QlS&om
NO. 1
C W WGM imi— HO/W1F
AMCRiCAN IN SPIRIT FOR€iCN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 4, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€6
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Washington vidi pot iz kongoške krize v zadnji resoiudji ZN
V državnem tajništvu upajo, da bo mogoče kongoško krizo rešiti na temelju zadnje resolucije Varnostnega sveta. — Kasavubu ne kaže volje do “pomiritve’5 uporniki.
WASHINGTON, D. C. — Od levičarskih držav, posebno od rdeče Kitajske, Egipta in Alžirije podpirani upor proti vladi Čombeja v Kongu je trenutno poleg Južnega Vietnama glavna skrb Združenih držav v mednarodni politiki. V državnem tajništvu upajo, da leži rešitev za težave v Kongu v resoluciji VS, sprejeti preteklo sredo. Resolucija poudarja načelo nevmešava-nja držav v notranje zadeve druga druge in poziva vse države, naj se v smislu tega načela ne mešajo v notranje zadeve Konga, poziva pa istočasno Organizacijo afriške edinosti, naj pomaga Kongu k “notranji pomiritvi.”
V kolikor bo mogoče sklepe resolucije uresničiti in dejansko ustaviti podporo upornikom od zunaj, obstoja upanje, da bo kon-goška vlada v doglednem času le vzpostavila za silo red v deželi. Združene države se bodo trudile za izvedbo sklepov in naročil Varnostnega sveta. Kasavubu hoče nadzor nad vsem Kongom
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik Konga J. Kasavubu je v novoletni poslanici dejal, da Kongo ne potrebuje “narodne pomiritve,” po njegovem je potrebna le pomiritev med “različnimi tujimi interesi”, ki silijo v Kongo. Posredno je namignil v tem pogledu zlasti na Naserjev Egipt in na Alžirijo, ki sta se javno zavzeli za kongoške upornike in jim javno pošiljata orožje, vojaško opremo in celo vojaške svetovalce.
Kongoški predsednik je pokazal očitno, da ne misli na nobene razgovore z uporniki in trenutno tudi ne na kako razširitev vlade. Najprej hoče streti upor in dobiti pod nadzor redne vlade vse ozemlje Konga, nato pa bo nemara voljan razširiti vlado, v kolikor bodo tako potrebo pokazale volitve, ki so določene za prihodnji mesec.
------o-------
Amerika bo Franku modernizirala oborožene sile
MADRID, Špan. — V letošnjem letu bodo španske oborožene sile modernizirane v večjem obsegu, največ s pomočjo Združenih držav, ki imajo v Španiji še vedno tri oporišča za strategično letalstvo in eno za vojno mornarico.
Trdijo, da bo Španija dobila moderne F104 jet lovce, rakete proti letalom in več novih ladij.
Letalske sile ZDA so z novim letom izročile Špancem polno odgovornost za letalsko obrambo skupnih letalskih oporišč in seveda tudi obratovanje radarskih naprav.
CLEARING*
V remenski prerok pravi:
Večinoma sončno in toplejše. Najvišja temperatura 40.
Novi grobovi
Frank Mihalič
Včeraj popoldne je umrl na svojem domu na 1002 E. 66 Place 82 let stari Frank Mihalič, rojen v Zagrebu, od koder je prišel v Ameriko 1. 1910, mož 1. 1921 umrle Barbare, roj. Furdek, oče The-rese, Nicka, Dorothy Predovic, Mary James, Anne Babinec in George-a, 20-krat stari cče in 7-krat prastari oče, brat Ivana, Janka, Eile, Mare, in Bare (vsi v Jugoslaviji). Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Čas in kraj še nista določena.
Rose Tomažič
Včeraj je umrla na domu svoje hčere na 5095 Mayview Rd. Rose Tomažič, s 723 E. 157 St., roj. Verbič v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1910, preje poročena Kozar, žena 1. 1955 umrlega Franka, mati Josepha L. Kozar, Helen Sturm, Stanleyja Kozar, Lillian Perez, Franka Tomažič in Lillian Scharf, stara in prastara mati, sestra Josepha in Ignacija Verbič. Pokojna je bila ustanovna članica Društva sv. Helene št. 193 KSK, članica Dru-štva Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ, Podr. št. 10 SŽZ, Oltarnega društva pri Mariji Vnebo-vzeti, Kluba upokojencev na Holmes Ave. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.
Andrew Zupanc
Včeraj je umrl v Doctors bolnišnici 76 let stari Andrew Zupanc z 18805 Neff Rd., rojen v
Johnson zaskrbljen zaradi dviga cen jeklu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je naročil svojemu gospodarskemu svetu, naj prouči vprašanje povišanja cen jeklu in mu predloži ukrepe, ki bi bili morda v zvezi s tem potrebni.
Jeklarne so starega leta povečale cene vrstam jekla, ki ga uporabljata v glavnem avtomobilska industrija in industrija hladilnikov, štedilnikov in drugih naprav za dom. Sodijo, da bo industrija prenesla višje cene na kupce in s tem povišala življenjske stroške, kar bo povzročilo zahteve po zvišanju plač in dežela se lahko znajde znova sredi občut-nejšega vala inflacije.
Kaj bo predsednik ukrenil, če bo sploh kaj, o tem Bela hiša molči.
Indonezija zapustila
Združene narode?
DŽAKARTA, Indonez. — Po poročilu Indonesian Heralda je predsednik Sukarno naročil preteklo soboto vladi, naj obvesti Združene narode c izstopu Indonezije iz te mednarodne organizacije, ker je bila izbrana v Varnostni svet Malezija. To je zadnjih dneh! Sukarno napovedal uničiti, —
1 “predno bo petelin prvič zapel v novem letu 1965.' Ostalo je le pri njegovi grožnji.
Užaljeni Sukamo upa imeti od izstopa Indonezije z Združenih narodov tudi drugo korist. On misli, da v slučaju izstopa iz ZN, ni več dolžan izpolniti obveze o ljudskem glasovanju o bodoči u-sodi nekdanje Holandske Zah. Gvineje. Glasovanje je določeno za leto 1969.
Papež Pavel Vh ponovno poziva! sva! k mm
RIM, It. — Na Novega leta dan je papež Pavel VI. govoril množici kakih 40,000 ljudi, zbrani na trgu sv. Petra. Pozival je svet k miru, posebno v področjih, “kjer brat mori brata,” in kjer so “smatrani nasilje, maščevanje in vojna še vedno za sredstvo reda in miru.”
Papež je izrazil upanje in že-
Winsi&fi OhurcHIS s cigare ali brez oje?
CLEVELAND, O. — Ne mislimo na živega Churchilla, ki pri svojih 90 letih št zmeraj prisega na cigaro in je ne da iz rok. Mislimo na njegov kip, ki ga hočejo postaviti njegovi ameriški oboževatelji pred palačo angleškega poslaništva v Washingto-nu. Idejo hoče ure.1 ničiti Unija za angleščino, ki je že nabrala nad $100,000 v ta namen. Naročen je že tudi kip, dela ga clevelandski kipar Mc Vav. Pravijo, da je pol kipa že narejenega, se-
1.1e za svetovni mir vsemu svetu daj pa je delo zastalo zaradi ci-
v novem letu, pa pozval tudi one, ki so odgovorni za življenje ljudstev in ki odločajo usodo sedanjosti, k vsej skrbni presoji odločitev. Na koncu govora je kot običajno prosil božjega blagoslova ter blagoslovil mesto in
Zidanem mostu, od koder je pri- |
šel sem 1. 1911. Pred upokojitvi-I,	00	^	-- —------o—-------------j- ---
jo je bil 30 let zaposlen	»""S . tTA? ““f" sprotniki pravijo, da cigara ne
gare!
Umetnik si je zamislil kip s cigaro, ki si brez nj Churchilla misliti ne moremo. To je zvedelo tudi članstvo Unije, ki ga je nad 30,000 in je razdeljeno na okoli 80 podružnic. Med članstvom se je začela živahna debata, ali naj bo kip s cigaro.ali brez nje. Na-
Brownig Crane Co. Zapustil je ženo Gertrudo, roj. Bacnik, otroke Ferdinanda, Anno, Josephino Anzlovar in Andrewa Jr., vnukinjo Patricio Anzlovar in druge sorodnike. Vsi bratje in sestre so mu umrli v Jugoslaviji. Pokojni je bil član Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo v sredo
Avsec s i05 E. 160 St., mož 1.' spada na kip in da bo ulica, kjer 1949 umile Gertrude, oče Jo-j 5,3 staj kmaiu zgubila svoje Miller, Mary j sedanje ime — Massachussetts
.	1 9 J A	.	..............
sepha, Justine
Smole in Antonie Sajovic, 12- Ave. — in da jo bo ljudska go-
krat stari oče in 5-krat prastari cče. Rojen je bil pri Sv. Petru pri Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko 1. 1908. Zaposlen je bil pred upokojitvijo nad
.	, „	^	35 let pri Atlas Car & Mig. Co.
ziutrai ob 8.15 iz Grdinovega 1 t,.. ...	t-. -a
,	.	„ ,	Bil je elan Društva Slovenec st.
