Poštnina plačana * Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Leto I. štev. 25
Trst, 12 julija 1946 Cena 5 lir - 3 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: VIA CARDUCCI, 6
ČITAJTE:
Delo naše delegacije v Parizu
«
Titov govor v Užicali
Zavzetje Bastille
« •
Trgovci z novicami
SE ]L*0 J1JC	^J^DAEjrCTJE ^ fšl I« I
DNEVI HEROJSKIH PODVIGOV
antifašističnega
JUGOSLAVIJA NE ODNEHA
Kardeljeve izjave v Ljubljani
Konferenca štirih ministrov v Parizu je sprejela sklepe, ki jih narodr Jugoslavije ne morejo sprejeti zato, ker ti sklepi ponovno kakor leta 1919. v Versaillesu, dele slovenski in hrvatski narod med razne države in s tem zadajajo težak udarec nacionalnim pravicam naših narodov. Na diugl strani teh sklepov naši narodi ne morejo sprejeti tudi zato, ker :o na-ši naredi v zadnji vojni dali na sirani naših zaveznikov cgromne žrive za svoje osvebojenje in pred vsem za osvobojenje tistega našega ljudstva, ki je bilo po prvi svetovni vojni vrženo pod .arem tujih osvajačev in zatiralcev. Pariški sklepi dajejo na mi strani Italiji pas ozemlja, ki je strnjeno naseljen s slovenskim prebivalstvom. V tem pasu živi 6ĐC30 Slovencev in okrog IS 030 Italijanov-od teh 14.003 v Geriči. Ti sklepi dajejo Italiji Gorico, staro kulturno in gospodarsko središ ile Slovencev, prirodno središle Vipavske in Soške dol'ne, ne glede ca to, da je v občini Gorici slovcn ska večina jasna. Ti sklepi dajejo Italiji Tržič, ki je gospodaisko povezan z ostalim delom Julijske krajine in zlasti s Trstom in čigar prebivalstvo v ogromni večini jasno izraža svojo voljo, 4a se priključi Jugoslaviji. Ti sklepi dajejo Itali]; Kanalsko dolino s Trbižem, v kateri pred svetovno vojno sploh ni bilo Italijanov. Na drugi strani odvajajo tl sklepi Trst od Jugoslavije in mu priključujejo ozemlje, ki je po voč'nl naseljeno z juraslovanskim ž vijem. Trgajo od Jugoslavija del Istre, k! je bil esvobejen s tolikimi žrtvami samega istrskeoa ljudstva in z žrtvami Jugoslovanske armade. U-stvarjajo med Trstom in Italija ozek koridor, nekaj kilometrov na povsem slovenskem ozemlju, kjer komaj 5% Italijanov. Zapira se slovenskemu narodu. Ljudski republiki Sloveniji popolnoma dostop do morja, in sicer na pet do osem k’lometrov od morja, čigar obala je naseljena že stoletja In stoletja s slovenskim življem. Vi% slovenskega naroda ostane izven meja Jugoslavije zapadno od francoske črte, medtem ko samo 0.39 % Italijanov ostane izven mela Italije vzhodno od francoske črte in v predlaganih mejah internacio-nelizlranega Trsta. Takemu sklepu pravijo naš; zahodni zavezniki »pravična rešitev«.
Jasno je> da vsega lega naši narodi ne morejo sprejeti, in ker tega ne morejo sprejeti, ne bo tega' sprejela niti naša vlada. Mi smo našim zaveznikom ibjasnje-vaii in podajali nešo argumentacijo na konferenci v Londonu in na dveh konferencah v Parizu. Storili smo vse. kar je bilo v naših močeh. Prav isto je storilo tudi ljudstvo Julijske krajine In po vsej Jugoslaviji, ki je neštetokrat jasno izrazilo svojo voljo. Na žalost, sprejeti so bili vendarle sklepi, ki so v nasprotju z naj-elementaineišo pravičnostjo in ki Jih Jugoslavia glede na svojo vlo-v poslednji vojni ni zaslužila. Sovjetska zveza je pokazala jasno razumevanje za naše težnje in Priznala upravičenost naših zahtev. Tudi dejstvo, da so bili poslednji sklep) spre'eti kol odločitev pariške četvorice, nikakor na
ljudstva cone A v borbi z domačim in importiranim fašizmom
pomeni, da je Sovjetska zveza spremenila svoje mnenje glede upravičenosti naših zahtev, toda težko razume težnjo dveh malih narodov po osvobeditvi In združitvi svet, ki ni nikdar razumel in znal ceniti svobode drugega na reda, svet, ki je s svojo eksistenco vezan na zatiranje drugih na-rrdov. In zato so rezultati takšni kakršni so.
Mi pa se bomo borili dalie za sve'e pravice. Naši zavezniki na) vede da smo mi bili t'sti, ki smo prelili v beju s fašistično Italijo svejo kri in dali večjo žrtve v tem boju kakor vsi drugi naši zavezniki. 450 C00 žrtev je dala Jugn-slavifa v vojni proti fašistični Italiji in zato zahtevamo od uaš:h zaveznikov, naj ne delajo sklepov brez nas. kajti nobenih takih sklepov ne bomo prizna1!, še' manj pa jih bo priznalo naše ljudstvo v Julijski krajini, ki je kljubovalo tujemu nasilniku skozi mnoga stoletja in ki je neštetokrat prelivalo krt za svoja svobodo.
Pred nami je mirovna konferenca 21 držav. Jugoslavija bo tu di nà tej konferenci ponosno predložila svoje zahteve in svoje proteste proti sedanjim sklepom sveta četvorice, in ml menimo, da se pravičen mir ne dela s preglasovanjem.
Usoda našega ljudstva je predvsem stvar nas samih in našega ljudstva v Julijski krajini Zato se mi ne smatramo vezani z nobenim sklepom, na katerega ne bomo nrlstall. Mi smo namreč za vezniška država, kar -teer nekateri naši zavezniki včasih pozabljajo. in zato menimo, da ne more nih'e odločati o miru med Ju goslavijo in Italijo mimo nas in brez našega pristanka.
Kmečko prebivalstvo cone A in B podpira stavkajoče delavstvo z vsakodnevnimi pošiljkami hrane — Civilna in vojaška policija plenita pošiljke živil, toda stavkajoče delavstvo brani vsako vrečo moke, kot je branilo svojo svobodo — Okapacijska oblast zapira stavk ajoče, kliče stavkovni odbor pred sodišče in proglaša stavko, to je protifašistično borbo, za nezakonito.
Vse zaman ! — Stavka zavzema vedno bolj značaj vseljadske
vstaje proti ostankom fašizma
Zločinski izgred; 5 fašistične drhali, zbrane okrog tržaškega CLN-a, so napolnili mero fašistične kriminalne dejavnosti v coni A. kjer vlada zavezniška vojaška uprava na način, ki popolnoma opravičuje prepričanje demokratičnega ljudstva- da ta oblast nima najmanjšega resnega namen:, storiti karkoli v borbi proti'fašizmu in v dokaz vrednosti zapadne demokracije, ki jo predstavlja. To prepričanje našega ljudstva je dobivalo svojo utemeljitev z vsakim novim dnom, v -vsakem.. ukrepu zavezniške oblasti, po vsakem aktivnem dejanju njene policije, po vsaki izmenjavi njenih predstavnikov in končno najvišje potrdilo v zagrizenem stališču zapadnih zaveznikov na konferenci v Parizu, da t0 ozemlje ne .sme pripasti zavezniški Jugoslaviji, državi, kjer so izpodrezane korenine fašističnim preostankom iz minule protifašistične vojne.
Stavka vsa Furlanija
Enotnost delevcev in kmetov brezprimerna
Vsj diplomatski razgovori v od-ločevanju našega vprašanja 'so dovolj prozorni za deniokratični svet in še najbolj za-primorsko ljudstvo. ki iz lastne bridke izkušnje prav dobro pozna metode' fašističnega nastopanja, ki jih tako stališče zapadnih zaveznikov omogoča jn ki so prav tokrat na moč enake onim v letu 1920 in J9Ž1. Zato je naravno, da naše ljudstvo to odbija brezkompromisno, internacionalizacijo prav tako. kot bi odbilo kakršen koli drugačen sklep, ki ne bi prepuščal Trsta in vse Primorske Jugoslaviji.
Kdo more zahtevati od ljudstva, ki se je komaj in za krvavo, ceno izvilo iz fašistične mučilnice,’ da
ponovno stopi v jarem novega fašizma? Nihče in tudi ne zavezniška vojaška uprava v coni A!
Zakaj je prav ta potem proglasila edino, tudi po predpisih zapadne demokracije, možno obliko vseljudskega- manifesta protifašistične ideje — generalno stavko
demokrati vsega sveta, od Špani jo, Grčije, Egipta. Indije tja . do poslednje kolonije v Tih. oceanu.
11-dnevna stavka dokazuje, da je odločnost . nezlomljiva. Naš stavkujoči. človek je še ijaprej pripravljen braniti, tudi-š .svojo krvjo, vsako vrečo moke, ker brn-
.	'N.	• • •	T	• . ‘	....	...
Zaprti antifašisti iti stavkujoči delavci so ' v protest gladovali 3 dni pod geslom:
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
za nezakonito? Zakaj prav ta poskuša in dela vse. da bi stavku-jciče prisilila k odštopitvi iz prvih borbenih črt, v katere se je danes postavilo naše demokratično ljudstvo? Zakaj plenijo njeni izvršni organi hrano, ki jo vse kmečko primorsko ljudstvo pošilja v dokaz solidarnosti z delavstvom Trsta in drugih mest stavkujočim? Zakaj zapirajo voditelje protifašističnih množic, zakaj zapirajo protifašistične borce? .	...
Pariška konferenca je našemu ljudstvu' dala odgovor na vse to. Angleško in ameriško stališče je v njem potrdilo neprijetno spoznanje, da dovčerajšnji zavezniki v svetovnem protifašističnem boju
Tržič odločen
Tovarne stojijo, borbenost raste
ne misli, več stopati z njim v njegovem sedanjem boju v tem delu sveta proti ostankom fašizma.
Toda zadnji dogodki kažejo zgovorno, da je naše ljudstvo svoji protifašistični borbi predano, predano na življenje in srftrt in da jo bo vodilo do konca — ne sdrno,'ampak z vsemi resničnimi
ni s tem enotnost našega ljudstva v odločilnem boju. Naši protifaši-sti v zaporih pravijo, da bodo še gladovali kot šo gladovali ' tri dni nepretrgoma.
»Še in še bomo krepil; naš pravični boj, še in še bomo odbila li fašistične napade naj pridejo ' 0d koderkoli, kajti mi ne mislimo
Pulj stavka
veličastno zborovanje proti fašističnim provokacijam
ostati na pol poti. Mi ne mislimo . dovoliti,' da bi padli- desettisači naših najboljših sinov zato, da bodo morali, ko se povampirjeni fašizem zopet dovolj okrepi, padati še nòvi.
Mi nočemo: biti' sužnji nikake internacionalizacije jn rte medna , rodnega fašizma. Mi hočemo' iztrebiti fašizem dò kraja. Mi hočemo biti svobodni!« : r' ' !
To so gesla, ki si jih je postavilo naše ljudstvo v tem odločilnem boju,' kj je brezkortipromisen in kar 'je lahko veš svet’ po' 11-dneh stavke spoznal, k( združuje vsakega demokratičnega človeka obeh narodnosti na našem ozemlju v čvrst protifašistični blok.
Stavkujoči zborujejo v enem izmed tržaških predmestij	y Sv. Ivanu delijo hrano, k« so jo poslali kmetj«
Politični položaj na Kitajskem postaja vse bolj zapleten
S potekom roka o premirju 30. junija, postaja politični položaj v deželi vse bolj zapleten. Vsa javnost posveča veliko pozornost razgovorom, ki se vršijo med Ruomlntangom in komunistično stranko. KCr se pogovori vršijo v tajnosti, niso znane nobeno podrobnosti. Vendar javlja tisk, da so v pogovorih nastale precejšnje teZave in da bo potreba podal) Sati rok premirja in sestanka, da bo lahko prišlo do kakšnega sporazuma. Javljajo tudi, da je Kuo-mintang proti podaljšanju roka premirja.
Čeprav je Kuomlntang dal razne predloge, menijo nckajorj politični krogi, da so vsi napori Kuo-mintanga usmerjeni v to, da bi izrinili kopiunistične čete v izolirane oblasti in jih tako uničili. 7. ozrom na današnje stanje razgovorov smatrajo politični krogi, da se tudi od sporazuma o premirju ne sme pričakovati nika-kih pozitivnih rezultatov. S tem v zvezj polagajo veliko važnost na Izjavo nekega zastopnika Kuo-mintanga, ki je dejal: «Ako ko-' munisti ne sprejmejo zahtev vlade, bo vlada nadaljevala svojo politiko napredovanja in prevzemanja oblasti severno-vzhodnih pokrajin, ki so v območju komunističnih čet».
Položaj v Egiptu
V Egiptu se je v preteklih dneh izvršila predaja kairske trdnjave, ki so jo do sedaj imeli zasedeno Angleži, zastopnikom egiptov sko vojske.
Trdnjava je bila sezidana v 11. stol. in je ena izmed najpomembnejših spomenikov Kaira. Pri-čenši v trenutku, ko so angleške čete zasedle Egipt, se je trdnjava stalno nahajala v angleških rokah; trdnjava je bila zasedena po angleški garniziji in nad njo se je vila angleška zastava.
Ko dnevnik «El Misr» komentira evakuacijo Angležev iz Kairske trdnjave, piše, da se je to izvršilo z namenom obrniti pozornost od resnične angleške politiko v Egiptu. T.ist piše, da je sicer nemogoče vzporejati to evakuacijo z zidanjem novih angleških vojašnic.
Franco je zbral v Pirenejih 20 divizij
Časopis «ncctrises» prinaša članek španskega republikanskega generala Modesta, ki opisuje današnji položaj Francove vojske, tlenera] Modesto poudarja, da je Franco zbral na Pirenejih 20 divizij
Pregled dela pariške konierence
Pol sodelovanja med velesilami je edina, ht more zagotoviti narodom trden in trajen mir
Sovjetska delegacija je večkrat poudarila, da bi bila najpravičneje priključiti vso Julijsko
Krajino s Trstom k Jugoslaviji
Zasedanje sveta zunanjih ministrov v Parizu sicer še ni končano. vendar pa so glavna vprašanja okoli mirovnih pogodb, ki eo pov z ročila na j večje težave, že icšena Dosežen je bil tud) sporazum o datumu mirovno konfet enee 21 narodov, ki se bo pričela 29 julija Po daljšem razpravljanju so se ministri sporazumeli *udi o procedur} za to konferenco in poslali vabila, V razpravljanju pa je še povojna ureditev Nemčije na način, ki bo odstranil možnost nove vojne nevarnosti Nemčije.
