List
40.
Tečaj XXXVII
j
obrtniške
narodne

r
i* V
^^ ^r i
3

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljané^ ^
po polti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.	\ ■
-i*5

Ljubljani
sredo
oktobra 1879.
O b 8 e g : Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaj
enkrat o občni državni požarni zavarovalnici.
cev.
Opomba k „jezikoslovnim opazkam
u
Nova ovca za naše kraje Blakfaceđ-ovca imenovana.
Še
V
Spitališki tabor in še kaj druzega.
Popotne crtice. (Dalje.)
Naši dopisi.
Národně zahteve Sloven-
Novičar.
Gospodarske stvari
rána, katerega so presojevalci oatro grajaii ; bil jim je
pretrd
i
pretrpek. Naše primorsko čroo vino ima res pre-
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Po vše.
Le malo sem videi obiskovalcev v tem shod
naših slovenskih pokraj
Mend
iz
Kranj skega, razen
ga
m
bilo
)
obilno tanina, pa ni ga, ki bi mi mogei ovreči trditev, da tvarioa (Stoff) naših teránov je nepresegljiva memo drugih avstrijskih vin. Za domačo rabo je treba tako kuhati teran , kajti prepričal sem se , da mehko kuha-
teraoa niso hoteli glavni kupci Tržačani priznati za teran , ampak so rajši dražje plaćali navadni trpki teran. Vendar ne morem si kaj, da ne bi tudi pri tej posebno priliki opozoral primorske vinorejce, ki pridelujejo žlahni
nega
gosp
, Ogulina, ni enega, ki bi se teran, da naj se ozirajo na želje onih kupčev iz sever-bil vdeležil tega zborovanja, v katerem je bila marsi- niši h pokrajio , ki i]ubi)o manj trpka vina. Ko bi v katera razprava vredna,
d
da jo
Novicu. Ne maram sicer trditi
.v— ^ ~j- ----.	..	,	vrvijv	uj	pv, . .^v.. ---	-
zvedó cenjeni Čitatelji tej razstavi in kongresu ne bil ničesar koristnega slišal
in
da
)
da
bilo vse izvrstno
ali se naučil, zadostuje mi en izrek nekega imenitnega
razstava zadostovala na vsako stran , a važno vinskega trgovca o naših primorskih črnih vinih.
In
je izvedeti, kaj se je govorilo, kaj sklepalo v shodu av- ker mi je ta izrek čez vse veljaven , hočem ga takoj strijskih vinorejcev, kajti sklepi izročili se bodo pismeno dane3 v prvem članku svojega poročiia navesti,
tem
c.
soki vladi in državnemu zboru, ki se bo več ali

rap
y
da ga izvedó primorski vinorejci iz „Novic"
manj oziral na te sklepe , kateri se bodo smatrali kot še o pravém času , ko bodo trgali grozdje in iz njega sklepi strokovnjakov.	izdelovali žlahno božjo kapljico ,,teranu. Povabljeni
važnih vprašanj,' med ka- so bili obiskovalci vinorejskega shoda od prvaka vseh
terimi
razpravo
došlo 12
e
posebno tretj
prasanje
>
to
v
metno vino in ali se umetno vino izdeluje triji? obČinstvo zanimivalo. Al prav to vprašanj
Kaj je vinskih trgovcev
Viuoaxu h^uvlcv , tO	, uu guop» ugxuguiivoba v
Doblingu poleg Dunaja , da pregledajo njegove vinske
od
gosp
Leibenfrosta v
se
je resilo le enostransko
j
shod
se
v
so
k
Je
kel, da v Avstrij
ne izdeluje umetno vino!
Bilo
namrec
kleti. Ne bom popisoval tega velikanskega hrama, pra-vega labirinta, rečem le: tako velik je, da, kdor ga ne vidi sam, ne veruje, če mu ga še tako živo opišem.
shodu le malo vinorejcev-posestoikov, atnpak vecinoma Poin je žlahnega vina, katero se jako umno kietari
bili
jsk
njaki, veliki vinski
trgov
Predno pa pričnem poročati o zborovih razpravah
snažoost je v tem podzemeljskem vinskem ,,kraljestvu
y
a
naj tudi
kratkem povem
y
f
da
k
Je
bila
t
razna kletarsk
podaj
r o d j
y
v kateri so bila
priliki tega shoda izpiranje sodov
izvrstna, in njega priprava zgle
dna.
Tu vidiš stroje za
y
tam čistslnike, tù zopet pumpe
vlj
A kar
Je
meni
bilo
cez vse
1 j u b o

