbire v občini Devin-Nabrežina, ki so privedle do bistvenega zmanjšanja naše prisotnosti v tej upravi, ipd.
Samo enotnost in homogenost v narodnoobrambnih zadevah more povečati ugled naše skupnosti, navznoter in navzven. Ob tem pa so seveda važni še drugi aspekti, kot na primer spoznavanje in spoštovanje naše pretekle in polpretekle zgodovine. Nadalje trdna povezanost s Slovenijo, za katero vsi upamo, da bo postala vedno bolj verodostojna država. Potrebno je tudi, da se naši izvoljeni politični predstavniki, zlasti tisti na najvišjih ravneh, še bolj zavzemajo za narodne koristi. V raznih zakonih in določilih državne in deželne vlade je veliko točk, ki bi jih lahko uporabili, če bi jih dovolj poznali.
Mislim, da bi lahko šli na pot multikulturnosti in iskanja novih identitet samo če bi izpolnjevali te pogoje.
CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON NA 18 IN 24 MESECEV
g 18-mesečne zakladne vrednotnice CTZ se koristijo s 15. decembrom 1997 in zapadejo 15. junija 1999,24-mesečne CTZ pa se koristijo s 15. decembrom 1997 in zapadejo 15. decembra 1999.
g Zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, in sicer 15. junija 1999 oz. 15. decembra 1999, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice. Fizične osebe in drugi enakovredni subjekti bodo na osnovi zak. odloka 239/96 prejeli nominalno vrednost vrednotnic neto po odbitku davčnega odtegljaja v višini 12,50%.
g Vrednotnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
g CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 9. decembra. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij.
g Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
g Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 15. decembra.
g Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca d’Italia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
g CTZ se uradno kotirajo.
g Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
KOROŠKA / KANCLERJEV OBISK
Klima zadržan do sporne resolucije
Avstrijo ne namerava pogojevati pristopa Slovenije k EU s priznanjem Staroavstrijcev
CELOVEC/DUNAJ -Avstrijski zvezni kancler Viktor Klima je med svojim včerajšnjim enodnevnim obiskom na Koroškem zadržano komentiral sporno resolucijo koroške deželne vlade in deželnega zbora, ki pogojujeta avstrijsko soglasje k pristopu Slovenije k Evropski uniji s priznanjem nemške manjšine v Sloveniji in z vrnitvijo njihovega premoženja. V pogovoru z novinarji je Klima s tem v vzezi poudaril, da zagovarja »izbalansirano« obliko manjšinske zaščite, metem ko je načelno pogojevanje s ciljem, da se »nekoga izključi iz mednarodnega mirovnega procesa«, po njegovi oceni »nemogoče«.
Avstrijski zvezni kancler je v pogovoru z novinarji še dodal, da se z resolucijo koroške deželne vlade«lahko shaja«, ker - vsaj po kanclerjevi oceni - ne pogojuje izrecno priznanja nemške manjšine in vrnitve njihovega premoženja z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, nikakor pa to ne velja za dodatno resolucijo koroškega deželnega zbora, iz katere je tako pogojevanje jasno razvidno.
Klima je na Koroškem zavzel svoje stališče tudi
Dosje o Trbižu zaZOl
TRST - Dosje Trbiž 2.006 je pripravljen. Včeraj sta ga izročila predsedniku deželnega odbora Giancarlu Cru-derju novoizvoljeni trbiški župan Franco Baritussio in tajnik odbora za »igre brez meja« Piergi-orgio Baldassini.
Dosje odgovarja na 23 predvidenih vprašanj, ki obravnavajo razne aspekte: pravne, mete-reološke, športno organizacijske. Nakazuje razpoložljive strukture, organizacijo zdravstva in olimpijskega naselja. Danes bodo gradivo izročili italijanskemu olimpijskemu odboru, ki bo moral izbrati italijanskega kandidata za ZOI 2.006. Odbor bo odločil do januarja.
Predsednik odbora Cruder je menil, da s skupno kandidaturo Koroška, FJK in Slovenija tolmačijo evropski duh in so odraz novega duha in športne solidarnosti. To so po Cruderjevi oceni tudi tehtni argumenti v prid te kandidature.
do avstrijske študije o »nemško govoreči skupnosti v Sloveniji«, ki jo je včeraj na zunanjem ministrstvu na Dunaju predstavil avstrijski zgodovinar Stefan Karner in v kateri zgodovinar pride do zaključka, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji nedvoumno obstaja, čeprav gre v bistvu le še za ostanke le-te. Konkretno naj bi v Sloveniji še živelo 1813 pripadnikov nemško govoreče manjšine, pri čemer je malo več kot polovica avtohtonega prebivalstva. Študija obsega nekaj nad 700 tipkanih strani, zajame pa zgodovino nemško govorečih od leta 1939 do leta 1995.
Klima je v zvezi z nemško manjšino v Sloveniji napovedal, da se bo avstrijska vlada v po-gajanih s Slovenijo »z vsemi močmi« zavzemala zanjo, osnova zato pa bo rezultat obeh znanste-vnih študij. Ob tem je spomnil na tozadeven dogovor med obema dr-
žavama in poudaril, da bo po včerajšnji predstavitvi znanstvene ocene avstrijskega zgodovinarja treba počakati še na strokovno mnenje slovenske strani oz. zgodovinarja
Dušana Nečaka.
