n
balzami
in dol
Natisov 15.000.
„$lajer:" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 3 krone, za pol in Četrt leta ra:merno; za Ogrsko 4 K 50 vin. začelo ..); za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; zadrugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne 5lev. stprodajajo po 6 v. [Uredništvo in uprav-vo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek avecer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 80, za Vs strani K 40, za '/• strani   K   20,   za   V«
10,   za Vi.
5,    za Vsa
2-50, za V«.
— Pri več-oznanilu   se
strani   K strani   K strani   K slrani K 1. kratnem
cena   primerno   zniža.
fe[   tev. 18.
V Ptuju v nedeljo dne 5. maja 1912.
Ki:
XIII. letnik.
Farizeji.
nt
Ji lal
cšted
.nlki
znoj
.rune a logo
]rad» affia na*
)la
330
kar •ke, na
Treba jih je   le   opazovati,   te  novodobne prvaSke farizeje, treba  jim je odmakniti  sveto-hlinsko krinko raz našemljenega obraza,   —   in človeku  se jezijo   lasi   nad   toliko   hinavščine! Res, čudno je,  da to vbogo slovensko ljudstvo iploh še živi, da sploh že ni   izginilo v medna-nem beraštvu,  da  imamo   sploh   še  kakšno ;očo, v   kateri   životari slovenski kmet.    Kajti .voditelji"   tega   ljudstva  so   tekom in desetletij   vse   poskusili  ter  vse torili,   da   bi    slovenskemu    ljud-t t u   zadnjo     kapljico    krvi    izse-ali   in   zadnjo    lastno    misel   z a-nsili.   In    mnogo   življenske   moči,    mnogo CTŽije mora posedovati to slovensko  ljudstvu, a vkljub svojim  sebičnim   nasilnim   voditeljem ni vtonilo v vesoljnem morju. Farizeji, najostudnejši  farizeji   so ti  sloven -prvaki, naj se imenujejo potem liberalce ali ikalce.   Slovenski liberalizem in klerikalizem le dve strani ene in iste medajle   Kadar se preti nemškemu sosedu, od katerega je imelo [slovensko ljudstvo v vsakem oziru zgolj koristi, takrat korakata prvaški   tercijal in   narodnjaški frakar roka   v   roki.    Pravi   napredek   jima je obema trn v oku! Kako se danes psujejo, preklinjajo, blatijo po svojih demoraliziranih listih, — in jutri sedijo   že   skupaj   v   tem ali   onem ,narodnem domu" in sklepajo vlačugarstvu   podobne kompromise. V Celju so se narodnjaki in klerikalci pobijali, a par dni pozneje so se zvezali za volitve   v okoliški   občini,   samo   da   bi domačim   davkoplačevalcem   oropali    opravičeno zastopstvo.   Včeraj so liberalci dra. Benkoviča s pasjim bičem pretepli,   danes   pa   so   z   njim v enem odboru sedeli   in   mu   pod frakove Škrice lezli, jutri pa bodejo zopet za njim fige   kazali. Kje je tu doslednost?   Ali ni to najgrše farizej-stvo. Ni čoda, dokler bodejo slovensko politiko vodili ljudje Verstovšekovega kalibra, toliko časa ni upati,  da se  doseže le iskrico poštenosti in doslednosti ...
Isto stoji stvar na Koroškem. „S-Mirova" banda, kateri pomagajo razni Serajniki, Brejci, Lenasiji in Podgorci, obrača tam oči proti nebu, kakor da bi hotela kar gorka v nebesa priti. ,Verac in „vera", „katoličanstvo" in „krščan-stvo", to imajo celi dan na jezikih. A pri zadnjih volitvah v beljaškem okraju so ti tercijali vendar kakor en mož glasovali za stranko, ki je sama proglasila, da je hudič najdostojnejša oseba v katoliški cerkvi ... In neki duhovnik je na javnem shodu zakričal, da se tudi s hudičem veže, kadar se gre proti Nemcem . . . Ali bo to „name8tuiki božji ?" Ne, to so zastopniki hudičevi, katerim je politika več nego vsa veta!
Farizeji, — kadar govorijo o narodnosti, tedaj mislijo na svoj žep! Kadar govorijo o veri, takrat menijo politiko in sebičnost; vse njih želje vodijo v lastni želodec . . .
Za Hrvate se zdaj tudi potegujejo in nav-dnšnejo in revolverskem Petru vpijejo „živio jugoslovanski kralj" ... Mi gotovo ne zagovarjamo nasilstva, ki ga delajo danes Hrvatom ošabni Madžaroni. Ali Hrvati si bodejo že sami
pomagali! Kaj briga nas na Avstrijskem vse to? Sicer pa razmere na Slovenskem niso mnogo boljše nego one na Hrvatskem Hribarji, Šuster-šiči, Korošci in Brejci igrajo vlogo, ki je presneto podobna oni Khuen-Hedervarvja. Ali pri nas ni nasilja? Ali so naši politični popi obzirnejši od madžaronekih biričev? Ali imajo naši prvaški advokati več usmiljenja nego korumpirani mad-žaronski uradniki? Ali je slovensko ljudstvo morda bogatejše od hrvatskega? Pometajmo doma, pred lastnimi durmi, napodimo lastne parasite in zatiralce, priborimo si pravice, ki so nam jih prvaki ugrabili .  .  .
Tako se kaže povsod farizejsko lice slovenskega prvaštva. Proti temu farizejstvu pa se borimo z vsemi sredstvi!
in modno blago za gospode in gospe
priporoča izvozna hiša         140 |
Prokop Skorl-.ovsky in sin v Humpoku na Češkem.
Vzorci na zahtevo fcanko. Zelo zmerne cene. Na zeljo nočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
Politični pregled.
Draginja. Nemški posl. Kraus je v državnem zboru glede draginje pri premogu poročal. Dokazal je, da se na Avstrijskem vsako leto in na vsako osebo 1450 kg porabi. Cena industrijskega premoga je v zadnjih 21 letih od 38 na 61 kron zrasla, cena boljšega premoga na Dunaju pa v zadnjih 15 letih od 34*/« na 162 kron. A skupni troški za vaeon premoga so le od 4 K na 4 K 40 zrasli. Torej je cena v 21 letih za 23 kron, oziroma v 15 letih za 127Vs kron zrasla. To je že prokleto krvavo odiranje vbogega ljudstva! Tu naj bi vtaknil finančni minister svoj nos, tu naj bi malo tuhtal, kako pridobiti novih državnih dohodkov !
Deželnozborska volitev v zahodno-štajerskih mestih in trgih (Koflach. Voitsberg, Stainz, Gross Florian, Deutsch-Landsberg in Schvvan-berg) je končala z zmago nemških naprednjakov. Izvoljen je namreč dr. G. Tunner, ki je dobil od 406 oddanih glasov 368. Klerikalni protikandidat Reichmann dobil je le 35 glasov.
Občinski svet v Gradcu je vlada razpustila
in javne posle upravlja do novih volitev c. k. komisar. S smešno škodoželjnostjo prinašajo slovenski listi to vest, češ, da tako daleč je dovedlo „nemško gospodarstvo". No, resnica je, da je bil občinski svet razpuščen, ker je soc. domokratična obstrukcija onemogočila vsako delo. Sicer pa naj slovenski listi raje gledajo na sramotno gospodarstvo v Ljubljani.
Dopisi.
Ješence. Dragi nam „Štajerc!" Kakor znano, so se vložile pritožbe zoper novoizvoljenega župana Vauhnika. Celo reč ima seveda državno pravdništvo v rokah. Ako ravno se še pritožbe niso vrnile ali rešile, zmislil si je ta „vsega-mogočni" župan sam postave, ker misli, da kot dolgoletni rihtar lahko vse po svoji volji naredi. Dne 21. aprila izmislil si je prav eno zvito. Dal je   ustmeno  naznanje   svojim   svetovalcem,   da
morajo iti na dan 22. aprila k prisegi. To je storil ta zviti mož kar po svojem, brez da bi okrajno glavarstvo poslalo povabilo. Glejte ga no, tega šmenta, kar posilem bi rad zlezel na županski stolec, čeprav ui zato sposoben! Res kar posilem bi rad prisegel in še nadalje županova!, čeprav se o postavah toliko razume, kakor zajec na boben. Dragi nam bralci »Štajerca"! Naš žnpan Vauhnik gotovo misli, da so vsi ljudje tako neumni, kakor si on to predstavlja. Pa temu ni tako, očka župan. Mislil je, kako bi dobil svoje svetovalce na Hm, pa le ni šlo; dva napredna svetovalca ga nista ubogala, ker dobro poznata postave in tudi vesta, da okrajno glavarstvo naznani in pošlje povabilo, kedaj je treba priti k prisegi. Vsa čast tema dvema g. svetovalcema! Tega gotovo ne ve in ne pozna postav naš „vsegamogočni" župan. Ako tega ne ve naš župan, potem Te pač prosimo, ljubi „Štajerc", da mu jih Ti poveš. Ako se pritožba vloži, potem se pač mora počakati, če se novo izvoljeni župan pokliče k prisegi ali če se razpiše nova občinska volitev. Takih postav se bodeš pač moral naučiti, župan Mihi, če boš hotel sedeti na županskem stolen. Ako pa ne, pa te bodemo mi občani naučili postav, da bodeš pomnil, kedaj si sedel na županskem 8solcu. Ljubi „Štajerc"! take in enake kozle strelja naš čisti župan Vauhnik. Pa tudi naš „fici-burgermeister" našpilajo včasih kako smešno; tako jih je tudi očka župan spravil na lim da so šli za „leibgardo oberšic" zraven v Maribor k prisegi. Možakarja sta na to računala, da bo-deta prisegla. Kaj pa so Vama neki povedali g. okrajni glavar? Gotovo so vaju poslali domu, da se naučita postav. Tako je in nič drugače, g. župan in Bleibgarde oberšič". Za danes zadostuje Ce se ne boste poboljšali, pa drugokrat več.