itd.
e í z r e k bil tega
y
V
razni pripomočki, katere nam slavnega starčeka Leibenfrosta glede črnih naših
nost pri kletarstvu, in razna vina. Al tudi južnih vin, posebno gledé Dalmatinca, katerega
tu sem pogrešal vina iz južnih
rodnih pokraj
kih vino- on posebno dobro pozná.
Prired malo
Ko smo prišli v pogovoru na primorska vina,
I
h
bil tudi oddelek za pokušan je vina; rekel je^ skušeni vinski trgovski prvák Leibenfrost
bilo
ki so se udeležili
ske po
Mariboru bilo jih je 4krafc toliko, kakor na najo z izvrstnim svojim črnim grozdjem, katero daje
kušnj
mogočnem Dunaji. Se ve da tudi tu nisem našel kranj ske i
tali, čanom
to-le: ,,Skoda, da
pri vas ljudje tako neusmiljeno rav-
a
ske kaplj e kislo,
e , kateri bi razvajeni Dunajč da nima buketa, cvetlice itd.
vino po
Ino
izvrstne tvařme, katero je
y
črno tako, da
mi
oci-
bolj po všeči ,>unser heuri in pa ima buket, da diši po rizlingu
ki
Du naj -
e bled
tù nikdar ne moremo kaj enacega pridelati". Pravil
sina svojega v Dalmacijo,
nam
je potem, da je poslal
ne zme
se
ali
kjer je pokupil grozdje in sam s svojimi Ijudmi izdelal
katero je potem, ko je prestalo glavno vrenje,
vino
pe
7
pariran rizlingov buket
IV ^ li , U C* UiOl p KJ HiiJlU^U , UO U UiC 11 i > a I DC,	V 111 vy , ivabci U JO UU b CIU , au jO
kojemu je umetno dostavljen kemiško pre- prepeljal v svoje dunajské kleti
y
da
e ondot dobro iz-
Ne
kranjski vinorejci niso spustili v tekmovanje na dunaj ski vinski razstavi, ker kranjska, če tudi zdrava in dobra vina
bžalujem torej, da se zorelo in za kupčijo pripravno postalo. Rekei je po-
Primorska črna vina so izvrstna tvarina, katera,
tem : umno
itak nikdar ne bodo našla kupca na Dun
pripravljena, so
Iz Primorskega bilo je razstavij
ekaj isterskeg
t
nepřecení j i vo blagó. To ni vino fino za mizo ali sposobno za butelje, ono je m e-
dikamentalno vino — pravo zdravilo. Jaz do-
bivam letos sto in sto naročil iz Nemčije, Ruskega, Svedskega itd. za ,,D a 1 m a t i n ca" , katerega nemški zdravniki zapisujejo rekonvalescentom, posebno onim, ki so bolni za bledico, torej takim, katerim primanjkuje dobre krvi. Zagotovljena je bodoČnost tem vinom , in, Vi goapod — tako mi je rekel — ker ste učitelj v teh pokrajinah, učite vaše vinorejce in odprite jim oči, da bodo umeii ceniti, kar jim je Bog v tako lepi priliki
podařil/4
Da bi bili primorski vinorejci, katerim sem toliko-krat enake besede govoril, tega moža slišali, morda bi jih vendar taka beseda , izrečena od častitljivega vino-. trgovskega velikana, predramila! Slovenski primorski ♦ * vinorejci! vzemimo si k srcu te besede, ozirajmo se na
okus severnih vinopivcev, skrbimo, da spoznajo naša
črna vina, in bodočnost vaša bo srečna. Moja skrb pa bo s pripomočjo gosp. Leibenfrosta najti kredit našemu teranu, katerega bodo imenovali „zdraviino
vino".	(Dal. prih.)
Nova ovca za naše kraje — Blakfaeed-ovca
imenovana.
Ko je al. ministerstvo kmetijstva kranjski družbi kmetijski za ovčjo rej o podělilo letos 200 gold., je pri tej priliki opozorilo družbo na B 1 a k f a c e d - ovco, katero je začela dunajska kmetija&a družba vpeijavati
z veliko pohvalo. — Ker je ta ovca za Avatrijo celó nova stvar, ae noče naša kmetijska družba prenagliti s skušnjo dozdaj še malo znane novine in to tem manj,
ker Ûk viške ovce, ki jih uže več let iz Koroškega dobivamo, so hvale vredne za naše kraje.
Vendar pa tudi noče naša družba priporočane Blak-facedske ovce pozabiti in je skusila od dunajské družbe kaj več izvedeti o tej ovci , in izvedela je iz njenega poročila, ki je natisneno v ,,Verhand. und Mittheilungen
1879", to-le :
B 1 a k f acve d - ovca je gorska ovca, domá je na vi-socih gorah Š k o ci je (Schottland), kjer veliko tega blagá redijo. Izprva je bila ta ovca vsa divja, tako, da so jo lovili kakor srne in jelene. Sam vojvoda Ha-miltonski ima na svojih škotskih posestvih blizo 80.000 tacih napol divjih ovac.
Blakfaced-ovea ima ko železo trdno natoro, niti mraz niti mokrota jej ne škoduje. Mesó njeno je izvrstno dobro, ne ravno mastno , a posebno prijetnega okusa je kakor divjačioa. Volné nima fi ae , a veli&o je ima. Niti o krmi niti o strežbi,ni koéljiva. Za go-rate kraje je kakor nalašc: noge ima kratke, široke prsi, kratek vrat, jako čvrstega života je. Zato pleza na najviša mesta gorá, kjer le še kaj travice raste. Čeravno ne spada v vrato najtežjih angleških ovác, vaga vendar pitani oven poldrugo leto star, čez 300 kilogr.
Dunajska kmetijska družba je leta 1876. 4 ovne naravnost iz Skocije na Dunaj dobila in grof Schaff-gotach, predstojnik podružnice Scheibske, )ih je za rejo prevzel, in a temi ovni so jeli plemeniti domače kmetijske ovce. Kmetom izprva niso bili ti ovni všeč
zato , ker so bili prehudi, tako , da so celó pomorili 5
ovác. Sôasoma so se jih vendar privadili. Kmetje pra-vijo: „mesá si ne moremo boljega zaleti, volna njih se kaj lepo presti dá in preja je mocna kakor struna/4 Gotovo je, da so si kmetje z angleškimi ovni uže prav zeló zboljšali domače pleme.
Cena tacsga ovna, v Avstrijo pripeljanega, zanša okoli 60 gold. Septembra meseca leta 1878. se je iz-ročilo 10 ovác in 2 ovna gosp. Welspacherju, ve-likemu posestniku v Schottwien-u, ki 8 posebnim veseljem izreja to pleme in ga razširja po svoji okolici.
Kmetijska družba dunajska je ministerstvo kmetijstva prosila 1000 gold, državne podpore za nakup Biak-facedskih ovác.
Še enkrat o občni državni požarni zavaro-
v al n ici.
V dopisu od 14. avgusta t. 1. dokazal sem ob krátkém potrebo takega splošnega zavarovalnega zavoda, do katerega bi ljudstvo sploh popolno zaupanje — in to
brez daljših pomislekov — imelo. V štev. 199. „Slov. Nar." od 30. avgusta nahaja se dopis iz Notranjskega: ,,Požari pri nas in kako bi se zabranjevali", v katerem se kmalu od začetka bere: j,Sprožila se je na novo miael, o kateri je bil uže večkrat govor, mÍ3el o prisilni državni požarni zav&rovalnici. Vsakdo naj se primora zavarovati se in dotična opravila naj prevzamejo c. k. davkarije. Lepa misel, lahko izrečena, al težko izvršena!" — Ker pa gospod dopisnik te misli dalje ne razpravlja in v svojem obširnem dopisu le dokazuje in nasvete stavi, kako bi ae ogromnim požarom v okom prišlo , hočem jaz danes po svoji slabi moči dokazati, kako bi se dala ,,občna državna požarna — oziroma splošna — zavarovalnica" praktično in z malimi stroški izvesti in potem tudi upravljati.
Vaako društvo odvisno je gotovo v prvi vrsti od obilega števiia udov; kolikor več je drustvenikoVj toliko na krepkejih nogah društvo stoji, — in ob enem na poaamezne tudi toliko manjsi letni vplačevalni do-neski pripaiajo. Bolj ko so moči razcepljene, veČa ko je konkurenca, toliko težje je tudi društvu životariti, — v posledici tega pa tudi prej ali pozneje skoraj gotova ,,krida" sledi — in udeleženci —- le prevečkrat ob vse pridejo. — Znani „krah" to dosti dobro Odvitljujel
In — ako uze sedaj nekatere zavarovalnice na trd-nih nogah stojé, ker so le privatni zavodi, pri katerih je le nekaj tisoč ljudi zavarovanih, kakoršni zavodi ao pa laatnina tako imenovanih delničarjev, koliko goto-vejši in trdnejši bil bi še le splošni državni zavarovalni zavod, pri katerem bilo bi na milijone zavarovancev vdeleženib in bi država za nj porok bila! Taka splošna državna zavarovalnica bila bi prava državna bratovščina, od katere bi labko vsak državljan, kdor bil bi zavaro-van, v prizadeti mu potrebi — pomoč našel.
Marsikatera privatna zavarovalnica, akoravno ima uže skoz veliko let sera pošteno in veatno oskrbništvo,' utegue vendar-le slednjič v sleparske ia brezveatne roke priti, česar bi se pa pri splošni državni zavarovaloici
nikdar bati ne bilo.
Tak splošni državni zavod zavarovalnic ne bi samo škodo po ognji načinjeno zavaroval, nego tudi ono po toči, vodi in drugih elementarnih silah prouzročeno, kakor tudi življenje, dote in tako dalje; s tem zavodom naj bi se v poaledici združila tudi vsa druga društva , katera v prid (oziroma zavarovaoje in pomoč) kakoršnega koli interesa državljanov delujejo, na priliko, tako imenovani ;:Beamten-Verein" , učiteljska udovaka društva itd., kateremu splošnemu zavarovalnemu zavodu bi taka društva svoje dosedanje kapitale v gospodarstvo in oskrbništvo odstopila. *)
Reklo se bode morda: ustanovitev splošae državne zavarovalnice stala bi izredno veliko stroškov, davki bi se s tem uže tako v gmotnem obzira preobloženemu ljudstvu iz nova povikšali, uprava in oakrbovanje bi novih atroakov natvezilo, uradniki bi se zavoljo tega
*) Tako daleč z zavarovanjem segati, bilo bi predaleč seci in lahko bi se takému nasvetu reklo: „Das Kind mit dem Bade versckutten	Vred.
pri c. kr in drugih
davkarijah morali pomnožiti zavarovanih reči bila bi drag
y
nitev poslopij
Tako
s
O
pomislikov. A vsega tega ni se bati. Treba
draga in se več takib splo
po mojih plitvih in slabih
h dala
reč
državna zavarovalnica z najmanjsimi stroški
oživiti m v
praktič praktič
pričeti, praktič
dj
tud
izvršiti in slednjič j
krepk
voditi, pa bode vse dobro na korist d
praktično upravlj
prosim
)
stan pripraviti. Slednjič
se
naj
se še
tukaj
kak drug učen in vešč go
m
cele, v prid
pod gledé te prekoristne naprave oglasi, osobito
posameznih dežel, posameznih okrájev, posameznih
čin
y
posameznih vasi in posameznih posestniko
za
n. gosp posebne znane.
Luka Robič, deželni posla vse davkarske razmere in
9
Naj
pač ta
kateremu so uprava temeljito
y
za blagor slovenskega ljudst
varovancev.
vseskozi gorko vneti patrijot tudi v tej važni zadevi Res je, da vsaka nova naprava — oziroma družb a, hotel svojo praktično besedo reci in v prospeh preko-
bodi-si uže korístna ali pa škodljiva, stane več ali manj ristne naprave
novcev, posebno ce je
v privatnih rokah.
Pa
tukaj
voj
betv
žrtovati
je vse kaj druzega ; okoliščine so popolno ugodne; nekoliko vneme in požrtvovalnosti za splošni blagor dr-žavljanov je treba, pa se bode prekoristna naprava osnovala in v življenje spravila. Novih „Wertbheimeric" ne bilo bi potreba napravljati in kupovati, ker ima uže tako slednja davkarija najmanj po dve, v katerih bi gotovo poleg davčnega denarja tudi dovolj prostora za
Na Premu 17. septembra 1879
Matij
Rant
y
narodni učitelj
Starozgodovinske stvari.
V
zavarovalnicni denar bilo
?
upravni organi ostanejo oni
y
Spitališki tabor
in še kaj druzega.
prvih desetletiih 13. stoletja sozidal je mejni grof zadejalo, so — tiskovine — v prvi vrsti davkarske Istre Henrik, grof Andechski iz Bavarske, sv. Antona
bukvice, katere bi morale nekoliko večo obliko imeti, špital na P o c k e s r u k k e (Bocksruck) slovenski Kozji
kateri uže sedaj davčine zadeve vodijo in oskrbujejo itd. *) Kar bi v tem obziru več ali manj novih stroškov pri-
tiskovine
kot sedanje in bile bi ob enem tudi zavarovalne buk- hrb et, kateri se je menda do danes pod imenom „tavice; te morale biti bi praktično rubricirane tako, da bor" ohranil. Bil je duhovna ustanova pod nedvomno
nvc )	luuioi^ w«u	luunv/iiauc tetrvw, u e*	vumun.	iaovmu v » m ^	"vu . vj
bi prve rubrike veljale za davke, a zadnje pa za zava- meniškem 03krbovanjem, za vzdržanje tovorne poti
rovalnico v vseh obzirib. Po teh bukvicah morale bi se je iz Spitaliča čez brib v savinsko dolino vodila ter za
ki
tudi vse druge davčine tiskovine primerno vrediti
kakor
L VA KA. k • \J\J	U^v U u V Vi	KIUO V r IUU y	v^l U v; ▼ t V vi Ili« uanui	MJ^x VJ uuiv/ I u
tudi izplačevalne pôle (Ausgabs-Zahlungsbogen) stalnih poti posluževali.
sprejemo in postrežbo revnih popotnikov, ki so se te
plač vsakovrstnih uradnikov, profesorjev in ljudskih
Ta špital je bil pozneje po oglej%kem opatu An-učiteljev, katere bi poleg drugih navadnib rubrik tudi d e k s u samostanu Viktrinjemu podarjen. O tem sem uže one gledé zavarovanja obsegale. Na ta način bi se pri- več listin nabral; zadnja letnica je 1306 — 8 v Oroženu hranilo na posebnih (zavarovalnih) tiskovinah.	(Oberburg), katero sem našel o tem gradu, ali kakor
Posebnih uradnikov, oziroma posebnega opravništva ljudstvo pravi, „grajsčini
;«< *
za splošno državno zavarovalnico bi potreba ne bilo, ker	«j 1 C*rv\j UJO JO loovcociuw , xvv ocrn vjíloa, m» oouoj
v ta namen dosedanje osobje davkarij in finančnih „tabor" zove. To kaže, da se je v 15. stoletji iz raz-
Jako me je razveselilo
ko
sem ci
ital
da se sedaj
uradov popolno zadostovalo, kateremu bi se le delo gledé valin (od 1471 po turškem razdjanji) v tabor predelal.
vpisovanja in računov za nekoliko rubrik pomnožilo
kar
ime
etimologijo in zgodovino tega vgrada ,,sv. Antona
JUUJUUíiilU) »kili iajC| ^miuuiugiju iu ů^uuu t iuu iv/^u
radi izvrševali. špital" pa nam hrani sedanja fara „Spitalič
Kdor
pa
bi pa gotovo prav proti mali nagradi Gotovo se pa med tem osobjem tudi prav veliko takih hoče natančneje o tem kaj izvedeti, naj čita profesor gospodov v državi nahaja, kateri so prave ljubezni do Tangl-a „die Freien von Suneck" 1861., ali pa „Mitth.
fiir Steiermark" istega leta itd. ; tudi Valvazor pripove-
m
zavaro-
državljanov davkopiačevalcev presunjeni
valnična opravila tudi brez vsakoršne posebne nagrade duje veliko o tem špitálu ali grajščini
z veseljem izvrševali !
Kar zadeva povišek davkov
y
bi
tisti nekoliko
„Novic",
Kar se Valvazor ja tiče, rekel sem uže v 15. listu
da je bil velik poštenjak, a kritik pa ni bil,
soldov v svoje zagotovilo več placevati morali, kateri tudi topografičen preiskatelj zgodovine ne; opozoriti pa dosedaj nikjer še zavarovani niso; a onim pa, kateri so si štejem v dolžnost one, kateri samo njega kot avtorja uže sedaj pri privatnih zavodih v kakoršnem koli ob- za preiskave v rokah imajo, da naj vire pogledajo
y
iz
žiru zavarovani
y
bi
se davki, oziroma zavarovalnina
gotovo za precejšnjo število procentov znižali