Med vsem potekom pariških razgovorov je sovjetska delegacija zagovarjala tezo, ki jo postavlja Potsdamski sporazum, da se morajo namreč zunanji ministri štirih velesjl predhodno sporazumeti o vseh bistvenih vprašanjih in sklicati mirovno konferenco šele tedaj, ko ji lahko predložijo izdelano načrte za mirovne pogodbe. To načelo. • ki ga je Dostavila Potsdamska konferenca, je bilo potrjeno tudi na moskovskem sestanku treh zunanjih ministrov \ decembru 1915.
Pri izdelovanju skupnih načr tov za mirovne pogodile pa so nastale ponovne težave. Nekatere delegacije so predlagale, naj skliče Svet zunanjih ministrov novo konferenco, ne. da bi preje v bi stvu pripravil načrt za mirovno pogodbo. Ta predlog so zlasti zagovarjali vplivni anglosaksonski krogi tako, da je del svetovnega tiska že prerokoval bližnjo prekinitev razgovorov v Parizu in pričel celo s pravo kampanjo za odstopanje od sklepov berlinske konference. To bi seveda pomenilo, da zavezniške velesilo popolnoma zapuščajo zamisel no sporazumni rešitvi mednarodnih problemov.
Sovjetska delegacija je večkrat poudarjala- da sklicanje mirovne konference pred predhodno sporazumno izdelavo načrtov za mirovne pogodbe, ne bj moglo prinesti nič drugega kot razdor med zavezniki in zastoj v reševanju povojnih problemov, če bi zunanji ministri predložili mirovni konferenci več raznih osnutkov /-a rešitev najvažnejših problemov, bi to povzročilo nove težave, ki bi imele za posledico nove mednarodne zapletljaje.
Končno so zmagali nreprjčevai ni razlogi sovjetske delegacije. Datum za mirovno konferenco je Svet zunanjih ministrov določil Po dokončanih glavnih delih za pripravljanje mirovnih pogodb in po rešitvi najvažnejših problemov, kj so se pojavili na konferenci
Med najvažnejšimi problemi kj so bili rešeni na tem zasedanju Sveta zunanjih ministrov je v prvi vrsti vprašanje italijansko-,jugoslovanske meje in Trsta, usoda bivših italijanskih kolonii in vprašanje italijanskih reparacij Važen je vsekakor sklep o umiku zavezniških čet iz Italije in Bol-
garije 3 mesece po ratifikaciji mirovnih pogodb, prav tako pa tudi sklepi o italijanskih gospodarskih vprašanjih.
Svet zunanjih ministrov je končno našel kompromisno reš'iev za problem Trsta in J K Razen sov jetske, so vse delegacije energično protestirale proti pravični lešitvi tržaškega problema in vztrajale, naj se Trst in velik del soorr.ega ozemlja priključi Italiji.
O doseženem sklepu, ki predvideva internacionalizacijo Trsta pravi dopisnik Tass-a Iz Pav’za. da je to kompromisna reši+cv, ki pa vendarle pomeni korak naprej v primerjavi s prejšnjimi predlogi ZDA Velike Britanije m Francije. Dopisnik Tass-a pravi nadalje: »Veliko je odvisno cd tega, kakšen bo statut za to svobodno ozemlje mesta Trsta in kakšno bo kasneje praktično izvajanje tega statuta pod nadzorstvom varnostnega sveta ZN «
Ta statut bo izdelala posebna kemisija, ki jo sestavljena iz predstavnikov štirih velesil. Bazen Francije so vdes e že ime novale svoje »preistnvnike v tej komisiji. Statut bodo razpravljali na mirovnj konfenne'. nakar ga
bo ratificiral varnostni svet ZN
\ vprašanju itaUjenskih kolonij ni bil dosežen konkreten sporazum, temveč prav-za prav same odložitev dokončne reši ve zn leto dni V tem roku marajo štiri velesile najti rešitev ki bi to vprašanje kar najbolje končala. V nasprotnem slučaju hojo o lom razpravljali ZN.
V vprašanju reoi.ac;) ki ih mora plačati Italija, je bil po dolgih razgovorih, v kater.h je sovjetska delegacija branila svoje u-pravičene zahteve dosjčen sporazum, ki v glavnem sloni na sovjetskih predlogih- ki sta jim spočetka ameriška in brit-inska dele gacija energično ugovarjali. Italija bo plačala SZ 109 milijonov rio larjev vojne odškodnine Glavni vir za plačilo repa -ac j bodo pro izvodi italijanske mdustrije.
Nerešena so asta1 a še nekatera manjša vprašanja v zvezi z mirovnimi pogodbami '/■ balkanskimi državami, ki pa po splošnem ume n ju nima jo nikake va žnost j. tako da njihova rešitev ne bo povzročila večjih težav
Sklep štirih zunanjih ministrov o rešitvi vprašanja Trsta in Julijske krajine je preseneti! jn za-
bolel prebivalstvo Julijske krajine .'samo in vse narode Jugoslav.ije. Ob svojem prihodu iz Pariza v Ljubljano, je podal podpredsednik zvezne vlade FLRJ in šef jugo slovanske delegacije na mirovni konferenci Edvard Kardelj novinarjem izjavo, v kat u: plavi mod drugim:
»Konferenca šti" h ministrov v Parizu je sprejela sklepe, ki. jih narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti. Ne morejo lih sprejeti zato, ker ti sklepi ponovno- kakor leta i920 v Versaillesu. dc!e slovenski in hrvatski narod med razne države in tako predstavljajo težak udarec za nacionalne pravice naših narodov.«
V svojj izjavi ,'e v >\ Kardelj nadalje poudaril, da bo Jugoslavija tudi na mirov™ k nifen ncl ponovno iznesla svoje zahteve in svoje proteste proti sedanjim sklepom Sveta četvorice in zaključil:
»Usoda našega ljudstva ',e pred vsem stvar nas samih in našega ljudstva v Julijski krajini Zato se mi ne smatramo obvezani z nobenim sklepom, na katerega ne bomo pristali. Mi smo «namreč zavezniška država, kar sicer nekateri naši zavezniki včasih pozabljajo: in zato smatramo, da nihče ne more odločati o mira med Jugoslavijo in Italijo mimo nas in brez našega pristanka.«
nihafloviCu in pajdašem smrt
Javni tožilec: V imenu naših narodov prosim sodni zbor, da izreče najostrejšo kazen,
da bo pravici zadoščeno
Razkritja pred beograjskim so-dišnom osvetljujejo natrle anglo-ameriške politike na Balkanu in s tem v zvezi ozadje tržaškega vprašanju.
Proces proti Mihajloviču in zločinskim pajdašem se bliža h koncu. številne obremenilne priče so potrdile in podkrepile obtožnico.
Po zaključenem pričevanju je dobil besedo javni tožilec polkovnik Miniò, ki je še enkrat orisal vso zločinsko delovanje Mihailoviča in njegovih poveljnikov in vse reakcionarne bande, ki se je zbirala v njegovem taboru in s katero je imel Mihailovič zveze. Svoj govor je javni tožilec zaključil takole: V imenu vseh naših narodov in vseh njihovih sinov, ki so jih na barbarski način u-morilt, kakor tudi v imenu vseli tistih, ki so dali življenje v borbi za narodno osvoboditev, da rešijo našo deželo izpod fašističnega jarma okupacijskih sil in njenih pomagačev, prosim la sodni zbor, da izrec-o najostrejšo kazen, da bo pravici zadoščeno in da Ua-
POIZKUS Z ATOMSKO BOMBO
OMAJAL UPANJE REAKCIONARJEV
rn
PO BIKINIH
Po poročilu dopisnika »Associa tod Pressa« z dne 2. julija, so ameriške vojaške oblasti v navzočnosti inozemskih opazovalcev izvedle v bližini koralnega otoka Bikini v Tihem oceanu poizkus z atomsko bombo.
Molotov: No in?
V (a namen so v zalivu otoka zbrali 72 vojnih ladij za cilj Na ladjah so bile med eksplozijo uidi različne živali, na katerih bi ugotavljali učinke eksplozije. .
Pristaši takozvanoga novega orožja zapadno demokracijo so
napovedovali uničenje vseh .adij, uničenje celega otoka in celo možnost močnega vpliva eksplozije na zemljo itd
Po eksploziji pa so svetovni listi lahko zapisali samo in povsem točno: »Bluff pri otoku B:kini.«
Od 72 ladij jih je delno zgorelo samo osem. palme na otoku rastejo kot prej. otok se ni pogreznil in je le malo poškodovan Koze na eni izmed ladij- so ostale žive in med eksplozijo mirno žvečile seno in se odlično počutile
Angleški napredni list »Daily Worker« pa ugotavlja, da poizkus ni nič dragega kol grožnja in pravi: Glavni nuni m vsega jo bil vsemu svetu demonstrativno pokazati orožje ZDA ki morajo iz tega orožja skovati svojo korist.
In celo francoski list »Conibat«-kj ni ravno v vrstah demokratičnega tiska pravi: »To je tčl navaden bluff«. Kako pa si la list predstavlja učinek 'ksnloziie atomske bombe )>ri Bikinih na konferenco štirih zunanjih ministrov v Parizu, kaže pričujoča karikatura.
zmijcmo najnesramnejšega izdajalca, kar jih pozna zgodovina naših narodov.»
Govorila bo še obramba in obtoženci, na kar -bo izrečena obsodba, ki bo za vedno izbrisala z zemlje sramotne izdajalce svoje domovine. Ostala pa bodo in lo globoko v srčki jugoslovanskega ljudstva, razkritja razprave, ki bodo o zgodovini druge svetovne vojne pričala o namenih nekaterih velesil z jugoslovanskimi narodi in o njihovi suženjski u-sodi, če si ne bi sami izvojevali resnično svobodo.
To je druga plat procesa, ki odkriva za politike zapadni!) zaveznikov med vojno neprijetne stvari, ki jih podaja novinar Isakov v svojem članku «Balkanske pustolovščine nekaterih gentlome nov», v katerem pravi med dragim: «Izdajalec in zločinec, ki ]>■ do dna duše omadeževan s krvjo in blatom, povzroča najnežnejša čustva med angleškimi in ameriškimi krogi. V njegovo obrambo govore tn pišejo dolge članke Hvalijo ga in povišujejo nad zvezdo. Celotna mednarodna reakcij» izraža ljubezen do četniškega poglavarja, ki sedi na zatožni klopi. Vsekakor 'je gotovo, da In ne gre samo za ljubezen, ampak predvsem za politiko.
Cim bolj se proces razvija, tembolj pogosto objavljajo v Was-hingtonu in Londonu demantije Bellyja in Hudsona, ki sta bila člana vojne misije v Mihujloviče-vem štabu in katerih imena s0 pogosto slišijo v beograjski sodni dvorani. Zakaj? Zalo, ker so angleški in ameriški vojaški zastopniki . v Mihajlovičevem Stalni odkrito odobravali Mihajlovir-evo -odelovanje z Nemci in Italijani ter celo aktivno pomagali prj organizaciji tega nesramnega so. letovanja, ki bi bilo naperim» proti temeljnim interes-un ing i slovanskih narodov.
V luči podatkov izpred beograj--koga sodišča so prav zanimive trditve znanega ameriškega novinarja llolfa Ingersnla, ki |e pred kratkim izdal knjigo «Strogo zaupno». Ta knjiga Je izzvala ve. liko senzacijo. Knjigo posveča In-
gersol vojni v Evropi in ironično govori o «veliki skrbnosti» Angležev za balkansko pot v Nemčijo in o njihovi želji, da bi to pot obranili zase in sicer preko Trsta.
Beograjska sodna razprava meče posebno svetlobo na vprašanje Trsta, kj je postalo jasno vsem, ki ljubijo interese pravice hi miru.
Isakov nadaljuje: «Celo dopisnik londonskega konzervativnega lista «Obseiver» je priznal po obisku v Trstu:
.laslio se čuti neka dvomiselnosr pri postopkih Američanov in Angležev v Trstu. To je tista dvo-misclnoset, s katero se je ob pričetku vojne odlikovala angleška in ameriška delavnost na Balkanu delavnost Betlya in Hudsona ter Mac Bowla in drugih. Sedaj vidimo sledi te dvoml-selnosti ne samò v delavnosti zavezniške uprave v Trstu, ampak tudi v . poskusih za internacionalizacijo Donave, v borbi proti mladim demokratičnim državam in v podpiranju vseh mogočih protidemokrni ičmh skupin. Dogodki v Grčiji kažejo, kakšno obliko pripravlja politiku MiluRlovl-čevih branilcev za balkanske države, če se ji nudi možnost,‘ da preneha biti dvosmisolna.
Na osvobojenem in obnovljenem balkanskem polotoku tožijo za tu. jimi cilji. Za te kroge je Balkan predvsem važno strateško oporišče, ki jo na enem izmed najvažnejših točk oh Sredozemskem morju ter na meji med Evropo ter Bližnjim vzhodom. Pristaši stare politike «balkanizacijo» vidijo v balkanskih državah samo navadne figure na svoji šahovski deski. Ti hočejo v južnovz.ho(jni Evropi netiti nerede in nemire, ki hi jih lahko izkoristili za vzpostavitev polkohiniia-nilt režimov. 1’rav tako, kakor Sn svojef-asno ra-nmnlj na Mihailoviča, se danes naslanja io na reakcionarne e emente na Balkanu Med veliko narodno osvobodilno borbo pa so balkanski narodi dosegli ogromen napredek na poti svojega zgodovinskega razvoja. Nihče jih ne bo prisil, da lij se povrnili nazaj.
£ inatim tki ittdinUk
O svoji usodi hočemo odločati sami
Delo odposlanstva Julijske krajine in Trsta v Franciji in Belgiji
Tekom druge svetovne vojne, ko je mednarodni fašizem celotno slovansko ljudstvo j pribil na križ, smo stisnjenih zob prenesli M vse nečloveške muke, ki jih ne pozna niti sam Dantejev »Pekel«. Jugoslavija je bila prva država, ki si je v najtežjih okornostih drznila udariti fašizem v obraz in je tudi vsa 4 leta vojne moško prenašala posledice tega herojskega dejanja. Ves ta čas smo bili trdno prepričani, da se vprašanje naših pravičnih meja po končani vojni sploh ne bo pojavilo; samo po sebi umevno se nam je zdelo, da bo tedaj zadnji Slovenec naše'i v Jugoslaviji svojo domovino, za katero je žrtvoval vse. V tej veri nas je potrjeval tudi mednarodni svet, vštevši zapadne ‘velesile, ki so nam v teku borbe neprestano zagotavljale, da bo po vojni novi mir upošteval in spoštoval zahteve in pravice malih narodov, svojih zaveznikov. Ko se je pa decimirano slovensko ljudstvo po vojni vrnilo na pogorišča svojih domov, je razočarano ugotovilo, da je zapadnim zaveznikom »obljubiti in dati« preveč, — čeprav tu ne gre za dajanje, ampak za povrnitev oropanega ozemlja. Tisti, ki so nam med vojno, ker so rabili našo kri, obljubio svobodo, so poslali v naše in samo naše kraje Celò komisijo, ki naj ugotovi tisto, kar bi moralo biti in je že davno znano poštenemu svetu. Zaradi tega je bilo ljudstvo Julijske krajine in Trsta prisi’.jeno, da je poslalo v Pariz svojo delegacijo, ki naj tam ponovno potrdi enodušno voljo še vedno se borečega primorskega ljudstva.