Sitarov petelinček pravi kikiriki,
Županski stolec se že maji;
Tabla na stran visi,
2ato se naš rihtar kislo drži. Ormuž. Tukajšnji kaplan g. Polak želi po-dučevati na nemški šoli v Ormužu slovenski verouk ter daje listine istim otrokom v šoli, ki povedo, da nimajo slovenskega katekizma doma; tem daje torej listek s slovensko vsebino napisan v pripravo k „spovedi." Zato je tudi obvestil velikonedeljskega fajmoštra, naj ja stariši otrok v nemško šolo ne pošiljajo, ker bode moral katehet pri maši v cerkvi slovensko učiti, ker v šoli ne sme. Kaplanu Polaku povemo na uho a zelo glasno, da mi svoje otroke zato v nemško šolo pošiljamo, da se naj nemški naučijo in privadijo jeziku, katerega v vsaki dobi svojega življenja neobhodno potrebujejo. Slovenski otroci pa svoj slovenski jezik itak dosti bolj poznajo in govorijo, kakor to en privandrani „pem", ki na stroške Nemcev v boljših odno-šajih živi, pozna. Mi pa zahtevamo, da se naj naši otroci tudi verouk v nemščini učijo. Ako to ne zadostuje, povemo „pemn" na uho, da, ako noče tako učiti, kakor je v nemški šoli predpis, potem naj gre si po novce v blaženo Ilirijo, mi mu damo „laufpass". Zastopijo. go-spodine Polak? Slab verončitelj, ki svojih mu podrejenih   otrok ne more   nič naučiti!    Je   ž©
Pi*!  lllttdllci.ŠeniU   VrClIieilU 8e PriP°r°& Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. lata segreje prijetno troplo in prepreči]
res, kakor je Jakec rekel, da otroci ne znajo ne nemški ne slovenski verouka, zato ker jih Vi trpinčite s svojim vsiljevanjem slovenskega uka; potem seveda ne znajo, ker se otroci sramujejo in bojijo že Vaših lastnih izgredov!
Ormuž. S svojo fanatično zagrizenostjo kod „pem" boče g. kaplan Polsk svojo nasilnost proti naprednjakom tudi izkazati šolski deei. ki je kod katehet izprašajo, kdo ima doma »Štajerca", „Nar. List", »Grazer Tagblatt" oziroma ako so šolske knjige z »Štajercem" povite; tedaj strahuje otroke, da morajo raztrgati in v peč vreči dotični list, ter da nikdo ne sme brati enakih listov, ker ima tedaj greh. Le počasi, gospodine! Ti torej navajaš deco in učiš, da naj svojim starišem bojo nepokorni, naj očetove listine, ki jih je kod tak ali kupil ali poseduje, raztrgajo brez očetovega vedenja. Ti torej otroke navajaš samopašnosti in lopovstva. Ni čuda torej, da ne moreš verouka naučiti, ko vcepljaš že nežni deci namesto vere in katekizma, politiko in neznačajnost! Opozarjamo šolsko vodstvo nemške šole, naj imenovanega kaplana takoj odpravi, sicer se mu zna pripetiti, da mu bojo pristaši »Štajerca", »Tagblatta" in »Nar. Lista" povedali, kakšne so kaplanove dolžnosti. Naši otroci pa, ako znajo vse predmete v nemščini dovolj dobro, tedaj znajo tudi katekizem dobro, ako jih kdo to tudi temeljito uči. Tako ti povejo bratci tega »Štajerca", ki te toliko jezi!
Velika Nedelja. Velikonedeljski župnik g. Jakec Menhart napada poštene župljane in jih skozi gotove tercijalke oz. svoje zveste klerikalne kimovce sramoti in blati zastran pošiljanja otrok v nemško šolo. Dobro, si li Ti gospodine tudi samo v slovensko šolo hodil, oziroma si se kar tako tje v en dan doma izučil bogoslovskih študij, da Ti ni trebalo nemškega jezika učiti, in v Mariboru večkrat na stroške Nemcev kako juho posnesti? Ali v dotiko z Nemci tudi nisi prišel? Odkod potem nemški znaš? Mar misliš, da boš le samo Ti in tvoji zvesti petelinčki dobro nemški znali, vsi ostali pa da naj bi bili Tvoji zvesti črez vse pokorni hlapci in dekle? Vedi, gospodine, da je cesar Jožef II. že odpravil farško nadvlado, ne bodemo se torej tresli od strahu pred mogočnim in oblastnim prihodom črnega gospoda in ob cestnih jarkih klečali kod »sluga ponižen" ter bili izročeni na milost in nemilost gospodi od fare. Rabota in desetina je minola. Mi smo prosti državljani in smemo s svojim delati in misliti, kar sami hočemo, ne da bi nas en strankarsko zagrizeni župnik komandiral. Zastopite, gospodine? Ali nemški groši tudi smrdijo? Mislimo da ne. In če smrdijo, zakaj si po tem kod »provizor" na fari visokega nemškega viteškega reda pri Vel. Nedelji? Opozarjamo javno nemški viteški red, ali si tudi pusti dopasti delovanje svojega »provi-zorja" Menharta? Ali trpi, da se naj skozi njegovega provizorja zagrizeno strankarstvo širi? Opozarjamo pa tudi slavno cerkveno oblast, naj ta napravi red. Sicer vemo, kam pes taco moli. Svoje otroke pa bodemo odslej še bolj v nemško šolo v Ormož pošiljali, kakor smo to dozdaj storili, čeprav bode župnik začel po nosu hoditi, da bode lažje vse zvohal. Na svidenje torej!
Sv. Vid ob VValdekom. Dragi »Stajerc", že dolgo te nismo nadlegovali, zdaj si pa ne moremo več sami pomagati; zatoraj moramo tebe na pomoč vzeti. Naš g. župnik Repolusk nam že dalje časa ne dajo miru; vedno jim nekaj manjka. Zdaj so na okrajno glavarstvo v SI. Gradec naznanili, da je cerkev nad korom v cerkvi pokjena in pa da hočejo svoje stale vel-bane imeti, da se to komisijonelno takoj pregleda in popravi. — Zdaj bodemo pa imeli na 11. maja komisijon, da bojo pregledali, ali je res vse tak nevarno in potrebno. Kdo bo ta komisijon plačal ? Gotovo mi farmani! Naša občina ima pri cerkvi tudi eno Btaro »šolo", katero rabijo g. župnik za svojo hrambo; na tej šoli sta pa dve šajbi zbiti; in še teh si ne upajo sami kupiti, da so že mogli v cerkvi iz prižnice šinfati, da kaki so cerkveni odborniki, da se nič ne brigajo za nobene stvari. Naš. g. župnik hočejo, da bi jim vse mi farmani sami popravili in skup nanosili, in oni pa prodajo iz cerkvenega za 800—1000 K lesa, še več kak imajo dovoljeno, in ta denar ves sami zanucajo. Ali ne bi bilo boljše, da bi se z tistim lesom stale popravile,   ker cerkvenega lesa je  tak za-
dosti, nam kmetom bode ga pa kmalo zmanjkalo ?! Mi že vemo, koliko da imajo g. župnik iz cerkvenega lesa dovoljeno vsako leto za posekati in oni pa,vselej veliko več posekajo kak jim gre. Zato pa mi farmani zahtevamo, da se naj farovške stale iz cerkvonoga losa popravijo, ker mi jih ne moremo dati velbat, ker nas preveč košta. Mi še imamo starih dolgov zadosti in moramo prej tiste plačati, potlej šele nove delati. Oni bi tudi radi imeli, da bi jim mi za mežnarja (organista) drva za kurjavo davali 'in mu domu vozili; ali žalibog, dozdaj se še nobeden ni tak daleč zmotil, da bi mu mi drva domu vozili. Zdaj pa je moral pozimi naš mež-nar, kakor pravijo, v farovški stali spati, ker ni imel drv, da bi si v mežnariji kuril. Tako se nam godi v naši fari, ker bi nas radi naš župnik potegnili, pa'nas ne bodo; sebi ravno radi imeli povsod to prvo besedo, se pri občinskem zborovanju se skoz notri vtikajo, ki jim tudi nič kaj veliko mar ne gre; pa počasi bomo jih že vse to odvadili, če nam ne bojo mira dali. Zdaj pa recite, g. župnik, če ni to vse resnica, da ne boste potem spet v cerkvi iz prižnice šinfali, da »Štajerc" laže, kakor ste že večkrat, in da kateri »Štajerca" berejo, da jim ne boste odveze dali. Mi farmani Vas opozarjamo, da dajte nam mir, če ne bomo morali mi bolj z ojstro krtačo priti.                                             Več farmanov.
Zahtevajte
pri  Vašem trgovcu  ne samo
„kocke za govejo juho" nego
izrecno
" kocke
a 5 n
kajti te so
najboljše!
samo prave
z imenom MAGGI in varstveno znamko ^►zvezdo s križcem
Novice.
Srečna Občina je Klingenberg v Unter-frankenu. Tam ne poznajo nobenih davkov in doklad. Občina ima namreč mnogo zemljišča in gozdov. Iz teh dobiva toliko dohodkov, da ni treba občanom niti krajcarja doklad plačati. Nasprotno, dobi še vsak občan od občine vsako leto 300 markov izplačanih.   Pač   srečni ljudje!
Babjeverje. Na sejmu  v   Marmai na   Ogrskem  vprašala sta  dva  goapi Hrihorcznk,   je-li hoče hudiča kupiti, i lahko zakopane zaklade najde.   Kmet 140 kron in  dobil   zaprti  glaž,  v k1 sedela žaba. Gospoda sta rekla, da se" doma v hudiča spremenila.    Ves kmet domu in odprl glaž;   žaba je i in naravnost v gnojišnico,   kjer   seved«| benih zakladov. Zdaj neumni kmet je bil grdo osleparjen.
Lakota na Ruskem. Vsled dveh i
tinj vlada v vzhodni Rusiji in v Sibirij vita lakota. Vbogi kmetje jedo krnb iz skorje in še tega le dvakrat na teden so, v katerih  ne najdeš  niti   kopejke niti enega kosa živine in niti enega z| Vsled tega   divja seveda smrt   grozovi^ med nedolžno deco; razne bolezni, ti itd. se razvijajo.   Vlada  je   dovolila v 1 nesrečnemu ljudstvu 142 milijonov rublji I večji   del   te svote   bodejo  seveda  znani I uradniki pokradli.