Bolj odprt je bil zvezni kancler glede odločitve Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC), ki se je v torek izrekel za Celovec in s tem za kandidaturo treh dežel za Zimske olimpijske igre 2006 ob tromeji Avstrija-Slo-veni j a-F urlani j a-Julij ska krajina. Napovedal je, da bo avstrijska zvezna vlada »storila vse, da bodo čimprej sklenjeni vsi tehnični in administrativni
sporazumi s Slovenijo kot tudi z Italijo« in da bo Avstrija »v zelo intenzivni obliki lobirala pri predstavnikih drugih držav in v mednarodnih
inštitucijah, da bo kandidatura »Iger brez meja« tudi dokončno prodrla in dobila podporo Mednarodnega olimpijskega komiteja septembra 1.1999.
Ivan Lukan
Kamen Nemška manjšina obstaja
DUNAJ - V Sloveniji so »ostanki nemškogo-voreče manjšine,« je zapisno v zaključnem poročilu raziskave, ki jo je vodil graški zgodovinar, univerzitetni profesor Stefan Kamer. Ugotovitve raziskave so na Dunaju včeraj predstavili na avstrijskem zunanjem ministrstvu.
Raziskovalci so ugotovili, da y šestih slovenskih mestih in njihovi okolici živi 1.813 pripadnikov nemškogo-voreče manjšine in »še kakih sto oseb,« ki pripadajo tej manjšini.
Raziskavo, ki jo je leta 1995 naročilo avstrijsko zunanje ministrstvo, so opravili na podlagi podatkov zadnjega popisa slovenskega prebivalstva aprila 1991 in na osnovi Karnerjevih terenskih raziskav.
V popisu so izhajali iz podatka o »Nemcih, Avstrijcih ali pripadnikih nemškogovoreče manjšine«. V okviru Karnerjevih raziskav pa je bilo izprašanih 118 oseb, od katerih so zbrali tudi zvočne zapise. Zgodovinar zato trdi, da se leta 1991 vse nemškogovoreče osebe še niso upale deklarirati za nemškogovoreče.
Več kot polovica pripadnikov nemškogovoreče manjšine naj bi bila po podatkih raziskave naseljena na območju šestih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Lendave, Celja in Ptuja. Karner meni, da je za razseljenost nemškogovoreče manjšine, ki je sprva si-
cer poseljevala celotno slovensko ozemlje, krivo dejstvo, da se je lahko obdržala le v bližini večjih aglomeracij. Italijanska manjšina se je, nasprotno, naselila na določenih območjih Slovenije, tako Kamer.
Glede pravnega položaja v Sloveniji sta Karner in veleposlanik
Franz Cede, ki na avstrijskem zunanjem ministrstvu vodi urad za pravice manjšin, ugotovila, da slovenska ustava ne pozna izraza manjšina ali narodnostna skupnost, ampak dosledno uporablja izraz »avtohtona narodna manjšina«. Kamer pravi, da je raziskava pokazala, da več kot polovica pripadnikov nemškogovoreče manjšine izpolnjuje tudi pogoj avtohtonosti. Izpolnjen je namreč osnovni pogoj, da vsaj tri generacije živijo na določenem območju.
Nesporen odgovor na osrednje vprašanje raziskave, »Ali je v Sloveniji nemškogovoreča
manjšina ali ne?« je zato pritrdilen, je ugotovitve povzel Karner, ki vodi tudi Ludwig-Bolt-zmarmov inštitut za raziskavo posledic vojne v Gradcu in na Dunaju. Ker je bilo glavno merilo, ki so si ga postavili raziskovalci, pogoj »nemškogovoreči«, ra' ziskava ne ugotavlja, koliko je v Sloveniji Nemcev in koliko Staroavstrijcev. Znanstveno je tako obstoj manjšine dokazan, priznati jo mora le še uradna politika. (STA/APA)
ŠPORT
Petek, 5. decembra 1997
_________NOGOMET / VČERAJ V MARSEILLEU___
Izžrebali skupine za SP Ugodno za Italijane
»Azzurri« bodo igrali s Čilom, Kamerunom in z Avstrijo
SP V FRANCIJI
Tako v skupinah
MARSEILLE - Z ekshibicijsko tekmo med selekcijama Evrope in Ostalega svet tre krajšo in ljubko slovesnotjo (prvič na odprtem) so včeraj v Mar-seilleu izžrebali skupine svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto6. v Franciji. Otvoritvena tekma 10.6. bo v Parizu med uradnimi svetovnimi prvaki Brazilci in Skoti, SP pa se bo končalo z velikim finalom v nedeljo, 12. julija.
Za včerajšnjo svečanost je po vsem svetu vladalo izredno zanimanje, saj je nogomet, glede popularnosti in medijske odmevnosti gotovo šport številka ena. Z žrebom osmih skupin se je tako dejansko začela »mrzlica SP«, ki bo do prihodnjega poletja ka-talizirala interes skoraj vseh športnikov po svetu.
Sreča je bila pri žrebu spet naklonjena Italiji, saj so ostale skupine, vsaj po mnenju strokovnjakov, veliko bolj izenačene. »Azzurri« bodo namreč v B skupini igrali s Čilom, Avstrijo in Kamerunom. V italijanskem taboru niso skrivali svojega zadovoljstva, čeprav je bil v včerajšnjih izjavah zvezni trener Cesare Maldini dokaj previden. Dejal je namreč: »Igrišče bo pokazalo, če smo imeli srečo ali ne. Avstrija je zmagala v zelo konkurenčni kvalifikaci-sjki skupini. Čila ne poznamo, kot tudi Kamerun je za nas prava neznanka. Temeljito bomo zato morali preučiti naše nasprotnike.«
»Politično« dokaj zanimiva je gotovo skupina F, v kateri si bosta stala nasproti Nemčija in Jugolsa-vija ter ZDA in Iran. Spanci gotovo niso imeli sreče pri žrebu, saj bodo igrali proti Nigeriji in Bolgariji. Pa tudi druge skupine so dokaj izenačene.