Sestava delegacije in poslanstvo, ki ga ji je naložilo ljudstvo Julijske krajine Delegacija Julijske krajine, sestavljena iz predstavnikov vse pokrajine, v kateri so predstavniki tako slovanskega kot italijanskega prebivalstva iz obeh vojnoupravnih zon in predstavniki vseh družbenih plasti.
Se nahaja v Parizu od II. maja. Vodi jo znani slovenski književnik France Bevk, predsednik PNOO-ja in SIAU-ja, v njej so pa tudi italijanski odvetnik Giuseppe Po-gassi predsednik MOS-a za Trst in podpredsednik SIAU-ja ter dva katoliška duhovnika, Milanovič in Piščanec, tov. De-stradi in dva zastopnika Istranov, Italijan Dino Paragona in Murai Šesfan.
Pogasfsi
Piščanec
Sestan
Del odposlanstva, z odvetnikom Pogas-sijem na čelu, se je mudil tudi v Belgiji, da ;bi tudi politične osebnosti in javnost te cte-žele senzanil z voljo ljudstva Julijske krajine in njegovimi pravicami.
Prihodu naše delegacije v Pariz in njenim prvim stikom s političnimi, vojaškimi in kulturnimi osebnostmi, je mednarodni tisk posvečal veliko pozornost in simpatijo.
Tako je francoski tisk vseh struj in tudi tuji tisk izražal in še izraža živo razumevanje za pripadnost vse Julijske krajine s Trstom, glavnim mestom, Jugoslaviji. Toliko bolj je obžalovati, da je londonski »Times«, ki bi moral prav dobro poznati resnico, dne 23. maja objavil članek, ki vsebuje napačne in tendenčne vesti, zaradi česar mu je predsednik Bevk poslal sledeč dopis:
»Posebni dopisnik »Timesa« iz Londona pravi v svojem članku z dne 23. V, 1.1. »Borba za Trst«, da se v delu Julijske krajine, ki ga upravlja zavezniška jugoslovanska vojska, italijansko prebivalstvo terorizira in da òd Trsta do Pulja m videti nobenega italijanskega napisa, nobene italijanske zastave. Dopisniku prepuščamo vso svobodo, da nudi svojim čitateljem resnico ali laž. Vendar grc tu še za kaj drugega. Gre za poizkus, da bi Se prejudiciralo vpra-
šanje državne pripadnosti ljudstva, ki se je borilo na strani zaveznikov in to v času, ko ko se odloča njegova usoda. Ne moremo še ubraniti vtisa, da gre za namerno varanje, ko se postavlja trditev, da Italijanom življenje v Jugoslaviji ni mogoče, kar bi imelo za posledico ponovno zasužiijenje ti-sočev Slovencev in Hrvatov.
Od Trsta do Pulja ni nobene italijanske : zastave, nobenega italijanskega napisa?
• Povsod, kjer žive Italijani, je videti italijan-<^ske napise in zastave, ne vidi jih samo tisi, ki jih videti noče. Še več; vsepovsod so italijanske šole, tako da imajo danes Italijani več srednjih šol, kot so jih imeli za časa italijanske dominacije Povsod obstojajo italijanski kulturni krožki, v narodnostno mešanih predelih se Italijani, Slovenci in Hrvati udeležujejo skupnih kulturnih manifestacij v duhu ilalijansko-slovanskega bratstva. Obstojajo italijanske knjige, revije in časopisi; italijanski dnevnik, tiskan na štirih straneh. »La Voce del popolo«, izhaja v Istri. Italijanski jezik uživa popolno enakopravnost. V vseh odborih s0 Italijani zastopani sorazmerno s številom njihovega prebivalstva.
To je prava resnica, kot je resnica tudi, da v Pulju, Trstu in Gorici fašistične bande terorizirajo antifašiste pred očmi predstavnikov zavezniških oblasti, vendar Vaš posebni dopisnik preko tega prehaja molče. Je morda še kdo, ki tega ne verjame? Takega človeka bi povabili, naj se napotj v Slovensko Primorje, Trst in Istro. da se bo o lem osebno prepričal. To mu svetujemo, ker se resnice ne bojimo.
Če ima »Timesov« dopisnik iz političnih vzrokov o naših problemih in dogodkih, ki se pri nas odigravajo, svoje mnenje, ga'razumemo, čeprav ga ne sprejemamo. Reči pa moramo, da je nemoralno sporočati javnosti napake, kot So navedene v omeneje-nem članku (zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo enega) v škodo ljudstva, ki se je borilo za svoje pravice.
DELEGACIJA V BELGIJI
Delavnost odposlanstva
Za časa svojega bivanja v Parizu je odimelo poslanstvo več tiskovnih konferenc, in sicer prvo za predstavnike francoskega, drugo pa inozemskega tiska.
Odposlanstvo je sprejela ameriška delegacija in sovjetska ambasada v Parizu. V ostalem pa je imelo mnogo sestankov s Pierreom Villonom, predsednikom »Front National« in članom komisije za oborožitev, SaiLantom, tajnikom svetovne konfederacije dela. Rivetom, predsednikom univerzitetne dnižbe progresistov, Jacquesom Du-closom, sekretarjem KP Francije, Marcelom Cachinoti!, predsednikom KP Francije, znanimi katoliškimi publicisti, Cassinom, podpredsednikom Državnega sveta, znanim pisateljem Francoisom Mauriacom, Bayer-jem, predsednikom sindikatov za tisk in Franchonom,, predstavnikom C. G. T. pri svetovni konfederaciji za delo. Razen tega je naše odposlanstvo vodilo razgovore z ravnatelji raznih pariških in inozemskih dnevnikov in tiskovnih agencij.: Ordre, Hu-manité, Monde, Front National, Aube; Coni-bat, Franc-Tiettr, Etoiles, Tribune des Na-tions, Temps présent, Esser itd. in z znanima žurnalistoma Pertinaxom in gospo Ta-buis. Pri vseh teh predstavnikih je delegacija naletela na največje razumevanje za težnje ljudstva Julijske krajine in Trsta Razen tega so nek? člani delegacije spregovorili svetu tudi po pariškem radiu.
Odvetnik Rogassi in duhovnik Milanovič sta odšla za 12 dni v Belgijo, kjer sta se v Bruslju sestala s političnimi osebnostmi, da jih informirata o našem vprašanju.
Duhovnika Mrlanoviča je -sprejel kardinal Roli v sedežu nadškofije v Malinesu, govoril je pa tudi z drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki.
Že v prvih dneh je delegacijo simpatično sprejel zlasti belgijski novinarski svet, ne glede na strankarsko pripadnost. Prvi in-terview je priobčil zelo ugledni katoliški list »Le Quotidien«, ki je posebno naglasil opravičenost naše borbe, ki sta jih razložila Pogassi in Milanovič,-obenem z objavo fotografij naših vrlih partizanov. Veliki neodvisni informativni dnevnik »Le soir« je priobčil magistralni članek, v katerem je Creplet, njegov zelo znan diplomatski urednik, potem ko je razložil zahteve naše del-gacije, krepko podprl revendikacije ljudstva JK v oziru mednarodne politike, in sicer mojstrsko in jasno. Nič manj učinkovit je bil članek Richarda Dupierrexa, znanega političnega redaktorja lista »l’Àlèrte«. Najprej je objavil zahteve obeh delegatov, potem pa izvedel zaključek za logično rešitev vprašanja JK in Trsta — pripojitev k FLRJ, na-glašajoč potrebo, da se italijanska demokracija okrepi z italijansko-slovanskim bratstvom. »Le drapeau Rouge« je objavil deklaracijo, ki sta jo dala delegata na tiskovni konferenci v zadnjih dneh bivanja v Brii-xellesu. Tudi ostali časopisi vseh političnih in verskih struj so izražali odkrito simpatijo in razumevanje za naša stremljenja.
Primanjkuje nam prostora, da bi objavili imena vseh tistih, ki so izrazili delegaciji naklonjenost, zato se delegacija toplo zah-
Francè Bevk
valjuje vsem predstavnikom belgijskega tiska, kakor tudi vsem eminentnim sindikalnim in cerkvenim osebnostim, ki 'so s tako popolimi razumevanjem manifestirali nji-
hove simpatije za našo stvar, zagotavljajoč delegaciji, da jo bodo tolmačili visokim političnim osebnostim dežele in belgijskemu javnemu mnenju.
Tednika »Fraternità« in »Temps prčsent« ter ostalj časniki so objavili ugodne članke o pripadnosti Trsta in Julijske krajine, glede na željo velike večine italijanskega in slovenskega ljudstva; pri tem so obrazložili izjave duhovnika Milanoviča
Ostalo delo delegacije
V	naslednjih dneh je četvorica ministrov: Molotov, Bevili, Byrnes in Bidault odločala o meji med Jugoslavijo in Italijo; zato jim je delegacija odposlala pismo, ki se končuje takole:
Ob odločilni uri, ko se odloča o njegovi usodi, primorsko ljudstvo upa, da bo vprašanje Julijske krajine lešeno v duhu pravičnosti in demokracije, ki bo potrdila njegovo pravično voljo in težnje Samo taka rešitev lahko prinese zadoščenje večini prebivalstva in je v skladu z interesi svetovnega miru ter svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja te dežele Obenem pomeni taka rešitev trdno zbližanje med Italijo in Jugoslavijo ter odprta vrata za izmeno kulturnih in gospodarskih dobrin vzhoda in zapada.
V	nasprotnem slučaju ne bi prebivalstvo J.K. moglo prevzet; nobene odgovornosti pred zgodovino za njegove posledice.
Kulturna predstva, ki jo je delegacija nudila v palači Chaillot v Parizu.
V	soboto, 15. junija je imel tiskovni urad naše delegacije v palači Chaillot predstavo, kateri so prisostvovale številne osebnosti iz literarnega, umetnostnega, kulturnega in političnega sveta Pariza. Prj tem so predvajali film »Slike iz Julijske krajine«. Predhodno je govoril Wallon, profesor na Cò-lège de France«, ki je naglasil, da je fran-cospo ljudstvo vedno živo simpatiziralo z Jugoslavijo, kar se je potrdilo v sedanji bor. bi proti skupnemu Sovražniku; obenem je naglasil. da je treba z vsemi silami podpreti pravično borbo ljudstva Julijske krajine za priključitev k FLRJ
O usodi Julijske krajine in Trsta naj odloča ljudstvo samo
Vidimo torej, da je delegacija svoje delo vestno opravila, oziroma ga še vedno nadaljuje. Z vsemi resolucijami in predlogi mi* nistrom zapadnih držav, s tiskovnimi konferencami. z razgovori in članki, je temeljilo seznanila zapadni svet z resnico o Julijski krajini in Trstu. Vemo, da je bilo to delo nujno potrebno, kljub edinstvenim naporom narodov Jugoslavije v zadnji vojni. Izkušnje so nas že davno poučile, da zapadnjak! le preradi poznajo slovanske narode kot zaveznike samo takrat, ko je treba reševati svet pred polomom; ko pa je. predvsem s slovanskimi žrtvami, nevarnost odstranjena, si vneto prizadevajo, da b; pozabili na svečane obljube, dane Slovanom, Še več,_ na njihov račun bi hoteli zadovoljiti včerajšnje povzročitelje svetovnega gorja. Zato je bilo nujno, da je naša delegacija kot živa vest sveta ponovno opozorila tiste, kj so odgovorni za pravični mir, da so Slovani za večne čase prenehali z igro zamorca, ki lahko gre. ko je svoje opravil. Naj vsi vedo, da brez nas ni mogoče ustvariti trajnega in pravičnega miru. Se se bo govorilo o naših mejah. In takrat bodo narodi Jugoslavije po tovarišu Kardelju ponovno postavili svojo zahtevo, ki jo j« že lansko leto maršal Tito v Ljub-vodili to vojno, zato zahtevamo, da se voj-Ijani objavil vsemu svetu: »Pravično smo na tudi pravično zaključi!«
Borba jugoslovanskih narodov
JE BILA BORBA ZA PRAVICO IN SVOBODO — GOVOR MARŠALA TITA V UŽICAH
Predsednik zvezne vlade maršal Josip Broz-Tito je dne 7. Julija — ob obletnici pričetka Ijud ske vstaje v Srbiji obiskal Uzice. kjer je pozdravljen od ‘iO.OHO glave množice nagovoril zbrano ljudstvo. Med drugim je dejal' Narodi Jugoslavijo «o si s svojo borbo pridobili slavo, kj je znana po vsem svetu in zaradi keteie jih upošteva vse svobodoljubno človeštvo. Številni izmed nns so čudijo, kako smo mogli zmagati, čudijo se prav zaradi tega ker smo ob času našega umika (,d tod videli veliko premoč naših sovraž nikov. Toda ta premoč je hiln edino v tehniki. V vztrajnosti in drznosti je bila premoč na naši strani. Oni slabiči ki so sc dali prevariti zaradi té tehnične premoči in reakcionarne propagande so šli po poti izdajstva, To jih je privedlo v tabor borbe proti lastnemu narodu.
Danes slavimo tukaj 7. julij kot-
dan vstaje srbskega narodu. Užite so lahko ponosne kot .središče, od koder se je vodila vstaja ne •lamo po vseh ostalih predelih Srbije ampak tudi po vsej Jugoslaviji Pet let kasneje imamo novo državo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Naša republika se je rodila v krvi, rodila se je v težkih žrtvah naših narodov in toliko trdnejša ie, ker slo je njeni temelji na krvi in kosteh stotisočev najboljših sinov naših narodov. Srbski narod je lahko ponosen, ker se je te veljčastne borbe, ki bo ostala stoletja v spominu in kj se je že danes spomin,ja ves svobodoljubni svet, pa tudi naši nasprotniki, tako vidno udeležil. Ta borba pa bo večno
ostala v spominu kot borba za pravico, za svobodo, za boljšo bodočnost.