Pobožna sleparija. Na Poljsko-l.ivlaB
je zdaj  pobožno ljudstvo hudo razbnrjenoM bivša farovžka   kuharica kaže   namreč i^H nemu   svetu   sledeče   zanimive   ,,relikvij« klobuk apostelja Andreja, jedilno orodje« Božjo, eno kopito osla, na katerem je bl^H •lezus na begu    v Egipt   sedel in celo 6^H iz perutnic angelja   Gabrijela .  . .   Dotii^H parska kuharica zahteva seveda precej vstE od vsakogar,   ki  hoče te   »relikvije"  vi^H ker je še vedno neumnežev dosti,   bode fltt bogata,   škandal je le  za duhovščino, d;*r nesramno sleparijo dovoljuje in ne prep
Hladnokrvni   so ljudje   v OdemvaldnB kratkim se je namreč v tej občini nekdaj Ko je prišla komisija,    vprašal je sodnik čine, zakaj niso obešenca odrezali.   EdeiL je hitro odgovoril: »Ne, gospod   sodnik,J odrežemo nikogar več. Pred par leti s obešenca   odrezali;   a ta je prišel   k a postal največji lump v vasi,   tako da posled morala občina živeti.   Od tega ne odrežemo nikogar več"  . . .
Lepe dobičke delajo akcijonarji h rudniške družbe v nemški južno-zabodni Ta dražba koplje namreč diamante. napravila za okroglo 9 milijonov kron Dražba plačuje svojim akcionarjem 24Q dende. Za vsakih 10 kron torej, ki jih onar v tem podjetja naložil, dobi 24.
Iz Spodnje-Stajerskega.
Iz Vareje v Halozah, fara sv. Vid pq se nam piše, da se je  minuli teden  tu iskava o gospodarstvu z občinskim   in skladom politične občine Vareja vršila. ^ iskava je bila   nepričakovana,   ker odbor računske sklepe za leto 1906, 190 1909,   1910 in   1911   postavno   v smisl občinskega reda  rešil in —  ker   se stavni dobi 14  dneh od razpolage   ra javni   spregled   nobeni   ugovori   proti vložili —   odobril   in   potrdil.    Kdo
/Titanic.'
Poročali smo o grozovitem potopu „Titanica", največjega paniika sveta, pri katerem je izgubilo čez 15000 oseb svoje življenje. Naša slika kaže potnike „Titanica" ob par-□iku samem i. s. jih je : 350 potnikov I. razreda, 305 potnikov 11. razreda in 800 pomikov HI. ali medkrovja. Bilo je poleg tega na krovu še čez 900 mornarjev. Naša slika kaže velikansko množino teh ljudi. Mnogo malih mest in trgov je, ki nimajo toliko prebivalcev, kolikor je bilo na tem par-niku oseb. In velika večina teh oseb leži zdaj 3000 metrov nod moriera v večnem snaniu
III
Si
1.350 Passas/ieret/flnsse  /1.305 fessaq.2M  ///. 3O0Zmsche/rifec/rs-fys4
Die Passagiere derjitanic!'
W
igetn] .meta | terim )lačal
m je
i
;očila no
h le-rožo /esne
Jporo
ruški skem
: en atere mali pero . sle->nin
J    jtgova    zahrbtna    ovadba    se   je   i z-azala  kot   podla,   farizejska  laž. »ibor je v tem kratkem časa preiskave se pre-jtal, da je tožba,., katero je Pater Peter z nje-Neka  ?''m podrepnikom   pri deželnem   odboru   pov-jved-  w'''' neutemeljena >n zg°lj 'z h a d o face t i    proti     naprednem     odboru lož en a.   Deželni   komisar je potem v nena-uoinosti Schirofnika račune   dalje   pregledal in bočno preiskavo sklenil. Tudi računi prejšnega «dstojnika Polaneca so se pregledali in bomo tem pozneje poročali. Odbor je komisijski za-lik čez preiskavo   računov za dobo 1906 do
tako
!
lože ii n •nega in j
■   na 86
stala '"* odobril in potrdil. Politična občina Fueja je v jako slabem gmotnem stanu. Veliki koški, mali dohodki, za uboge pa na leto 1000 pre(j bon. Zakaj? V obsega občine Vareja se naha-besij i" Teč>noma sami vinogradi, katerih davek jo oma- ' 78'e^ novm nasadov odpisan in slučaj je, da ičina z malim dokladom ne more gospodariti, ike pa davkoplačevalci ne morejo plačati, ker vsled slabih let v hudih zadregah. Mi mora-torej biti občinskemu predstojniku hvaležni,
ialne friki,
ovo adjustiranje c. in kr armade.
Ka'<or znano, se bode zdaj v naši armadi vpeljala JS Je aikomerna nova unforim, ki bode v slučaju vojske lčka. »go bolj praktična. Vse uniforme bodejo sive. I»to-divi-akci-tron
Ntue Feldadjusherung der čsterr. Jruanterie .
i dobijo usnjati predmeti (patron-taške itd.)  naturno ■no. Namesto sedanjega  ovratnika dobijo   vojaki sivo [iw, poletno odejo in gamašne.   Naša  slika kaže infan-i v novi uniformi.
da je prevzel predstojništvo vkljub slabim razmeram. Patra Petra pa si bodemo farani dobro zapomnili! — — Tako se nam torej piše. Poštene občinske predstojnike, ki imajo edino to „napako", da ne ležijo pred vsakim političnim popom na trebnhu, se zahrbtno tožari in denun-cira. In to dela en — pater Peter Schirofnik! Ta človek naj enkrat pove, koliko davka iu do-klada on pravzaprav plačnje? Ali ga kmetje za politikovanje uiastijo? Ali je Peter že pozabil, kako je kot študent v Ptuju pri Nemcih župo fehtal? Ali je že pozabil, daje še pred par leti mlo prosil, da naj ga „Štajerc* pri mira pusti? Ali misli, da so Haložmii potrpežljive ovce, s kateiimi bode lahko delal kar hoče? . . . Ej, dobro, da poznamo denuncijanta Petra. Zmenili se bodemo z njim še natančneje!
Prvaki v Slov. Bistrici so zopet za eno bla-mažo bogatejši. Kakor znano, se ti prvaški gospodje, ki imajo jako veliko masla na glavi, na vse pretege trudijo, da bi prišli v mestni občinski zastop, kjer bi skušali potem ljubljansko gospodarstvo uvesti. Zato so občinske volitve v Slov. Bistrici vedno ojstri boj. Po volitvah dne 27. aprila 1909 so se prvaki pritožili zaradi izida v 3. volilnem razredu. Oblast je vsled tega v tem razredu nove volitve razpisala, ki so se vršile 17. novembra 1910. Seveda so prvaki i pri teh volitvah propadli. In pritožili so se zopet. Zdaj šele je ta prvaška pritožba rešena in sicer tako, da jo je višja oblast popolnoma z a-vrnila. Prvaki so torej blamirani do koBti in blujejo v obupni jezi po svojih časnikarskih cunjah ogenj in žveplo. V mestu vlada veliko veselje. Pravomočni zastop-i niki mesta so zdaj sledeči gg.: 1. razred: S. Jagoditsch, Anton Krautsdorfer, R. Kaufke, dr. M. Murmayr, K. Neuhold in ces. svetnik Jak. Versolatti; — 2. razred: A. Zorzini, Kari Kn-kowitsch, Fr. Petzolt, H. Strassgiittl, F. Juchart, F. Kolletnig; 3. razred: A. Stiger (žapan), Joh. Katz, F. Supantschitz, K. Wutt, H. Mattusch in Anton Oratsch. Vsi so vrli naprednjaki. Čestitamo meščanom nad tem uspehom!
Tiskarno v Celju bi imeli radi naši slovenski klerikalci. Na ta način mislijo, da bi „narodno stranko" popolnoma uničili in obenem vso Spodnjo Štajersko s svojim farizejskim časopisjem preplovili ter zastrupljali. Celjska občina je to zahtevo seveda odklonila, kajti v Celju sta itak že dve tiskarni. Govori se tudi, da Benkovič s svojimi pristaši ne soglaša z dr. Korošcem in da bi zato rad v Celju imel svoj listič. No. za zdaj se te želje še ne dajo izpolniti.
Nemška šola v Sv. Lenartu si. g. gotovim
ljudem še vedno ne daje miru. Ob vsaki mogoči in nemogoči priložnosti se zaganjajo skriti in odkriti sovražniki vanjo. Neki nemški list prinesel je zadnjič neumno notico o tej šoli. Na notice tega lista mi sploh ne odgovarjamo, ker se nam zde presmešne. Ali prvaški listi so takoj napravili veliki dirindaj, ponatisnili v pijanem veselju dotično bedasto notico in širili neresnice o nemški šoli. Tako n. pr. lažejo ti bratci, da j« število šolarjev na nemški šoli padlo. Res pa je, da znaša to število 155 in da \ teh treh letih obstoja šole še nikdar ni bilo tako visoko. Sola cveti in napreduje, da je veselje. Zato pa naj njeni sovražniki pod zastavo te ali one stranke, iz narodnih ali osebnih vzrokov proti nje bevskajo, pomagalo jim ne bode ničesar. Stariši so danes prepametni, da bi se pustili od notoričnih tepcev in hujskačev zapeljavati. Toliko za danes. Ako pa ne bode miru, posvetili bodemo enkrat odločno t brlog nasprotnikov nemške šole . . .
Uradni dnevi c. k. okrajnih glavarstev se vršijo meseca maja tako-le: Dne 8. v Zgornji Radgoni, Kozjem, Šoštanju in Velenju; — dne 9. v sv. Lenartu; — dne 15. v Sevnici; — dne 23. v Rogatcu; — dne 29. v Ormožu in Laufenu; — dne 30. v Trbovljah.
Otvoritev nove Rosegger-šole v Vozenici se je morala zaradi raznih zaprek za nekaj časa preložiti.
Najdio se je v Ptuju v velikonočnem tednu v Biirgergasse eno vrečo moke (25 K); — nadalje dne 11. aprila 70 kron denarja; dne 23. aprila pa ročno taško, v kateri je bilo 1 kg sladkorja, 7« kg žgane kave, štof za predpasnike in 1 par damskih nogavic. Kdor je kaj izgubil, naj se pri mestni policiji oglasi.