Pari osmine finala, po menju	tukajšnjih
strokovnjakov, naj bi bili naslednji: Brazilija - Avstrija, Španija - Danska, Nizozemska - Jugoslavija, Argentina - Anglija, Italija
- Norveška, Francija - Bolgarija, Nemčija - Belgija, Romunija - Hrvaška.
To so seveda le predvidevanja. V teku prvenstva bo seveda prišlo do velikih presenečenj.
Pred žrebom skupin so igrali ekshibicijsko tekmo, v kateri je Ostlai svet z Ronaldom in Bastituom na čelu povsem zasluženo premagal Evropo.
Ostali svet - Evropa 5:2 (5:1)
STRELCI: Lacatus v 1. min., De Avila v 16. min., Ronaldo v 22. in 42. min., Batisutat v 30. in 37. min., d.p. Margas avtogol v 60. min.
OSTALI SVET: Song’ o (46’ Ruiz Diaz), Myung Bo Hong, Margas, Naybet, Nyati, Nakata, Sellimik, De Avila (46’ Wynalda), Bemal, Batistuta (60’ Burton), Ronaldo (60’ Suli-mani).
SODNIK: VVeissiere (Frncija).
EVROPA: Kopke (46’ Grodas), Pfeinfenberger, Costacurta, Hierro (46’ Jokanovič), Lemoine (46’ Colding), Balakov, Inče, Zidane, Locatus, Kluivert (436’ Durie), Bokšič.
Na sliki AP: z včerajšnjega žreba.
SKUPINA A
Brazilija
Škotska
Maroko
Norveška
SKUPINA B
Italija
Čile
Kamerun
Avstrija
SKUPINA C
Francija Južna Afrika Saudova Arabija Danska
SKUPINA D
Španija
Nigerija
Paragvaj
Bolgarija
SKUPINA E Nizozemska Belgija Južna Koreja Mehika
SKUPINA F
Nemčija
ZDA
ZR Jugoslavija Iran
SKUPINA G
Romunija
Kolumbija
Anglija
Tunizija
SKUPINA H
Argentina
Japonska
Jamajka
Hrvaška
ODBOJKA / K01MPEX NUOVA KREDITNA
Franko Drasič novi trener
Zamenjal je Dušana Blahuto
Franko Drasič je novi trener ženske ekipe Koimpexa Nuove Kreditne. Nadomestil je Dušana Blahuto, ki je po sobotnem domačem porazu proti Dolu odstopil.
Vodstvo SZ Sloga nam je včeraj poslalo naslednje sporočilo:
»Po odstopu prof. Dušana Blahute z mesta trenerja ženske ekipe Kompex Nuo-va Kreditna, ki nastopa v italijanski državni B-2 ligi in po pogovorih, ki jih je vodstvo dništva imelo v teh dneh z njim in z ostalimi elani trenerskega aktiva SZ Sloga sporočamo, da je bil za trenerja omenjene ekipe imenovan izkušeni strokovnjak prof. Franko DrašiC in da bo naloge pomožnega trenerja še naprej opravljal Marko Kralj.
Vodstvo društva se prof.
Dušanu Blahuti zahvaljuje za dosedaj opravljeno delo. Prof. Blahuta ostaja še nadalje elan trenerskega kolektiva SZ Sloga z drugačnimi zadolžitvami.
Vodstvo pkip, ki jih zapušča prof. DrašiC, bodo prevzeli drugi terenerji SZ Sloga.«
Franko Drasič gotovo ne potrebuje posebnih predstavitev, saj je eden izmed naših najbolj priznanih in cenjenih odbojkarskih strokovnjakov, ki ima izkušnje tako z moškimi kot ženskami ekipami.
»Podredil sem se želji odbora in prevzel trenerst-vo ženske članske ekipe, da bi pomgal društvu v tej nastali situaciji. Malo mi je žal, da bom opustil delo z mladimi, toda mislim, da bom zaradi nastalih okoliščin tako najbolje pomagal društvu. Dela z novo ekipo se bom lotil resno in z navdušenjem. S treniranjem deklet imam že dolgoletne izkušnje in upam, da bomo čimprej premostili to situacijo,« nam je po telefonu dejal Franko Drasič. (bi)
SMMUČANJE / SMUK ZA SP
KOŠARKA
Italijan Kristjan Ghedina ugnal vso konkurenco
BEAVER KREEK - Itlaijan Kristian Ghedina je na najboljši način začel svojo ameriško tumeo za svetovni pokal. V ameriškem smučarskem središču Beaver Kreek je namreč presenetil vso konkurenco in zanesljivo osvojil prvo mesto v smuku pred Francozom Cretierjem in Norvežanom Kjusom.
Zelo dobro se je odrezal tudi drugi Itlaijan Runggaldier, ki je osvojil 7. mesto, medtem ko so na uvodni tekmi odpovedali Avstrijci.
VRSTN I RED: 1. Kristian Ghedina (Italija) 1:41, 16; 2. Jean Luc Cretier (Fra) 1:41, 36; 3. Lasse Kjus (Nor) 1:41, 70; 4. Josef Strobl (Av) 1:41, 44; 5. Roland Assinger (Av) 1:41, 88; 6. Fritz Strobl (Av) 1:41, 94; 7. Peter Runggaldier (Ita) 1:42, 50; 8. Wemer Franz (Av) 1:42, 07; 9. Hermann Maier (Av) 1:42, 08; 10. Stefane Eberharter in Patrick Ortleieb (oba Av) 1:42,10.