1 SDZ, Marijinega dvora Kat.
pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Martin Avsec
Po več mesecih bolezni je umrl v soboto v Euclid Glenvil-| devetih, nato na Kalvarijo.
vorica prekrstila v Tobačno ulico, kar gotovo ne bo v čast ne Churchillu ne Washingtonu.
Tudi zagovorniki cigare navajajo tehtne razloge za svoje stališče. Glavni odbor Unije je skle-
nil, da bo prosil vse podružnice, naj mu povedo svoje stališče. Za borštnarjev in Kluba upokojen- j cigaro je seveda vsa tobačna inčev na Holmes Avenue. Pogreb ^ dustrija in vsi farmarji, ki sabo iz Želetovega pogreb, zavoda 1 dijo tobak, proti njej so pa na-na E. 152 St. jutri ob 8.15 zjutraj sprotniki kajenja, vendar pa ti v cerkev Marije Vnebovzete ob še ne debatirajo javno o tem
problemu.
VOJAŠTVO JE RAZGNALO DEMONSTRANTEVSAJGONU
Vojaštvo je razgnalo študente, budiste in ostale protivladne skupine, ki so demonstrirale v protest proti sodni razpravi proti štirim študentom, prijetim pri demonstracijah v preteklem novembru. Za nekaj časa so postali demonstranti skoraj gospodarji položaja. Nato so enote marinov z nasajenimi bajoneti demonstrante razgnale in vzpostavile v mestu mir in red.
SAJGON, J. Viet. -— Nasprotniki vlade Huonga so zr. cianes napovedano sodno razpravo proti štirim študentom, ki so obtoženi nošenja orožja pri demonstracijah v preteklem novembru, uporabili za demonstracije proti vladi. Tisoči demonstrantov so razgrajali po sredini mesta in napadali policijo ter vojaštvo, dokler ni to nastopilo odločno in razgrajače razgnalo. Demonstracije so pripravljali tudi v mestu Hue, 400 milj severno od tod. Demonstracije proti vladi so napovedovali dalj časa, nasprotniki vlade med budisti in študenti so jih odložili le, da pregledajo položaj po odstranitvi visokega narodnega sveta pretekli mesec.
Izgredi so se začeli s soraz-, memo mirno demonstracijo vladi sovražnih budistov pred stanovanjem gen. Khanha. Policija in marini so skušali demonstrante razgnati. Skupini kakih 300 se je posrečilo prebiti skozi policijske straže proti sredini mesta.
Pridružilo se ji je naglo še okoli tisoč drugih mladih demonstrantov, ki so začeli napadati ljudi, zlasti pa policijo in časnikarje v sredini mesta. Vrsta ljudi, med njimi fotograf Associated Press, je bila ranjenih. Okoli poldne je izgledalo, da bodo demonstracije segle v razne dele mesta. Demonstranti so se ugnezdili na csrednjem trgu in skušali organizirati glavni stan izgredov v osrednjem poslopju budistov v mestu.
Neki marinski oficir je trdil naravnost, da so demonstracije vodili pripadniki Viet Conga, levičarskih protivladnih upornikov.
Že je izgledalo, da bodo de-monstrantje postali gospodarji .položaja v sredi mesta, ko so vojaški poveljniki zapovedali odločen nastop. Marinške enote so z bajoneti na puškah nastopile proti demonstrantom in jih z vso odločnostjo naglo razgnale.
V mestu vlada zopet mir in red.
Nihče pa ne verjame, da je s tem demonstracij in hujskanja proti vladi Huonga konec. Vodnik budistov Thich Chanh Lac je na
/z Clevelanda in okolice
zborovanju v glavnem budističnem stanu napovedal nove, še hujše demonstracije, če ne bodo oblasti izpustile prijetih študentov in ustavile sodno razpravo proti njim.
Budisti so proti vladi Huonga, češ da je v njej več visokih uradnikov vlake pok. predsednika Diema, dejansko pa so proti njej, ker je Huong javno zahteval od njih, naj se brigajo za vero, politiko pa naj prepuste laikom.
Nigerija nova bolečina v srednji Afriki ?
CLEVELAND, O. — Nigerija' ka, ki ima štiri pokrajine. Odlo-je po številu prebivalstva naj- čhno vlogo igrajo severna mu-
večja afriška republika. Šteje po j s'imans^a Hemena; kajti njim
' pripada večina parlamenta, ki
cenitvi okoli 55 milijonov prebivalcev, ki pa jih ne moremo smatrati za konsolidiran narod. Še zmeraj prevladujejo plemena, ki jih lahko delimo v tri skupine. Na severu dežele živijo plemena pod skupnim imenom Hausa, na zahodu živi skupina plemen Yoruba, na vzhodu pa znana pod imenom Iba. Najmočnejša je skupina Hausa na severu. Cenijo, da pripada tej skupini 29 milijonov severnih Nigerijcev. So vsi muslimani in zelo konservativni. Plemena Yoruba in Iba živijo južno od skupine Hausa v pokrajinah z velikimi prirodnimi bogastvi. Najbolj se odreže najmanjša skupi-Iba, ker so na njenem ozemlju odkrili velika ležišča nafte. Južni deli dežele so v manjšini, toda zato gospodarsko naprednejši. Obsegajo samo tretjino dežele.
Nigerija je federalna republi-
ima 312 poslancev. Imajo torej tudi večino v vladi. Vsi muslimani so organizirani v eni stranki, podobna je tudi politična organizacija obeh drugih plemenskih skupin. Obstojajo seveda še nekatere manjše stranke, ki pa pridejo do veljave le v koaliciji z večjimi.
Sedanja nigerijska vlada je koalicijska, ker sta na koalicijo pristali obe veliki stranki v deželi, tista, ki ima večino v južnih delih dežele in tista, ki ji pripadajo muslimani. Koalicija pa ni na trdnih nogah, kajti večinska partnerica le vse preveč izrablja svoj odločilni položaj v svojo korist, s čemur seveda manjšinska partnerica ni zadovoljna. Vkljub temu pa je koalicija nekako vladala in varovala mir v deželi. Njena zunanja politika je bila zmerna in ni dosti vpoštevala afriških levičarskih politikov iz drugih držav.
Ker je bila “obrnjena proti zahodu,” se svobodni svet ni dosti brigal za to deželo.
Parlamentarne volitve in priprave nanje, ki so trajale dolge tedne, so pokazale na kako šibkih nogah je ta afriška državna tvorba in kako malo je narodne in državne zavednosti med prebivalstvom tudi v vodilnih političnih plasteh. Ne prevladujejo samo plemenski vidiki, vrši se tudi boj, kdo bo koga izkoriščal. Plemena Iba so na primer zelo nezadovoljna, ker jim hoče centralna vlada odvzeti vse pravice do naftnih koncesij. So že napovedala boj za svojo lastno državno neodvisnost. Značilno za nigerijsko politično stanje je dejstvo, da se ostala plemena ne borijo proti temu, ampak še celo sama grozijo s secesijami. Edino muslimani imajo interese za republiko, kar je razumljivo, kajti ravno oni imajo največ koristi od nje.
Obstoji torej nevarnost, da bo-
do ponesrečene parlamentarne drugi vrsti vpoštev.
volitve, ki o njih še do danes nimamo zanesljivega pregleda, koliko in kako so se vršile, dale povod za razna gibanja, ki ciljajo na razpad Nigerije.
Ravno tega pa še manjka mednarodni politiki, posebno politiki svobodnega sveta. Že tako delajo posamezne afriške republike kot na primer Kongo, Rodezija, Tanzanija, Burundi, Sudan itd. dosti težav mednarodni diplomaciji, sedaj pa naj pade na njena pleča še skrb kaj bo z Nigerijo. Zato so vse večje svobodne države že začele s posveti, kako pogasiti v Nigeriji ogenj, ki bi utegnil uničiti to republiko. Naša diplomacija se jih bo gotovo živahno udeleževala.
Za Ameriko je dobro, da je Nigerija bivša angleška kolonija in da ima Anglija tam dosti kapitala investiranega. Zato bo ona na čelu vsake mednarodne akcije, ki bi bila potrebna v svrho ohranitve te republike. Interes naše dežele pride šele v
Zadnje vesti
MEXICO CITY, Mex. — Včeraj dopoldne med mašo ob blagoslovitvi nove cerkve v Rijo se je nenadno podrl strop, pri čemer je bilo 55 ljudi, med njimi duhovnik, ki je bral sv. mašo, mrtvih, 63 pa ranjenih.
WASHINGTON, D. C. — Nocoj ob devetih bo poredsednik L. B. Johnson podal pred obema zbornicama Kongresa poročilo o stanju Unije. Poročilo bodo prenašale radijske in televizijske postaje po vsej Ameriki.
NEW YORK, N.Y. — Potniška ladja Independence je na povratku z 22 dni trajajočega krožnega potovanja po Sredozemskem morju na poti sem zašla v strahovit vihar, ki je gnal preko nje 60 čevljev visoke valove. Ladjo, ki ima 26,000 ton, je metalo morje kot lupino sem in tja. Vihar je napravil na njej precej škode in nekaj oseb je bilo lažje ranjenih. Zaradi njega je ladja priplula sem z več kot enodnevno zamudo.