IzguDUO se je v ftuju pretekle ani na poti od „Musikvereina" pa do hotela Osterberger (skozi Biirgergasse) zlato zapestnico (Armband). Kdor jo je najdel, naj jo odda proti dobremu plačilu pri policiji v Ptuju.
Oj te babe! V Št. Pavlu v Savinjski dolini sta se stepli in precej ranili dekleta Marija Platner in Frančiška Mohor. Obe sta sodniji naznanjeni.
Zahrbtni napad. V Doberni pri Celja udaril je v temi neznanec fanta Jakoba Kotnik s polenom po glavi in ga težko ranil. Napadalec je klobuk izgubil in je upati, da se bode na ta način vjel.
Suroveži. Ker ni hotel več vina plačevati, pretepli so v neki konjiški gostilni fantje Vu-canjšek, Krošelj, Lamut in Pozeb delavca Franca Obrul. Ranili so ga težko in nezavestnega so našli ljudje v krvi ležati.
V  zaporu Obesil se je v Brežicah zaradi tatvine zaprti Matej Sekolič.
OČetomorilec. Poročali smo zadnjič, da je posestnik Miha Kureš v Lancovcih pri Ptuju pretepel svojega 82 letnega očeta. Ranil ga je hudo in nesrečni oče je zdaj zaradi zastrupljenja krvi umrl.
Pobegnil je iz Sevnice krčmar Kurent, ki je brez pravice rudarje na Nemško vabil. Ko je hotela oblast ,,birmovca" zapreti, je že pobegnil.
Nož. Pri plesu v radgonski okolici so se gostje stepli in z nožmi obdelavah. Franc Geder in Anton Huber sta bila težko ranjena.
Kokoši kradel je v inf. vojašnici v Maribora postopač Franc Rak. Policija ga je dala pod ključ; ma8til se bode z ričetom, pohane piske bodejo pa drugi jedli.
Povabljen je bil posestnik Ban v Ravnah k bratoma Černelič. Pili so res dobro kapljico; a ko se je Ban domu vračal, sta ga brata napadla, pretepla in težko ranila.
Z nožem svojega gospodarja napadel je v Brežicah mesarski pomočnik Kunsten. Gospodar mu je k sreči zamogel pobegniti. Kunstena so zaprli.
Kolo v vrednosti 100 K ukradel je neznanec mesarju Riedl v Pobrežju pri Mariboru.
Pod VOZ prišel je v Maribora 8 letui šolar Franc Lex. Nesrečnemu dečku je glavo zdrobilo, tako da je bil takoj mrtev. Stariši, pazite na deco!
Nahujskan od prvaških zagrižencev prišel je pijani fant Jože Lapš v „Nemško hišo" v Brežicah. Razsajal in razbijal je tam in se stepel s policajem. Divjaka so zaprli. Prvaki, ki so mladega bedaka nahujskali, se bodejo seveda natihoma smejali, zapeljani smrkolin pa bode par mesecev v ječi premišljaval svojo neumnost.
Pes ugriznil je pri Šoštanju deklo Ano Mesl. Pripeljali so jo v bolnico.
Ponarejeni denar izdajal je v Šmarju pri Jelšah posestnik Novak. Pravi, da ni vedel, da je denar ponarejen in da ga je dobil od nekega neznanega Hrvata. Preiskava bode resnico a.
Pri ..tomboli" so se stepli fantje v Sv. Flo-rijanu pri Slov. Gradcu. Delavec Glaser sunil je posestnika Berložnik z nožem tako hudo pod levo oko, da je nož v obrazu obtičal.
Vlom. Posestnik Močnik pri Slov. Gradca leži težko bolan v postelji. Ko je bil sam doma, je neznanec v hišo vlomil in ukradel mnogo blaga. Močnik je tata slišal, a se ni mogel iz postelje ganiti.
V  pijanosti padla je Ana Motošek pri Kozjem v jarek. Ranila se je tako težko, da so jo drugo jutro mrtvo v svoji krvi ležati našli.
Iz Koroškega.
Šele pri ^Borovljah. Piše se nam: Kakor smo že poročali, se je krajni šolski svet v S e 1 a h zaradi nezmožnosti in hujskanje predsednika razpustil. V soboto dne 20. t. m. so prišli gospod okrajni glavar in so nezmožnega hujskača župnika Lenasija zavrgli. „Š-Mir" je sicer pisal, da bo vlada v Selah »vihar žela." Vlada pa ni strahopetec in se širokoustnim pr-vaškim Selanom le posmehuje. Lenasi je torej prišel, vse „akte" pod ramo, samo tisti so manjkali, katere je uničil, da bi ga ne v zadrege spravili. Za njim je tudi prišla babura nekega cerkvenega ključarja, bolj pitana in umazana kakor   pametna.   Pritoževala se je črez učitelja
Dober tek!
Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rbabarber-krogljice z ta. „Elsapillen". Povemo i izkušnje, poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic Iranko 4 kron. Izdelovaielj in apotekar E. V. Feller, Stubici, Elsaplatz št 241, (Hrvatsko.)
—   4   —
Kogelnika zavoljo tega, ker je baje otroke pre-tepaval. Amaconka se je tako izvrstno izgovarjala, da so jo gospod okrajni glavar spodili. Lenasi je imel svoje uradne spise v največjem neredu, izgovarjal se je na otrožki način. Vkljub temu, da je večkrat zavoljo zanemarjenja ura-dovanja denarne globe plačal, se ni poboljšal. Okrajni glavar so imeli usmiljenje in ga niso dalje izpraševali, sicer bi so še jokati začel. Vtis, katerega je napravil Lenasi, je bil smešen. Resno misleči ljudje bi mislili: kako je mogoče, da dušni pastir, kateri je po zajutrku svoje delo izpolnil, tako brezvestno svoj posel, za katerega je izvoljen, zanemarja? . . . Temu pa ni tako, Lenasi je z delom preobložen; n. pr. mora kvartati, potem ima kot ustanovitelj „izobraže-valnega" (?) društva mnogo dela. Ta družba je za Selane jako potrebna, ker le vsaki 83. človek zna slovensko pisati in brati, in vsaki 99. ud občine nemško. Seveda brez župana; ta ničesar ne zna, kakor z silo svoje ime pisati. Ime tega potrebnega društva je „Planina." Načelnik tega društva je analfabet. Razen tega pa je Lenasi baje tudi duša pevskega društva »Zverina." Slišal to pevsko družbo še nobeden ni, obstoji pa vendar. Neki ud tega društva je pretepal svojo ženo in otroka s tako navdušenostjo, da je začela štrajkati in mu je pobegnila k starišem. Ta oseba je vsaj dokazala, da je s pravico ud pevskega društva »Zverina". Upamo, ia bo Lenasi še ustanovil družbo BDivjačina" za tiste Selane, kateri „gamse" kradejo. To društvo bo imelo največ udov. Potreben bi bil tudi klub igralcev „Gaj in rum." Načelnik tega društva bi lahko bil ekssultan Šimij. Iz teh vrstic je lahko razvidno, da je Lenasi duhovita delavna moč in krivica je, če nekateri Selani pravijo, da je bil za d ... . Nekaj dobrega pa je vendar napravil ;on je namreč sam kriv, da se je šolski svet spodil in Selani bodo mu gotovo hvaležni, če bodo morali gospodu administratorju 4 do 500 kron plačati in to svoto sicer za eno leto! Selani niso zreli, da bi sami za svoje urade skrbeli. Gospod Buda bo uradoval več let in potem bodo ljudje za šolski svet od vlade imenovani. To je pomen razpusta šolskega sveta v Selah. Hojskarije je torej konec in v tem ozira smo Lenasiju hvaležni. Občina je že „ponižno" prosila za novo volitev šolskega sveta. Nepotrebna stvar! Ce ti stebri slovenščine niso zmožni delo šolskega sveta izpolniti, koga bomo pa v Selah volili? Morda Tinovca? Stroške za administratorja ne bo nosil Ožbaut, Maži ali Selški baron Hu8. Ta denar bo morala cela občina plačati. Zahvalite se pri vašemu zna-čajnemu župniku, kateri vas je tako daleč spravil, da še vaše postavne pravice ne sme izpolnjevati . . . Ce ima preč. gospod Kaltner več takih izbornih župnikov, potem je lahko s pravico na-nje ponosen . . . * *       *.
Od volilnega boja.   Socialni demokrat Hans
Hofer v Beljaku je opsoval v volilnem boju nad-inženirja Schuller z grdimi psovkami. Bil je zato na 24 ur zapora obsojen.
Kanonik Serajnik zopet pomiloščen. Pravijo, da velja pravica za vse ednako, pa ni res in ni res. Dokaz temu nesramni kanonik Serajnik, ki je sicer eden glavnih prvaških hnjskačev, ki pa je svojo duhovniško suknjo že na vse mogoče načine onesnažil. Ta Serajnik je že zaradi žaljenja časti in volilne sleparije predkaznovan in tudi volilna pravica se mu je že za G let odvzela. Zaradi nesramnega žaljenja g. naduči-telja Lexa v Grafensteinu bil je Serajnik na 6 tednov zapora obsojen. A njegovi prijateljčki so zopet fehtarili in prosjačili, tako da je bila ta kazen zopet na 600 K globe predrugačena. Vsak drug človek bi moral v luknjo, a katoliški pop, ki dela več pohujšanja in svinjarij, kakor sto brezvercev in ki krade bližnjemu čast, je nad postavo. Upamo, da bodejo poslanci to krivico v državni zbornici sprožili!
Prejšnji knezoškof dr. Kahn je bil baje zopet od kapi zadet.    Govori se,   da je  njegov
BIOJA STARA
izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le S'.ecken-
pferd-lilijirio-mlečno milo od tvrdke Bergmana & Co.,
Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod.         229
položaj jako resen in da ni upati, da bi zopet okreval.