Na skupni lestvici za SP vodi Novežan Aamodt (257 točk) pred Avstrijcema Maierjem (249) in J. Stroblom (210).
Isolde Kostner 6., Slovenki do točk
LAKE LOUIS - Na prvem letošnjem ženskem smuku za svetovni pokal v kanadskem Lake Louisu je zmagala Nemka Katja Seizinger, pred rojakinjo Kathrin Gutensohn in Avstrijko Renate Goetschl. Italijanka Isolde Kostner je bila šesta, Bibiana Perez pa 10. Odlično sta nastopili tudi dve slovenski smukačici, saj je bila Spela Bračun z zaostankom sekunde in 78 stotink 15., Mojca Suhadolc pa se je z zaostankom dveh sekund in petih stotink uvrstila na 19. mesto.
VRSTNI RED: 1. Katja Seizinger (Nem) 1:38, 36; 2. Katha-rina Gutehnson (Nem) 1:38, 72; 3. Renate Goetschl (Avt) 1:38, 93; 4. Michaela Dorfmeister (Avt) 1:39, 29; 5. Alexan-dra Meissnitzer (Avt) 1:39, 47; 6. Isolde Kostner (Ita) 1:39, 52; 10. Bibiana Perez (Ita) 1:39, 86; 15. Spela Bračun (Slo) 1:40,14; 19. Mojca Suhadolc (Slo) 1:40,41.
Polet Metra uspešen
Pall. Goriziana - Polet detla 55:86 (32:39)
POLET: Matjaž Suha-lolc 12, Mitja Suhadolc ;, Ferfolja 12, Švab 6, 'eric 8, Grilanc, Guštin 19, Jerman 4, Piccini 1, Pavat, trener Vitez.
Čeprav poletovci niso grali najbolje, so v to-ek v anticipirani tekmi irvenstva naraščajnikov rseeno izbojevali vi-loko zmago v Gradišču moti ekipi Pallacane-;tro Goriziana.
Openski košarkarji so 'lasti odpovedali v pr-zem polčasu, saj so gostitelji zaostaljali le za 7 očk. V tem delu so grali zares poprečno.
V drugem polčasu, DOtem ko jih je med odmorom trener Boris Vi-:ez »predramil«, so poletovci zaigrali bolj ži-rahno, si priigrali prednost 10 točk in jo nato skokovito večali, tako da so sklenili srečanje s prednostjo več kot 30 točk.
Spored 1. dela svetovnega prvenstva
SKUPINA A:
sreda, 10.6.: Saint-Denis: Brazilija Škotska (15:30) Montpellier: Maroko - Norveška (19:00) torek, 16.6.: Bor-deaux: Škotska - Norveška (15:30) Nantes: Brazilija - Maroko (19:00) torek, 23.6.: Marseille: Brazilija - Norveška (19:00) Saint-Etienne: Škotska - Maroko (19:00) SKUPINA B:
četrtek, 11.6.: Bordearoc: Italija - Kitajska (15:30): Toulouse: Kamerun - Avstrija (19:00) sreda, 17.6.: Saint-Etienne: Čile - Avstrija (15:30) Montpellier: Italija -Kamerun (19:00) torek, 23.6.: Saint-Denis: Kalna - Avstrija (14:00) Nantes: Čile - Kamerun (14:00)
SKUPINA C:
petek, 12.6.: Lens: Saudova Arabija - Danska (15:30) Marseille: Francija - JAR (19:00) četrtek, 18.6.: Toulouse: JAR -Danska (15:30) Saint-Denis: Francija - Saudova Arabija
(19:00) sreda, 24.6.: Lyon: Francija - Danska (14:00): -Bordeaux: JAR - Saudova Arabija (14:00)
SKUPINA D:
petek, 12.6.: Montpellier: Paragvaj - Bolgarija (12:30) sobota, 13.6.: Nantes: Španija -Nigerija (12:30): petek, 19.6.: Pariz: Nigerija - Bolgarija (15:30) Saint-Etienne: Španija
-	Paragvaj (19:00) sreda, 24.6.: Lens: Španija - Bolgarija (14:00) Toulouse: Nigerija -Paragvaj (14:00)
SKUPINA E:
sobota, 13.6.: Lyon: Južna Koreja - Mehika (15:30) Saint-Denis: Nizozemska - Belgija (19:00) sobota, 20.6.: Marseille: Nizozemska - Južna Koreja (19:00) Bordeaux: Belgija -Mehika (12:30) četrtek, 25.6.: Saint-Etienne: Nizozemska -Mehika (14:00) Pariz: Belgija
-	Južna Koreja (14:00)
SKUPINA F:
nedelja, 14.6.: Saint-Etienne: ZRJ - Kan (12:30) ponedeljek,
15.6.	: Pariz: Nemčija - ZDA (19:00) nedelja, 21.6.: Lens: Nemčija - ZRJ (15:30) Lyon: ZDA - Iran (19:00) četrtek,
25.6.	: Montpellier: Nemčija -Iran (19:00) Nantes: ZDA -ZRJ (19:00)
SKUPINA G:
ponedeljek, 15.6.: Marseille: Anglija - Tunizija (12:30) Lyon: Romunija - Kolumbija (15:30) ponedeljek, 22.6.: Toulouse: Romunija - Anglija (19:00): Montpellier: Kolumbija - Tunizija (15:30) petek,
26.6.	: Saint-Denis: Romunija -Tunizija (19:00) Lens: Kolumbija - Anglija (19:00)
SKUPINAH:
nedelja, 14.6.: Toulouse: Argentina - Japonska (15:30) Lens: Jamajka - Hrvaška (19:00) sobota, 20.6.: Nantes: Japonska - Hrvaška (15:30) nedelja, 21.6.: Pariz: Argentina - Jamajka (12:30) petek, 26.6.: Bordearoc: Argentina -Hrvaška (14:00) Lyon: Japonska - Jamajka (14:00)
Danes igra za vas Totocalcio
Brecia - Empoli	1
Fiorentina - Parma	X2
Lecce - Vicenza	1
Milan - Bari	IX
Piacenza - Napeli	1X2
Roma - Atalanta	X
Udinese ■ Bologna	IX
Chievo - Venezia	1
Padova ■ Foggia	X
Perugia - Cagliari	XI
Ravenna - Torino	2
Biellese ■ Varese	1X2
Tricase - Trapani	X
Aleš Antonič (letnik 1977) se je začel ukvarjati s športom, ali bolje s tenisom pri 12 letih pri ŠZ Gaja. Nato je tri leta zapored igral odbojko pri ŠZ Sloga, in sicer v ekipah under 16,18 in L divizije. Lotil se je nato tudi borilnega športa (»full-contact«), medtem pa je vedno sodeloval pri Gaji.V tej sezoni je postal član združene ekipe Zarja/Gaja, ki nastopa v 3. amaterski ligi.