CHICAGO, 111. — Tekom treh dni ob koncu tedna je bilo na ameriških cestah v nesrečah mrtvih preko 450 ljudi, več kot kdajkoli preje v tako kratkem razdobju. Število še ni dokončno in se lahko popne celo do 500.
Predstavniški dom je dobi! nove prostore
WASHINGTON, D. C. — Pred nekaj dnevi so končali zadnja dela na Rayburn poslopju za u-radne prostore članov Predstavniškega doma. Poslopje je stalo 122 milijonov dolarjev in je najdražje, kar je bilo na vsem svetu kdaj zgrajenih, trdijo, da celo dražje od mogočnih piramid pri vasi Gizeh v Egiptu. V novem poslopju bodo pisarne za 169 kongresnikov, za vsako je bilo torej izdano $721,000. Pentagon, kjer dela v okviru obrambnega tajništva okoli 27,000 ljudi in
Nedržavljani, ne pozabite iin prijavo—
Vsi nedržavljani neoziraje se na to, kako dolgo žive v Združenih državah, se morajo tekom januarja javiti pravosodnemu tajništvu preko posebnih formularjev, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih za naturalizacijo in imigracijo.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 41 SŠZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v navadnem prostoru. Vse članice vabljene.
V bolnišnici—
Mrs. Jennie Jelercic, 15302 Waterloo Rd. je v Euclid Glen-ville bolnišnici.
Novi odbori—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima za leto 1965 sledeči odbor: predsednica Josephine Centa, pod-predsed. Pauline Stampfel, ta j. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzor. Pauline Stampfel, Josephine Lev-stick, Lillian Marinček, za mlad. Lillian Marinček, za klub društev Josephine Centa, zdravniki: vsi slovenski v Cleve’andu. Seje so vsak 2. torek v mesecu v sND na St. Clair Ave., staro poslopje št. 1.
Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima za leto 1965 sledeči odbor: predsed. L. Erste, podpredsed. Joseph Lau-sin, taj. Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. Bob Menart, zapis. John Sever, nadzor. Frank Ahlin, John Pestot-nik, Joseph Peterlin, zastop. za SND in Konferenco Anton Petkovšek, za mlad. oddel. J. Lau-sin, vratar Andrew Škerl, poroč. Louis Erste. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob devetih dop. v sobi št. 3 SND na St. Clair Avenue.
Nobene sledi za morilcem—
Teden napornega dela ni privedel preiskave o umoru 16 let stare Beverly Jarosz nikamor. Včeraj so zasliševali 18 let starega visokošolca McNamaro, ki je hodil z umorjeno od preteklega Zahvalnega dne in je bil pri njej na obisku še dan pred umorom. Prostovoljno je pristal na zasliševanje ob uporabi “stroja za odkrivanje laži.” Oblasti so po zaslišanju izjavile, da nanj ne pade noben sum, kar naj bi bil “napredek” v preiskavi.
V Jugoslaviji 19.4 milijonov ljudi
BELGRAD, SFRJ. — Urad za statistiko zvezne vlade je objavil, da je imela Jugoslavija na Novega leta dan 19,392,600 prebivalcev.
je naj večje uradno poslopje na vsem svetu, je stal le 83 milijonov (1. 1943). Po prvotnem proračunu bi smelo Rayburnovo poslopje stati “le” 64 milijonov.
V poslopje je vgrajeno za 7 milijonov belega marmorja. Pod poslopjem je trinadstropna garaža, v kateri je prostora za 1600 avtomobilov. Seveda razpolaga to tudi z modernim plavalnim bazenom 100x20 čevljev, z veliko telovadnico, štirimi jedilnicami in kafeterijo, kjer je prostora za 700 oseb.	.
Posioviim
•in? St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vufclished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
_ NAE0CNINA;
&a Združen® države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* fce Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16,G0 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
igfggfcfr gg	No. 1 Monday, Jan. 4, 1965
Johnsonova politika
Pokojni predsednik Kennedy je bil preveč priljubljen v ameriški javnosti, da bi smel Johnson kot previden njegov politični naslednik potožiti nad hudo dediščino, ki jo je prevzel v predlanskem novembru, posebno v odnosih med Belo hišo in Kongresom. Kennedy je namreč imel navado, da je kar valil zakonske predloge v Kongres in šele potem gledal, kako se bo s senatorji in kongresniki pobotal od slučaja do slučaja o njihovi usodi. Tako je bila na dan tragedije v Dallasu pred Kongresom cela grmada nujnih zakonov, ki zanje kongresniki in senatorji niso bili preveč navdušeni, vsak iz svojih razlogov. Johnson je šel takoj na delo in se skušal sporazumeti s Kongresom o zakonodajnem delu. Žel je lepe uspehe, večje kot večina njegovih prednikov v tem stoletju, ako izvzamemo kratko dobo Rooseveltovega režima med 1932 in 1936. Moral jih je pa drago plačati; vpregel je vse svoje sposobnosti, popuščal je na levo in desno, samo da so izglasovani zakoni prihajali na njegovo mizo na podpis. Ker ni vedel nikoli, kaj bo z zakonskimi osnutki, se z njimi ni bahal, dokler ni vedel, kakšna je njihova usoda.
Vse to ga je zmodrilo, da praviloma ni prodajal javnosti načrtov, ki o njih ni bil na čistem, ali jih bo mogel uresničiti ali ne. Le volivna borba ga je prisilila, da je par mesecev delal za svoje programe več propagande, kot bi mu jo človek mogel pripisati z ozirom na njegov značaj. Johnson rad gospodari na tihem, tupatam se tudi pobaha, toda v njegovi bahavosti ne najdemo gostobesednosti, kot je bila v navadi pri njegovem predniku. Zato je njegova politika tudi bolj zaspana, bi rekli, ni predmet dnevnih senzacij in prerekanj.
To smo lahko opazili šele po izidu volitev. Johnson je dobil mandat, da lahko štiri leta vodi našo domačo in zunanjo politiko po svoji uvidevnosti, pri čemur se mu ni treba naslanjati na posamezne tokove v naši politiki več, kot se mu zdi potrebno. Potekla sta že dva meseca po volitvah, pa še zmeraj ni prišel na dan s svojim kompletnim delovnim programom. Odkriva ga zelo počasi, od slučaja do slučaja. Največ, kar je do sedaj povedal, je njegova namera, da spravi skozi Kongres vso zakonodajo, kar jo je še ostalo od prejšnjega zasedanja. Te pa ni malo. Pomislimo samo na bolniško zavarovanje, boj proti revščini, podpiranje apala-ških pokrajin, reforme v administraciji, bojevanje za civilne pravice itd. Že samo ti predmeti bi lahko zaposlili Kongres za nekaj mesecev. Poleg njih se bo Kongres moral pečati tudi z redno zakonodajo, posebno s federalnim proračunom in njegovimi pooblastilnimi in nakazilnimi zakoni. O vsem tem bo predsednik moral spregovoriti svojo besedo najkasneje začetkom januarja, ko bo prebral Kongresu svojo prvo spomenico o stanju naše dežele. Nekaj tendenc v njegovi politiki je pa že sedaj očitnih. V svoji zunanji politiki ne bo iskal ne slave ne vpliva, zato se tudi ne bo mešal vanjo bolj, kot bo nujno treba. Izjema bo seveda državljanska vojna v Južnem Vietnamu. Zato se mu s svojimi odločitvami ne bo treba muditi. S tem naravno ne bodo zadovoljni mnogi naši prijatelji v tujini, toda morali se bodo navaditi, da ima Amerika v Beli hiši človeka, ki se dobro zaveda, da Amerika ni vsemogočna in da more varovati svoje narodne interese samo v okviru sredstev, ki jih dajeta na razpolago naše gospodarstvo in znanstveni napredek. Ker ni Amerika vsemogočna, mora seveda tudi spremeniti svoje pojme —- pa tudi svoje želje — o vodstvu svobodnega sveta. Johnson ne bo obupaval, kadar bo slišal predloge, kakšne pretirane žrtve naj naša dežela sprejme na svoja pleča, da zadovolji ambicije po vodstvu, ki ga navadno nihče noče poznati in priznati, kakor hitro mu Amerika nič več ne koristi ali v doglednem času ne bo mogla koristiti.
V notranji politiki ga bodo tokovi javnega mnenja silili v tri smeri: moral bo držati svojo besedo in skušati doseči čim več uspehov v boju proti revščini. To bo izredno trd oreh. Sedaj nima niti, recimo, generalnega Švaba, ki bi mu izdelal operativne načrte za ta boj. Boj se torej trenutno omejuje na posamezne praske z revščino, največ na šolskem polju. Pretekla bodo leta, predno se bo dežela navadila na potrebo po stalnem boju z revščino, kot so bila potrebna dolga leta, da se je navadila na ogromna sredstva, potrebna za narodno obrambo. Danes potrebe po teh žrtvah nihče ne osporava, upravičene so pa kritike o njihovem obsegu in rabi.