a
po-
katerih je prepisaval. On sam je bil pošten zgodovinar; kar je iz listin pripovedoval, katere je on videl
magano
biio
bi
pa vsakemu zavarovancu, kojega bi gotovo
, to je
veČemu kakova nedoižna pomota ali tudi ti-
. La-
kaka po ognji (proti ognju moral bi vsakdo zavarovan skaren pogrešek; vse drugače pa je z Aventinom, biti) ali pa drugih elementarnih silab prizadeta nesreča čijem, Megiserjem, Schonlebnom itd. Ti možje so zgo-
zadela. (Razen ognja zavarovati se kemu na prosto voljo dano.)
bilo
naj
vsa-
dovinarili in pa romancovali, včasih pa prav grobe laži
svojim lahkovernim čitateljem nesramno natvezavali.
Naj prej poglejmo mesto Kranj v Vaivazorju; tam
vrženih reči , izvršila bi se v vsakem davčnem okrajů so vsi sodelavali, a vendar kdor si upa najmanjši dokaz
Kar zadeva cenitev poslopij in drugih ognju pod-
v sodelovanji enega davkarskega uradnika z županstvi za resnico navesti, da je rea bii kdaj tam „Sitz der in domačimi zapriseženimi cenilnimi možmi z malimi Markgrafen von oder zu Krainburg", dobi naslov „pre-stroski, kar bi nadomestovalo posebno cenilno komisijo, učenjaka", pač pa je bil Kamnik prestolno mesto
Se
ve
da
ko bi se te cenitve tako izvrševale , kot se mejnih grofov Istre , ker okoli leta
1090
1110 prišla
izvršujejo vcenitve zemljišč, stale bi ogromnih stroskov, je rodovina Andeks na Kranjsko, okoli leta 1144
kar bilo bi pa nepraktično in tudi popolno nepotrebno. **
pa
po dedšini v posestvo Kamnika; leta 1173 je postai
*
Uže sedaj nekateri c. k. davkarji agentstvo privatnih
fS vr UUUOI111	V	poovwt T v JUk W UL» M«^^ ^	• vy v ^ * * » v
Bertold III. mejni grof Istre, a ne „krainburžki*
yy
krajn-
zavaro valnic opravljaj o.
Pis