Preteklo leto je bilo. kar se tiče prehrane, eno izmed najtežjih, kat jih je preživela Jugoslavija ne samo med vojno ampak sploh, kajti naši najsiromašnejši kraji od Makedonije do Slovenije, ki so bili uničenj zaradi suše, sq ostali brez življenjskih potrebščin. Vendar jta nikjer v Bosni. Hercegovini ali Crnj gori, niti v drugih pasivnih krajih, kjer so nekoč ljudje umirali od lakote, v času dobrih le tin, ni letos nihče umrl zaradi la kote. Vsi so imeli kruha, ki smo ga porazdelili tako da naši narodi čutijo, da ljudje, ki so jih postavili na odgovorna mesta skrbe
v prvi vrsti za ljudstvo.
Besede maršala Tita Je ljudstvo na trgu sprejelo z dolgotrajnimi vzkliki. Maršal Tito je nato odšel s svojim spremstvom v poslopje Narodne banke, kjer je bil leta IDIL Vrhovni Stal) partizanskih odredov.
Iz Užic se je odpeljal maršal J ito v Zlatibor m se ustavil v Ca jetini. Ob tej priliki je maršal Tito zbrani množici, ki mu je priredila prisrčen sprejem med drugim dejal:
Ustvarjalno delo, vztrajnost in delovno junaštvo, Jel so danes za našo deželo tako značilne lastnosti. prihajajo, do izraza v naših tovarnah, šolah in gozdovih, povsod, kjer se ustvarja in gradi
če primerjamo razmere v naši deželi s položajem v nekaterih drugih deželah vidimo pri nas ogromen napredek ne glede na to, da je dala Jugoslavija roieg človeških življenj , tudi gmotnih žrtev. To je tudi razlog, da nas občuduje svobodoljubni svet, ne salilo zaradi naše borbe ampak tudi zaradi našega napredka. Narodi Jugoslavije so si pridobili simpatije s svojo brezmejno požrtvovalnostjo in s svojo borbeno vztrajnostjo. Narodi Jugoslavije hočejo prav s to svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo čim prej izgraditi svojo deželo iz ruševin, pri čemer pa ne čakajo na tujo pomoč in milost.
Pozivam vas danes s tega me--da, kjer snio vodili pred nepolnimi pedini j letj težko borbo- da se vsi lotimo dela za obnovo, in sicer Ustvarjalnega dela za nekaj višjega in boljšega od tega. kar sm# imelj pred vojno.

A
■
j jVekaj zanimivih j \pogledov v razli" \ čne vede
: \
:	Najbolj poCasna žuželka v :
■ svojem razvoju je ameriški • j Škržat, ki se ponaSa z znan- • : stvenim imenom: magicicada ! : septemdecim Sedemnajst let | 5 mora miniti, preden postane iz : • jajčka popolnoma razvita žu- • - želka. Naš majski hroSfi rabi 5
V znamenju gesel: SVOBODA*-ENAKOST-BRATSTVO	-
ZAVZETJE BASTILLE 14. julija
Praznik francoskega in vsega naprednega ljudstva

:
za svoj razvoj le štiri leta.
i ' I
*	* Naj vetij e Uvali na svetu. — ; ; V Vzhodni Afriki je odkrila ■ : neka ekspedicija ob reki Ten- : j dag-uru kosti velikanske kušča : 5 rice, brahiosavra. Samo nad : : lahtnica je dolga 2 m. Velikost ■ : té živali se ceni na SO-tfll m, ■
*	njena teža na 60.000 kg. Té ži J jj vali so živele v zemeljskem • 5 srednjem veku. Dorasel kit, S
:
morski sesavec, največja do-
: slej znana žival, doseže dol- ;
■	gost 32 m in težo 150.000 kg. ;
• NajveCja pozemeljska žival ■ ! sedanjosti, afriški slon, telita j : samo 4000 kg.	:
*
:	f. Najfinejše krvne cevi v Cio- ;
■	veškem telesu so kapilarke j j Zelo težko sl predstavljamo ■
Velike ideje o človečanskih pravicah, ki sta jih v 18. stoletju širila v Franciji predvsem Rousseau in Voltaire, so koncem istega stoletja nezadržno prodrle v zavest francoskih mno-žici predvsem še pariškega ljudstva. Tem naprednim idejam je bil v obraz ves takratni družbeni sistem, ki je bil zgrajen na fevdalnih predpravicah plemstva in visokega klera. Meščanstvot t. i. tretji stan, in ž njim široke množice ljudstva so bili oropani skoraj vseh pravic. Abbè Sieyès je takrat zapisal: »Kaj je tretji stan?« Izračunal je število klera na 80 tisoč, plemstva na 120.000, a tretjega stanu na — 25 milijonov! Iz tega je sklepal, da je tretji stan sam narod, ljudstvo v svoji resnični suverenosti in svojem resničnem polnomočju.
Ludvik XVl., takratni vladar Francije, je bil slabič in povsem podvržen svoji' dvorni kamarili, ki je pognala državo v ogromne dolgove, razpisovalo zmerom nove davke in izže-mala predvsem iz kmeta in malega obrtnika vse, kar je mogla. Dvor jo živel razkošno, v njegovem okviru je žrlo 40.000 brezdelnežev in
lenuhov, a vse to je moralo plačevati ljudstvo, ki je prišlo z državo vred na rob propada.
V ljudstvu je že dolgo tlelo in vrelo. Postopoma so se izoblikovali iz njegove srede voditelji in organizatorjij ki so dali temu podtalnemu tlenju in vretju določeno smer in določen cilj: vzpostavitev popolne enakosti med ljudmi, odpravo vseh privilegijev rojstva in stanov, ustanovitev suverene države ljudstva —- republike. Začela se je borba mod temi naprednimi idejami in med samovoljnostjo ki alja in njegove dvorne kamarile, ki sta jo sestav Ijala plemstvo in visoki kler. Ljudstvo s svojimi mladimi in odločnimi voditelji na čelu — naj ornemu samo Dantona, Robespièrreje, in ‘Marata —, je prehajalo zmerom bolj v ofenzivo. Zmerom globlje se je zavedalo ne le svojih pravic, marveč tudi svoje moči. »Svoboda! Enakost! Bratstvo!« je odmevalo po pariških ulicah in predmestjih
14 julija 1789 zjutraj je množica iz pariških predmestij s silo vdrla v Palačo invalidov ter ee polastila tam spravljenega orožja. 30.000
5 njihovo množino in gostoto. V l vsakem mišičnem vlaknu v. ! premeru igle leži kakih '00 m. : kih finih cevi druga pri dru-
jj gl. Ako bi uvrstili vse te kapi 5
*	laike iz človeškega mišičevja [
*	drugo k drugi, bi dobili črto, • S dolgo 100.000 km, ki bi ovila ■ : zemeljsko oblo 2 in pol kr it • : Površina teh človeških kat)!- !
TRGOVCI Z NOVICAMI
Ali „demokratični" izvor nekaterih angleških dnevnikov
človeških ■ lark znaša 6300 kv. m.
: : *
S * Pritisk v središču naše • ■ zemlje je velikanski. Po mne- S s nju fizika Marsha vlada, tu { : tlak 4,800.000 atmosfer na vsa!" t * kv. cm 'atmosfera je enota za !
t
. merjenje pritiska jn znaša 1 kf I na 1 kv. ©m). V fizikalnih la-
Vsak trenutek srečaš na londonskih ulicah kričeče-rumeno pobarvan voziček, prelepljen z zgovornimi lepaki, ki živahno manevrira tried ogromnimi avtobusi, staromodnimi taksjji in zelenimi avtomobili amerišKe vojaške policije, ki strogo pazi na obnašanje svojih vojakov. Ti vozički prevažajo cele svežnje časnikov, ki jih oddajajo prodajalcem v kioskih na.cestnih križiščih in vogalih. Ti prodajalci, s čistimi, čeprav zakrpanimi ovratniki, hitro oddajajo
S stare, nerazprodane časnike, pogledajo našlo-
m *«•«. M	- • V/*«!* / • T l'/.llkdllllll X H ||	IX'- I	V-A V* J W A J J
; boratorijih se je doslej dosegel • ve novih in nato kričijo v ulični ropot: «Dni-; pritisk kvečjemu 20.000 almo- • žinski album Hitlerja najdeni Deklica prejela
17.000 funtov za najbolje pogođen izid nogometnih tekom!»
In glej, ljudje se takoj ustavljajo, zvonček zvoni, časniki šumijo, v zraku čutiš vonj tiskarskega črnila. Za en sam penny (nekaj lir) lahko izveš podrobnosti o tem, kako je ameriška tajna policija našla pod omaro z dra-
; metj. iz ribjega usnja • praktični,
m
m m
zelo [
■
s
S * Slednjič vendar pitna mor *
: ska voda! Kakor znano, je mor. S • ska voda neužitna. Gorje la |
2 1
j dji, ki bi ji zmanjkala na od- : | prtem 'morju pitna voda! Cio- •
:
S sfer.	:
* \
r * Finci izrabljajo ribe do E j skrajnosti. Iz ribje beljakovine, *
S ki j^’ izborno hranilo, naprav ■
S Rajo različne majoneze (poseb. !
E ne omake), testenine, celo sla- E
\ ?ejoečevlje,'bJdeok0lenicea (gama- ! f cenostml Hitlerjeve priležnice družinski al-: še), torbice,'ne mogoče zaradi 5 bum «fn^rerja». Prav tako lahko izveš, da S pomanjkanja pravega usnja, ! ie velik' dobrotnik, multimilionar Bank, kralj E marveč zaradi tega, ker so pred- S mlinov in kinematografije, začel brezplačno
poučevati v neki nedeljski goli. V teh časnikih tudi izveš, kako je nek ameriški dojenček osmih mesecev kòt «slepi potnik» prèletel ocean, kako so nenadkriljivi detektivi Scotland Varda odkrili nekega nevarnega morilca i. t. d.
Angleški časopisi so čisto drugačni od naših, imajo pa tudi popolnoma druge cilje. Za angleško pojmovanje novinarstva je značilna izjavo, ki jo je nedavno dal direktor najbolj solidne telegrafske službe Velike Britanije, Reuter: «Infprmacije so Čisto navadno-blago ; delimo jih pa v informacije za ljudi, ki žele v težkih časih zaspati in prijetno sanjati in pa-za tiste, kj ne morejo spati, pa se hočejo zato zabavati.» Vsi ljudje naj verjamejo, da so milionàrji dobrodušneži, ki hočejo revežem dobro ; da* na Balkanu Živjjp barbarski in hudobni ljudje. Sovjetska Zveza pa... Sovjetska Zveza je bila med vojno angleška zaveznica, zato angleški narod ni pozabil niti Stalingrada, niti Berlina in je vzljubil Kosmodem-jansko * in Matrosova. Povsod po Londonu slišiš kako pojejo znane sovjetske pesmi. n. pr. «Pol,juško polje» in «Aviomarš». Angieško-ruski-slovarji,se oàliCno prodajajo; vendar to nekaterim ni všeč; neki časniki objavljajo o Sovjetski Zvezi same neumne čenče.
Nek Anglež nam je rekel: «Vi hi bili v hudi zmoti, če bi iz naših časnikov sklepali, kako mi živimo in mislimo. Stvar je zelo enostavna: V času parlamentarnih volitev so agitirali za konservativce dnevniki s skupno naklado 25 milijonov izvodov, za laburiste pa časniki s Približno dvema milijonoma. Kako so se pa kan-
: vek bi mislil, da bi se dali od- {
*	straniti iz morske vode tisti • . trije in pol prpc. sóli z desti- s
•	ladjo. Toda destilirana voda E S ni pitna, ker povzroča krvavi- s E tve v želodcp. Sedaj so ,na ho- ■ E landskih ladjah preizkusili nov ■ 5 postopek. Segreli so- vodo na j ; preko 120 stopinj, da je.izhla- • s pela in da. so se uničile glivice 5 ; v njej. Nato so jo črpali skozi i j posebno precejalo ih jo dobre | jj prezračili, v precejalu so se ■ : dodale vodi razne soli. Ta po ! E stopek je cenejši kakor voda v S jj inozemskih lukah. 24.000 ton- Z Z Skl parnik bi lahko sprejet za 5 : 900 ton več tovora (10 stopinj S : skupne nakladnosti), ko bi na E E njej odpadla zaloga vode, saj j
; bi se potrebna voda medpoto- • E ma sproti preizvajala.
.
■	‘ Artičoke poznajo vsi, lju- j
•	hitel ji te vrste zelenjave jih pri E | merjajo z božansko ambrozijo E : starogrških bogov. Kaj pore- 5
•	čejo tj sladkosnedeži, ko do- •
•	znajo, da so začeli v zadnjem E : času izdelovati iz artičok Spi. 5 E rit?! V državi Kansas (ZDA) go. S 5 je artičoke na obsežnih poljih ■
■	Polje, veliko kakih 4000 kv m, j
■	da skoraj 1000 litrov špirita Ta E ? špirit uporabljajo, sko,* fz S j ključno avtomobili.
* Utrnka moskovske gimnazije, ki je -med vojno prostovoljno zapustila Solo in sc pod tujim imenom poZrtvova no borila v nemškem zaledju, ijokler jr 'niso Nemci ujeli in jo po 'nečloveškem mufenju umorili, Kosmodemjan-ka je poslala sol narodni heroj znana Sirom Sovjetske Zveze in vsega sveta.	'
čale volitve, je itak znano.»
«Zakaj pa potem uporabljate to krfvo ogledalo? Čemu to dopuščate?»
Anglež se je nasmehnil: «Vsak prodaja tisto blago, ki ga ima To je pravilo naše demokracije.»
Ko je Anglež opazil, da smo zmigali z rameni, je tiho rekel: «Ce bi bile želje konji, bi vsi mogli jahati! Tako pravi angleški pregovor. Na žalost, jahanje ni vsem dostopno.»
Največji angleški časniki so «trustizirani», t. j. v rokah enega samega gospodarja. Lord Beàverbrook neposredno kontrolira dnevnika «Daily Express» in «Evening Standard» ter tednik «Sunday Express». Lord ni skoparil, temveč je postavil prvovrstno tiskarno in zbral najboljše poročevalce, samo zato, da bi prvi v Angliji izdajal časnik ameriškega tipa. «Daily Express» ima dopisnike na vseh kontinentih, ima odlične fotoreporterje in karikaturiste, odlikuje ga svež in krepak slog. Nažalost pa se vsa ta odlična tehnična sredstva, s katerimi razpolaga lord Beaverbrook, pogosto uporabljajo v ta namen, da bi se čitatelji napačno obveščali.