Smrtna nesreča. V kamnolomu pri Celovcu sprožila se je delavcu Kopeinig vsled lastne neprevidnosti dinamitna patrona, ki jo je na peči sušil. Vsa koča je šla v zrak. Kopeinigu je razparalo trebuh, odtrgalo roko in razmesarilo obraz, tako, da je moral nesrečnež kmalu nato umreti.
Zastrupil se je v Celovcu neki gluhonemi deček. Našel je namreč steklenico; ker je mislil, da vsebuje pivo, je krepko potegnil. Ali v steklenici je bila lugova esenca, tako, da ima deček težke notranje rane.
Tatvina. V Gornitzu ukradel je hlapec Kamer svojemu tovarišu Riegl uro in 46 K denarja. Kumerja so orožniki kmalu zaprli.
Nesreča. Iz Dellacha se poroča, da je padel voz na postiljona in ga hudo ranil.
Ustrelil se je v Pontebbi zaradi nevzdrav-Ijive bolezni trgovec g. Peter Zanier. Nesrečnež zapušča ženo in 4 nepreskrbljenih otrok.
Pazite na deco! V Trbižu iskali so dečki v skalah rože. 8 letni Jožef Wegscheider padel je pri temu in si je na skali glavo razbil, tako da je bil takoj mrtev.
Večja tatvina. Šoferju Jos. Manniuger v Celovcu bilo je iz stanovanja 900 kron denarja ukradeno.
Po svetu.
Krvavi čin. V ruski vasi Lubinow ubil je kmet Kudrzve s sekiro svojo ženo, njeno teto in 4 otrok. Blazni morilec pravi, da jih je zaradi tega umoril, da bi se še enkrat lahko oženil.
Zločinski menihi. V joanitskem kloštru v Ple-skavi onečastili so menihi več kot 20 mladoletnih deklet. Oblast je uvedla strogo preiskavo proti tem farškim svinjariem.
Velike sleparije se je razkrilo pri reviziji kreditne zadruge v Nikolajeva Več oseb so zaprli. Skupno so osleparili zadrugo za več kot 4 milijonov rubljev. Pač ruske šega !
Ruski orožnik. Iz Moskave se poroča, da je orožniški oberst, ki je imel nadzorovati tajne zgradbe v trdnjavi, izdal vse tajnosti, ukradel 12000 rubljev državnega denarja in pobegnil.
Huda nevihta je divjala v Muhbiertlu na Salz-burškem. Strela je 11 krat udarila in zažgala. 12 kmet-skih posestev je pogorelo.
Morilka. Krčmarica Johana Waprnegow v Lippi na Moravskem je bila že 4 krat omožena Zdaj se je dognalo, da je grozna baba vseh štiri mož z arzenikom zastrupila. Dala je strupa tudi prijateljicom, ki so isto-tako svoje može zastrupile. Orožniki so zaprli še 5 morilk.
Zaprli so v Gradcu bivšega katoliškega duhovnika Blaža Vidovac in ga izročili deželni sodniji, ker je baje neko mladoletno dekle zapeljal.
Ustna voda«)
Iz 89. zborovanja c. k. kmetijske družbe štajerske.
Po glavnem tajniku F. J u v a n u. (,.,Go.p. glasnik.") Tudi letošnji občni zbor se je vrš^l v veliki zboro-valnici deželnega dvorca 27. in 28 marca t. I.; 104 podružnice so poslale 303 zastopnike; zastopane so bile tudi izvenštajerske korporacije, kakor tudi razna strokovna s kmetijstvom v več ali manj ožji zvezi stoječa društva; centralo za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi je zastopal nje častni predsednik pl. H o h e n b 1 u m osebno; kot vladni zastopnik je bil navzoč c. kr. okrajni glavar dr. N e g b a u r, deželni odbor sta zastopala grof Franc At t ems in Franc Hagen hofer. Razen letnega poročila družbinega, obsegajočega 238 strani, je ležal pred delegati tudi seznamek 80 predlogov, koje so večinoma stavile podružnice. Snov je bila torej tudi letos precej velika, prevelika i za dvodnevno razpravljanje. Zato so se predlogi, kojih opravičenost je razvidna sama ob sebi, sprejeli skupno brez nadaljne debate in se bo o njih razpravljalo v sejah osrednjega odbora. Letno poročilo je dobila vsaka podružnica in si pri podružničnem vodstvu knjigo lahko vsak pogleda, kojega zanima delovanje tiste družbe, h koji pripada. Za to na tem mestu stvari nočemo na novo ogrevati. Velike važnosti so na novo sklicane konference predsednikov vseh deželnih gospodarskih korporacij (kulturnih svetov in kmetijskih družb), ki se omenjajo med mnogim drugim gradivom v uvodu omenjenega poročila; priporočljivo pa je, da si letno poročilo pregleda vsak natanko ; kajti mnogo   zanimivega  je v njem,   o čemur
se da narediti slika, ki bi rabila   preveč   besed štora, če bi jo hoteli orisati in opisati.
Iz poročila je razvidno, da je družba v prettl letu podpirala s 40°/0nimi   podporami nakup 28 in telic;   živina   se je   nakupila   deloma   na   seja) plemsko živino, deloma in sicer  zvečinoma pri nih posestnikih   po   krajih,   kjer se goje čistokr mena, v prvi vrsti na Štajerskem,   potem Solnofl in Češkem, kar je seveda trebalo precej  truda nosti v prid  štajerski  govedoreji.   Nadalje se je nI s podporami 385 merjascev, 83 ovnov (mrkačev), in 20 koz: 521 petelinov in 482 kokoši  se je ra&E brezplačno med ude. 329 posestnikov je dobilo trai^B semena za polovično ceno za 453 oralov zemlje; jm dajoča podpora znaša K 10 400.
Nova je akcija s poskusnim sajenjem krooK začenši z letom 1912, vzgoja semenskepa žita in s^H cikorije po nekaterih legah Srednje in mestom^B Spodnje Štajerske. Knji^ovodstvena akcija je v pnH nem letu prebila led tudi na Spodnjem Štajersket^B zadevna predavanja imajo namen kmeta na tal gospodarski pripomoček le opozoriti, tečaji (naiK tridnevni), pa navdušiti. Na Gornjem in SiednjeoM jersketn pridobiva z velikim uspehom kmetske sIcBS to stvar strokovni učitelj gosp. Peter, na Spofl Štajerskem potov, učitelj gosp Franc GoričanlL koliko mu je pomagal tudi družbin tajnik II o I z. <H skupaj je bilo 20 predavanj pred kakimi 1300 poslH in 26 tečajev s 400 udeleženci, mestoma tudi uddH kami: zanimanje za kmet knjigovodstvo raste OCM do dne po vs* h d' lih Štajerske.
Pri potovalnem pouku je sodelovalo 25 strol moči pred skoro 63.000 poslušalci;  razpravljalo i najrazličnejših gospodarskih  zadevah in prašanjih.| odbor je storil pri izvršitvi predlogov 88. občnega! dokaj _korakov vsaj deloma z resničnim uspehom.)
Število   podružnic   in   članov   je napredoval 135—137, oz. 15514 oa 16.926; paradi nereda! katerih podružnicah se bo število udov skrčilo. Štajerska ima na papirju 4589, Srednja-   7096 in] nja- 5241  udov.                                                      »
Napredovanje družbinih agecd je razvidno illp nega računskega zaključka in proračuna. Doho^B znašali K 1,104.724—, izdatkov je bilo K 9798B ves denarni promet znaša torej K 2.084709-S K 364 709— več nego leta 1910 Leta 1902, tnrejl 10 leti. je znašal  ve i denarni  promet K  293.566-J
Pri zborovanju se je izmed 80 stavljenih predB sprejelo 35 brez debate; 7 predlogov se je odtegiB 38 debatiralo. Predlog podružnic Ptuj okolica, Sv.B renc in St. Jur ob juž. žel, da bi ravnatelj šent kmet. šole dobil virilno mesto v osrednjem odbi je odklonil iz  »principijelnega« razloga.
Predlogi glede uredovanja   družbinega glasila spodarski Glasnik) so  se sprejeli,  v kolikor   je zadostiti željam, ne pa glede   oblike,  ker so se p različna mnenja
Radi ustanovitve nove podružnice v Št. Juri Pesnici se je razvila živahna debata; četudi se je vodstvu podružnice v Št. Ilju v Slov. goricah, okrilju se snuje podružnica šentjurska, iz merod mesta priznala hvalevredna delavnost, zlasti njena čelniku gosp. R. R e p p n i g u, vendar se je ustal odobrila iz občekoristnih ozirov za kmetijsko organi
Izmed gozdarskih prašanj je važen in predlog knitelfeldske podružnice, da bi se zvišala nina pri izvozu drevesnih hlodov v inozemstvo, toi za pol gotove gozdarske izdelke pa naj bi se u ta predlog ima za štajerske gospodarje lun dami važnost. Pri nastali debati v tej zadevi se je dogni se naj dela na to, da se zniža samo izvoz za pol gozdarske izdelke, da se s tem omogoči obstane mač'h žag. Imenovana podružnica je stavila nadalje log, da se da več pozornosti izvežbanju gozdarskih delavcev.
Izmed predlogov narodnogospodarskega zuaftK posebne važnosti predlogi podružnic Bruck, Gradec niča, Ttofatach in Wildon glede preosnove vodu kona. Stvar se je tekom razprave pojasnila tako da so zastopniki kmetijstva v deželnem zbore pravec pri preosnovi na odločilnem mestu. (Naprej prihodnjič!)
Ko dobivajo zobe £
so otroci, ki so se v prvih mesecih življenja razveseljivo razvijali, sitni, ne napredujejo, in reče se, da dobivajo težko zobe. Da se tako
za mater in   otroka  neprijetno motenje   pre-   ^
preči in malim  uspešni razvitek zagotovi, se   i-mV.
priporoča, da se jim daje redno                      :I'u
SCOttOVO emulzijf
in sicer najbolje že pred časom, ko dobivajo zotH riši bodejo potem kmalu opazili, kako lahko pricsL najmlajši čez ta čas do zobov, pred katerim se ralfl in kako kmalu dobi vrsto lepih, belih zob.          ' "■
Prt nakupu zahtevajte izrecno Scott'ovo emiiliijo. ZnamhHJ
je, ki je že čez 35 let vpeljana in ki jamči za dobrohTBB
Cena originalne steklenice 2 K 50 h.   —   Se prodaja v mUt.
tekah.