Prejšnji teden je Borut Marc pravilno napovedal 8 rezultatov.
Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Rim): Vaniglia Jet (1) se bo gotovo potegovala za zmago. Valentina FL (X) kaže vzpon forme, Valley jean (2) pesti le slaba štartna številka.
2.	dirka (Milan); Puma del Nord (1) se bo skušal tokrat oddolžiti. Ce bo dirka regularna, bo Rattuso (X) med prvimi. Po-tentiUa (2) lahko preseneti.
3.	dirka (Montegiorgio): možnost baze ponuja Spoleto One (X). Splendore Erre (1) je zelo soliden. Pozor na konja Radira Arni (2).
4.	dirka (Turin): Ce ne zaga-lopira na Startu, je favorit Sprint finals (1). Za konja Prode (X) je vse odvisno od Starta. Omembo zasluži Sylvia Or (2).
5.	dirka (Trst): Pulcheria (X) je resen kandidat za zmago, a Pariš (1) je v izjemni formi. Swap di Casei (2) ima najboljše izhodišče na Startu.
Aleš
Antonič
6. dirka (Livorno, galop); Who - teža in jahač jamčita dober nastop. Metello (X) upa na razmočeno progo. Lola Stuarda (2) bi lahko vseh ugnala.
Dirka tris: Tordivalle, 21 konj. NaSi favoriti: Št21 Sobmk, St. 15 Parker, št. 7 Pindaro PL.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	12
drugi	X
3. — prvi	X
drugi	12
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X
drugi	12
6.— prvi	12
drugi	X
Ansambel I Solisti Veneti v tržaški stolnici sv. Justa
Pod okriljem Nove Tržaške Kreditne banke in zavoda Banca Antoniana Popolare veneta bo v Četrtek, 11. decembra, ob 21. uri v stolnici sv. Justa v Trstu božic-. ni koncert, na katerem bo pod taktirko Claudia Scimoneja nastopil mednarodno znani an-
sambel I Solisti Veneti (na sliki). Za to priložnost je ansambel pripravil program, ki obsega dela baročnih skladateljev. V prvem delu bodo Solisti veneti odigrali Uverturo in Pastoralo iz Haend-lovega Mesije, Vivaldijev koncert v C-duru op. RV 581 za vio-
lino in godala in Tartinijevo skladbo Sant’Antonio, v drugem pa Corellijev Concerto Grosso v h-molu, Paganinijeve variacije za violino in godala na Dal tuo stellato soglio iz Rossinijeve opere Mojzes, za konec pa sedem Bachovih preludijev.
Srečanje goriških ljubiteljskih teatrov
S predstavo Jima Catvvrighta Sreča na kredit v izvedbi Dramske skupine Prosvetnega društva Standrež se bo v soboto, 6. decembra, ob 20. uri v Braniku začelo 13. srečanje goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga pripravlja Zveza kulturnih društev Nova Gorica. Srečanje se bo nadaljevalo v nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri v Biljah, kjer se bo predstavil Komorni oder Prosvetnega društva iz Standreža z Veselim večerom treh enodejank; v ponedeljek, 8. decembra, ob 11. uri bo v Braniku uCencem tamkajšnje šole Amaterski mladinski oder iz Nove Gorice odigral Pečjakove Marsovcke na obisku; sledil bo Mahničev Večer v Čitalnici, ki ga je pripravilo Prosvetno društvo »SoCa« Kanal, in si ga bodo gledalci lahko ogledali v Mah dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici v Četrtek, 11. decembra, ob 20. uri, srečanje pa se bo zaključilo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri na gledaliških deskah v Grgarju s predstavo Mladinskega dramskega odseka Prosvetnega društva Standrež Vidi se, da je tvoja hči avtorice Norme Serment.
V	Trstu revija cerkvenih zborov
V	tržaškem Kulturnem domu bo v nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri že tradicionalna zborovska revija, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Na tokratni izvedbi bodo organizatorji podelili priznanje masg. Marijanu Živcu za zasluge pri širjenju slovenskega petja.