Rimskih starin ali gradov ljudstvo nikdar
yy
grad"
i

Splošna zavarovalnica bi tudi lože skrbtla posameznim „grajščina" ne poimenuje
d
i
ampak
gradišče
v
u
j
v
ce
pa ni ta
občinam za potrebno gasilno orodje in ustanovitev požarno- tabor v dotični legi na Kozjem hrbtu ali vsaj .blizo tovorne
gasilnih društev, kot je to privatnim zavodom mogoce.
Pis.
poti, potem pa bo stari grad „Taller-jev".
*
U
ski
„Vse,
y
kakor se bere v letopisu Matice 1870. 1. tako-le : krat kdo
kar je tam pisano pred ietnico 1226., se ne tiče
oglasil
in popÍ9a! svoj kraj , samo to bi sve
toval
y
zgodovnice mesta Kranja. Pod da je Moss bur g v „Crag no
da naj se naslov dá, kaj je obsežek , ker vsak
((
854. mi je Čisto tuje, one kraje prebere, kateri ga zanimajo , druge pa red-
tedaj
v
krajnska kokrat.
dežela" prestavljen. Od kod je dr. Klun svoje Gori-čane zvedel, to tudi je on sabo v grob vzel.
Po takém so leta 1173. Andeksi mejni grofje
Kaj pa stari gradovi iz
dnjeg
ka?
Li
stine kažej
da
ogromoo gradivo in
jih javnosti podal
t
to

Istre postali, ki se je razprosrirala daleč doli v poznejo dolgost itd., če je še vidlj
vendar ga ni nikogar, popisal kraj, velikost,
idovj
a
ne
y
vindiško marko, katero še 1. 1229. zapazimo
y
da je
za-
popadala Cirknico, Kočevje, Crnomelj in Met-
liko. odCerknice, Loža pa se v Istro raztezala,
ime bliž oj i h krajev, v kateri fari se nahajaj
Konečno omenjam na popis iz M o tni k
pravlj

itd
y I #
izvzemši
listu

adoj
II
da oni rimski kamen
bil
Notranjsko, kjer so oglejski opati gospodarili. Motniku pri eni hiši, in namreČ
v gornjem
yy
grobni kam
»
Od zdaj postala je Krajnska in Istra Andeksom toda ne v Motniku izkop
druga domovina; nosili so naslov ,,marchto Istriae" in imeli več ministerialnih gradov po Gorenjskem in Dolenjskem. Sarfenberg', katerih rodovinski grad iz ško-
fije Speier izpeljujem , ker je bil leta 1067. en Henrik
Sarfenberg od ondotv prvo kanonik v Goslarju in tega leta za speierskega škofa postuliran, bili so ministeriaíi
y
še tam ali
zdaj
da j
y
to pa mi ni znano.
France Sumi
i
Politične stvari.
Andeksov, katerim
y
Je
starodavnost ,,naredil",
Schonieben tako znamenito a se še neveščak Čudi, samo
Narodne zahteve Slovencev.
PriČetek novega
državnega
zbora se dozdeva
No
UVCi. ^v.« » «v,«*	, V**. «V/ «v,	,	~	---------------------O ~----- —---------"---
to ni prav od njega, da je listine in dokaze v grob vzel, vicara" pravi moment, da tudi one v besedo sežejo o ker drug jih tako ni nikdar videl in ne znal za nje, ko tistih zahtevah , katere dandanes zvonec nosijo v čaa-
on sam.
nikih naših. Skušali bomo se držati tište meje Kam nik je bil njih „forum Steun" in Karnek zaznamovana z napisom: „est modus in rebusu
,castrum Stain", toraj jo bila tukaj njih stolica, kaj mora in kaj more biti uže dandanes.
njih
kedar so na Krajnskem prebi váli Stain
> y
ki