Ravno tako neodložljiva je tudi potreba po večji federalni aktivnosti v boju proti premajhni izobrazbi naše mladine. Naša prosveta daleč zaostaja za našim gospodarskim napredkom, tega nihče ne taji. Treba bo investirati bilijone ne samo v šolske stavbe, v potrebno opremo, ampak tudi v vzgojo učnih moči na vseh legah, od ljudske šole preko srednjih in strokovnih do univerz in njim podobnih učnih in znanstvenih ustanov. Tudi ta boj za boljšo izobrazbo bo trajal desetletja in zahteval na bilijone dolarjev na dodatnih izdatkih. Vprašanje cerkvenih šol je le drobec, ki kazi
pametno prosvetno politiko. Upajmo, da bo kmalu jenjal biti kamen spodtike pri tistih, ki nočejo videti uspehov in vrednosti takih šol v naši prosveti.
Tretja važna naloga, ki čaka Johnsona, je boj proti diskriminaciji, posebno rasni. Sedanji zakon o civilnih pravicah še ni zaključek boja proti rasni segregaciji. Bo moral dobiti še naslednike. Med tem je treba prevzgojiti naše javno mnenje na tem polju, kar se pa ne da doseči samo s federalnimi zakoni. Pomen polti mora izginiti iz vrednostne lestvice v ameriški družbi, izginiti pa mora tudi pomen dolarja v naši družbi, ki le vse preveč povdarja samo materi-jalno plat našega ameriškega načina življenja.
Vse to bo moral Johnson vpoštevati v svojem političnem programu. Vsega pa ne bo mogel doseči ne v enem, ne v štirih, pa tudi ne v osmih letih. Lahko bo zadovoljen, ako bo spravil razvoj naše dežele na vseh teh poljih v nove smeri, ki bodo bolj odgovarjale vrednotenju sodobnega človeka kot duhovnega bitja z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi.
| BESEDA IZ NARODA f
Nedelja Sveše družine
Cleveland, O. — Prihodnja nedelja, 10. jan. t. L, je nedelja Sv. družine. Društvo Najsvetejšega imena Jezusovega pri Sv. Vidu jo bo obhajalo tako, da na to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri dop. sprejmejo vsi društveni udje sv. obhajilo skupaj z vsemi člani svoje domače družine. Po sv. maši bo za vse, ne samo za društvenike, marveč tudi za vse ude njihovih družin, pripravljen v šolski dvorani skupen zajtrk. Lepo bo, da se tudi tega udeleže vsi povabljeni. Po zajtrku bo imel g. Summers kratko predavanje o poklicih (v angleščini).
Za k sv. maši se zberimo kot sicer ob obhajilnih nedeljah DNU nekaj minut pred 7.45 dopoldne pred šolsko dvorano, od koder pojdemo nato' skupno v cerlkev.
Obenem uporabljam priložnost, da voščim vsem udom DNU in njihovim domačim v letu, ki smo ga nastopili, veliko božjega blagoslova. Vsi smo; ga zelo potrebni in ga bomo še vedno bolj.
France Sever, poročevalec
“Lelo junakov”
Cleveland, O. — Z vstopom v novo leto 1965 pričenjamo leto dvajsete obletnice tragične smrti tisočev naših najboljših bratov. Spomin na te naše nepozabljene bo v juniju dosegel svoj višek ter nas nato preko sivih taboriščnih dni popeljal v lepše dni.
Da bi bil ta spomin vse leto med nami čimbolj živ in vselej prisoten, je glavni odbor ZDSPB Tabor odločil, da bo leto 1965 proglašeno v okviru te organizacije za “'LETO JUNAKOV”. Vsi uradni dopisi, okrožnice itd, bodo nosile pripis: V letu junakov — in isti pripis bodo nosile vse številke lista “Tabor” v prihodnjem letu.
Glavni odbor ZDSPB Tabor vabi in prosi tudi vse ostale slovenske organizacije, brez izjeme, da na isti način skozi vse leto vzdržujejo svetal spomin pomorjenih žrtev komunistične revolucije. Uporabljajmo ta pripis na vseh uradnih, pa tudi zasebnih pismih!
Naj bi nas ta skromna oddol-žitev njihovemu spominu povezala in potrdila, da je njihova žrtev spoštovana, cenjena in ne brezmiselna!
ZDSPB Tabor
------o------
š@ nekaj o odškednmali
Cleveland, O. — K kratki objavi v Vašem cenjenem listu od 24. decembra 1964 “Čas za prijave poteka” se nam zdi zelo potrebno z ozirom na množično telefonsko povpraševanje po izidu te objave tole dodati.
Po tej objavi je bil podpisani popolnoma nepotrebno nadlego-van po telefonu z vprašanji “Kaj pravite, ali je treba nam prijaviti povzročeno škodo, in to že do 15. januarja na omenjeni naslov, kakor je nakazan v A-meriški Domovini?”
Zato danes ponovimo smisel in namen take prijave. Najprej
naj bo že enkrat zadosti pojasnjeno, da so do take prijave u-pravičeni le tisti ameriški državljani, ki so imeli do leta 1948 že ameriško državljanstvo. Predsednik tega odbora v Washing-tonu, ki zbira prijave, je dalje nam osebno pojasnil, da ima ta komisija na razpolago 220 milijonov dolarjev, ki jih more uporabiti za izplačilo terjatev upravičencem, ki so bili oškodovani med vojno na nemškem ali japonskem zasedbenem ozemlju. Ta ogromna vsota tvori reparacijo Nemčije in Japonske. Sedaj pa nastane vprašanje, zakaj je Foreign Claims Settlement Commission se smatrala upravičena, da rok podaljša samo do 15. januarja 1965, in da se pozneje ta rok ne bo več podaljšal. Ta odločba imenovane komisije je močan sunek v mednarodno pravo in v državljansko pravo, ki je veljavno skoraj v vseh kulturnih in svobodnih državah. Po teh dveh ustanovah je vsaka terjatev napram državi v veljavi točno 30 let in država je upravičena šele po tem roku uvesti razlastitveni postopek o določeni terjatvi in to le v slučaju, ako vseh 30 let upravičenec ni prijavil svoje terjatve.
Razlastitveni proces mora trajati tudi najmanj eno leto in biti natančno razglašen na raznih deskah v raznih uradih.
Da je temu res talko, nam dokazuje odškodninska pogodba angleške z jugoslovansko vlado. V tej pogodbi se je Jugoslavija obvezala, da mora povrniti škodo v odprtem roku vsakemu, ki bi sprejel angleško državljanstvo ali se vsaj prijavil za stalno bivanje v Angliji. Ne vemo, zakaj bi morala biti ta komisija izjema glede določenega roka.
Iz nadaljnjega poročila predsednika te komisije Mr. De Reja smo povzeli, da je ta komisija razposlala nad 60,000 vabil raznim naslovom, Iki naj prijavijo svojo škodo. Radi minimalnega odziva je komisija podaljšala rok do 15. januarja 1965. Skoraj gotovo lahko trdimo, da tudi ta podaljšani rok do 15. januarja ne bo dosegel tistega uspeha, ki si ga komisija želi, da bi se znebila tega sklada. Sedaj se pa vprašamo: kaj pa po 15. januarju, ako bo še morda ostalo najmanj 200 milijonov dolarjev tega denarja neizčrpanega? Ako si bo država prilastila ta denar pred potekom 30 let, potem je to čisto gotovo proti vsaki določbi mednarodnega in državljanskega prava. Kakor pa nam je znano, ima Amerika še nekaj več takih skladov, katerim pravijo, da so zamrznjeni. Iz enega takih skladov se je posrečilo kongresniku Vaniku doseči odškodnino v znesku 154,000 dolarjev za nekega Poljaka. Ta mož se je boril za to odškodnino točno 15 let in naš odbor se bori za podobne odškodnine nad 10 let.
Nastane vprašanje, zakaj je tega upravičenca tožba trajala 15 let in zakaj naša pravda traja že 10 let, katere pravde so zahodne oblasti v Evropi že zdavnaj ugodno rešile v korist upravičencem.
Kot mejnik na ta odgovor naj velja usodno leto 1962. V tem letu je bil izdan zakon Public
Nova podrožoka SL OSalr Savings na Wilson lllls odprla
CLEVELAND, O. — Paul J. Schneider, predsednik St. Clair Savings Association, je sporočil da je bila v soboto odprta peta podružnica tega denarnega zavoda na področju Velikega Clevelanda. Novi urad je v popolnoma novi stavbi, ki jo vidimo na sliki, na 6135 Wilson Mills Rd. in Miner Rd. na Highland Heights.
Odprtje te podružnice bodo praznovali do 16. januarja.
St. Clair Savings je bila ustanovljena leta 1916 na St. Clair Avenue, kjer je bil dolga leta tudi njen glavni urad. Temelječ na načelu varnosti in stalnosti
je denarni zavod rastel in se širil. V lanskem maju so njegova sredstva že presegla 60 milijonov dolarjev.
Predsednik je pri odprtju nove podružnice izrazil upanje, da bo ta služila novim strankam, pa tudi prenekaterim starim, ki so se preselile v to okolico. Zavod se vedno trudi služiti čim boljše vsej okolici in predsednik P. J. Schneller je prepričan, da je v tem dober del njegovega uspeha.