Tisk lorda Bothermore-ja je bil in ostal opora najbolj reakcionarnih angleških krogov in pogosto je prepeval melodije fašistične propagande. Bóthermorejeva «Daily Mail» in «Evening News» izhajata v 1.860.000 izvodih, njegov je tudi tednik «StìndSay Dispafeh». Veliko število londonskih listov izdaja tudi lord Kem-zley. Vse to so listi, ki imajo svoja uredništva in tiskarne v znani londonski «Fleet-street». Listi izven te ulice imajo dosti manjšo naklado. Laburiste podpira «Daily Herald». Ta dnevnik ni strankarski list v strogem pomenu besede. En del njegovih delnic ima namreč lord Savswood, drugega sindikati, nekaj pa jih ima laburistična stranka. Zato ta dnevnik ni odgo- ' vOren pred Osrednjim odborom laburistične stranke.
Omembe vredna sta Se dva lista, ki izhajata izven «Fleet-street-a». TOstanajstarejši angleški časnik «Times» in najmlajši «Daily VVorker». ustanovljen pred 15 leti; kj dela tam, kjer žive njegovi prijatelji in čitatelji, londonski delavci, in sicer v industrijskem delu mesta.
«Times» si prizadeva, da bi ohranil svojo tradicionalno mirno in na zunaj objektivno noto; zato se čuva cenenih senzacij. Bes pa je. da se tudi v «Timesu» često pojavijo neobjektivni članki, kar se da zelo težko objasniti.
«Daily Worker» se hrabro brani za mir in prijateljstvo med narodi. Brez pomislekov se bori proti reakciji in fašističnim agenturam, ki izkoriščajo svobodo formaine demokracije za svojo bedno propagando. «Daily Worker» je vedno takoj razprodan, čim jzide. Za ta dnevnik je neprijetno, ker je v Angliji še vedno veljaven vojni zakon, po katerem se Časnikom nakazuje papir po razmerah v lelu 1939. Takrat so imeli dnevniki iz «Fleet-Streeta» zelo veliko naklado. «Daily Worker» pa majhno in to naj bi ostalo Se dan»s. Visoko kvalificiran kolektiv- navdušenih 'novinarjev,* ki delajo v Vuredništvu «Daily Workei ja», dela v
mož in žena se je oborožilo s puškami in vzelo s seboj tudi nekaj topov. »Na Bastilleo!« je bil enodušni krik množice. Zakaj Bastille, ta utrdba iz preostanka mestnega obzidja, je bila ljudstvu simbol vse tiste tako osovražene oblasti njegovih zatiralcev, v kateri so bile zaprte, mučene in iztrebijane žrtve iz njegovo srede. Poveljnik utrdbe s svojimi obore “.enimi Švicarji vred je bil naravnost pregažen od razsrjenih množic. V naskoku je padlo poslopje, jetniki so bili izpuščeni in tedaj se je ljudstvo zavedelo v poslednje Vlakno, da je postalo sam svoj gospodar. Nepopisno je bilo navdušenje množic, ki so zdaj vedele, da se ne bo moglo nič zoperstaviti njihovemu uporu. 5 tem je bil dan znak za splošno revolucijo, ki je spremenila ne samo bbličje Franti je, marveč -'e s svojim; idejami zanesla gesla ò svobodi, enakosti in bratstvu v širni svet, med mncžice vseh narodov, med katerimi se je čedalje bolj širila zavest o pravicah ljudstva.
Vsako leto praznuje francoski narod 14. jul j kot dan vstajenja svoje svobode. Po vseh ulicah in trgih Pariza raja ljudstvo pozno v noč v spomin na zavzetje zloglasne ječe Bastille, simbola svoje nekdanje sužnasti in brezpravnosti. S francoskim narodom vred se spominjajo tega dne tudi vsi drugi svobodoljubni narodi, med njimi tudi naš slovenski narod, saj so ideje francoske revolucije prebudile tudi njega iz dolgoletnega si\a pod tujim fevdalnim gospodstvom Spominja se ga tudi naše težko preizkušeno primorsko ljudstvo, ki ie toliko žrtvovalo za svojo svobodo, trdno verujoč, da bodo ideje, ki so se prvič po/avile ob padcu Bastille, prinesle končno tudi njemu tako težko pričakovano svobodo in odrešenje.
VI. B.
pravem pomenu besede čudeže. Na tem listu majhnega obsega nudijo najrazličnejše novice, članke bogate vsebine, ostro politično korespondenco. feljtone in. skice. «Daily Worker» ima svoje dopisnike v Parizu, Berlinu, na . Balkanu in drugod.
V pogovoru z Londončani'boste od vseh strani'slišali, da si žalijo vsaj lepih sanj, ko že ne morejo doseči-boljšega življenja, in kakor se to vedno dogaja, rodijo želje predloge; lahko se pa tudi zgodi, da bč predlog odločil o vprašanju. Tudi to se namreč dogaja.
(Iz reportaie Jurija Z alcova Moskva).
v «Novem miru«
Bombaž iz pustinje
Iz Kazakstana prideš v Taškent, ki jt> glavno mesto republike plemena, Uzbekov. To je področje oaz sredi puščav centralne Azije. Te oaze napaja voda iz ledenikov in večnega snega na Pamirju in z gora. ki le-žć na afganistanski in kitajski meji. Na tem področju dežuje malo ali sploh nič, kar ustvarja idealne pogoje za sadje, me. Iòne in bombaž, za katere ni, nevarnosti, da hi trpeli škodo od nenadnega'‘deževja ali od deževja v nepravem času. Nasprotno pa, kolikor bolj je vroče, toliko bolj se tope ledeniki in sneg na gorah, voda priteka v dolino in napaja reke tor jo ie možno napeljati v namakalne, kanale.
Zgodovina Uzbekstana je bila mnogo let v glavnem zgodovina bombaža. Po dolgotrajnih borbah so se odločili, da je treba za boljšo žetev bombaža poskusiti križanje ameriškega bombaža z domačim, da bi dobili novo vrsto bomhaževca ki bi združeval lastnosti osrednjeazijskega bombažev-ca z lastnostmi ameriške vr-de.
Toda tu se je pojavilo težko vprašanje-eden od obeh bombaževcev je vseboval v semenu 52 kromosomov, drugi pa samo 26, kar daje vedno jalovega križanca. Vprašanje so rešili končno na ta način, da so obdelovali z različnimi kemičnimi- postopki rastlino, ki je bila ubožnejša na kromosomih, dokler se ni povečalo število kromosomov tako, da je postalo križančevo seme plodno. Napori in raziskovanja so bila kronana z uspehom in danes proizvaja Uzbekistan najboljši bombaž in v vedno večjih količinah.
12. 'Julija 1946
JCitMdmtti ièdnilk '
5
^	.v''- iTS* '>•

	9
	7{oman
	VIKI BAUM
	Poslovenil
	FRAN ALBRECHT
Dr. Emanuel Hain bil židovskega rodu; otroška leta je preživel v miru in varnosti. Po svojem dedu je podedoval ljubezen do glasbe, ki mu je bila v težkih trenutkih neskaljeno blaga, odrešujoča prijateljica’ Po maturi je študiral medicino v Heidelbergu. Proste uro je delil š prijateljem Lilienom Maksom, ki je bil navdušen socialist. Emanuel je sicer rad poslušal Li-1 liena. ko mu je govoril o svojih idejah, sam pa je bil daleč od politike. Ko je odlično promoviral, je bil nekaj časa volonter na kirurškem oddelku v bo'niči, nato pa je delil prakso s stricem Pm lom. 31 let star se je zaljubil v 21 letno Ireno, hčer podpolkovnika von Stettena,
Odslej sta se shajala tajno pa Jud; javno, pod varstvom stare gospe tajne svetnice Schònchen sta hodila v gledališče skupaj, delala izlete, hodila na dolge, brezkončne sprehode, obiskovala razstave in plesala na plesnih zabavah. Edino, če ji je Emanuel govoril o tem, da bi se poročila, se je zdrznila. Sprič-kala sta se zaradi te točke in se spet pobotala. Nekoč sta se na dolgo razgovorila o tem.
»To ni mogoče, zaradi očeta — in ne vprašuj me več« je rekla Irena. »Govorila sem ž njim o tem, a ne gre. Imela bi te rada, tudi če bi bil hotentot A mojega očeta moti, da si jud. Pozabi to bedasto poroko — saj se nama dobro godi, ne?«
Že pred časom se je Emanuel odselil od svojega strica in si najel lastno, majhno stanovanje, kjer sta se lahko nemoteno videla in pripadala drug drugemu. Še zrrterom, kadar je držal Ireno v objemu, se mu je zdelo neumljivo, da ga ljubi, skoraj tako ljubi, kot on njo. In zdaj ga je imenovala juda. Obraz mu je zagorel in nato zledenel.-
»Pa saj vendar nisem jud« — je rekel zagrizeno. »Ne, prav za prav ne —« je odvrnila Irena smehljaje »Zase ne. Za mojega očeta pa boš ostal vekomaj jud; ne poznaš njegove vrste ljudi!«
Poljubila sta se in nihče njiju ni opazil, da je Emanile1! zatajil sam sebe, namesto da bi se bil postavil zase.
Irena je večkrat govorila o tem, da pojde za bolničarko, imela je močan nagon po udejstvovanju in samostojnosti; in to je bil eden tistih poklicev, kj so bi’ii stanu primerni. Neke pomladi pa, ki je tako bujno cvetela kot še nobena, je spet pozabila to Sadno drevje na Rebri je bilo pravi snežni metež belega in rožnatega cvetja, s skoraj karminastimi lisami vinskih breskev med njimi.
Zrak je dišal po španskem bezgu, nato po juniju in rožah, ves svet je bil pijan tega gostega, bujnega mladoletja.
Julija pa je zapihala hudourna burja, se razlila po vsej Evropi in stari vojaki, kot podpolkovnik von Stetten, so dihali krog sebe in prerokovali vojno. Mladina ni verjela v to. Vojne so bile v aprilu v Mandžuriji, ne pa pred lastnimi vrati.	o
Drugega avgusta je bila, napovedana vojna.
Navdušenje, viharna radost, nagovori, zastave; cvefiice, pijani ljudje po cestnih jarkih. Ne poznam več. strank, poznam samo Nemce, je rekel cesar Zaprisegli so prve čete in jih poslali v Belgijo. V treh tednih bomo v Parizu, v šestih tednih bo vojna-končana, sb prerokovali listi. Nemčija se je ogledovala po prijateljih. Angleži,, v svaštvu in krvnem sorodstvu^ Italijani,' zavezniki po zvezi in pogodbi? Japonci nemara, delovno ljudstvo na vzhodu, ki so ga spoštovali in mu pomagali s strelivom in vojaškimi izvedenci?
Mahoma so stali Nemci sami, niso si mogli razložiti tega, ničesar niso razumeli o politiki, zaupali so svojini vodjem, svojim listom -Mladi polki so pojoče korakali v smrt, povsod so občudovali to umiranje.
Doktor Emanuel Hain, poročnik v rezervi, se je odpravil k svoji četi. Poprej pa je, v vzhičenju vojnega začetka, premagal odpor starega podpolkovnika. Ne poznam več strank, je rekel cesar, tudi Emanuel je bil zdaj častnik. Odpravilo se je na tisoče naglih vojnih porok. Emanuel in Irena sta bila samo eden izmed tisočev mladih parov, ki so imeli eno samo noč zase in so se potem ločili V jutranjem svitu je stala Irena na kolodvoru in mahala za Emanuelom. ,V Pariz’ je stalo zapisano s kredo na vagonu. Maks l.ilien je bil med vojaki kot prostovoljec, navdušen kot vsi drugi. Irena je šla in sc priglasila Rdečemu križu za službo v zaledju.
Preveč je bilo že pisanega o tej vojni, da bi tu še enkrat ponavljali. Doktor Hain je dobil dobršen del vsega. Zmag in porazov in umikov, blata in krvi, navdušenja in naveličanosti, naskokov in izmučenosti, dovolj dežja in snega, brozge in gnoja in sonca in neprestanega, neprestanega,, pet let trajajočega grmenja topov. Ker je bil zdravnik in je tri leta delal v vojnih bolnicah tik za fronto, je videl vse odpadke bojev, lastne vojake in neprijatelje, pobirali so j’li Po bojiščih in jih metali v bolnice kakor ostanke, ki
so jih pometli na dvorišču kakšne klavnice. Doktor Hain se je odvadil imeti usmiljenje s tistimi, ki so umirali, potreboval ga je za te, ki so ostali pri življenju. Brez prestanka je uril roko na brezkončnem materialu z fcojišč in postal tako izvrsten kirurg.
V	Bruslju se je sestal z Ireno Zaradi hrepenenja po nji, je tako močno trpel, da mu že ni bila nič več kot nekaj resničnega, kot dekle, kot žena z lasmi in majhnimi prsi in s toplimi rokami, marveč bolj kot neka ideja, domišljija, kot prikazen iz sanj, ki jih je nekoč sanjal". Zdaj je bila tu, Irena, njegova žena. Njena usta, njen smehljaj, njene oči, ona vsa. Bruselj je bilo precej zmešano mesto tiste čase,- Belgijke v žalnih oblekah, domačini nevidni, kolikor so utegnili biti, s črno usedlino sovraštva do Nemcev na vsakem obrazu, v vsakem gibu. Z bojišč so odpuščali samo za nekaj'dni moštvo in častnike, preden so morali spet na fronto Ta dopust je bil skoraj zanesljivo znamenje, da je bil kdo pozneje izbran za naskok z nožem. Gledališke družbe in kini so igrali za vojaka, v hotelih so se naselili roji žčnsk: kokote za gospode častnike, cipe- za narednike in najnižji bordeli za moštvo.
V	coprniškem kotlu tega mesta se je sestal ljubeči se par. Njuna združitev je bila tako globoka in zapletena kakor pragozd. V tej noči je bil spočet otrok, sin, ki ga je Irena rodila?, ko je zavladala v Nemčiji že odkrita lakota. V porodnih krčih je ležala na papirnati rjuhi in novorojenčka so zavili v papir, ker ni bilo več platna v deželi Poplava volnenih predmetov, ki se je ulila prvo leto na vojake po jarkih, je v prav teh jarkih že davno segnila. Vse, kar je še ostalo, je bilo, .nadomestek". Cete so nosile čevlje iz usnjenega nadomestka, ki se je razkrojil v blatu v nič. Uniforme so bile iz nadomestnega suknja, ki je razpadlo. V deželi, so jedli nadomestek, nato pa tudi nadomestka ni bilo več. Vojaki, ki so jih pošiljali tja ven, so bi! takisto nadomestek, čisto stari moški in čisto mladi otroci Tisti, ki so bili doma, so postajali trudni in
apatični od nezadostne hrane. Pretrudni celp, da bi še nesrečo močno občutni. Nič več niso čakali zmag, ampak, le še-miru. Vsak mesec je zamigljala kaka vest o miru in spet ugasnila.