V lahko odprte pianist Petar Milič
Za Društvo prijateljev glasbe iz Kopra bo v četrtek, 11. decembra, koncertiral mladi pianist Petar Milic. Rodil se je namreč v Kranju leta ’73, kjer je tudi začel s študijem klavirja. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, zakljucilpa na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že med študijem je veliko nastopal, snemal pa je tudi za radio in televizijo. Na koprskem koncertu, ki se bo zaCel ob 18. uri v PalaCi Gravisi-Barbabianca, bo Petar Mihe izvedel sedem nokturnov za klavir Lucijana matije Škerjanca, Sonato št. 5 v Fis-duru Aleksandra Skrjabina in Sonato v h-molu, op. 58 Frederica Chopina. Kot je sam izjavil, je skladbe za svoj recital izbral iz več kot stoletnega obdobja razcveta klavirske glasbe: od romantične Chopinove Sonate, preko Skrjabinove klavirske poeme, do impresionistično navdahnjenih Škerjančevih Nokturnov. K izbiri del teh avtorjev pa je Miliča navedlo tudi dejstvo, da so bili ti skladatelji izvrstni pianisti, predvsem pa so sloveli tudi kot izvajalci lastnih klavirskih del.
MePZ Primorsko v piranski stolnici
V piranski stolnici (in ne v koprski, kot smo včeraj napačno napisah v naslovu) bo jutri ob 19. uri nastopil poleg drugih zborov tudi MePZ Primorsko iz MaCkolj.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom
Francis Veber »Večerja bedakov« - Režija Vladimir Jurc. Danes, 5. t. m., premiera ob 20.30 (red A). Ponovitve: jutri, 6. t. m., ob 20.30 (red B); v ponedeljek, 8. t. m., ob 16. uri (red I); v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red F) in v nedeljo,, 14. t. m., ob 16. uri (red F).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 5. t. m., ob 20.30. uri (red B) gostovanje gledališke skupine Compagnia I Fratehini s predstavo »Le sedie« E. Ionesca. Režija Egisto Marcucci, nastopata Marcello Bartoli in Dario Cantarelli. Predstava v abonmaju: odrezek 5 rumen.
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic in predprodaja vstopnic za predstavo »Medea«, ki bo na sporedu od 12. do 14. t. m. (v abonmaju: odrezek 17 bel - na izbiro) in za »Lorenzaccio«,. ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu 13. t. m. (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Dvorana Tripcovich
Danes, 5. t. m., ob 20.30 (red E) balet »Romeo in Julija« v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vivo, Mariano Cmceta in Daniel Femandez.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 5. t. m., ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per si-gnora«. Režija Marco Bernardi.
V	nedeljo, 7. t. m., ob 11. uri Povem ti pravljico: »Grdi raček«.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
V	nedeljo, 7. t. m., in v ponedeljek, 8. t. m., ob 21.00 »Novecento« A. Baricca v izvedbi gledališča Setti-mo. Režija Gabriele Vacis, nastopa Eugenio Allegri.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli Incamminati« z Evripidovim delom »Mdea«. Režija Luca Ronconi. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Veneroso.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	Četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi.
Teatro Contatto - Spazio Teatro Capannone
Danes, 5. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo »La rosa rossa e la rosa bianca« v izvedbi skupine »Compagnia del Centro Servizi e Spattacoli di Udine«. Režija Antonio Syxty.
Zadnja ponovitev jutri, 6. t. m.
Teatro Contatto - Auditorium Zanon
Danes, 5. t. m., ob 20.30: Theatre Tattoo »Le ciel est
lion, mais la terre aussi«. Režija Mladen Materic.
_______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 6. t. m., ob 17. uri - Miklavževa gledališka predstava: predstavilo se bo Gledališče iz Ptuja z delom Paula Maara »Oj, Čudežni zaboj«. Režija Peter SrpCiC.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 5. t. m., ob 16. uri B. Minoli - »VilinCek z Lune«.
Danes, 5. t. m., ob 19.30 - J. Cartvvright »Dva«, gostovanje v Kranju.
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
UUBUANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 5. t. m., ob 9.00 Milan Jesih »Deseti raCek«; ob 14.00 in 19.30 J. P. Moliere »Tartuffe«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V	torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja Bušiča (flavta) in Nine KovaCiC (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mischa Maisky (violončelo). Gledališče Miela
V	sredo, 10. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensemble«. Na programu Goossens, Martinu, Enesco, Wleniaw-ski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (As-sociazione italiana leucemie). "
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 17. t. m., bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (tunik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UT AT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	Četrtek, 11. t. m., ob 19.30 v Komorni dvorani KC L. Bratuž: Fortepiano v Času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist
Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski.
_______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma) klavirski recital pianista Jeana Francoisa Antoniolija.
V	sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični večer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane.
V	soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV
Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
PIRAN
Stolnica
Jutri, 6. t.m., ob 19. uri premiera koncerta sakralne glasbe »Vox magna«. Sodelujejo MePZ Primorsko MaCkolje, Brnistra iz Bertokov, Meastral iz Kopra in zbor DivaCa.
UUBUANA
Cankarjev dom
Jutri, 6. t. m., ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani veCer Črnskih duhovnih pesmi »The Harlem Spiritual En-samble«.
V nedeljo, 7. t. m., ob 19. uri v Dvorani Slovenske filharmonije koncert »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.
SNG Opera in balet
Jutri, 6. t. m., ob 19.30 (abonma sobota) opera »Lizi-strata 75« D. Božica. Dirigent A. Spasič.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: do 9. t. m. je na ogled razstava Deziderija Švare.
Kr ' urni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo do 10. t. m. na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Urnik: vsak dan od 10. do 13 ure in v večernih urah, ko so v gledališču predstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo MurtiC. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 8-21.
Postna palača na Trgu V. Venelo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 10. t. m. razstavlja Patrizia Delbello.
Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Galerija Grandangolo: do 10. t. m. je na ogled razstava Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«.
Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli.
Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«.
OPČINE
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom: še danes, 5. t. m. raszstavlja Cecilija Černe. Umik ogleda ob delavnikih med 16. in 19. uro.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
BOUUNEC
Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na
ogled je razstava Marjana Mušica.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkovica. Galerija Ars v Katoliški knjigami: Se jutri, 6. t. m-, razstavlja slikarka Klementina Golja.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«.
_____________SLOVENIJA_______________
UUBUANA
Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije.
TV SPORED
Petek, 5. decembra 1997
15
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
S RAI 1
6.30
9.35
11.00
12.25 12.35
13.30
14.05
14.25 15.15
16.00
18.00
18.10
18.45
19.30
20.35
20.40
20.50
22.45
22.50
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film:	II guastafeste
(kom., ZDA '64, i. Tom Aldredge, Joan Darling) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Nedova vrnitev (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante
Dokumenti: Kvarkov svet - Ptičja simfonija (vodi Piero Angela)
Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Quasimodo in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualno: L’ inviato spe-ciale
Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: Ultimi giorni da noi (dram., Avstral. '91, i. Lisa Harrovv, Bruno Ganz, Henry Fox)
Nočni dnevnik Dokumenti
i RAI 2
gg RETE 4
ITALIA 1
fr- Slovenija 1 |r Slovenija 2
6.45
7.00 7.25
8.55
10.00 11.00
11.30
13.00
14.00
16.30
16.15
17.30
20.30 20.50
23.30 0.05
0.30
Pregled tiska
Nn.: Zelene jagode
Variete za najmlajše,
vmes risanke
Nan.: Pinky and the
Brain - Leteti, 9.35 Las-
sie
Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete:Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktrualno: Cronaca in diretta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Variete: I fati vostri - Te-lethon, vmes (18.15)Vre-me, dnevnik, šport Večerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri - Te-lethon (vodi Massimo Gi-j letti)
Dnevnik in vreme V parlamentu, vreme, nočni šport
Variete: I fatti vostri - Te-lethon
RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
14.00
14.50
15.30
17.00
18.25
19.00 19.55
20.25
20.50
23.00 23.30
0.30
1.10
1.15
Dnevnik, vreme Aktualno: Educational Aktualno: Italija 50. let,
11.00	Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II gnilo, 13.30 Media/Men-te
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik,
15.00	Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: hokej na ledu, rokomet, tenis, 16.30 odbojka
Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti i Aktualno: Od 20. do 20.
! ure, 20.15 Blob Varioete: Telethon (vodi Michele Mirabella) Maastricht, Italia Dnevnik, deželne vesti Variete: I fatti vostri - Telethon
Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario Boks: Perna-Pernice (IP v velter kat.)
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Rubi, 7.40 Antonella, 8.30 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa, 11.30 dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik
Nad.: Sentieri - Steze Film: La strada (dram., It. ’54, r. F. Fellini)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat TV film Perry Mason: Per un antico amore (krim., ZDA ’97, i. R. Burr, Jean Simmons) Emilio Fede intervjuva Film: Giochi di morte (dram., ZDA ’89, i. R. Hauer, John Chen) Pregled tiska
CANALE 5
6.00
8.00
845
9.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.45
15.50
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.39
1.30
1.45
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis)
Variete: Maurizio Costanzo Show
Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier, sodelujeta Umberto Smaila in Ric-cardo Pazzaglia)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Aktualna kronika - Zgodbe: Le storie di Verissimo Film: Mio figlio h inno-cente (dram., ZDA ’95, i. Patrick Neil Harris, G. McRaney)
Aktualne zgodbe iz vsakdana: Verissimo Vraiete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
I Film: Mary Shelley’s Frankestein (srh., ZDA j ’94, r.-i. K. Brannagh, i. Robert De Niro)
Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (1.00) dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hitchcock
6.10
9.20
12.20 12.55
13.30
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
18.30 18.45
21.00
23.15
0.00
0.30
0.45
2.00
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu
Šport studio, 12.25 Odprti sutdio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra - Darilo za rojstni dan Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Melrose Plače -Umazani posli (1. del) Variete za najmljaše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Hercules Odprti studio, vreme SP v smučanju: Zenski smuk, 19.45 moški smuk Variete: Scherzi a parte (vodita Massimo Lopez, Lello Arena)
Aktualno: Moby’s (vodi Michele Santoro) Aktualna odd.: Le notti deli’ angelo Fatti e misfatti Šport studio, pregled tiska, Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 3.00 Fo-rever Knight
S TElE4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi In diretta Made in Italy Zoom mladih Osebnosti in mnenja Glasb, odd.: Musichiamo Zoom mladih Nan.: Katts and Dog
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Nan.:	Moja družina
(Nemčija, i. Rainer Hu-nold, Saskia vester, 1.) Zborovski večer (1. del) Film: Nokturno Poročila
TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev)
Videostrani
Tedenski izbor: Omizje
	ce Radojke VranCič	
	TV prodaja	
	Videostrani	
	Obzornik	
	Otroški program: Lahkih nog naokrog	
	Po Sloveqiji	
	Prodaja	
	TV igrica: Hugo	
	Včeraj, danes, jutri	H