Poleg urada je dovolj prostora za parkanje avtomobilov, posebnost je osvetljevalni sistem, pa tudi greti obcestni hodnik, ki * S
bo prav radi tega vedno suh. Poslovanje neposredno iz avtomobila omogoča posebne okence pod napuščem. Notranjost urada je krasno in zelo okusno urejena. Odprt je pogled na glavno ostrešno gredo, osvetljava pa je urejena po posebni zamisli General Electric Co.
Za zunanjost in neposredno o-kolico je poskrbel S. Warner, za notranjo ureditev pa notranji dekorater J. Truthan.
Poleg novega urada ima St. Clair Savings urade še na 813 E. 185 St., na 6235 St. Clair Ave., na 25000 Euclid Avenue in na 26000 Lake Shore Blvd.
Law 87-846 od 22. oktobra 1962, na podlagi katerega sedaj vabi Foreign Claims Settlement Commission upravičence do odškodnine. Ta zakon je bil v senatu in kongresu tako izglasovan, da so do odškodnine upravičeni vsi novi državljani, ki bi imeli vsaj ob podpisu tega zakona ameriško državljanstvo. Toda še danes moramo biti hvaležni kongresniku Feighanu, ki nam je v svojem pismu sporočil, da je kongresnika Mills-a rotil in prosil, naj ne črta iz tega zakonskega predloga pred podpisom prezidenta Kennedyja novih državljanov. Toda še na danes nepojasnjen način, pravi Feighan, je bilo določilo 7 strani črtano iz tega zakona in tako je prezident Kennedy podpisal okrnjen zakon v škodo vseh novih naseljencev.
K temu je treba pripomniti, da sta Avstrija in Nemčija proti obračunu z Jugoslavijo, Romunijo, Madžarsko, Češkoslovaško plačali svojim novim državljanom odškodnino za premičnine do zadnje smetišnice, ki so jo pustili v stanovanju.
Naša borba traja že 10 let, ker so morali v tem desetletju najprej pridobiti in prepričati razne člane kongresa, da mi nismo bili v času okupacije nikaiki ko-laboracijcnisti in da je pojem kolaboracij onist zelo širok. Ako bi po mnenju raznih takratnih politikov odšli v gozdove, otroci, starčki in vsi, pohabljeni in bolni, potem bi se morali preživljati od tatvine, ropanja in morije, kakor so to delali komunisti. Okupator pa je bil dolžan nas preživljati, izplačevati pokojnine in plače in deliti hrano.
S to nesramno demagogijo nas pita Department of State z njegovimi uradniki že 10 let. Celo predsednik neke (komisije za odškodnine Mr. Knight nam je pisal: “Ako bo kongres tudi sklenil kako Vam ugodno odškodnino, tedaj bomo mi poskrbeli, da se tak sklep prepreči pred izvršitvijo.” Večje nesramnosti si človek ne more misliti kot davkoplačevalec in polnovredni državljan Amerike.
Kako so mogli na primer kongresnik Feighan, senator Lau-sche in senator Dodd dati nam tako pojasnilo: “Mnogo potov in
reklamacij sem podvzel za Vaš slučaj pri Dept, of State, pa sem bil vedno brezuspešen,” tako nam je sporočil pismeno in o-sebno kongresnik Feighan; “Department of State je nespremenljiv za Vaše zahteve in Vi bi imeli že zdavnaj denar, ako se ne bi protivil Department of State,” nam je ponovno izjavil senator Lausche. “Razumem Vaš položaj, da je na popolnoma pravični podlagi, toda prilike z Vašo domovino so politično tako usmerjene, da tvorijo te prilike naj večjo oviro pri Depart-mentu of State za pravično rešitev Vaših zahtev.” Tako nam je sporočil senator Dodd iz Connecticuta.
Mnogo je bilo dopisovanja s člani Kongresa, da smo nekako 30 senatorjem in 160 kongresnikom mogli dopovedati, da je zakonodaja dolžna, a!ko ta sklene tak zakon, naročiti eksekutivi izvršitev takega zakona. Danes moramo biti hvaležni 37 senatorjem in 160 kongresnikom, da so kot posledica našega dokazovanja oddali glasove leta 1962, da tudi za nove državljane velja predloženi odškodninski zakon.
Ker se je pa Departmentu of State posrečilo črtanje določb v odškodninskem zakonu za nove državljane, je bila skupina senatorje in dveh kongresnikov tako poštena, da so neposredno po izidu tega zakona s protestom vložili dodatke k temu zakonu, ki naj tudi postanejo zakon, da imajo pravico do odškodnine tudi novi državljani.
Sedaj ležijo ti predlogi v raznih pododborih senata in predstavniškega doma in čakajo na razpravo.
To dejstvo nam je nudilo novo borbo, da izvojujemo te dodatne zakone.
K temu novemu položaju se nam zdi vredno pripomniti, da smo se zelo razveselili, kako Slovenci počasi spregledujejo in obžalujejo, da se niso že takoj od početka pridružili naši borbi. Tako smo s Koroškega prejeli dve pismi od dveh bivših beguncev, ki tam uživata starostno rento iz Amerike. Naj le kratko omenimo, da ta dva se zahvaljujeta in čestitata predsedniku in odboru, da je edini na pravi poti v svoji borbi. Pri tem mislita, da je edina pot sko-
zi kongres ZDA in da se naj ima malo opravka s komunistično Jugoslavijo glede odškodnin. Eden od teh navaja, da so mu Nemci zaplenili vse premoženje ob okupaciji in da je pozneje tc premoženje prevzela Jugoslavija in ta mu je obljubila za daljšo dobo 12 dinarjev za kvadratni meter in šaljivo pripomni, da stane žemlja 14 dinarjev in da bi pri njegovi starosti 72 let lahko na žemljah pojedel odškodnino za vzorno posestvo. Mož pa še danes ni prejel nobenega dinarja odškodnine, tudi po 12 dinarjev za kvadratni meter ne.
Ako bi Jugoslavija to realizirala, potem bi pač dala temu možu le ničvredne dinarje na razpolago.
Neka gospa iz Chicaga nam piše in da popolnoma našo sliko o Departmentu of State. “Dvakrat sem pisala za to odškodnino na Department of State. Obakrat sem dobila odgovor: Tito ni nič zaplenil, ako pa je kaj razlastil v korist države, je vse pošteno že zdavnaj plačal. Potem sem še tretjič pisala na Foreign Claims Settlement Commission, pa so mi odgovorili, da je moja prijava ničevna, ker nisem bila leta 1948 ameriška državljanka.”
Hujše demagogije si človek ne more misliti, zlasti ako se poglobimo' v prvi del tega sestavka omenjene gospe iz Chicaga. Iz tega pisma lahko tudi vsak povzame, kako se Department of State izvija in izraža napram posamezniku, da more celo trditi, da dobra Jugoslavija ni nič zaplenila in če je kaj razlastila, je pošteno plačala.
Neka druga skupina iz New Yorka se je obrnila na Department of State za odškodnino. Department of State je poslal nekega uradnika Spanglerja v Beograd in se je nekaj nad dva meseca pogajal za odškodnino 20 milijonov dolarjev in ta u-radnik je dosegel in se sporazumel za 3.5 milijone dolarjev, ki naj se razdelijo na 350 oseb, in je seveda tudi \T imenu teh to odškodnino podpisal.
Takih in raznih manipulacij bi Vam lahko navedel, 'dragi rojaki, še lepo število. Vsi dokazujejo, da je le v združitvi sila, ki lahko doseže zaželjeni cilj.
(Dalje na 3. strani)
te
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
PŠENICA, NOVO LETO IN POLITIKA
“Kam pa greste,” je vprašala hčerka, ko se je prikazal oče na pragu. Andrejka je zabolelo pri duši. Vedel je, da je pot, na katero gre, nova pot upornika, da je mogoče nov korak k pogubi.
Konj je nemirno stresal grivo in čakal, kdaj bo stekel po cesti.
“Kmalu pridem,” je rekel Andrejko ženi, ki je stala poleg voza, in začel devati otroke drugega za drugim na tla.
Najmlajši je zajokal.
“Jaz tudi, jaz tudi vozati,” je jokal in stegoval roke proti vozu. Mati ga je vzela v naročje.
“Ne, ne,” ga je tolažila, “ata gre sam.”
Med tem je sedel Andrejko že na vozu in si popravljal vajeti. Težko mu je bilo. Mile otročje oči so gledale proseče očeta, da bi jih vzel s seboj.. . Udaril je z bičem po zraku, ozrl se na družino pred" hišo; videl je, kako si je žena utrnila solzo iz očesa — in konj je že zavil za hišo ter ponosno stresal grivo, ki se je vila okoli svetlega velikega komata, ki je bil na eni strani pokrit z jazbečevo kožo. Urno je tekel sireč in vaščani so gledali ter ugibali:
“Kam qeki gre Andrejko?”
Voz je zavil po cesti proti Dolenjskemu. Jasno jesensko popoldne je bilo. Polja so bila prazna, ker je bila nedelja, in kmetje so sedeli pred hišami. Povsod, kjer se je glavar upornikov peljal mimo, so vpraševali ljudje radovedno, kam da gre.