*KXftttKKftKttttKKXtt
xxmE
— 5
n pro-
:čonem
bikoi
mill a j
iztrese-J
la pie-
aškem 1
ubzir-
-azdalo |
36 ovc I
izdelilo j
winega|
pnpa-1
jmpirj sajenje;
m;
>kovn
se ie | . O
alo pri I Zgon i Spo
i z nje-3dki|
895--
rej ■
ntjursa 3oru, i
| Književnost in umetnost.
Xlekarstvo  s  črticami   o    živinoreji.    Priročna [knjiga za mlekar|e, odbornike mlekarskih in živinorejskih ug ter za ljubitelje mlekarstva sploh.    Spisal  Anton | deželni mlekarski inštruktor  na   Kranjskem.    Prvi opij s 104 slikami.  Natisnila in založila Ig. pl. Klein-Bvr 4 I'Vrd  Bamberg v Ljubljani. Cena   4  K.   Kajiga 178 strani, na katerih je pisatelj   s   skrbno paz-osijo zbral vse  ono,  kar  mora vedeti  o mlekarstvu ar ka'«or tudi vsaki živinorejec,  ki redi molzno ži-. Prvi del tvorijo  »Črtice   o živinoreji«,  ki   ra'.prav-i o hlevih, o načinu krmljenja krav,   o molži   in na-atko tudi o svinjereji  V drugem delu se peča pisatelj n, z njegovo naravno in kemično sestavo   ter s |«telji, ki morejo ugodno ali neogodno vplivati Da seli trpežnost mleka.    Navedeni   so  nadalje   razni im a preizkušanje mleka glede zavračbe, množine v i s: nahajajoče kisline in lolsče,  ter  glede   njegove iobnost: za izdelovanje sira.   Nato preide pisatelj na : račiae dobave  smetane   s   pomočjo   težnostne in aloe sile, omenja zgodovino in tipe posnemalnih »jev ter sklene z dokončanim izdelovanjem in mikro-sertavo masla. Knjiga   je   bogato   in  zelo pri-aerro ilustrirana, »sestransko  dobra   in je  želeti,  da iejo po njej ns samo veščaki, temveč tudi vsi bolj-fiiiinorejci, zakaj v mlekarstvu je  velik   zaklad,   ki se laj pri nas vse premalo izkorišča.
Loterijske številke.
«, dne 27. aprila : it, dne 20. aprila :
57.    1, 22, 67,    9. 60, 55,    3, 28, 75.
\ ah odda se v   najem \ jato ugodnimi pogoji
prostorna trgovska hiša   322
pajiioraioma travnika,sta-nlno nišo in kovačnico, ob ■jni cesti, jako dobri pro-j kžrse da tudi z nakupom kloih pridelkov, jajc, pe-jaine, »e'iko zaslužiti. Odda ^ rad: družinskih razmer. |*». nakupu treba je le na-' tisoč kron. Ponud-(B .: lian« Schoteritsrb, ] v St. Vidu pri Ptujn.
319
Pozor!
inju l : pri H v kof dajnej
em n;
inovr'
lizaci.
zani:
i  tovor
ivorniu
znižalr
iek
pirnv čevelj 1 -* pari samo K 8-—. Zaradi »nja plačil raznih več-Llifchf se mi je naročilo, icčje število čevelj 'fod izdel. ceno. Pro-rbrej vsakomur 2 para " it 2 para ženskih Snir-uaije. ruj. ali črno ga-[Kiprn-bezac, močno ob-usnjata tla. veleelg. (akcija, velikost po Isi i pari košlajo le K - Posije po povzetju C. er, eksport čevelj, Krakov ", Zmenjava dovoljena ai denar nazaj.
Lepo posestvo 310
lentaln -lepi cesti, blizu mesta Ma-nalo, d m, lepi sadonosnik, 2 lepa CTOtO? ^ '" njiva* 'epi vit, hram Jibrem stanu, z opeko po-^^ blicu Sole in blizu de-je pre nice, -/„ ure od kolodvora, h pr« dobri ceni prodata pri Miklavžu pri Mariboru. ičaja l tme'" ,lsr|i* Kra8' ':c, Rib   h               :
icga a      UpO posestvo   306
D dale o aro od Maribora v Dogo-dobi i ftw- * je za prodati. So re, travniki, gozdi, hrami i:d;tni in z opeko kriti. tp skupaj je 13',', oralov, t v ravnini. Pri hrami so ___ ie brajde in drugo sadonos-Idrnj;. Cena je 12400 K, llj natanko se izve pri potniki v DogoSah štev. i, Maribor.
Ali potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K   5". Avtomatične repet.
pištole kal. 685
mm od .... od K 36*— Fini flobert-tešingi od K 835 Cene pnške za lov in Sajbe v
najvišji kakovosti. Werndl. infant. puške skoraj nove K 7 60. Take odrezane v ohliki karabiuerja za krogljo 100/200 korakov K 12--, za šrot (kal. 28) po K 13-50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reelno fabriko orodja A. ANTOMTSCU
v Borovljah 41 (Koroško). 276
Aparat za valiti 273
(Brutapparat)
K 46 —  vali   bolje kot vsaka
koklja. Zastonj na poizkušnjo.
G. Miicke, Pottendorf štev. 166
pri Dunaju.
Zaslužek!!      g
2—t K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma Edino moja mašina za hitro etrikanje ..Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, strika zane8lj. nogavice, modne iD športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prošpekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, tre. eodn. protokol. Karl Wolf, Danaj, Mariahilf, Nelkengasae t (08.
Več malih in velikih
posestev
Štiri tedne na poizkus
i a vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „ISobema" in garantiram pismeno za dobro delo in materijah — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. P. Dušek, tovarna koles Opueno na drž, žel. 2022 (Češko). Iluslrovani cenik zastonj.        165
Bko -ncin !
10
be. ide
•se
a„Sco! er t 'seh i
KKJ
l telo nizki ceni imam zmi-i na prodaj; posebno pa nrocam jako dobro idočo Ino s trgovino pri sv. Bar-pri Vurbergu, katero si 1 lahko ogledajo dne 5. l predpoldnem ob 10. uri. t Srliiitz, v (Jornjih Žer-ifc, pošla sv. Lenart v si. gor.               342
Delavci      *
dobijo   posebne  cene  v trgovini z reianim   blagom,  perilom in obleko Wesiak,  Maribor, Draugasse.
<3j:-CLŽ"ba za ^rajezije strojem
z. o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellanj?asse 18.
Bolinder motorji sca surovo olje
so ceni in v obratu jako ekonomični.   Za vsako moč od 3 PS naprej.
Lokomobili za surovo olje.
:t65
Zajamčeni uspeh drugače denar nazal!
Zdravniška priznanja o izbornem vplivu.
Polna krasna prša
dobite pri rabi
359
med. dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost
hitri sigurni uspeh, Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeli K 8"—.
Kiieiiscte Dr. A. Rix Laboratorinm Dunaj IX., Berggasse 17 K.
Razpošiljatev strogo diskretna.
J5£ Lepo posestvo na deželi,
okroglo   40  oralov   izborne  zemlje,  v najboljši rasti,   stanovalna hiša,  veliko  gospodarsko poslopje,   moderni svinjski   hlevi,   električna razsvetljava in isti obrat maštu, krasni raigled, vodna moč se proda. VpraSanja na K. Magnet, Velikovec.
POT* Za lesne trgovce: ~V5
Posestvo na deželi z lesom, žago, mlinom, par tisoč sadnili dreves,
50 oralov zemlje, se  takoj   proda.    Pojasnila   le   resnim   kupcem
daje K. Magnet. Velikovec, Koroške.                   362
z večimi delavskimi močmi se sprejme  pri  Simonu  Hutter   v Ptuju.
t» ■«
Kmetsko posestvo,
•««
ki meri GO oralov,   z novimi zgradbami,   1   uro od Velikovca oddaljeno,  jako lep gozd za podirati, se takoj proda. — VprašaDJa na
K. Magnet, Velikovec (Volkermarkt),
Koroško.                              srn
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
== v porabo. ==
Vsakomur se les lilodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati, vrtati,  spahati  i.  t.  d.
Za birmo
Prava srebrna rem.          :(58
ura.   C.   kr     pun-
cirana z verižico . K 8'— z   lepo  graviranim
ohišjem po sliki . K 10-— z zlatimi robi ... K 12 — z dvojnim mantelj-
nom.......K 14—
14 kar. zlato    ... K 20-H leta garancije. Posije po povzetju eksportna hiša ur iu zlatnine
Max Bohnel,
Dunaj, IV
Margaretenstr. Si. 27/22.
Originalni fabriški cenik zastonj
500.000   gratis   poizkušenj    Nutrigena   ter
500.000 gratis-knjig                 3«
razpošiljamo po celi deželi vsakomur, tndi najrevnejšemu, da postane naše izborno rcdilno sredstvo Nutrigen, ki se ga imenuje opraviSeno kralja redilnih sredstev, povsod znano. Knjižica raztolmaci temeljne principe prave izreje, gratis-poizkušnja pa daje dokaz, kar dokazujejo sicer tudi potrjene kemične analize, da to rcdilno sredstvo vsled svojih izrednih lastnosti v vsakem oziru znanstvenim zahtevam odgovarja in poglavitno v okrep-čanje organizma služi. Okus Nutrigena je jako prijeten, ono ne obremeni želodca, je popolnoma neškodljivo, zakar jamčimo. Dolžnost vsakogar, komnr leži njegovo zdravje na sreu, je, da
se seznani s tem izbornim sredstvom. Dopisnica zadostuje, da se dobi gratis-poizku)njo  Nutrigena  in
gratis- knjigo. Doslej se je 250.000 doz porabilo, kar pač najbolje ledoseženo dobroto in velik« priljnbljenost tega redilnega sredsiva dokazuje.