Nato je stopila v vojno Amerika in zadnja iskrica upanja' je ugasnita.
Dvakrat v dveh zadnjih vojnih letih je prišel doktor Hain v Frankfurt obiskat svojo ženo in svoje dete Fant, Roland, je po vsej pri.iki lepo rastel, Irena pa je bila čedalje tanjša in prozornejša. Imela je navado, da je na nek brezupen in neovladan način ljubkovala otroka, da se je Emanuel skoraj prestrašil.
Se enkrat je imel doktor priliko biti hraber. To je bilo v zadnjih dneh vojne, malo pred premirjem in po njem, ko se jela že vsa disciplina razkrajati. O tem pa, kako je -am s pomočjo svojega narednika, Henrika Plankeja. privedel transport štirinajst težkih ranjencev v Nemčijo, skozi vse blato in dež in zmede na cestah, skozi vstaje in upore, skoz; vse -strahote poražene in zrevolucioniran* armade — ni nihče pripovedoval in tudi ni dobil nikakega križca za to. Ko je na kolodvoru v Wiesbadnu izročil svoje ranjence, je stopi! neki vojak k njemu in mu strgal častniške znake z ram. Narednik Planke je treščil možaka v rilec, da še je zvrni! na tla. S tem se je za doktorja Emanuela Haina končala vojna.
Kaos v deželi, nemški, to sc pravi lepo urejen, premišljen in organiziran kaos. Žične ograje in barikade, nekaj strelov na cestfth in nato mir V naglici sestav-ijeni delavski in .vojaški sveti so vodili in vladali.
(Se nadaljuje)
K U L T U R A
TRINKOV ZBORNIK
Izdala: Gregorčičeva založba. Trst, 1946 — uredila Josip Birsa in Andrej Budal
V	eni prejšnjih številk «Ljudskega tednika» (št. 23, 28. VI. 1946.) smo poročali ob proslavi biser-nomašniškega jubileja msgr. Ivana Trinka o delu tega izrednega moža in prvaka Beneških Slovencev. Sedaj imamo pred seboj Trjn-kov zbornik v lepi in skrbnj izdaji marljive Gregorčičeve založbe. Urednika Josip Birsa In Andrej Budal pravita v uvodu: «Pričujoči Trinkov zbornik je narekovala potreba časa, pred vsem pa živo skeleča dolžnost oddolžiti se možu, s čigar imenom je združena usoda najzapadnejših ogran-kov slovenskega naroda: Slovenske Benečije.»
Zbornik, ki je moral biti sestavljen z dokajšnjo naglico, gotovo ni toliko obširen, da bi mogel izčrpno podati gradivo in delo tako vsestranske in razkošne osebnosti, kakršna je msgr. Ivan Trinilo. Vendar obsega poleg nekaterih značilnejSih pesniških, pisateljskih in modroslovskih spisov našega jubilanta tudi dokaj lepega in izbranega gradiva o njem.
Kar nas, najbolj začudi pri pojavi msgr. Trinka, je prav razkošnost njegovih talentov, s katerimi ga je obdarila narava. Zdi se mi, da bi bil zavzel, če H bil izšel v sredini svojega slovenskega naroda in ne na njegovem skrajnem zapadnem obronku, izredno visoko mesto vprav kot tvorec naše kulture, kot umetnik. Toda njegovo mesto prvaka Beneških Slovencev ni z narodnostnega vidika nič manj važno in manj pomembno. Njegovo delo, njegov ugled in njegova pojava sta živ memento nam jn vsemu svetu, da živi v Beneški Sloveniji še zmerom vejil našega rodu, ki zahteva pod soncem iste nravice, kot jih zahtevajo in zaslužijo vsi svo bcVlo jubni narodi sveta.
Iz kakšnega pristnega občutja je pel Ivan Trinko svoje pesmi, ham izpričujejo predvsem pesem «Moje pesmi» in «Razpršeno list-ie». To poslednje je nekakšna pesnikova samoizpoved, izpoved njegovega narodnostnega prebujenja in slovenske zavesti. V preprostih Stirlvrstičnih kiticah je izrazil globoko bol svoje osamelosti sredi tujega sveta, svoje odtrganosti od bratov in sester na Vzhodu. Toda izpovedal je tudi svojo radost olì stikih z njimi in vžgal iskrico upanja v itìpft in srr-čnpisn. bddbčuost,
. Reprodukcija- treh pe.ro.iksb izpričuje Trinkov izredni estetski okus in tudi veliko. spretnost, njegove uméiniške roke.: Ludvik .zor, Zut piš^ o Trinku-glaSbeniku — saj je naš jubilant tiiili kotppo-nist in hdrinonizator.
V	«Paglavskem popoldnevu» imamo primerek Trinkove šega-ve proze. V «Narodnih napevih» znanstven esej. Veliko jasnost v izražanju in definicijah kakor tudi trezen pogled na velika vprašanja življenja izpričujeta dva odlomka: «O modroslovju» in «O monizmu». Toda iz Zdrzutovega članka «Na Trinkovem domu» izvemo, da je naš bisernemašnik tudi botanik, gobar (mikologk mineralog in še — fotograf povrhu.
Posebno poglavje tvorijo članki o Beneških Slovencih, Rezijanskem dialektu, o imenih, o prvem svetovnem raziskovalcu beneških dialektov Bandouinu de t.iumeriay-ii ter tukaj pr povedk in pesmi v beneških uančj ii, ki so ,jih ppisp.eyalj naši znans’ye-■ Milko Maiičetov, in Fiance Bezlaj,
Knjigo krasita še reprodukcija
slike nagega jubilanta, ki jo ja vpodobil Tone Kralj, ter faksimile ‘Zupančičevega posvetila Ivanu Trinku Zamejskemu. Toplo posvetilo svojemu sobratu biserno-mašniku je napisal tudi F. S. Finžgar, medtem ko je Andrej Budal v članku «Po ravni poti» na kratko orisal lik velikega Benè-škega Slovenca.
Trinkov zbornik je knjiga, ki bi je v svoji knjižnici ne smel pogrešati noben ljubitelj slovenske kulture.
VI. B.
Okrožnim odborom
Slovenske Prosvetne zveze
Vsm prosvetnim društvom!
Okrajnim prosvetnim komisijam
v vednost!
Na jesen, v oktobru, se bo vršil kongres »Slovenske kulture« na katerem bodo nastopili najboljši pevski zbori in dramske skupine.
Ker se bomo udeležilj kongresa tudi Primorci, razpisuje Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst od 15. julija d-' 15. septembra tekmovanje med dramskimi odsekj in pevskimi zbori.
Navodila za tekmovanje:
1.	Dramske skupine in pevski zbori, ki se želijo udeležit) tekmovanja, naj do 15. avgusta javijo svojo udeležbo Slovenski prosvetni zvezi za Slovensko Primorje in Trst: poznejše prijave sc ne bodo upoštevale.
2.	Dramske skupine naj sporoče naslov igre; v poštev pride le ona igra. ki izpolni ves program nastopa. — Pevski zbori pa spored pevskega zbora. — V ta namen ni treba študirati le novih stvari« marveč more nastopiti društvo * že naštudiranimi programi.
3.	Za oceno iger so doloéene posebne komisije, ki bodo v vsakem okrožju izbrale 2 najboljši skupini, ki bosta nastopili na »Kongresu slovenske kulture«.
4.	Društva naj takoj javijo udeležbo pri tekmovanju in čas, do katerega bodo naštudirala igro, tako da ho lahko komisija določila čas in kraj, nastopa za oce no. ki se bo verjetno vršil za več društev, na isti dan.
Kraj in čas nastopa za oceno, kakor ludi navodila glede opreme bomo objavili v časopisih ali pismeno
6. O tekmovanju pevskih zborov bomo izdali posebna navodila.
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst.
Iz knjige
Tako ie bilo trpljenje
. \ Strašni dnevi
15!'septembra 1944. so prišli fašisti in Nemci iz Kobarida.
Oče in brat sfa delala na njivi. Fašisti so začelji streljati proti naši hišici. Mislili so da oče in brat skrivata orožie v njivo. Pritekla sta v hišo. Tu smo vsi trepetali. Fašisti niso nehali s streljanjem Oče je gledal skozi okence. Prebledel je. Videl. je fašista, ki je preplaval Sočo, da bi mu ne utekla. Vrata so se odprla. Mokri fašist z dolgo rdečo brado do trebuha je prišel v hišo. Mitraljez je držal proti očetu in bratu. Sunil iu je skozi vrata. Mati je stekla za njim Fašist pa ie rekcJ: »Izgini. sicer razkoljem glavo tudi tebi!« Prišla je v kuhinio. Slišali smo strele in udarce. Hiša je bila vsa obkoljena od vojakov. Mama je kričala, jaz sem jokala Zbežali sva k sosedovim. Ko sva sc vrnili, sta ležala oče in brat mrtva, strašno razmesarjena. Brat ie imel razbito glavo, oče pa roko in prsa. Sledili so strašni dnevi Mama je obo'ela. Nikdar ne bom pozabil i fašista z dolgo rdečo brailli. Zyeieli smo, da se ie imenoval Marietti Giorgio, bil je iz istrske italijanske rodbine.
-_ .....^ 6 ----========
GOSPODARSTVO
Ždet. mlada In spravljanie
Kakor moiamo s koSnjo pričeti pravočasno, tako je tudi važno, da se žanje ob določenem času. Prezgodnja in prepozna žetev je kvarna. Pri nas se navadno žanje prepozno.
ŽETEV — Ko rastlina zarumeni, ne dobiva več hrane iz zraka, niti ne črpa po svojih koreninah hranilne snovi iz zemlje. Brez po trebe jo in tudi nevarno, da ostane zrelo žito na njivi več rasa izpostavljeno raznim vremenskim nezgodam. Zaradi obilnega dežja ali vetrov žito lahko po leže. obenem pa postane plen raznih Škodljivcev, in kar je Se bolj nevarno, toča lahko uniči ves pridelek, žito naj se torej žanje o pravem času. ko je zrno najsvetlejSe, najbolj debelo jn najtežje ; od njega se tedaj dobi več in boljše moke in najmanjSo količino otrobov. V tej dobi se tudi najlaže žanje, a izguba pri žetvi jo minimalna.
Pri žetvi moramo paziti, da se zrelo ali prezrelo žito ne žanje pri veliki vročini, leer pr,j tem odpade dostj zrnja. Ce v času žetve ni ugodnega vremena je bolje po-. čakati z žetvijo. Ce želimo posebno vrsto žita sliraniti za seme, tedaj moramo paziti, da je popolnoma zrelo. Seveda .moramo paziti tu di v tem slučaju, da najboljše zrnje v Času žetve in shranjevanja ne odpade. Ce smo že omenili semensko žito. je potrebno podati nekaj pojasnil in navodil o pravočasnem sortiranju Sita zn, bodočo Žetev.
Kakor pri vseli rastlinah, tako je tudi pri žitaricah nujno potrebno, da o pravem času izberemo dobro seme za bodoče leto. Ce o-pazujemo na pr. razne vrste pšenice, so te na videz večkrat vse enake; dobre in slabo lastnosti pa se pokažejo tekom razvoja rastline na sami njivi. Edino tedaj lahko (»pazimo, kako je kaka vrsta pšenice odporna proti suši, prekomerni vlagi, raznim bolez nim in drugim neprilikarn. Izbora semena za bodočo setev že v času razvoja rastline je, lahko rečemo, prvenstveno važna prav zato se po naprednih državah temu delu posveča velika pažnja.
V Sloveniji je n. pr. Ministrstvo za kmetijstvo postavilo 7 komisij za ogfled in oceno posevkov in nasadov. Komisije potujejo po terenu in pred žetvijo pregledajo najboljše njive, zasejane s pšenico. Po pšenici In dragih žitaricah bodo prišle na vrsto druge kulturne rastline, n. pr. krompir, koruza, grašica, detelje, ajda i. t. d. Vsi posevki, ki jih komisija prizna . kot semensko kategorijo, ostanejo blokirani, to pomeni da. jih kmet ne sme prodati na konsumnem trgu. To seme odkupi po državi pooblaščena «Semenarna za Slovenijo.» Odkupna cena za seme sortiranih vrst je vedno nekaj odstotkov višja od semen odrejenih za normalni konsum. Omenjene komisije imajo obenem nalog u-ÈrofoviM, katere sorte kmetijskih rastlin uspevajo v kakem okraju. Samo ob sob; je umevno, da bo na ta način lahko določili, katere sorte in kje se naj uporabljajo.
S tem bodo prišli kmetje na enostaven in siguren način do dobrega in zajamčenega semena.
Prezgodaj požeto žito ima v sebi dosti vlage in zalo se lahko segreje in skvari. Potrebno je, da se požeto žito poveze v snope kakor je že navada, da se zloži' kar na njivi v majlme kopice in da ostane tam, dokler ni dovolj suho. Ce so pa njive po žetvi preveč vlažne, se mora požeto žito takoj odnesli v shrambo prikladno za sušenje.
Prj žetvi so pri nas zaposlene večinoma-ip ženske, žetev žita na roke je težavna, vendar najbolj pravilna, ker gre na ta način najmanj žita v kvar. Z druge strani pa ne smemo pri žetvi prezreti vloge strojev. Prednost ki jo nudi pri stroj, je predvsem ta, da se delo izvede pravočasno, kar je kakor smo omenili, zelo važno. 7. druge strani pa ne smerno pozabiti tudi to, da je delo s sfrojern mnogo ceneje, da ne omenjamo, koliko trpljenja prihrani stroj našim ženskam. Danes «porabljamo V Sloveniji večinoma konjske ko.
sauice /. žel veno napravo, po večjih žitnih centrili pa že delujejo traktorske samovezalke. Koliko dela se opravi s stroji je najbolj razvidno iz sledeCili primerov: Ena žen ji, a požanje dnevno (č ur delu) okolj iona kv. in, konjska kosilnica z žetveno napravo poželijo dnevno 'vedno H ur deia) 4—5 hektarjev '10.000 A0.000 kv. m), traktorska samovezalka pa požanje na dan 8 9 hektarjev (80.000— 90.000 kv m) žita., V nedavni preteklosti je naš kmet zelo težko pri šel do. poljedeljskih strojev. Stroji so bili v tedanjih razmerah za kmeta preveč dragi; dostopni so bili le veleposestnikom ali takim kmetom. k| so se poleg kmetijstva bavili še s trgovino ali z drugim! bolj donosnimi deli. Kar je bilo včasih posameznemu kmetu nemogoče doseči, to se danes lahko doseže z zadrugami izven zadruge jmamo možnost priti do po l-jedeljskih strojev tudi na drug način: vsak okraj ima svojo strojno—traktorsko postajo, ki izposo ja kmetom pod zelo ugodnimi pogoji raznovrstne stroje, med njimi tudi kosilne.