Globoko med dolenjskim gričevjem leži vas Pot. Tja se je namenil Andrejko. Poznal je nekatere može in vas Pot je bila velikega pomena za uporniško gibanje, ker je ležala že v posesti druge graj-ščine ter vezala naše upornike z dolenjskimi. Andrejko je čul o bogatem Poberinu in se je namenil k njemu, ker je upal, da dobi v njem zaveznika. Poznal ga ni razen s sejmov, kjer je Poberin vselej prodajal jarem prav velikih volov. Mislil je, da se potem možje itak sami pogovore. Ljudje so ravno še prihajali iz cerkve in se zbirali, ko je zavozil Andrejko v vas. Nekaj mož je sedelo na plotu, pogovarjali so se o jeseni, ko so zapazili Andrejka. Nekateri iz njih so ga poznali.
“Kaj pa to pomeni?” so Ugibali.
Andrejko je pridrdral do njih in jih pozdravil: “Dobro srečo!”
“Bog jo daj,” so odgovorili in gledali, kam bo zavil. Zavil je pred Poberinovo hišo,' ki je stala nekoliko na griču in je vedel za njo že od mladih Uog, ko mu jo je včasi oče kazal, rekoč: “Glej, tam je Pa tisti bogati Poberin.”
‘‘Aha, denarja išče,” so pripomnili možje, ki so bili vaje-ui takih obiskov pri Poberinu.
“Saj so včasi rekli, da je Andrejko na dobrih nogah, trden kmet.”
“Stari je že bil, stari, a ta ima svoje muhe.”
L si so umolknili, ker si niso Upali govoriti o upornikih.
‘Kaj pa, če je prišel še k nam dražit?” je opomnil drugi.
“Je že mogoče. Ta je prava. Saj pravijo, da povsod išče
zaveznikov.”
“Bo, bo. A Poberin bo slab zaveznik; če mu plačaš, pa še ne . ..”
‘Neumen je, da se toliko žene za to stvar; počakajmo
rajši, se bo že samo prenare-dilo.”
“Jaz pa mislim, da ima prav. Eden mora, vsaj nam ni treba. Naj poskusi, naj; morda se bo res kaj na boljše obrnilo; zdaj nam gre prebito trda . . .”
“On je prav za to; pravijo, da se tudi zastopi na črne bukve in druge take stvari. Nič desetine ne daje, pa mu nič ne morejo. To je poseben človek; mene ali tebe bi že bili zdavna obesili, njega se pa boje; zato pa dela te pre-kucije po deželi.”
“čušperčan jih dobro pritiska. Jaz sem slišal, da je spravil že celo vojsko na grad, da jih bo prijel.”
“Zato je pa boljše, da ne govorimo dosti s tem človekom. Jaz sem slišal, da dobi na svojo stran vsakega, kogar hoče; ima take moči s seboj, da sam ne veš, kdaj se ti zmeša v glavi, pa storiš vse, kar on hoče.”
“Zato nas je tako prijazno ogovoril ...
“Jaz bi že ne hotel imeti opraviti z vragom.”
“Boljše je potrpeti kakor trpeti.”
“Ali Andrejko ne bo odje-njal. Jaz sem slišal, da šmarski kovač noč in dan kuje.”
“Gorje jim, kadar jih primejo, drugega jaz ne rečem,” je rekel eden in takoj odšel domov.
‘‘Da, da. Trpeti moramo. Usojeno je tako, ker smo rojeni kmetje, oni pa rojeni kot gospoda. Vsak po svoje smo zapisani. Tako pelja svet in tako ostane, dokler bo svet stal,” je modroval drugi med njimi.
> “Enkrat bo vendar boljše, če nam ne, pa našim otrokom,” je ugovarjal tretji.
“Kdo ve,” je pritrdil prvi, “meni se zdi vedno slabše.”
“Res je taka,” mu je pritrdil drugi nezadovoljnež. In kmetje so se zamislili. DoBro bi se jim zdelo, da bi bilo boljše; v mislih so prav dajali Andrejku, da dela zanje, a ne hoteli bi z njim skupaj jesti kaše; tako so govorili.
Med tem je Andrejko izstopil pred Poberinovo hišo. Pogledal je zunanjost hiše in streho na hiši in videl pred seboj veliko poslopje, ki je pričalo o davni mogočnosti, a o sedanji beračiji ob enem. Dvomil je, da je prav našel, in se oziral po kakem hlapcu ali dekli, toda nikogar ni bilo.
Na drugi strani hiše se je vzpenjal pes na dolgi verigi in zamolklo lajal. Andrejko je hotel izpreči, pa je se rajši pogledal okoli, ali se bo vendar kdo odkod prikazal. Prikazala se je na pragu suha, sključena ženska postava in se hotela takoj skriti.
“Ali je tu pri Poberinu?” je vprašal Andrejko.
“Da,” je pokimala ženska in izginila v hišo, da Andrejko ni utegnil vprašati, ali je gospodar doma ali ne. Privezal je konja za oreh pred hišo, ga ogrnil s kocem in odšel v hišo.
Poberin je sedel v kotu za mizo in bobnal s prsti po mizi. Na sredi hiše pa je stal kmet; vrtel je klobuk v roki in gledal sramežljivo v tla. Oba sta molčala.
“Vi ne veste, očka, kaj je potreba, ko ima človek družino; daj, daj, ti vele, pa vzemi, kjer hočeš,” je začel kmet, počasi, boječe.
(Dalje prihodnjič)
ŠE NEKAJ O ODŠKODNINAH
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zato so se pametni možje emigracije in novi državljani, ki imajo terjatve do komunistične Jugoslavije, domenili in to brez razlike verske in narodnostne pripadnosti, da se ustanovi federacija vseh jugoslovanskih emigrantov, ki imajo terjatve do komunistične Jugoslavije. Ta federacija bo v najkrajšem času ustanovljena in bi bilo zelo žalostno, alko bi bili Slovenci zastopani v tej federaciji le z nekaj ducati članov. Čeprav je drugim narodnim skupinam znana naša skupina, da tvori le malo lacedemonsko četo, vendar je zastopnik Donauschwaben Mr. Rumpf na vsakem takem sestanku, ki pripravlja ustanovitev federacije, izjavil, da smo lahko ponosni na malo skupino Slovencev, ki je prav do jedra že prodrla v senat in predstavniški dom. Vsem narodnostnim skupinam jugoslovanske emigracije je tudi popolnoma jasno, da bo naša borba sicer še trda, vendar kratka, ker je treba samo še dodatke k že imenovanemu zakonu Public Law 87-846 izvojevati.
Še je čas, da se vsak Slovenec prijavi kot član z zahtevajočo odškodnino k slovenski skupini. Vsakdo, ki je utrpel po komunistih škodo na zdravju, na smrti bližnjega, na zaplembi premoženja, na zadržanju pokojnine, ima po omenjenem zakonu pravico do odškodnine.
Prijateljstvo z Jugoslavijo po Departmentu of State je pa tako trdno, da se še vdova pokojnega prezidenta Kennedyja ni pomišljala obiskati Jugoslavijo in se komunistu Titu poklonila z zahvalno brzojavko. Iz tega akta lahko razvidimo, da le nastop močne organizacije lahko v najkrajšem času tvori prelomnico tega prijateljstva in tudi more v najkrajšem času doseči pravico.
Predsednik društva državnih in javnih nameščencev bivše kraljevine Jugoslavije: Rudolf Lukež, st.
------o------
Dafeč v notranjost
BUENOS. AIRES, Arg. — Mesto Rosario leži 227 milj od ustja reke Parana, vendar priplo-vejo do njega oceanske ladje.
CLEVELAND, O. — Vse se je zamešalo v Egiptu na škodo Naserja. Naser bi bil rad kar na hitro roko kupil še za $35 milijonov naše pšenice, seveda na kredit. Kupčija bi morala biti sklenjena do 1. januarja, da bi zanjo veljal še stari zakon, ki dovoljuje naši administraciji, da plača tudi pomorski prevoz do Egipta in ga vključi v račun. To bi pomenilo za Naserja začasni prihranek nekaj milijonov dolarjev, ki bi jih plačal šele enkrat v bodočih letih.
Naša administracija je bila pripravljena, da mu ustreže, toda hotela je prej razčistiti neicaj političnih sporov, posebno tista dva o požigu naše knjižnice v Kairu in o streljanju na ameriško neoboroženo zasebno letalo, ki je zahtevalo dve človeški žrtvi. Naser se je nekaj obotavljal, nato pa nemarno napadel našo deželo z izrazi, ki niso v navadi v mednarodni politiki, kaj šele v diplomaciji. Njegova jeza ga bo stala nekaj milijonov dolarjev: ako bo hotel kupiti našo pšenico, bo moral sam založiti stroške za pomorski prevoz v dolarjih in to kar v naprej!
Bolj previden je njegov veliki prijatelj Tito. Tito je dobil od nas po 1. 1955 kar 6,755,000 ton pšenice, za kar je dobil na papirju računov za okroglo $40 milijonov. Do sedaj pa je plačal za pšenico zelo malo, kajti veliko jo je dobil proti plačilu v dinarjih, torej praktično brezplačno, nekaj malega pa na posodo, ki se bo vlekla na dobe do 17 let. Tito ima torej skušnjo, kako je treba trgovati z našim državnim tajništvom. Sedaj pa spretno pripravlja “razpoloženje” v Washingtonu za nakup še 700,000 ton pšenice, ki naj bi jo dobil do poletja.