Nutrigen-podjetje, Budimpešta VIII., Elisabeth-_______ring 16, odd. 175.
veliko trgovino Johann Koss, Celje
aradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; [tam se vse dobi, kar net le potrebnje, naj si bode manufaktupno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke, lobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke,  na-
-^===^^^^^^==    grobne vence in trakove, z eno besedo vse.    ^----
— 6
Razglas
glede
živinskih sejmov
Oblast je dovolila, da se sme že na prihodnji živinski sejem v Ptuju dne 7. maja 1012 in na vse nadaljne ptujske sejme živino iz vseh štajerskih okrajev pri= gnati.
Torej lahko živinorejci iz okrajev Sv. Lenart, Maribor, Rad= gona, Ljutomer, Celje itd. na sejme v Ptuju svojo živino priženejo.
Pozor, prodajalci in  kupci
živine!
Mestni urad ptujski:
Jos. Ornlg, župan.
Kdor   ima   malo  delavskih   moči,   naj  naroči po povzetju                                       376
Heindl-plug
iz železa in jekla, za le 40 krmi. ki je obenem ..HSnfelpfios;" in ki prilog   hrani   "/,   ranega  dela  v   koruzi, krompirju, repi. vinu itd., pri
AUGUST SCHMIDT, Judendorf bel Graz.
Dobro idoča gostilna
v ravnem kraju, za veliko cesto, edina t vasi, s posestvom vred. obstoječ« iz njiv, trdvnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje je za prodati. Ona 7400 Kron. Naslov: R Edelweis, Post Stodeaitz b. Poltsehacb, postlagernd.     332
Jgtf Plemska svinja
z 9 štiri tedne starimi,   zdravimi mladimi   in en BOd   za 10    polovnjakov    se     poceni proda. Pisma pod
jKionrl 150" poste restante,
________Maribor.      -340
Za prodati je dobro idoca
gostilna,      374
eno uro boda od Maribora, poleg veline ceste, s celim kon-cesijonom in tobak-traflko. u-toe na leto 18 polovnjatov vina, ' polovnjakov Snopsa, pive 180/*. Skupaj 3 orali zemlje, živine se redi lahK > 8 govede. — Vpraša se pri Anion Ugaritsc.h, pri Sv. Miklavža, p<i<t.i Huče.
Zdravega, krepkega
učenca "W%
z dobrimi šolskimi spričevali, zniozn- ga nemščine in slo venSčine, sprejme E. J Straws trgovina z manufakturo. 8pe-cerijo in telezjem, Vellkovee (Koroško).           849
4000 — 6000   kosov    močnih, ravnih, 2 — •   dolgih
vinogradniških kolov iz kostanjevega lesa
se   zaradi   preselitve    poceni
Broda.       Vpra«anja:    Ludwig udovernik. Zgornja, Bistrica, poste Slov. Bistrica.           387
Jako dobra puška za le 12 kron!    376
Pošiljam Werndl inf. puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrone, najfin. kal. as, z zavojem za le 1 12 kron. To ceno puske »o izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna' priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puSkar Sv. Marjeta v Božu, Koroško.
1!! 500 kron !!! §
Vam plačam, ako VaSa kurja očesa, bradavice, rogovo kozo moje „Wurzelvertilger Kia-mazilo" v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Ona 1 piskerca z garancijskim pismom 1 krono. Krmeiv, Kašova (Kaschau) I. postni predal 12/234 Ogrsko).
Malo posestvo,
obstoji iz 3 sob, 2 kuhinj, hlevov, sad nosnic, vrt za zelenjavo, se takoj proda. Vpraša se pri lastniku Simon Brunčič, Spodnji Breg Štev. 98 pri Ptuju.              366
Pozor kovači! S
V Šegi pri Makolah se zopet dobi kovadki  premog (KobleJ
v vsaki množini dobi. S spoštovanjem
Mathias Babšek.
1 masina za mlatiti, 1 šrot-mtin, 1 mlin za čiščenje žitja, 1 Štajerski voziček — proda M. Wessrly, Ptuj, Anastasius-Grllnstrasse 16.      368
Motorji
za surovo   olje  z visokim  pritiskom od 16 do 100   IIP.   Obratni
trojki 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petmlin- in bencol-motorji ležeče in stoječe   konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni  troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.                   76
ZT. TVarcia.aloTxrslsi  ,
Dunaj, HI. Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaoi korut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Oniki in obisk kupcev brezplačno.
V Poljčanah je na prodaj
lepo posestvo
z zidano z opeko krito hišo z gostilniško koncesijo-Hiša obstoji iz 4 sob, 1 kuhinje, 1 lope in 2 kleti. Gospodarsko poslopje, obstoji iz govejega hleva, 3 svinjskih hlevov, skednja in listnice, ter je leseno in s slamo krito. Zavarovano je za 3000 kron. Posestvo obstoji iz 2 njiv, 1 travnika, 1 lepega sadonosnika, 1 lep vr za zelenjavo ter ckolu 4 oralov gozda. Na celem posestvu je vknjiženo 3800 kron posojilnice, kateri dolg pa ostane lahko zanaprej vknjižen. Za izplačati je 8200 kron. V gostilni se toči vino in pivo, ter smejo kuhati jedila. Hiša je čettt ure od železne postaje in četrt ure od farne cerkve v Poljčanah in 1 minuto orl okrajne ceste. Skupaj celo posestvo meri okolu 6 oralov in stane 12000 kron. Vse natančneje se zamore iztedeti pii g. Vincenc Prešern, posestniku v Poljčanah. 370
IMF POZOB!
Zagorjansko belo apno, Portland- in Romai-cemeiit, opeka za zid, strešna opeka, traverze, železo za obkovanje, stavb in vozov, štedilniki (Sparherd); deli Sparherda, kotlji, vliti in bakreni. krampi, lopate, najfinejše garantirane kose, ter vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri
Alois Matscliek, Maribor, Iriesterste 25,
poleg bolnišnice.                                  341
Vedno tidi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stefelnov itd.
WfT Redka priložnost! "S*
Proda se zaradi družinskih razmer   za   celo   nizko ceno
hiša z dobro idočo gostilno in prodajo z mešanim blagom,                               869
ekonomija in posebno kmetija z nekaj gozdom in vodno
močjo, vse v dobrem stanu, na spodnjem  Koroškem. —
Pisma pod šifro »Gostilna in kmetija1' na  upravn.
»Štajerca.<
Oženjem ,£johnerfi :g
zmožen nemščine in slovenščine, za gospodarstvo na 18 oralov velikem vinogradu v Ljutomeru se išče za takoj ali pozneje. Lepo stanovanje, deputati in 90 kron mesečne plače. Ponudbe na upravo »Štajerca."            372
Novo urejena
žaga
v pokrajini,   ki  je  na lesu bogata,  ob cesti ležeča, s stanovanjem, da se v na pove
R. Kunze, Sv. Jurij j.
Lepa stanovalna
enonadstropna, na frekventnem   prostora vrstnem stanju, jako   primerna   za  trg poceni proda.   Pojasnila   daje   le  resnin tantom
K. Magnet, Velikoi
(Volkermarkt), Koroško.
Pozor posestniki, za stavbo hiš!
Zagorsko lepo apno, Portland- in Roma traverze in stare „Eisenbahnšine", streho in vse železne  potrebščine se fabriški ceni in najceneje samo
Hans Andraschita
tovarniška zaloga železa, rementa in apna H f
Schmidplatz Nr. 4.
Najboljša nemška razprodejalL, Ceno perje za pol
1 kg. sivih slišanih 2 K;| S K 40 h; na ,nl belih if belin 4 K; belih m. likih U 1 kg najfinejših anrieno-M »Kitih 6 K 40 b, 8 K; 1 kjf (Daunen) sivega 6 K, 7 H 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, poleml
Gotovo postelje
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nant lalient, 180 cm dolg, 12'' cm Širok, z 2 glavnima bliui vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novhsa Irajnim in flsmnastim perjem za poatelje 16 K; nul-ilun* d»nn« 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 M blazin« 3 K, 3 K 60, i K. Se pošlje po povzetju oi ' prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena dopada denar nazai. S. Bonisch, Deachennz teiko. IBtaj.   Cenik gratia in franko.
7
05767977

"\
Naturna vina
K 52 čo 56. Riesling K 58 do 66. Portngizec |abko rdeč K 50 do 60. Pristna slivovka K 116, pristni trnpinnvec K  118  za   100  litrov  prodaja
J. Kravagna v Ptuju.                  us
Trgovina
e
na kolodvorskem prostoru
priporoča za
sveto birmo *^P|
Otročje gotove  obleke   vsake   velikosti  za fante in dekleta zelo po ceni. i in  svetlo  poceni  volneno in perilno [0 za dekleta, kakor tudi vence in Šopke. Za fante lepi poceni štof. B0E* Postrežba zelo solidna. ~W*        ;:|'
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah »Štajerce ve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju.
dpoaieltise va-sledom na ftheno aiamko
se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Enealvptas-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), linami in nečistosti obraza. — EucaJvptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-šlju, astmi itd.
ERNST HESS
=   Klingenthal   i.   S.
Se dobi v Ptuju v lekarni zamorcu" H. Molitor.
Vsaka mati
naj bi vpoštevala, da je močnate jedi, kakor štrudelj, knedeljne, testo, torte, kohe, puddinge, auflaufe, guglhupfe, krofe, fleke, ftuhteljte, bajgeljne, nudeljne, omoletne, palatšenke llpalte, tifeljce, dalke, kiheljne. cmoke, Stolne itd., v mno-i ph slučajih, zlasti pri otrokih, mesnatim in seslavlje-Liim jecilam odlikovati, ako se   jih   napravi z dodatkom
Ilir. Oetker praškom za pecivo a 12 h,
[ kajti lo tedaj so ne samo redilne, marveč tudi lahko I prebavljive, kar se zlasti zopet pri otrocih ne more prelil ceniti. Napravite torej za VaSe otroke mnogo takih [ moinath jedil z dra. Oetker praškom za pecivo, ki se ua dobi povsod z milijonsko priznanimi recepti. Ali pa-Ixite nato, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker.   1095
Giht
i
V&~ Od 1. aprila do 1. decembra odprto ~^B| Nizke cene kakor
doslej vkljub času primernim predrugačbam. — Od 1. septembra
do 1. innija 25% znižanje.
i inlczni nspehi zdravlienja. Radioaktivna tbermal-kopelj
35—44° Celsius.