MI.ATEV — V večini krajev posejmo naše pod fašističnim režimom zanemarjene Istre je še vedno v navadi mlatev na roko, ali upajmo, da bo v najkrajši bodoč-nostri tudj tam to težavno delo prevzela mlatilnica.
Edini iiedostatek mlatilnic je ta, da poškodujejo dostj zrnja. Nekatere vrste mlatilnic poškodujejo 1/0 1/4 zrnja in zato je treba pri setvi po rabin 1/4 1/5 semena več. Poznamo več vrst mlatilnic: ročno mlatilnico mlatilnico na vitelj (gepelj) mlatilnico na strojni pogon
Napenjanje živine je posebno v pomladanskem in pozno jesenskem času zelo razširjena bolezen. Pojavlja se le pri prežvekovale ili, največ^ prj goveji živini, bolj redki slučaji so tudi pri ovcah. Napenjanje povzroča ru'adi, roma. mokra, segrela ali na drugi način izprijena krma (detelja, lisi je od repe ali zelja in razno korenje). Ta hrana se v prebirovcii (vampu) segreje in počne vreti (fermentirati). lJri tem vrenju se razvijajo plini, ki povzročajo napenjanje. Ni vedno vzrok napenja-nin le krma. Bado napne goveda ali ovce. kadar si pokvarijo želo dec, ah pa če živino lakoj po krmljenju vpreženio. Tudj če žival požre nekaj, kar želodec ne moie, prebaviti 'ž.dc/o. riiopA lahko nastopi napenjanje. Reševati močno napeto ž.vmo je zelo težavno, zalo je bolj priporočljivo preprečili to bolezen.
Kaj mora kmet, v takem primeru ukreniti? Ce liočejo naši kmetje preprečiti bolezen ki vsako leto zahteva večje število žrtev, se morajo držati sledečih navodil:
miathmeo na električni pogon. Pri ročnih mlatilnicah je* zaposlenih najmanj <* 7 ljudi. Od teh 4 vrtijo ročaj, eden polaga v stroj snope, druga dva ali trije pa odstranjujejo slamo in žito. Posebno treba paziti pri slami, ker laiiko ostane v njej večja količina zrnja. Največ zrnja ostane v ječmenovi slami. Bočne mlatilnice so umikajo mlatilnicam na električni pogori ali pa tistim na bencin in nafto.
S cepcem ali z mlatilnico omla-teno žito je treba predvsem dobro prerešetali, da ne ostrine v slami in plevelu preveč žita in v žilu preveč smeti.
Danes so redke vasi brez čistil-, nih strojev za žito (vejaJnice). Čistilnica zavzame malo prostora in z ozirom na druge poljedelske stroje stane malo. Moderna čistil niva (trijer) avtomatično odstranjuje razna pjeveina semena, da niti ne omenjam, koliko delovnih moči nam prihrani.
SPBA VIJ ANJE «ITA žito se shranjuje v posebnih zaprtih (silosi) ali odprtih prostorih (žitne shrambe—žitnice).
t.) Odprti prostori — žitnice — morajo biti predvsem stilli, prostorni in dol'ro prezračeni imajo naj okna zaprta z gosto mrežo, žito ne sme biti raztreseno več kot 40—50 cm. na debelo. Obenem je potrebno, da se s 'posebnimi lopatami večkrat prenaša.
2.) Zaprte žitne shrambe (silosi) so navadno cementne konstrukcije valjaste oblike, V zaprtih prostorih je žito dobro zavarovano pred škodljivci; če pa prideta v te prostore zrak in vlaga, je nevarno, da se žito skvari. Druga slaba stran zaprtih žilnih shramb je ta.
1. Pomladi ne sme biti hiter
prcljihi Oti suite krme 'eno. 'lama; na zeleno.
Pri pokladanju zelene detelje jn drug« sveže krme mo ramp paziti, da se ta ni poprej na kupu segrela.
D, V' mrzlih iti rosnih jutrih ne •nn.miu .-.puščati živino prežgi daj na pašo, posebno če je lačna, ker lačna goved na paši žre ponlepno mrzlo, rosnato in veCkrat od slane oparjeno travo.
4. Priporočljivo je pokladati živini prej ko gre na pašo in ko pride s paše, prej ko se napaja,
Stili,,* Kiiiie.
\ Ce-je krma ki Umna. naj ta n« stoji toliko časa, da se začne kišan.
Živina naj ima pn krmljenju najmanj ? uri počitka.
Con	prve znake te bo-
lezni. pokliči živinozdravnika.
Napeto govedo ni težko spoznati. Opazi se takoj po obsegu trebuha; ob enem žival težko diha, izbulji oči, postane nemirna, steka in se trese po vsem život«. V' lutdili slučajih pade na tia in tedaj je
da nezadostno zračenje in vročina ki se navadno razvija v shrambi vpliva zelo škodljivo na kaljivost semena.
Sovražirki žita v žitnicah in borba oroti tem škodljivcem
Najhujša. sovražnika žita v žitnih shrambah sta žitni molj in žitni žužek. Žilni molj je nežen metuljček. Po dnevi sedi mirno pq stenah, krilca drži zganjena v podobi strehe. Prednja krila so na srebrastem dnu rjavo in črno .pisana, zadnja pa sivkasta brez lis in marog. Prikaže se navadno meseca junija, včasih tudi še prej ali pa pozneje, in Ito se je zaplodil, poišče samica žitne kupe in prilepi na vsak« zrno eno ali dve jajci. Za kakiib dvanajst dni se iz jajc izvali Učinka, kj dolbe zrnje in razjeda moko. Ko je z enim zrnom gotova, se loti drugega, potem pa tretjega in tako naprej, a vsa la zrna se drže skupaj, ker jih je gosenica prepredla in zvezala z nitmi. V tem prepredenem kupcu je polno blata, ki smrdi in na ta način okuži vse žito. V jeseni gosenica doraste, preneha jesti, zleze iz zapredita in se zabubi ; spomladi zleze iz bu be nov metuljček. Moljeva samica napade žito že v klasju in na ta način pride v žitne shrambe, kjer se začne nje pravo delovanje.
žitni žužek (calandra, granaria) je lirošček ki napade navadno spomladi žito v žitnicah. Samica vložj 100—200 jajc v notranjost žitnega zrnja. Iz jajc se zvalijo ličinke. kj dolbejo in razjedajo notranjost zrnja. V enem letu imamo 3—5 generacij tega škodljivca. Uspešno se borimo proti tern škodljivcem rta sledeči način:
1.) Žilne škodljivce v zaprtih slnambah najlaže zatremo na ta način, da jim odvzamemo vsa skrivališča; v to svrito moramo skrbno zamazati vse razpoke v zi-
težko pomagati. Dolžnost vsakega živinorejca je da čim ko opazi tia se žival napenja ne izgubi niti minute časa v neodločnosti in pričakovanju. Vzeti mora iz slame spleteno vrv in s to odpreti živali goltee. Na ta način je žival prisiljena držati vedno odprto žrelo in prežvekovati, kar olajša izhod plinov. Žival moramo postaviti tako/ da stoji s prednjimi nogami više kot z zadnjimi. Obenem je potrebno žival polivati z mrzlo vodo in neprenehoma drgirti s slamo in sicer ob levi takotniei po jtedru navzdol, naprej po trebuhu in ob rebri navzgor.
Zdravilna sredstva pridejo le deloma v poštev (40 gr magnezije raztopljene v enem litru vode; I — 1.50 1. apnene vode ali 1/4 I/? I. žganja).
V skrajnih slučajih ne pomaga drugo kot — trokar. Trokar je poseben oz>k nož (bodež) vtaknjen v posebno talnico, ki ima na spodnjem koncu odprtino za iz hod plinov. Iti bodež se živali s fiitri-m sunkom zabode v levo tre-
Praviloa operacija
bušno stran in to v najbolj izbočeno mesto v smeri _ od levega kolka proti desnemu laktu. Cim je trokar zaboden v omenjeno mesto. ee potegne bodež iz tulca (nož, tulec pa ostane v trupu) dokler se ta ne reši plinov. Ča-
du, v tramih in na tleh, in sicer z upnoin ali katranom; na ta način se ličinke nimajo kje zabubiti.
2.	) Ob času, ko metulj leta, torej večkrat premetati. Ce je shramba pobeljena, se metulji čez dan drže mirno po 'lenali in jih. je mogoče v veliki meri ugonobiti. Koristno je, postaviti v shrambe Plitve posode z vodo, kamor zvečer postavijo luči. Metulji silijo k luči, popadajo v vodo ali se o-smode. Na ta način se v eni noči polovi ogromna količina tega mrčesa.
3.	) Zimice moramo razkužiti z apnenim mlekom in z žveplom na ta način, da v hermetično zaprtem prostoru zažgemo na vsak kubični meter prostornine 70 gr. žvepla m 100 gr. solitra. Zelo uspešno sredstvo za uničevanje omenjenih škodljivcev je ogljični žvepiec (solfuro di carbonio). Uporablja se 20—25 kttbičniii centimetrov tekočine na en kubični meter prostornine. Pri uporabi ogl.jičnega žveplena pa moramo zelo paziti, ker je plin, ki se pri teni razvija, slru-pen in vnetljiv.
V boju protj žitnim škodljivcem se moramo sploh držati sledečih navodil:
a)	Sežgali motamo direktno na njivi okužene snope in strnišča.
b)	Vedno moramo razkuževati semena in prostore.
c)	Izbrati moramo najbolj prikladne semenske vrsto.
Dri koncu moramo v kratkem navesti še splošne pogoje za dobro shranjevanje žitaric.
a) Zito mora biti, preden se sprav j v žitnice, dobro posušeno. Zilnirn mora Itili dobro prezračena, suha in razkužena.
Zito ne sme biti raztreseno pre. več na debelo in se mora večkrat z lopartt ali drugim prikladnim orodjem prenašati.
se slučajno tulec zamaši (prenaglo izpuščanje plinov) se očisti s ponovno rdaknitvijo noža v tulec. Po
Levo: pravilen ubod; desno: nepravilen ubod
operaciji se rumi razkuži z Judovo tinkturo, ti i>a rano se položi krpico, namočeno v terpentinovo o-lie. Omeniti'moramo, da ne smemo dopustiti, da plini prenaglo izhajajo, kadar je žival previe napeta, ker bi to Udtko povzročilo smrt živali zaradi naglega dotoka krvi iz možganov v trebušno vo-
Nepravilna operacija z ,.«onro evo cevjo
dino 'možganska kap). T0 nevar. nosi preprečimo na ta način, da s prstom uredimo izhod plinov skozi tulec.
Namesto trnkarja uporabljajo po nclva leti h krajih tako imenovano Monroe jevo cev. Gre namreč za cev iz, gumija, katero se živali vtakne skoz požiralnik vse do vampa. Na ta način rešimo žival brez krvave operacije- Jasno je, da tudi to delo zahteva strokovno sposobnega moža, ker je v nasprotnem slučaju nevarno, da se peško, diijejo notranji organi.
Dr, F. J.
Dr. F ra n Jurišerir
Napenjanje pri goveji živini
Trokar — Ubod v vamp s trokarjeni
DOMACI ZDRAVNIK
Higiena našega stanovanja
Ne samo želja po udobju, temveč predvsem zahteva osebne, družinske in c.došne higiene nas sili. da 'polagamo veliko važnost na stanovanje in lasten dom.
Že pračlovek je iskal zavetja i red prirodnim! neprjlikami v primitivnih skloni-Sčih. iz katerih je postopno, z razvejem kulture, nastalo naše današnje stanovanje
Vrednost doma je presojati v glavnem z dveh pogledov in sicer s higienskega in moralnega. S higienskega, v kolikor je jasno, da je zdravje človeka v veliki meri odvisno od zdravega in udobnega .stanovanja. z moralnega, v kolikor prebije '.ovčk večji del svojega življenja v svojem domu V njem se rodi. zraste in ustvari lastno družino, v njem doživi najbolj srečne in tudi grenke ure svojega življenja. Stanovanje jer prvi neposredni življenjski prostor v katerem je človek svoj lastiti gospodar je svetišče družinske ljubezni, prostor dela. radosti in skriti
Stanovanje stoji v direktnem odnosu do človekovega zdravja in nesporno obstoja vzročna zveza med stanovanjem in zdravjem. oziroma boleznijo.
Zdravo stanovanje mora bjti pravilno zidano in ne sme biti vlažno. Vlaga v stanovanju ima v glavnem dvoje slabih in nez.lr .vib posledic: povzroča vnetja sluznic naših dihalnih organov in zmanjšuje tem odpornost organizma proti celi vrsti nalezljivih bolezni in omogoča da se v vlažnih jn neprezračnenih prostorih bacili, bakterije in povzročitelji najrazličnejših bolezni dalj zadržujejo kot v suhih prostorih Vlažni prostori predstavljajo za bolezenske kliče ugodna tla
Druga zahteva, ki jo postavljamo na zdravo stanovanje je naravna in sončna razsvetljava. Osvetljevanje prostorov je lahko naravno ali umetno. Naravna in sončna razsvetljava je najboljša. Sončno stanovanje se v zimskem času laže segreje Pri sončnem in naravnem osvetljevanju nrosto-rov prihranimo znatne vsote na umetni razsvetljavi Sončno stanovanje vpliva blu-, goiiejno na razpoloženje človeka na njegova delovno zmožnost in zmogljivost. Končno je sončna svetloba neprecenljive vrednosti za zdravje in higieno človeka Sončni žarki so močan desiufektor prostore in tal: po svojem učinku na telesno površino krepjjo telo in večajo njegovo odpornost proti bolezni Prav zaradi tega tiči v sončnem stauovaniu velika tajna človeškega zdravi« Saj je znan pregovor, da v stanovanje ' katero prihaja sonce, ni* zahaja zdiavnik
Učinek sončnjh žarkov je koristen in celo Z'lruvilen še posebno pri gotovih 'b!*Uah tu’ierkuloze Danes se vse oblike kostne kožne in sklepne tuberkuloze zdravijo skoro izključno s sončnim obsevanjem
Sonce ima neprecenljivo blagodejen učinek luli ua rahitična obolenja Rahitis je bolezen-, zaradi katere ni nežni otroški organizem zmožen izkoristiti s hrano zaužito apno in tako graditi solidno in trdno okostje To pa dosežemo, ravno z obsevanjem s sončnimi žarki Umevno je. da zbolijo na rahjti-u otroci v temn'h. vlažnih in soncu nedostopnih stanovanjih
Škodljiva posledica temnih in nezadostno osvetljenih prostorov je tudi pešanje vida.