to je,
y
ker
yy
»
n seiner Burg
je pač določno izraženo, da pomeni stolico

Poleg presilnih davkovskih břemen, ki tarejo ljudstva, bolí Slovence najbolj to, da vkljub 31letnemu ogla-
tem so dokazi druge tukaj zgotovljene listine po ondi šanju in vkljub jasnim postavám ne vživamo narodnih
se nahajočih Andeksih. Ko so leta 1248. Andeksi pravic in ravnopravnosti z drugimi avstrijskimi narodí.
izmrli, postal je lastnina Ulrika, kor. vojvoda po nje-
Pravi moment je tedaj zdaj, ko imamo nov dr-
govi 8oprogi Neži III. Andeški, katera ga ie podedovala. žavni zbor z većino pravičnih mož in pa novo mi-
Rodovina Andeksov je za Kranjsko jako známe- nisterstvo pred seboj, na katero se zaupljivo ozi
nita in odločilna v zgodovini. Kolikor se mi je posrećilo zasledovati njih gospodstvo in sorodstvo v Krajnski
y
ramo, da se Slovenci oglasijo za to ,
vae, kar
kar
jim gre
Za
jxjL	v	je nase in se nam mora dati, s toj ij o „Novice*
obraz nepremakljivo danes na tiatem stališči , kakor so stale
preteklih 30 let, al ločiti morajo to, kar je nemu-
ki se hočejo s krajevno zgodovino pecati, doma mogoče od tega, kar se uže jutri izpeljati ne
t
kaže se, da bo dobila
y
naša
zgodovina
enkrat drugačen
y
Za
one
mnogo spremenjen
more.
podajam tu nekatere opazke, kaj se pod to ali uno besedo razumi. „Tabor" izvira is časov Turkov, včasih je sicer navaden pregovor, al naš vzor
Tirjaj prav veliko, da vsaj nekaj dobiš"
y
to
to ni, ki v po
tudi na rimskih razvalinah ; ,.goraile
He id en grab er
a
y y
,r a k a
a
yy
y y>
cesta" kaže na staro cesto:
y >>
G v a
u
di ače" = rimski ali predriaaski grad; „Starigrad grad iz srednjega veka; „v zidovji", „v zid eh"
rimsko; „ajdna", „ajdovski zid
y )
zgodovinsko; „groblje
a
y yy
y yy
<
y
gr ad*'
pra-
âtev jemljemo današnje finančně in duševne razmere.
národ ni h zadevah je Slovencev glavna bo-lečina ta, da nimamo tega, kar nam člen 19. osnovnih državljanakih postav od 21. decembra 1867. zago-tovlja. Stavimo si pred oči ta člen, ki se od besede do
grublje'*, vkup padeno besede tako-le glasi:
zidovje, Steinhaufen, Mauerwerk aus der Rômerzeit, isto
Vsa narodna plemena v državi so enakopravna
y
in
tako „ruše
u
y yy
a
yy
mir-, „m îrj e , mâuer; „ognjišce
r u š o v I j e" ; „drtina
, mir ke",
u
kaže na gomile ; vsako pleme ima nepovredljivo pravico, svojo narodnost
a
yy
mirišce" = alte s Ge- in svoj jezik čuvati in gojiti.
s
»
Feuer-Wobn3tátte der alten
Enako prav no st vseh deŽelskih jezikov v soli, v uradi
Volker
mauer
y
>>
Posovca", „Sutna"
verschiittetea Ge- in javnem življenji priznava se od strani države.
Pristava"
Meierei der mitteialterlichen
deželah, v katerih stanuje
vec
narodnih plemen,
Schlo3ser; „Razdrto"= zerstorter Ort oder Gemáuer; naj bodo javna učilisča napravljena tako, da sevsakemu ..Stari trs", mesto, če ni zdaj več, kaže na nekdan- teh plemeu dadó potrebni pomočki za izomiko v svojem
jost
;
na priliko forum Gatenwerde
Hrvaški brod
yy
Hochwarte. včasih
y
prave šance, na priliko
jeziku
y
a da ne bode nikomur sile naučiti se katerega
druzega deželnega jezika.
Straža" — _______,
pri črnovškem mostu, iz prazgodovinske dobe ali iz	Postava ta, od Nj. veličanstva ceaarja potrjena, za-
čaaov Turkov; „Š a n ce", turake rimske, ali zid ; „turn"	gotovlja vsem narodom, tedaj tudi slovenakemu narodu,
pod- nad-= sredoveški gradić; „trn a va", „drnovo",	izrečno en a ke pravice. Postava ta priznava, da ima v
Festung, Dornstátte na starem zidovji; pravlj ce od
slovenskih deželah
v šolah, v pisarnicah uradnij
Wallburge ali Nothburge hranijo v besedi pomen ; in v javnem ži v lj e nj i slovenski jezik enako pravico mostek" se nahaja pri stavbah na koleh, na moč- kakor v nemških deželah nemški, v laških laški itd
y
y
yy
# *
yy
virji,
vas" (kaž
klošter, pod- ali nadklošter", „menišje, meniška kjer pa je vec narodnih plemen v eni deželi, naj se
a
Jy
kaj
a je nekdaj tu bilo); „ostrožno brdo" vsakerau dá prilika izuriti se v svojem jeziku
y
a
dru-
tabor; „mauta", „Col",
vaakemu lahko razumljivo, zega uciti se, naj se nihče ne 9Íli. Lepše in pravič
zabranba; „cerkvišče" = pokopahšce okoli nejae poatave menda ne moremo si želeti!
„cvingar
cerkve ali kraj nekdanje cerkve, ,,Kržišče" se nahaja
Al ta lepa postava ostala je blizo cela
na
na vzviáenih gomilah kot „Sonnengottkultuaatátte", pre pirji, to je v principu je
bila
izrečena, v d
pa-
% 9
eja nji
val, razval, „Poganek", „Poganče" od pogan
v
y yy
»
ide
ni ae vršila, in zakaj
ne?
zato, ker se člen 19. „os-
itd. in še več enakega. Veaelilo
me
>
ko
se vec-
novnih državljanskih pravic*' prišteva tistim določbam
y
f
ki
mesto im
ki se izvršujejo šelepo posebnih postavah se zato imenujejo „izvršujoče postave". Slovani smo
1867. se radovali tega zakona, ki ga je ukrenil veči- 271. 36. za besedo
d
čit
m
t
de
i
vr. 21. namesto Ka lha ut čit. Ka lh ant
,izgovarjanje" prista
- ~ ■ • ~ ~ ---" • — ».	, " • {j« j ^ «u.wui» '	i- « x. wvy. uh uvjcouu jjtti^i; ï qi j a uj *
noma liberalni nemški državni zbor, in v vsakem boji v da bi imel za oboje izgovarjanj
}i
a
isto obliko
str. 261.
str. predlog
y
za narodne pravice v šolah in uradih smo ponosno citirali str. 277. v opombi ta 19. člen, nasprotniki naši pa so se smejali, rekši: od besede do dejacja je doiga pot".
vr.
u
In
res
čit
Je
bilo
wt. „ui. vgovarj» , — ou. (? Vremja?) čitaj (?Vremê?)
tako. Zato je treba, da naši državni poslanci vzajemno čit. %có z drugimi s ovanskimi pa tudi pravičnimi nemŠkimi to-
delajo na to, da minister Taaffe s tem opra-
podej n str. 287
amesto
. lev.
i
yy
vr.
ugovarj
u
namesto
i
vr. 43. namesto %ívo(z
i
čit
varši
oni p
w	v»v,«jv	«V, v.« uíiu.u.v. *	w uvi«	SVOjem , - UA O LI . 6U1« UOO. V VI. O-10. StSlU I'U&lUZll
viči zaupanje, ki ga stavimo v njega, da se Slovanom pomen predlogov v in a; opaziti moram, da tak pomen
u
des. vr. 41. namesto: „kakor mi po svojem
po svojem prepričanji, kakor tudi mi po
na str. 261
des
v vr.
13
sem razložil
m
po
eijoniranih
takem tudi nam Slovencem pred vsem po sank- imata ta
predloga v staroslovenščioi in ruič
vse
19. izvršujočib, postavah zagotoví poro- 1 ej kot predloga: pribaviti moram
to
predlog
štvo, da smo ravnopravni z d r u z i m i a v s t r i j- u kot prefiks zloženih besedi obdržuje svoj predlogov
s kim i narodi. Ker pa s tem zabtevamo
to
i
kar
pomen na vprašanj
kam?
u
in
kje?
a
a or
4
drug
dlog U pome
ustava izreka, se pač tudi noben „ustavoverec" ne bode kot prefiks zloženih besedi ima večkrat mogel ustavljati tej zahtevi, nam pa se zaceli velika ne pa vselej tak, kakoršen kot predlog; v zloženih pred
grški
y
rana , za katero krvavimo uže toliko let.
Kako naj
o-h
ima u mnogokrat tak pomen, kakorše
cc
ae po načelu §. 19. uredijo ljudske in srednje šole privativum, lat. in, slov. ne, nemšk. un; a v zloženih
1	A	*	J	# ï 1	1 V 1 *	1	V	1	t tt	#	^ .	•	. '	.	_
na Slovenskem, o tem je kranjski deželni zbor uže to- glagolih ima u večkrat tak pomen, kakoršen lat. ab liko načrtov skleoil, da si ne bo treba več glave ubi-
mšk. ent. slov. od
Na
jati zarad izpeljave dotičnih postav, in isto tako ne o izpeljavi onega člena v uradih, bodi-si politiških, sod-niških in druzih , kjer uradniki imajo opraviti z ljudstvom slovenskim s pismi in besedo.
Ker v šolstvo spada tudi vseučilišče, za katero tudi so poslednji čas nekateri slovenski časniki svoj glas povzdignili in se je celó velika papirnata borba vnela med „Slovencem" (pro) in „Slov. Narodom" (con-tra), zato se tudi „Novice" ogniti ne morejo temu vpra-
Novice" bile prve, v katerih se je leta
ganjati bia