Krapina-Toplice.
Pifcio zdravljenje   b thermal-vodo.   Razposiljatev   thcrmal-vode.
Frekvenca 8000 oseb. Hrvatska (hrvatsko Švica). Kopelj   v basinu,  mramorju,  duše, v močvirju.   Fango-zdrav-ljci je. Sudarije. Prospekti in pojasnila pri ravnateljstvu kopelji;
_________pravi naslov le: Krapina-Topliee, Hrvatsko.
Kopeljsko poslopje, 200 komf. sob, krasni park, terasa, saion. Stalna vojaška kopeljna godba. Lift. Telefon. Garaia za automobil.
Od 1. maja do 1. julija na železniški postaji Rogatec (stranska postaja proge južne železnice Dunaj-Trst) vožnja z autoraobil-omnibusom pri vlaku ob 5. uri 20 minut ponoči. Julija, avgusta vozi automobil-omnibus od Rogaške-Slatine in se pridruži popoldanskemu vlaku ob 6. uri. Od 1. septembra do 1. oktobra zopet iz Rogatca kakor maj, junij. Na železniški postaji Zabok-Krapina-Toplicc konjski omnibus pri vlakih ob 10. uri 34 min. dof. in i. uri 11 min. pop. Izven omenjenih časov se vozove ali automobile v vseh mesecih od 1. aprila do 1. decembra in k vsem vlakom na avizo od ravnateljstva Kopelj Krapina-___________________Toplice dostavi.              ___________128
/ Jeklena in železna konstrukcija.
Posebna specialnost!   Prištedenje dela!   Trajno! Lahkorabno!
Original - amerikan-ske mašine za kositi
travo, deteljo in žitje. Najednostavnejša konstrukcija, nedoseženo lahki tok, oddajajo proti  garancij: za iz-borno delovanje
/1.
fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. H. cenik St. 208 a zastonj in franko.  ISee se agente. Želi se za-stopaike.                                         291
„STYRIA"
Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta  naj se odloči  za   „Styria" kolo (največja fabrika v naši državi!).
Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200.-— Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200^240.
E8P**  Bieikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom-   ~^§ Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje jjLaufmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni.
^)     Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste).      ^o Zaloga koles in šivalnih strojev.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju
Florianiplatz in Ungartorgasse.
H                 —ihi          -=ta\                       H------               ic
Zdravo,  redilno,   ceno!
Varstvena marka „Ankeru
Liniment Capsici comp.
nadomestilo za
£9" ankar-paia-ixpirilar
I je inaco kot odsel|«jtC8. izvrstne In bileoine  odstranjajoče
HtfetTO pri  prehlajenju itd.   Dobi  se   v vseh apotekah po
10 in K 2—.  Pri  nakupu   tega priljubljenega  do-
lafcga sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-
ib i nišo varstveno  znamko  „Asker",   potem   se   dobi
pristno to sredstvo.
Dr. Rkito-ina mtta ..zlati lev"
v Pragi, Eliobctstr. št. 6 nov. Razpošilja se vsak dan.
Ustanovljena leta 1879. — Konto poštne hranilnice St. 832.036
Tiryrrrr.!!tivi»Tininiiin«iiiiijiyrFrrTfrif:i'nrrryrTTTT:
Občinska hranilnica s
(Šparkasa)
-^^^= v Ormožu ^—
»3
Si           jemlje vsak dan hranilne vloge
heI  izposojuje domače  hranilne pušice ali   štedilnice (Heim-
sparkassen).
dovoljuje posojila
na  zemljišča,  poslopja,   menice  in   vrednostne   papirje
in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v Vseh zadevali, ki se tičejo hranilnice.
Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge   te  šparkase jamči mestna občina   ormožka z vsem   svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam, torej za   vloge   najzanesljivejši in najvar-8     nejši denarni zavod.
Ravnateljstvo.
g>iiiiiiiuniiiii»rrrFiiiiiiiiinuniJnii;iiimiuiinimvTi»T
1849
Po zelo znižanih cenah!
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
tilijala Orazergasse Štev. 15, ia felelon Štev. 87/VIII., telefon Herrengasse'.5fev. 94/11.
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno ir> timsko sezijo, vse vrste moških, damskib. in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Sini za pete, vrvice, zaponke, vedno v saj veejl izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske ,n luvake eevlje. Izdeluje ae po meri T butni delanuci, oprojomajo so tudi popravila. Postrežba ločia, ene solidne. Zunanja naročila prol porzetju.                                       61'
enega
3 i::
Kdor na deželi
iskalca za vodne vire
(Wasserquellensucher)
za naprave vodnjakov in vodovodov potrebuje,
naj piše na:
Jfltiann Entscliitscli, Leibnitz, Sdimldtgasse štev. 8.
1000 kron plačila
Novo  zidana hiša
833 '
11 let davka prosta, nadstropje, z dvema sobama, kuhinjo, špeis, daheimer, spodaj kovaška rokodelnica in praln ca, 2 lepa vrta, siudenec z dobro vodo, med dvema glavnima stezarra, 10 minut od Ptuja, sposobna za vsakega rukOtJelca in tudi penz>jonista. se po nizki ceni z celo „eirjrihtergo" in „verkceigom" ali pa brez vsega pod ugi dnimi plačilnimi pogoji proda  Izve se pri
Paul Janžekovič, kovaški mojster, Rapiia pri Ptuju.
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara povzročiti. Ta balzam   prinese lase in brado vseh plešastih in redko z I oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je prizi balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. •
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in skirih po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papilc zopet v rast in sicer po rabi rasi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se ;
Ako to ni res, plačamo
SV    lOOO kron netto
vsem osebam, ki so ple&.iste, brez brade ali redko obraSčene in ki so Cart I nspeba Miri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Gospod Josef Silhany piše:
Velecenjena firma!
Ker je moj prijatelj z VaSim balzamom tekom 3 tednov lepo rast 1 prosim, da mi pošljete en oaket Čara a 6 kron po povzetju.                                                                   Z velespoStovanjei
Cara-Haus, Kopechagen.                                                      Josef Silhany, Ersiebetfalvi
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dol moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni bala moja brada postane brezdvomno krepkejSa kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in i Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vnem priporočal, ki iinajo zanj zahvalo ostajem Vaš                                                                              0. V. M. Kopenhagen.
Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem  lahko   in r pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovin
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kror
Obs. diskretni zavoj.
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji),
ZRazpošiljaliTLa]
za otroške vozičke, otroške postelje, športne vozovi stole, železno pohištvo, raesinkovo pohištvo, matraeea po originalnih fahričnih cenah. Angl. voz od K 2rs Princes-voz od K 36— naprej. V.oz(Ka8tenwasenU^B K i7- - naprej. Otroške postelje (Gitterbetten), velikejHl naprej. Mesinkove postelje od K 90- naprej. ^m „Brennaborwogen". Najboljše po vsem svetu v vseh t večja izbera I Najnižje cene!
L. Gerlach, Gradec, JoanneumrH
Ljudska kopelj mestnega
kopališča v Ptuju.
| Čas za kopanje: ob delavnikih od U lure do 2. ure popoldne (blagajna je od.
"^K12. 'lo   '■ "r"   'aPrta/- °1>  nedelja ^E praznikih od 11. do 12.   ure dopj
'ttflB I   kopelj   /.   vroi-im   mtaiL ■  .Brausebad" z rjuho K     'MiWi
K --10.
Gostilna in ekonomija
7. lepimi ravnimi travniki in polji, 20 minut od
Maribora,   iztoč   vina,    pive,   mosta   in   žganja,
ki gre dobro, primerno i za trgovino, se proda.
Vprašanja :
Itendler, Maribor
MellingerstraBe 9.                     327
Ueleprima                       a g
bakreni vitrijol
(Kupfervitriol) ena kila 64 vinarjev
le pri
Ferd. Hartinger
trgovina z deželnimi produkti MARIBOR, Tegetthoffstrasse 29.       sos
Lepa hiša *fW
vili podobna, novo zidana, z opeko krita. 12 let davka prosta, ima 4 sobe. 2 šteddni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak, velik vrt, blizn velike ceste in k le, v lepi ravnmi, '/t nre od Maribora, miren in brez prašni kraj, toraj posebno za penzijoniste mirojlubni dom, se takoj pn da Cena 8600 kron. Vknjiženo pa ostane 3500 K Več o tem pri lastniku Franz Podlipnik, Thesen štev. 37, Marburg.            m
se dobi
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu  Wesiak. Maribor,  Draugasse  št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duoov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredstva priznano najboljše.                      183 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in crožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno   milo  1 krono   za  en   komad.
Otročji vozički
za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik).
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za ekrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 120 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 Tin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam ia giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od. Rrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi T Živalski vodi k 160. — Izvrstni strup za podgane, miži, ščurke a K 1'—. Raz-pošlljatev   L. HarbSt, apoteka, Bleiburg na Kotnilrr—
na glavnem trgu zraven apoti
priporoča   svojo   zalogo:   Otročjih   igrač.
vrst usnatega blaga kakor kofre, taškej /a nakupovanje in za denar, toaletne salne in kadilne predmete. Razne stvarfl npr. bestek, žlic, nože za žep in prave H britve itd. Blago iz celuloida in roga, kfl pletarsko blago npr.   korbe  za  potovanji vtki.   Razno blago iz stekla in porcelana, t„; piskre, sklede, flaše, glaže in druge vifl spadajoče reči. Bazami oddelek že od I naprej. Posebno lepe reči pa za 60dOln
HHBB3HBLlHHHHrbtr Rabljeni
motorji za surovo
izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod garancijo se ugodno prodajo. razredni   fabrikati!   — Prij.
Leo Klein, Dud
108
Krujrerstr. 5,'St.
*AA**3t****x^:3C^^StJ
Hiša
v sredini mesta, kjer se nahaja že mit idoča ključavničarska obrt in kjer se 1 delavnica, skladišče itd ter se dobi netlj mitnine letno 1.200 kron, — se za 22.000 I Izplačati je 11.000 K. Vpraša se pri: Alo Maribor, Triesteratrause
Tiskal: W.
46