	Risanka	
	TV Dnevnik, vreme, šport	
	Agencija	UjjSjd
	Dokumentarna oddaja: National Geographic -	H
	Raziskovalec (ZDA, 1. del)	
	Včeraj, danes, jutri	
	Odmevi, vreme	
	Šport	
Mm	Nanizanka: Newyorška	
	vročica (ZDA, i. Lisa Ger-	
	stein, Portia De Rossi, 6. epizoda)	
	Film: Legenda peklenske	
	hiše (VB 1973, r. John Hugh, i. Pamela Franklin, Roddy McDovvall, Glive Revill)	
	Videoring	
i	Videostrani	
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Dokumentarna oddaja: Ivy Compton Burnett Evropski kulturni magazin: Aliča Podoba podobe Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Film: SreCa ni opoteCa (VB) Nanizanka: Oh, dr. Bee-ching (VB, 1. epizoda) Nanizanka: Prvaki (ZDA, i. Timothv Busfleld, Ash-ley Corvv, Ed Marinaro, 3. epizoda)
Nanizanka: Ana Marija -Zenska gre svojo pot (Nemčija, 3. epizoda, r. Celino Bleivveiss, i. Uschi Glas, Michael De-gen, C. Kohlund) Nanizanka: Jeklene ptice (VB, 6. epizoda) Humanistika SP v smučanju: ženski smuk, 19.55 moški smuk Film: Lulu, Roi de France (Fr. 1995, r. Bernard U^an, i. Richard Bohrin-ger, Corinne Touzet, Claire Nadeau)
Parada plesa TV avtomagazin Dokumentarna nanizanka: Hollywood - Mož z megafonom (VB, 9. del) Koncert Big Banda RTV
Koper
TV PRIMORKA
Euronevvs
Sredozemlje
Film:	Havana Rose
(kom., ZDA '51, i. E. Ro-
(D MONTECARLO ,			
			
			17.00 Videostrani
mi			Boris Strel (ponovitev)
ifjnj]	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Glasbena oddaja: Pri-
	nik, 13.30,19.50 Šport		morkinih 10
mol	Aktualno: Candido		Napovednik, videospot
iffOl	Film: La squadriglia dei		Dnevnik TV Primorka,
	flachi rossi (vojni, ’70)		vreme
	Variete: Tappeto volante		Kontaktna odd.: Miklavž
	Variete: Zap zap		na TV Primorka (tel.
	Aktualno: Quinto potere?		065/35386-065/36236)
	Glasba: Stra Festival		Iz produkcije ZLTV: Tele
	Šport: Mondo calcio		TV Kranj
	Film: Il piccione d’ argil-		Glasb, odd.: Video Boom
	la (krim., ZDA 73, i. T. Savalas, R. Vaughn)		Dnevnik TV Primorka
17.15
17.30 18.00
18.30
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.45 23.35
drigues, B. VVilliams)
Žreb skupin za SP v nogometu
Četrtkova športna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna Primorska kronika Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca Vsedanes aktualno Praznične prireditve: Fac-ciamo festa
Kamniti cvet, 21,45 TV dnevnik, 22.00 Folkest SP v smučanju: smuk, M Teche, Vsedanes
A
Radio Trst A
14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, 72. del); 9.40 5 minut informatike; 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka 97; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na pomoči;
14.30	Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skladatelj Uroš Krek;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
10.30,	17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.30	Osmrtnice; 6.05 Ljudska glasba; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju;
11.00	Za in proti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00
Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, kulturni koledar, planinski vodnik, pojdimo v kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Večerni pr. Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9,33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14,10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-iing; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11,05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvetsila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20,30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22,45 Naš kraj;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Volilna zakonodaja; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13,30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 200-letnica rojstva G. Donizettija; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Intermezzo; 22,05 Igra; 23.00 J. Sibelius; 23.30 Šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
VREMENSKA SUKA
Nad zahodno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka v višinah nad naSe kraje hladnejši in bolj suh zrak.
: Bh*
OSLO STOCKHOLM
KOBENHAVl)
-3y ° -
1010,
_ -4OND0NO ^IflSTERoAM "1/6/^®ERUo 0/~ VARŠAVA -1/0
r N	1/5   	c_2)	o
— -------<—	oBRUSEU
A	oPARIZ 1/3-.
^ -A	čS1
MOSKVA
-15/-8 0
o KIJEV -/-
S
1010
ŽENEVA o-i 0 MILANO e 1/12
DUNAJ 5/7	^
o
LJUBLJANA -1/5 0	BEOGRAD 5/9
fOOO
1020
LIZBONA
11/15
MADRID 3/10	____'
0 č2?f _
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
1010
6
y
V*
X SPLIT ./. X ■ vOSOflJA 2/4
mu —-------SKOPJE o	---
<S/15 (^b v	x
_	X , ti .ATENE 9/n - .
^	^ <7 O- .	,	, ,
c ^	^
>-Ns
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.17. Dolžina dneva 8.42.
f LUNINE MENE®#^
Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 22.28.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.14 najvisje 31 cm, 6.51 najnižje -5 cm, ob 12.01 najvisje 22 cm, ob 18.59 najnižje -42 cm.
Tutri: ob 2.20 najvisje 31 cm, ob 8.30 najnižje -5 cm, ob 13.131 najvisje 11, ob 20.01 najnižje -34 cm.

MORJE
Morje mimo, temperatura morja 12,5 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Na večino ljudi bo vreme vplivalo ugodno, le osebe, ki so občutljive na dogajanja v hladnem zraku, imajo lahko manjše, individualno izražene težave.
[Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenim
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............2
1000 m..............0
1500 m.............-4
°C
2000 m.............-7
2500 m ............-9
2864 m............-10
UMAG
Kr<
ST,T	o '
----- v^RNOmeu.
V soboto in nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj bo ponkod po nižinah megla. Hladneje bo. Na Primorskem bo pihala burja.
Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 330m000lir.
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno.
z	rx
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust.
v____________________y
PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 —Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6