V
hlev

pr
vgonjatj skot v hlev
y
blag
y
tt
i
i
y
lljehatj iz goroda
,vjebatj v gorod
„Ugonjatj skot"
v
d ganja ti
tt
ji
it
pripeljati se v mesto
y
dpeljati se iz mesta"
y
n
sanju
vsaj
so
Popotne crtice.
Spisuje političen sitnež
(Dalje.)
a Mirni bi se bil rad
1848. povzdignil glas za v s e u či liš če v Ljubljani	Na Mirni bi se bil rad še mudil v kratkočasni
in to od móž, katerim se ne more očitati neprevdarnost	družbi starih in novih prijateljev, al politični opravki
mladostna. Naj jih po listu 22. „Novic" imenujemo vse,	mi tega niso dopuščali. Vljudni in vrlo domorodni go-
ki so peticijo do tadanjih deželnih stanov in mestne	spod župnik dá toraj napreči , sede k meni in peljeva
gospóske podpisali za osnovo vseučilišča v Ljubljani.	se proti gradu gospoda grofa Borbota v Rakovníku.
Profesorji so bili bogoslovskih šol, zdravniške sole in Tu nama sreča ni
mila
gospoda grofa ni bilo domá
y
pa višje gimnazije, in njim na čelu c. k. vladni svetnik od njegovega oskrbnika gosp. Biagne-ta pa zveva ža-in tadanji c, k. protomedicus dr. Sporer, in sicer ti-le : lostno novico, da je v drugi svoji grajščini Radeljci pri
f ki
da Častita rodovina
- "	»*..	V^U.UU^iiUVV^ "l • WJWViV»., * "	VM. iu •	-----------J--J~ ----O"	' ~ J- o j ----------J
Dr. Matija Juri) Sporer, Jurij Župan, Jurij Pavšek, smrtni postelji najstarejšega sina, vrlega mladenča
Urban Jerin, Franč Metelko, dr. Janez Pogacar, dr. Ja-	je potem res kmaiu umri. Ne
nez Pole, dr. Matija Leben, dr. Janez Semen, dr. Janez	tarna na grobu njegovem, tudi domovina naša mora ža-
Cuber, dr. Leopold Nataa, dr. Franc Sifter, dr. Janez	lovati po njem, ki bi jej bil, kakor preblagi oče njegov,
Nep. Biacovski , dr. Bernard vitez Pabner, dr. Janez	z dušo in teiesom udan. Pri takih okolščinah se le
Bleiweis, dr. Krist. Avg. Voigt, Janez Kersnik, dr. Karl malo mudiva v samotni grajščini pri gosp. oskrbniku Humel, dr. Viljem Unger, dr. Anton Šubert, dr. Anton potem pa jo vsi skup odrinemo proti Zajcu.
;
Jare
>
dr. Janez Nep. Kleman, Anton Pertovt.
ki
Čeravno ti gospodje, navdani tište vneme ^ m j^ i«	* v.wvujvu« ««y	mv^w»^ *	» ~
1848. prešinila vsacega , kdor ni bil na pol mrtev za Hiša njegova je ob cesti od St. Ruperta proti Mokro-
Je
Kdo je ta Zajec? Odličen narodnjak, šentrupert-ske fare velecenjeni župan, čegar beseda veliko veljá.
blagor domovine,
so v iskrenem pismu izrazili korist in »ogu, lepo, čedno posiopje.
Tam
se v8tavimo m gremo
potrebo vseučilišča v Ljubljani, vendar niso prezrli v sobo za goste ter prašamo po gospodarji. Njegova teža v in stroškov, s katerimi bi se mogla taka ve- vljudna in postojna gospá nam odgovori
da
Je
Mo-
li ka naprava ustanoviti. Ker veljá še dandanes isto, kronogu zavoljo neke pravde, katero je znani nemčur-kar se uže takrat ni malomarno na stran pustilo
■;--------j~	r*---------j~ —----------
ski zdravnik mokronoški, S aur au (recte Zavri) na-rečemo tudi danes mi: vseučilišče za Slovence v Ljub- tvezel župniku šentrupertskemu. To ni bila nič vesela
zato
ljani iL i. íoio. je iepa meja 111 za bubj ustane lepa	«« ujo, tau ui un d^ůu»!	tuv^a»» , « mu-
ideja; Bog daj, da jo vresničijo potomci po preteku dilo se mi je naprej in ker ga ni bilo do večera prica-
1Z
1848. je lepa ideja in za zdaj ostane lepa
novica zá-me
rad bi bil spoznal tega možaka
a mu-
novih 31 let !
(Kon. prih.)
9
Opomba k „jezikoslovnim opazkam1'.
Častite čitatelje prosimo popraviti sledeče tisko
pogreške in dostaviti, kar dostavljam tù
lev. vrste 21. namesto
i?
ali
<<
y
čitaj {!> ali
des. vr. 15. namesto bias s čit. b
30. in 50. namesto r
y
i
mesto W cit. mesto p e s e n j mesto mod rij
10
y
str
čit. : 247
kovati domů, sem najel si voz, da me potegne naprej dosedanja spremljevalca moja pa mi obij ubita, da bota uže vse opravila namestu mene. Poslovimo se toraj, mene potegne drug konjič naprej proti Sentjanžu.
Cesta je tù še dokaj zložna; ko pa se zavije kratko pred Mokronogom na levo, je polna klancev.
Predno se cesta zavije naravnost proti Šentjanžu. je velik prostor, na katerem s klanca zagledaš mestu
[> Oil IA ) y ——- ju V Uiia, pi OUVv/i ) JLiCt vV CJr v U I v UJ O	C4CJ ^ IUUMU ULi
str. 236. vr. podoben kraj , kajti toliko je videti tu velikanskih po
str. 235
r
des
y
y
vr. 46. na-
vr.
čit. pes nj
i
čit
m o dr ij
. spodej
str. 253. lev. vr. 19
vr. 37.
slopij
y
visokih dimnikov in lepib his. Al nad vsem tem
y
na-na-
na-
leži tihota, okna so pobita, nobenega ropota, z dimnikov
se uže dolgo ni kadilo, nikjer ni videti ljudi, nikjer fa-briškega življenja, šine na železni cesti so vse uže za-
rujovele. Pred kratkim je tu še pelo kladvo, délai meh, puhal pár, vse je mrgolelo deiavcev, a přišel je krah in vse jepodušil, veliko poslopij je ostalo nedode-lanib, drugi pa so jeli tudi že razpadati. To je bil tišti švindel, ki je povsod premoga in rude iskal, in tù je požrl veliko denarja, — sreôa le, da tujega, ne našega. Zdaj se to fabrično „mesto" ne bo več povzdignilo in ljudje pravijo, da je to dobro, ker je fabrika přivlekla tje veliko sodrge in premoženju nevarnih ljudi, ki so
pa zdaj pozgubili so.
Skoro se je uže mračilo, ko se pripeljeva v Šent-janž, ki stoji uže zeló na visokem. Ko stopim pred farovžem z vozá , pride ravno meni uže prej znani gospod župnik okoli vogla in me povabi k sebi. Tako vabilo popotnemu člověku dobro dé posebno tam, kjer nima znaocev in bi bil prisiljen , večer prebiti sam s
sabo. Pridružil se je tudi gospod kaplan in v pogovoru nam je pri kozarcu dobrega in zdravega vinca večer kmalu minul. Spal sem takotrdo, da me je še le zvon ob sedmih zbudil. Dober zvon, lep, močen glas Cis. Gospod župnik je bil med tem uže přišel od neke podružnice, kjer je maševal; ko mi jo je pokazal, je moja ponosnost na pes hojo mahoma sesedla se. In koliko diet bi si zaračunil kak okrajni glavar ali komisár za tako pot! Gospod župnik jo je storil brez diet, pa je bil vendar tako vesel, kakor da bi bil zaslužii desetak.
Z gospodom kaplanom grem ogledat cerkev. Res, prav lična je, posebno všeć bil mi je „križev pot", nikakor podoben takim, kakoršnib je po kmetih še veliko vi-deti. Delala ga je spretna in umetna roka, pa sem po-zabil poprašati, čegava. — Šentjanž je čedna vas precej na visokem, a ima vendar še viših robov na vseh krajih tako, da razgleda v dol ni pravega, pač pa je prijeten razgled po višavah v vinske goré. Vino, tù raste, je pošten in zdrav „cviček" boljše vrste. Jaz sem si gotov, da bi ga po svetu prav radi pili, vzlasti v Ljubljani rajše kakor marsikatero brozgo, ki jo Bog védi od kodi dobivajo in ki morda še na trti izrastla ni. In vendar to vino nima skoro nobene cene, ker brezvestni krčmarji po mestih in po Gorenjskem kupu-jejo raje ponarejeno, zdravju škodljivo vino od judov — krščenih in pravih — dobra, zdrava domaća kapljica pa zaostaja v kupu. Zvedel sem, da se tu dobro vino na mestu lahko dobi vedro po 4 do 5, pa še celó po 3 gold, in vendar ni kupčev. Vina so imeli še starega in novega. Naj bi se naši vinski trgovci bolj ozirali na ta kraj, bi dobili vsaj pcštenejše in cenejše blago!
Ta dan je imelo biti popoldne komisijsko pregle-dovanje konj, katere so ljudje uže zaeeli skup goniti. Al ker mi za poznanje kónj manjka vsega, kar je k temu potrebno, nisem hotel in tudi ne mogel čakaii raz-stave, in jo spremljan debelo uro daleč od gospoda kaplana odrinem proti Rade čem.
(Dalje prihodnjiČ.)
Iz Kosane 20. sept. — Ker seje v„Novicah'* mnogo
začelo govoriti o starinab, naj k temu zanimivemu predmetu dodam tudi jaz nekaj. Nad Koš a no je hřib z imenom „Gradišće". Po ljudskih pripovedkah je stal tu grad, ki ga zdaj ni več videti; mogoče, da je zi-dovje zasuto. Kakor narod pripoveduje, je bival v tem gradu pravi velikan; bil je neki tako velik, da so mu sedečemu na tem hribu noge visele doli v potok, ki iz-vira v podnožji tega hriba in se dalje vije do Košane. 2 metra od potoka izvira studenec, h kateremu se še dandanes ne upa nobena ženska, ćeš, da ob studencu sedi ovi velikan, o katerem se tudi pripoveduje, da je
bil surovež in neusmiljen tlačitelj podložnih. Od tod
toraj izvira strah in groza priprostega naroda pred tem krajem. — Na dalje naj še povem, da je peljala čez ta hrib stara vožna cesta, katera se se zdaj tu in tam
pozna. Ta ce3ta je držala sem od Reke, Bistrice in Bog vedi od kod se do mlina „Stružnik" vedno ob vodi; od tam se je nagnila čez Maiopristavske, Novo- in Starošiške vrhe, Košansko gradiš e? Kržišče,*) Cepanske hribe, Zavod, Vrh in Sterne vedno ob robu do cerkve s v. Trojice. Ta cerkvica spada pod oboino Cep an. Tukaj je moral
tudi grad biti, kajti neka 118 let stara ženska iz Čepna^ ki je umrla pred kacimi 20 leti, je pravila, da se iz mladih let spominja neke velike, z ž^le^nim omrežjem ogra-jene šterne. Ta vodojak mora biti zasut, a hribu je še dandanes ostalo ime „ca šteroah", „pod šternami" in ,,za šternami". Od tod je šla vožna in tovorna pot proti Krišci, od tod pa navkreber na goro sv. Urbana ali pa v Rem si co, ker drugod ni bilo nikar mogoče za-voljo strmin in žlebov na oběh straneh. Ta pot je šla prav mimo posute cerkvice sv. Urbana in dalje po Vremšici, dokler ni prišla pod Gebulavcem zopet v ravan. Ta cerkvica na vrhu Vremsice je zdaj razvalina preprežena z grmovjem. Tudi ta cerkev je spadala pod občtno Cepan, Iz te cerkvice bila je prenesena
podoba sv. Urbana , katera _je že zeló stara, v cerkev
sv. Trojice na Sternah nad Cepno, kjer se še dandanes vidi v altarji.
O vseh teh 3 krajih, namreč: Gradišci, sv. Trojici na ,,Šternaha in sv. Urbanu se trdi, da so nekdaj tu
stali rimski gradovi.
Ljudska pravijica vé tudi dokaj pripovedovati o „šacih", kateri so tukaj okoli zakopani. Leta 1869. smo
našli velike luknje izkopane in še celó cerkveni prag je bil ves spodkopan, kar je dokaz , da se še zdaj dobijo Jjudje, ki iščejo na ta način sreče.
Še marsikaj bi se dalo poročati o teh 3 krajih, a to naj zad o štuje. **)	Andrej Valenčič.
Iz Dolenjskega. ( Volitev županov in obcinskih sveto-
valcev) je bilo v okraji novomeškem in kocev-8 ke m uni in ta mesec mnogo. V Sentjerneji je bií gosp. Jožef Zagorec zopet za župana voljen. „Joško", kakor ga je naš vrli Kramarič v deželnem zboru ime-noval — je bil nekdaj naš domaćin , potem je šel na ptuje in se ondi zeló popekedral, kakor Tržičani pravijo; ali se je zdaj zopet vdomačil, ne vemo; škoda, če se je popolno izgubil. — Tudi v Novomestu je bila — in sicer 17. dne t. m. — volitev županstva. Da v Novomestu pod regimentom c. k. okrajnega glavarja E k e l a a kraljuje žalibog še zmerom birokracija, tega živa priča je to, da je bil pl. Lehman zopet za župana izvoljen, mož ves privrženec tišti necoški stranki? kateri je uže odkljenkalo. — V občini Knežja Lipa je bil za župana izvoljen Janez Go stel, — v občini Log Miha Rupe in v občini M o r o v e c posestnik Leon-hard M i h ič.
v
Iz Crno 111 I ja. (Oklic letosnje trgatve v cmomaljskem
okraji na Dolenjskem.) C. k. o kraj no giavarstvo je naprosilo vredništvo „Novic", naznaniti dneve, kedaj smejo posamezne občine v tem okraji trga te v pričeti? in sicer tako-le :
29. septembra občine: Radenice, Stari trg, Dol? Vrh in Tanca gora v Poljanski dolini.
1.	oktobra občine: Vinji vrh, Doblice in Creš-
novec.
2.	oktobra obcina: Dolenja Podgora.
*) Kržišče je gric, pod katerim gre predor. Pis.
*'*) Lepa hvala za zanimivo poročilo.	Vred„