Ta želja mu narekuje zelo o-prezno politiko do naše dežele. Že par mesecev se opaža, da se sicer vnema za aktivno nevtralnost, da napada kitajske tovariše, da je prijazen do Moskve in njenih satelitov, toda ne preveč, in da kritizira ameriško zunanjo politiko samo v toliko, da mu nihče ne more očitati, da je ameriški satelit. Njegovo časopisje piše na primer zelo previdno ta-
ko o ameriški politiki v Aziji kot v Afriki, kar seveda ne dela nobenega veselja njegovi družbi “neopredeljenih” nevtralcev, azijskih in afriških.
Tla bodo torej kmalu pripravljena in posel bo zaključen, tako vsaj upajo v Beogradu.
--------o-------
Narodni jezik v liturgiji kazi špansko politiko
MADRID, Šp. — Španija ima 31 milijonov prebivalcev, ki skoraj vsi govorijo špansko, pa ne vsi. Milijon Baskov in pet milijonov Katalancev govori v svojem narečju, ki ga obe narodnostni skupini smatrata za svoj narodni jezik. Španski škofje so tako prišli v zadrego. Ali naj ta narečja priznajo kot narodne jezike in jih pripustijo v rabo v cerkvi. Nekateri škofje so si pomagali s tem, da govorijo v svojih odlokih samo o “narodnem jeziku,” pa ne povedo, kaj mislijo pod tem. Seveda je to le začasen izhod iz zadrege.
Zadrega bo postala tudi političen kamen spodtike. Francov režim preganja oba lokalna jezika, jima ne daje polne ravno-pravnosti.,Kako bo pa sedaj, ako bosta oba jezika odnosno obe narečji, dobila v cerkvah vse pravice, v javnosti zunaj cerkve pa ne? Pri tem moramo še upoštevati, da je nižja duhovščina v prizadetih pokrajinah goreča zagovornica narečij.
Režim je do sedaj toleriral cerkveno rabo lokalnih jezikov, ker raba ni bila ravno velika. Sedaj bo pa marsikdaj prevladovala. Kako bo režim reagiral na vse to? Na to vprašanje iščejo sedaj španski katoliki primeren odgovor.
Obleka dela človeka — v Moskvi!
MOSKVA, Rus. — Ne bi mogli reči, da ni, sedaj na Ruskem dosti časopisov. Jih je kar precej in se pulijo za bralce. Prav posebno zanimivi pa ne morejo biti, ker imajo nad seboj režimsko cenzuro, ki jim omejuje vsako svobodno pisanje ne samo v politiki, ampak tudi na mnogih drugih področjih. Zato je lov na svobodna področja velik in med-
nje spada tudi moda. Zato se ruski časopisi pečajo zelo radi s vprašanji, ki se nanašajo na modo.
Debata o modi se je razpletla že tako daleč, da se pojavlja zmeraj več zagovornikov lepe moške obleke. Zagovorniki so šli celo v komunistično zgodovino, da najdejo dokaze, da morajo biti tudi proletarci lepo oblečeni. Tako so časopisi izvrtali, da je bil na primer Marksov sodelavec Engels zmeraj oblečen po najnovejši modi, kar je lahko vsakdo opazil, kadar sta se dala oba skupaj slikati. Tudi Leninu se ni godilo boljše: njegov ožji sodelavec Sverdlov se tudi ni branil lepih oblek, ki pa nanje Lenin sam ni dal dosti.
Morda bodo zagovorniki ne samo ženske, ampak tudi moške mode odkrili še kake vzore za moderno obleko. “Obleka dela človeka” torej že zmaguje v Moskvi. Morda bi mimogrede omenili, da je v Jugoslaviji že davno zmagala.
....-—ii--....—
“Predsednik” ¥ filmu isua poiiiieno vlogo ¥ iesfcvi!
MOSKVA, ZSSR, —Kjer ljudje ne morejo do politike po najbližji poti, se skušajo dokopati do nje po ovinkih. To se dogaja v diktaturah vsak dan. Škoda je le, da zato večkrat sploh ne zvemo ali pa zvemo prepozno.
Zadeva s “Predsednikom” v filmu, pa ni izmišljena, je resnična. Filmski pisatelj Jurij Nagibni je napisal besedilo za film “Predsednik.” V filmu opisuje podjetnega in ambicioznega kol-hoznega predsednika Trubniko-va, kako je prevzel zapuščen in zanemarjen kolhoz in iz njega ustvaril med 1947 in 1953 vzorno veleposestvo. Trubnikova je bolj gnala želja po uspehu kot pa komunistična navdušenost in privrženost, zato se tudi ni dosti menil za razne predpise in birokrate — prave stalinovce — v osebah policijskega polkovnika Kalojeva in okrajnega partijskega tajnika Kljagina.
Film je dolg, predvajanje traja kar tri ure. Kulturni svet je film odobril, niso bili tudi redki tisti, ki so navdušeni zanj. Morda nekateri ne ravno zaradi u-metniške vrednosti, ki je filmu ne morejo odrekati, ampak bolj zato, ker je glavni junak na las podoben bivšemu predsedniku Hruščevu. Kdor je videi Trubnikova v filmu, se je nehote spomnil na Hruščeva v vsakdanjem življenju.
Film je spravil sedanje kolektivno vodstvo v zadrego. Uradno in v bistvu je naperjen proti stalinizmu, pri tem pa vendarle poveličuje v glavnem junaku Trub-. nikovu tiste lastnosti, ki se je z njimi tako rad postavljal N. Hruščev. Film bodo začeli igrati, ako Bog da, sredi januarja. Vsi so radovedni, kakšna bo usoda ne samo filma, ampak tudi vseh tistih, ki so kakorkoli sodelovali pri njem.
-------o------
Gangsterska “zbiralna akcija”
V mondenem nočnem klubu pri Cagliariju na Sardiniji se je poletni zvečer pojavila skupina osmih do zob oboroženih gangsterjev. Pet jih je zastražilo vse izhode, trije pa so zunaj pred vrati sprejemali ugledne goste, ki so prihajali z limuzinami. Vsakega so pospremili v lokal in mu odvzeli denar in dragocenosti.
“Zbiralna akcija” je trajala
Ženske dobi jo delo
ližemo kuharico
Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine.
(mwfx)
Delo za žensko
Iščemo žensko za lahko hišno delo in za družbo starejši ženski. Svojo sobo in plača. Kličite 942-6150 ali 381-3390.
OGROMNO DELO — Starodavni tempelj Abu Simbel bi izginil pod gladino umetnega jezera za novim Assuanskim jezom v Egiptu. Z mednarodno finančno in tehnično pomočjo bodo ves tempelj, ki je vsekan v skalo, preselili višje v breg, kjer bo varen pred poplavo, na ogled tudi bodočim rodovom. Na sliki vidimo pročelje templja in priprave za njegovo selitev. Trenutno je pri tej selitvi zaposlenih preko 1,200 ljudi.
tri ure. Opolnoči so gangsterji izginili in odnesli s seboj okrog 10,000 dolarjev in za prav toliko nakita.
MAU OGLAS!
ŠIVILJA
na domu. Novo in popravije-nje oblek.
MILKA MARN 15S26 Holmes Ave.
(2
V najem
4 sobno stanovanje s kopalnico, v bližini sv. Vida, se poceni odda. Vprašajte na 5516 Carry Ave., zadaj.
— (3)
ZDRAVILNI ČAJI IZ SLOVENIJE
• PLANIKA ČAJ povzroča živahnejše delovanje prebavnih organov, po starem receptu sestavil dr. A. Priversek.
o Kamilice, šipkov, Metin, Odvajalni, Planinski, Lipov, Tavžentrože. o Dobi se tudi Žefran (španski), Pelin, Pripotec, Arnika, Melisa, Lapuh, Rožmarin, Brinjeve jagode — in druge vrste zdravilnih zelišč po naročilu.
TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HE 1-5296
At home. New or repair clothes.
MILKA MARN 1SG2S Holmes Ave.
(2
Joseph L.
FORTUNA
POGREBNI ZAVOD
5316 Fleet Ave.	MI 1-0046
Moderni pogrebni zavod
Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI!
TiTiTTTi •- "nr iir~~rn~i[ ~ nnmiiii'wn
ZAKRAJŠEK
FQMERAL HOME 00.
8016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113
CVETLICE ZA POROKE, POGREBE
IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD
STARC FLORAL Inc.
6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-5474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 ■ Smo tako blizu vas kot vaš telefon!
1 ZA DOBRO PLUMBINGO | a IN GRETJE POKLIČITE a
Ss	gg
m
s A. J. Rudnick & Co. £
%	r
a PLUMBING and HEATING *
4K	p.
6831 St. Clair Ave.
"	H
3 Business Phone: UT 1-4492	■
£ Residence: PO 1-0641 *	r
iaBXBBBBBBISBBBDBBBHBBBBBB»i.
smmm brivnica
(BARBERSHOP)
783 East 185 St.
JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča.
^rijafsFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS s'- Clair Ave. & Hitb St.. EN 1-4? ?