Od umetnih osvetljav je najbolj zdrava električna razsvetljava, ki je za oči bolj zdrava, če jo indirektna kot direktna.
V pogledu osvetljave prostorov je na splošno vzeti kot, pravilo, naj bo ploskovna površina oken eno četrtino do ene šestine ■ površine tal dotičnoga prostora.
Zavedati se moramo tudi. da po dabo razsvetljenih kotih in temnih stenah težko čistimo prah in smeti. Ta nesnaga prehaja v zrak in ker vsebuje bolezenske klice, predstavlja stalno nevarnost okužitve z nalezljivimi in drugimi boleznimi.
Stanovanje moramo zračiti. Zrak, kj ostaja dalj časa v stanovanju, spreminja svojo sestavo. Množina za zdravje potrebnega kisika se v zapitih prostorih manjša, narašča pa količina ogljikovega dvokisa in drugih plinskih snovi. Zrak se tako kvari in slab zrak ovira dihanje Stanovanje se sicer zrači tudi samo skozi stene in špranje pri vratih in oknih, toda ta , roces zračenja je prepočasen. Zato moramo zračiti stanovanje z rednim odpiranjem oken,
Naša beseda
Pri sklanjatvi samostalnikov se pri nas posebne težave z drugim sklonom, ki mu pravimo rodilnik (genetiv). Težave izhajajo zaradi zanikanja, pa tudi zaradi zvez s pred’iogi
Pred časom sem bral, kako se je na Gorenjskem neka propadla ženska ukvarjala z izdajanjem naših ljudi nemškim gestapovcem. Strašne žrtve ima na vesti. Izdane so zapirali, pobijali kot talce, pošiljali v nemška taborišča, kjer so umirali.
Ko je ženska prišla pred sodišče, so priče dokazale njeno krivdo časnik poroča: Od 500 ljudi ni nihče povedal eno samo olajševalno dejstvo v korist obtoženke. Ta stavek je zgrešen. Ker je nikalen, moramo rabiti 2. sklon. Nikalnica je vedno v zvezi z 2 sklonom, torej: dejstvo —- dejstva: nihče ni povedal dejstva — česa ni povedal? Ves stavek se glasi pravilno: Nihče nj povedal enega samega olajševalnega dejstva v korist obtoženke!
Dalje: En sam človek ni bil v dvorani, ki bi se mu izdajalka smilila. Tudi tu zanikamo, zato moramo rabiti 2. sklon, rodilnik: Enega samega človek* ni bilo v dvorani, ki bi se mu smilila izdajalka.
To sta primera v ednini V množini imamo isto. Oglejte si vprašanje: Zakaj ne pošljejo domov vse one učence, kj so zboleli na influenci? V množini sklanjamo: licenci, učencev, učencem, itd. 2. sklon je torej: vseh onih učencev — stavek se glasi pravilno: Zakaj ne pošljejo domov vseh onih učencev, ki so zboleli na. influenci ali gnpi?
še bolje pa jc. če ga zračimo s prepihom Stanovanjc zračimo predvsem zjutraj in če dopušča zunanja temperatura, imejmo okna odprta ves dan in tudi ponoči.
Stanovanje v zimskem času tudi kurimo Toplota človeškega telesa znaša 37° C in normalno oddaja telo toploto v prostoru, ki ima nižjo temperaturo. Ta proces oddajanja toplote je fiziološko normalen’pojav in ga ne gre zavirati s pretiranim segrevanjem ozračja. Kuriti moramo tako, da so prostori enakomerno segreti, kurilne naprave pa morajo bitj take, da ne oddajajo škodljivih plinov ogljikovega monoksida in ‘da ne jemljejo zraku za dihalne organe in telo potrebne količine vlage.
Stanovanje opremimo kolikor mogoče enostavno. Čim pogosteje belimo in slika mo stanovanje, tem bolje je Paolrnati tapeti niso zdravi, kor ne prepuščajo zraka in ker so često poslikani s škodljivim5 bar vami, ki zastrupljajo prostore.
Iz higienskih ozirov naj bo v stanovanju kolikor mogoče manj navlake, na stenah pa kolikor mogoče manj slik in zaves. Na teh predmetih se nabira le prah. čigar kvarne posledice poznamo Tla stanovanja naj bodo gola ali pa pokrita z linolejem Ta so namreč lahko umiva in ni shramba mahu kot. so dragocene in cenjene preproge Po-
mora biti lepa
Še en primer: Zakaj ne razobesite naše zastave? Ali je to prav povedano? Ni, ker imamo spel nikalen. stavek in sklanjamo: naše zastave, naših zastav Edino pravdno je torej, če vprašamo: Zakaj ne razobesite naših zastav? (2 množinskj sklon)
Napačna raba rodilnika je, kadar navajamo vzrok. Nekaj primerov, k; jih večkra’ beremo kot slišimo: Revež se je trese'i mraza, mladeničev obraz je trepetal jeze. oči so se mu svetile ogorčenja.
Povsod je drugi sklon: mraz — mraza, jeza — jeze, ogorčenje — ogorčenja.
Stavki s takimi rodilnik! so’ napačni. Popravimo jih s predlogom od, torej: Revež se je tresel od mraza, mladeničev obraz je trepeta'i od jeze. oči so se mu svetile od ogorčenja.
Kakor je napačen vzročni rodilnik, ki ga popravimo s predlogom, se zgrešeno piše svojilni rodilnik v tej obliki:
Pes je zasadil zobe v nogo tujca. Peljal sem moža v stanovanje sestre. Opravil šem do'ižnost rešitelja in obvezal ranjenega.
Namesto: nogo tujca, je prav: tujčevo nogo, namesto stanovanje sestre: sestrino stanovanje, namesto dolžnost rešitelja: rešiteljevo dolžnost, torej:
Pes je zasadil zobe v tujčevo nogo; pe-Ija'i sem moža v sestrino stanovanje, opravil rešiteljevo dolžnost in obvezal ranjenega.
Slabo je torej, če se izražamo: pozdrav prijatelja, saj ni niti čisto razumljivo, de'.o satana. Prav je: Prijateljev pozdrav, izda jalčevo delo, satanovo delo.
Vendar pravimo: Pesmi Franceta Prešer-
Xiurisfti tfe«fni£r
hištvo naj bo kolikor mogoče enostavno, gladko, brez nastavkov in okrasov. Za omare je najbolje, če so vzjdane v steno.
Enako skrbno mora biti urejena kuhinja z vodnimi školjkami in posodo za smeti, ki mora bitj pokrita. Da se prepreči nabiranje vlage v stenah naj bi bile stene okoli vodnih školjk obložene s porcelanastimi ploščicami.
Pravjjo, da je stranišče ogledalo hiše in tistih, ki v njej stanujejo. To prepričanje je k sreči pognalo korenine in je danes v stanovanjih opaziti, da ljudje polagajo rav no na stranišče veliko večjo pozornost kol v prejšnjih časih
H koncu naj še omenim, da je treba stanovanje - vzdrževati, redno snažiti, umivati vse predmete, posebno je treba temeljito zračitj posteljnino.
Potrebno pa se mi zdi omeniti, da je v zvezi s higijeno stanovanja tudi socialni moment stanovanjskega vprašanja. Zdrav stanovanja so kakor vse drugo vprašanja sredstev.
Z ureditvijo materialnega, položaja delavca v povojni Evropi in z izboljšanjem splošnih življenjskih razmer bo v ?e dosti večji meri kot doslej načeto vprašanje zdravih in higieničnih stanovanjskih razmer za široke delovne sloje. Z ureditvijo tega problema, se bodo izboljšale tudi dosedanjo zdravstvene prilike in tedaj bo tudi najrevnejši imel pravico do zraka, svetlobe in sonca v svojem stanovanju.
Dr. Robert Hlavaty
na, spisi Ivana Cankarja. Če rabimo le eno besedo, potem rečemo, Prešernove pesmi, Cankarjevi spisi, Gregorčičeva založba in podobno.
Velike težave bela tujcem, ki se uče našega jezika, poleg glagola tudi sklanjatev samostalnikov Za Slovence ima sklanjatev nekatere posebnosti, ki jih je treba poznati. Že na rovaš raznim narečjem. Posebno Gorenjci se razlikujejo od drugih Slovencev, ker radi naglašajo sklonila, zadnje zloge. 0-menim naj samo, da imamo petero različnih sklanjatev samostalnikov.
Pri nekaterih samostalnikih moškega spola moramo paziti, a’i imamo opraviti z živimi bitji ali z rečmi. Besedi: konj, voz se sklanjata na isti način, le v četrtem sklonu, v tožilniku (akuzativ) je razlika Videl sem konj» in voz: živo bitje konj ima v 4. sklonu sklonilo a, voz pa. nič. Večinoma zadenemo to že kar mehanično, vendar se pri nas na meji premalo pazi na sklanjatev.
J. P.
Besednica
Z b je poganjek, s k zakrament, s p del roke, s t rastlina, s T mesto.
Izrek
M aanez liveemv nnoneiks tc s oi jšč rmrod 1 n u n saj č Ikso io ž d trev jeopmsn i
Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dnevnika. Trst.
jelena ^obilica
Prevod iz ruščine
»Aha, vdal so je!«
Previdno sem vzel zeleno kobilico in napotili smo se po cesti. Kmalu smo prišli do Ročke. .Sedaj sta to dva rokava našega gorjanskega ribnika, čez katera držita dva mosta: eden večji, drugi povsem majhen Preko prvega smo mirno šli, na drugem pa smo se ustavili. Kraj nas je vabil. V tihi vodi so se videle zarasle trave in. ščuke, razporejene v vrste. Po vodi so plavali na gibljivih steblih okrogli listi lokvanja- Povsod so se kazali večji in manjši krogi od plavajočih rib. Kako je mogoče iti mimo takega mesta z zeleno kobilico? Samo Koljuša je vztrajno trdil: »Hodimo, fantje, do mesta, povsem blizu je. Ne bo niti vrsta več!« A ni se mu posrečilo pregovoriti nas.
»Santo poskusili bomo. Takoj, takoj! Pojdi sam naprej.«
Ko je Petka odvijal trnek, je Koljša še za prožil: »Pazite, fantje, zelena vas bo zapeljala!«
»Kam bo zapeljala?«
»Roš že videi! Ko bodo začele zvečer trgati, so ute spomni.«
»Ali li je žal?«
»Ne, samo... «
»Ne boj se, Koljša. Samo dvakrat... To je kakor pribito. Brez tega he gremo«
Petka je nasadil kobilico, popljuval ji glavo in jo vrgel skoraj do srede ribnika. Ni pre šlo niti pol minute, ko se je plavač na trnku globoko potopil, palica je treznila in Petka, grizoč si ustnice, j« privlekel na most veliko ribo. Bila je belica, a Petka jo je zaradi važnosti imenoval klen. Nismo se prepirali, bila je velika riba in mi smo bili srečni.
Zelena kobilica se je pokazala kot neločljiva in Petka je znova vrgel vabljivo vabo. Toda to pot je bil plavač na trnku miren. Petka je potrpežljivo čakal in si v tolažbo govoril: »Toliko rib je v našem ribniku, drobiž pa se boji zagrabiti.«
Da ne bi zaman stala, sva s Koljšo prav tako razmetala trnke. Koljša je poskusil s črvi in ni slabo naletel. Majhni ostriži so popadli »po pasje«. Tudi pri meni so začeli popadati plošči in majhne belice. Vse bolj pogosto je začel tudi Petka škiliti na našo stran, še vedno pa je upal na svojo zeleno kobilico
»Pff, sam drobiž jo pri vas Tak ne pride k moji kobilici, ne boj se! Tedaj je potegnilo plavača na trnku Petka je postal pozoren, znova se je ugriznil v ustnice, spretno pridržal ir izvlekel majčkenega ostriža. S Koljšo sva se zakrobotala:
»Ob. oh, velik zamah a majhen plen!«
»Glej, tebe pa se še boje!«
Petka je s trnka snel pstrižka. zalučai ga v vodo in svojo zeleno kobilico razkosal in pometal po mostu.
»Pojdimo, fantje, premaknimo se!« Toda pri Koljši so se zbrali ostrizi in rad bi bil ostal nevzdržno tu do večera.
»Glej, popada! Tukaj bi postali, nato pa domov!«
»Ah ti mali, ali je to riba, morda bomo tam polno takih našli!«
» No, zapozneli bomo, mene pa že ima, da bi jedel.«
Pripomba o jedi ni bila prav nič na mestu, vsem se je hotelo jesti. V znanih 'krajih smo dobro ugotavljali čas po soncu, a tu, kako? Z mostu nam je bil viden samo rokav ribnika. Vijugasti bregovi so bili tako gosto zaraščeni z vrbami, da ni bilo videti izhoda ne v to, ne v drugo stran. Rokav je bil podoben majhnemu jezeru ali mrtvi rečni strugi.
Na kateri strani je tu vzhod, 'kje je jug? Koliko časa bi trajalo, da bi vprašali koga? K sreči je po dolgem mostu zaropotal voz. Vozila se je neka ženska.
»Teta, koliko je ura?«
»Ne vem, otroci, prihajam iz bolnice. Dolgo časa sem tam preživela. Okrog petih bo, ali več.«
Jasno je, da ni vedela. Kako pet, saj jo bilo nedavno toga jutro! Ni mogoče! »Zakasnili bomo, fantje! Ali ste čuli? Pet je ura,« je odgovoril Koljša.
Saj ženska ne ve. Naježala se je v bolnici in se ji samo zdi. Pojdimo!«
(Se nadaljuj«)
... ' \rr, r ; ;	'	%
X t d-e--ti - {/ s-t-i-U a U
r. ' '
filli»
Je» '
te •
Enotnost primorskega ljudstva v boju proti fašizmu
Kot so pred mesecem tržiški delavci požrtvovalno podprli briške koione v njihovi borbi s fevdalci, tako sedaj zavedni primorski kmetje zalagajo s'avkujoče delavce s hrano, vse v znamenju neizprosne borbe proti skupnemu sovražniku primorskega ljudstva — preostankom političnega fašizma.
Fašistična dejavnost se je vse leto stopnjevala in edina ovira ji je bU odpor naprednih množic Trsta in cone A. Toda fašizem je čutil prostost in končno izlil svoj zatajevani bes.
Dogodki sedanjih dni so odločen odgovor demokratičnih sil Julijske krajine in Trsta.
irmiMHmmiM
»Noben delavec ne sme stradati. Delitev moke družinam stavkujočih delavcev.
Ljudstvo samo vzdržuje vzorno disciplino — kjer ni civilne policije
Ljudstvo v boju ne bo popustilo