oktobra občine: Božjakovo-Rozalnica, Lokvice, smemo pričakovati, da se bodo tù osnovale vodne zá
Đrašice, Ceplje, Slamnavas in Boldrež.
4. oktobra občina: Sodjivrh.
druge v smislu postave od 25. maja 1872. leta
oktobra občine: Kot, Metlika, Vinica, Planina, Telečji vrh, Radovica, Radoše, Bojanja vas ia Krasni vrh,
oktobra občina: Petrova vas in oktobra občina: Semič.
terih dozdaj na Kranjskem se nimamo.
9
ka-
Konečno so
tudi
bili predlogi za iztrebljenje Zornice, deioma Cornovega grabna in Skofelce, pa tudi za napravo od-točnega grabna blizo Tujnice sprejeti.
(Javna tombola\ v nedeljo pod m l m nebom na-Trzina 21. sept. (Zahvala.) Svojemu poročilu od pravljena, je donesla milodarnemu namenu kakih 800
z dvema do 900 gold. Ljudstva je bilo zopet zbranega v zvez-
. avgusta imam dostaviti, da so Men g brizga! nicami prvi prihiteli na pomoč z gosp. žu- dinem drevoredu in poleg njega toliko
)
panom na
čelu
in
te pomoči še goto
tako ogenj
d
gel
f
kateri
Po preisk
bil
kod
trio, vendar se
da
je vse izvršilo v lepem redu.
se je vse
ste zavarovalnici „Slavija" in pa ,,vzájemná graška" nemškega, hči kraljice angleške, ki je nekoliko časa
Cesaričinja Viktoři ja, soproga cesarjeviča
hitro
<5ali
iu
v občno zadovoljnost likvid
k
bivala v rimskih toplicah
poleg
t
in sicer prva 3160 gld. 70 kr
askega (TiiiFer) na
Za to se iima tu v imenu
9
seh
pa 2750 gld. Štajarskem , je 25. sept, s spremstvom svojim po želez-
rekuje. Ra
tak
druga
k topla zahvala iz- nici prišla v Zalog, od kodar je ša ogledat papir-
vsem dobrotnikom. kateri so darovali in i:
se zahvaljujem tudi sosedom in nico v Vevčah (Josefsthal) pod Ljubljano.
m
pogor^lcem kaj
nici, na kateri so vihrale slovenske,
papir-nemske in angleške
m z
povrne njihovo milosrčnost
žnjo na pomoč bili. Vsem naj Bog zastave, je presvitlo gospó, katera se posebno zanimiva
J
Ložar
9
Ljubljane.
Brž ko je bilo gotovo
9
župan
kdaj
86
začne državni zbor, je povabil dr. Jan. Bleiweis narodne državne in deželne poslance kranjske na 25. dne u. m. v razgovor v Ljubljano pred odhodom na Dunaj.
Gospoda grof Hohenwart in vitez Schneid sta radostno pozdravila to konferenco, ki bode dobro gradivo konfe-
za obrtnijske naprave, z nagovorom pozdravila gospá Trpinčeva, vnukinji njeoi pa ste jej poklonili krasne eopke; gospá Baumgartnerjeva, mati omenjenih mladih gospic, je potem nagovorila cesaricino v angleškem jeziku. Blaga gostinja je prijazno se zahvalila za tako
Častni sprejem. Ogledala je potem prav na drobno celo fabriko in v dvorani papirnice ste ji s kratkim nago-
vorom poklooili dve deklici v
1- V «
icni
narodni kranjski
rencam dunajskega kluba.
Segali
drobno v vse
7
kar
našo
so razgovori prav na deželo in slovenski narod teži
da
;
in se poslednjič zedinili v glavnih dveh resolucijab
9
se namreč naši narodni poslanci strinjajo s sklepi onega shoda, ki ga je grof Hohenwart 18. dne septembra sklical na Dunaj zarad or ga ni z a c ij e državozbornega
kluba, in da naše državne poslance je volja podpirati vlado, ako dejansko pokaže, da hoče pravične zahteve narodov izpolniti.
(Iz seje glavnega odbora za obdelovanje ljublj an-
obleki lepe šopke. V spomin njenega obiska jej je vodstvo papirnice izročilo nekoliko pisnega papirja in za-vitkov te fabrike.
Na novo ustanovljeni cesarski okrajni živino-zdravniški službi sta dobila gosp. Andrej Perd an, ki pride iz Voloske v Kočevje, in pa g. Ferd. Ga s pari, ki iz Poreča pride v Postojno. Na gorenjsko stran
ima menda dežela nastaviti okrajnega živinozdravnika.
Za prefekta v Alojzijevišće je přišel g. Rok Mer čun.	'
(Za gimnazijo Kranjsko), ki je bila predlanskim
točka je bilo poročilo o v prenaglici na smrt obsojena, nam z Dunaja dohajajo
skega močvirja. Konec.)
o zeml ji močvirja, kakor ga je po svojih obhodih nadepolna poročila
9
da
se
utegne
zopet oživiti.
Kakor
določil močvirski odbor. Gosp. Peruzzi je na drobno si šimo , se gledé na ietošoji naval učencev na 1 j u b-cpisal ozemlje in poročal tako-le: 5 dni je prebajalo z ljansko gimnazijo in gledé na pojemanje koce vake
sprejemajo celó učence
vladnim svetnikom pl. Fladungom vred več odbornikov gimnazije, v katero
čujte I
t
različne skupine močvirja, katerim so se večidel pridru- ,dvo- in enorazrednih ljudskih šol, bodo pričele nove
obravnave za oživljenje gimnazije kranjske.
Pl. Langer-Podgoró, poslanec vélikega po-
da
se
žili tudi dotični župani. Ta komisija je našla mora ozemlje , ki je dozdaj za močvirje (mahovje) ve-
ljalo, precej predrugačiti, to je, izpustiti marsikaka sestva v deželnem zboru, se je po zgledu Vestenecko-
zemljišča iz njega, ki so dozdaj za močvirska vel;ala, a tudi vvrstiti v mocvirsko ozemlje druga , ki dozdaj niso bila vpisana va-nj. Načelo tej novi vvrstitvi bilo pa je to-le: v mocvirsko ozemlie se morajo privzeti vsa zemljišča, ki 80 z are s mocvirna, zraven teh pa tudi
vem
odpovedal poslanstvu.
v
TO«• c .