IZDELUJEMO m popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
00<c^0<==>0(><ci>00<rz>0^^
<č>
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
0<CZ>00<=>00<CZ>)0<CZ>0()<=^
Lovre se je domislil, da se ne utegne muditi, da ga bodo v gradu pogrešali, vendar se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je dejalo, da naj ostane in ustreže možu, ki je imel pač nekaj zanimljivosti zanj, dasi do tega dne ne več, ko toliko, kolikor mika vsak original mislečega človeka, ki hoče poznavati čudno kodr-čijo tega sveta, v katerem je on sam en del, čeravno nez-nanljivo manjši, kakor si v svojem egoizmu včasih domišlja.
“Od kod si doma in kaj je tvoj oče, to sem vedel prej, preden sem te videl,” je dejal Mrtinek. “Zdaj te vprašam, ali ne moreš vedeti, če se je kdo iz tvoje sorodovine kdaj šolal?”
“Pač!” je dejal Lovre. In kakor bi mu nekaj na um prišlo, pogleda desetemu bratu v obraz. Pa dasi je bil poslednji na videz postaran in nagr-ban, toliko let, kakor bi jih bilo za potrdilo njegove hitre misli treba, ni mogel prisojati Mrtinku.
“Koliko je že tega in kdo je bil to?” vpraša Mrtinek.— “Jaz sem vedel, da se ne motim.”
“To je kakih štirideset ali še več let, kar se ne ve zanj. Mislimo, da je umrl. Mojega očeta brat je bil.”
Ko je Mrtinek to slišal, se je uprl z levo roko v zglavje, napol sedel in s čudnim, strmečim glasom dejal: “On je tvoj stric!”
Takoj po teh besedah pa se zgrudi na posteljo nazaj. Iz tega, kako je razvlekel usta in zatisnil oči, se je videlo, da ga je rana hudo zabolela, ko se je nagioma sklonil pokonci.
“Da, res je, lehko je tako,” je govoril potlej Mrtinek kakor sam s seboj. — “Mislil sem zagotovo, da je kaj takega. Da bi bilo pa tako. .. stric, stric — tega nisem vedel. Da, v enem pismu sem našel Kvas, drugod je Kaves. Ali pa veš, da ni še kdo drugi tvojih pred-
nikov šel od doma?”
“Nobeden. Tudi za tega so doma pozabili. Le dvakrat sem slišal o njem praviti. Sicer so bili vsi kmetje. Moj oče je bil osem let star, ko je šel oni od doma. Potem se ni več oglasil. Pa kakor vidim, ti nekaj več veš o njem.”
“Vem, vem, še preveč vem!” —pravi Mrtin nekako zamolklo.— “Ker te zdaj še bolj poznam, ti moram zgodbo povedati, ki je nisem drugemu ko sam sebi še nikoli pravil, da boš tudi ti vedel, kdo sem jaz.”
Ker je Mrtinkova povest precej dolga, jo stavimo blagovoljnemu bravcu v naslednji odstavek.
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Že je tega nekaj let — tebe in mene še ni bilo — ko je v glavno mesto naše dežele prišel mlad doktor zdravnik; imenoval se je Peter Kaves. Ni mi treba praviti, da je bil to tvoj stric. Zakaj je svoje rodovinsko ime izpremenil, tega ne vem. Mislim, da mu ni bilo všeč in hotel se je napraviti bolj učenega.
Hitro je bil znan po mestu kakor najboljši svojega poklica. Imeli so ga za najbolj učenega, in res je ozdravljal ljudi, ki so imeli take hro-mote, da že zdravja niso več upali. Tako se je raznese! glas o njem tudi po okrožju.
Nekega dne je dobil povabilo, naj pride v graščino, ki je bila kake tri ure od mesta proč. Obenem se mu je s prošnjo vred poslal voz. Ker je ravno utegnil, je šel še tisto uro. Plemenitaš Strug — tudi ime smem povedati, ker je ta
in ljubi, že več časa na očeh bolna. Tudi mu je tako povedal, da je doktor lehko umel, da ne gleda na noben, še tolik denar, če se le deklica ozdravi.
Doktor Kaves je bil denarja lakomen. To je bila njegova največja strast. Za to je storil vse, kakor bom še povedal.
Ker je doktor videl, da bo tukaj plača jako dobra, je dejal, ugledavši bolne dekličine oči, da mora nekaj dni opazovati, odkod izvira bolezen. Graščak je bil tega vesel in mu je zatrdil, da, če se za nekaj dni ustanovi v gradu, se bo dobro imel, kakor bi bil doma.
Majdalena Strugova je imela tačas kakih devetnajst let. Lepa ni bila po obrazu, pa imela je lepo dušo, srce dobro, ah, najboljše srce, kar sem jaz ljudi poznal.
Doktor Peter Kaves se je na gradu seznanil bolj natanko z graščakom in njegovo stričnico. Bog mu je bil dal dober jezik, dar, ki ga ne dobi vsak, po katerem se pa vendar vsak sodi. Govoril je doktor v tej mali druščini o tej in oni reči, vse pa je znal govoriti lepo in dobro. Tako se je prikupil graščaku in moji ma — moji materi — saj ti moram povedati, da je Majdalena Strugova moja mati. Seznanil se je Kaves pa tudi z drugimi rečmi na gradu, tako na priliko zvedel, kolikšno je premoženje Strugovo. Tudi je zvedel, da po stricu dobi vse Majdalena.
On je bil lakomnež. Takoj je' izprevidel, da ne bi bilo težko priženiti Strugovo imetje. On je bil lepe vnanje postave in veliko je tudi zaupal svoji zgovornosti.
Res se ni motil. Moja mati je verjela prilizljivim lepim besedam mladega doktorja. Revica je mislila, da je ves svet tak ko na, da ne zna varati, legati in krivo prisegati!
Moja mati ga je ljubila v resnici in z vsem srcem. Tudi on je dejal in kazal, da jo
veril, da mu na eni strani ni nobene ovire, je potipal na-lahko še na drugi, da bi zvedel, kako misli njen stric, varoval se pa je naravnost vprašati in povedati, da ravno on namerava dobiti bogato Strugovo. A tukaj je zvedel, da stric nikakor ni namenjen s
svojo deklico tako nizko sesti, da bi jo dal temu ali onemu, ki nima niti gotovega imetja, niti vsaj njemu enakega imena. Vendar ni obupal. Plemenitaš je bil star. Dolgo ni mogel živeti, črez pet let bo deklica zadosti stara, da se lehko sama odloči.
Tako
pride.
rodovina do današnjega dne ljubi tako in tako. Ona je
že vsa pomrla — ga je prijazno sprejel in mu naznanil, da je njegova stričnica, bratova hči, ki jo kakor za svojo ima
premalo poznala ljudi in svet, da bi bila ločila hinavščino in pravo misel.
Ko se je doktor tako pre-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Grajzar
ki je umrla 3. januarja 1964.
Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati, v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam.
Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, z angelci prepevaj, sveti raj uživaj!
Žalujoči:
LEOPOLD, soprog LEO, sin
MARY GRUDEN in ANNE KRAPENC, hčeri ter OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O., 4. januarja 1965.

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
815 Superior Ave.	771-2929
DRSANJE Z JADROM — Poleti drse čolni z jadri po jezerih Zahodne Nemčije, v zimi se pa zadnja leta uveljavlja drsanje po teh jezerih s pomočjo jadr. Na sliki vidimo take vrste jadralca, ko se prav pripravlja k letu.
		
	JANUAR 1»»* ? [fr} * ~D JXiM mmmmm	KOLEDAR društvenih prireditev
je sklenil čakati, kaj |
(Dalje sledi)
— —o-------
JANUAR
16.—Slov. smučarski klub priredi družabni večer s plesom v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli mornarji”.
24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave.
24.—Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi v Slov. domu na Holmes Avenue večerjo in ples. Začetek ob štirih pop.
30.—Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu.
FEBRUAR
6.	—Slovenska pristava pripravi
svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
7.	—Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
20.—Predpustna veselica pevskega zbora TRIGLAV v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
20.	—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi v SDD na Waterloo Rd. večerjo.
27.—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
27.	—Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih.
28.	—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave.
MAREC
21.	—Zveza slov. narodnih domov
priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights.
28.—Pevsko društvo JADRAN
poda v SND na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3.30 pop.
28.—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na
St. Clair Ave.
APRIL
24.—DSPB Tabor priredi svojo
pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
MAJ
2.—Pevski zbor “Slovan” poda
svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue.
2.	—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-Ietnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi ha Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola prt Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi.
OKTOBER
9.—Proslava 45-lctnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3,30 popoldne.
DECEMBER — 1965
3.	—Pevski zbor “Slovan” poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
COSilSS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street	NEW YORK, N.Y. 10036
TcL: Cl 5-7711
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
r" '■
AVINGS
AH savings deposited through
JANUARY 15th earn

•vfe;

:***s§r
from JANUARY 1st
(CURKNT RATE)

mum 5
LOCATIONS
Main Office: 813 EAST 185th STREET • 26000 LAKE SHORE BLVD.
6235 ST. CLAIR AVENUE • 25000 EUCLID AVENUE
6135 WILSON MILLS ROAD