Pa
pet nam
nemi
smrt vzela možá
nes
namestnika ne vemo
vsa unim sosedna zemljišča, katera pridejo v bolji stan potem, ko se bode močvirje na suho dejalo. Koliko oralov bode obsegalo to na novo ustanovljeno ozemlje, ne dá se uže zdaj natanjčno povedati,
?
: Gosp. ozdravstva
f
■ t

Pavel
aa tu-
■m 9 u —■—■pji
mogoče, da se potem, ko se bode razglasilo novo ozemlje, oglasi kakosnih pritožeb, katere bode deželni
ker

terem
Skale
kajšn
začetka 1850
gled ljubljanski in začasni oskrbnik vrta družb
učitelj podkovstva in živir podkovski in živinozdravski šoii od njenega
do danes. mestni živino- in meso-
kmetijake
)
po dolgi in mučni pl»učni bolezni
y
za
k
.Ie
brez
sp
P-
b
tudi v Gleichenberskib
odbor razsodil in potem še
se ustanovil ve-
1 javni popis močvirskega ozemlja. Komisija je z ve-
toplicah " zdravja iskal, 29. dne septembra, previd s sv. zakramenti za umirajoče,
se
54 let star
aeljem slišala
9
da
Če tudi nekateri posestniki nočejo,
umri
Ne
rodovina njegova tarna na grob
liub
da bi se njih posestvo vvrstilo v močvirje zavoljo dru-gačne zemlje ali posebne lege njihovega posestva (na priliko, ob kakem mlinu, ki ne bi pripustila namakanja zemljišč)
mokra, pa dozdaj ne močvirju prišteta zemljišča vvrstili
so nasproti drugi željo izrekli , da bi njih
ljenega rajncega, temuč tudi dežela naša obžalují
in po il nje rodo
ž njim izgubo izvrstnega učitelja podkovstva moćnika v boleznih, katere ozdravljati gov poklic,
poleg vsega tega pa
kreneg
ljuba
narodnjaka z dušo in telesom. Bodi veliko
V ozemlje moČvirsko
>
vedé
t
da jim doide velika korist.
prezgodaj umrlému hvaležen spomin
i
To željo so izrekli posestniki v Stari Vrhniki, mnogi
r 4 y
irv -y* \ « «r ^
\ - :: "Vtf ťjfí v \	>: ***
* v^figt«.
Na čast gosp. Benjamin Ipavicu, velecenje-
posestniki doline Pcdlipske in pa gornje Siške zarad tistih zemljišč, ki za Rožnikom ležijo. In po vsem tem nemu skladatelju slovenskih pesem, ki je v soboto iz

2 «aM
Gradca přisel v Ljubljano, je pevski zbor v čitalnici
improviziral sijajni pevski večer.
Novičar iz domaćih
tujih
dežel.
Ko smo te
doi ,,Laib.
Ztg." v roke dobili
y
ka-
tera po „Tagblattu^ poroča o pres ta vah io odsta-vah tolikih učiteljev ljudskih sol na Kranjskem smo kar strměli ; — kar cela „Volkerwanderung" je
P i r k e r j a odobril
i — celó de-
Težko pričakovani državni zbor se
zbornici gosposki
> y
katero je po nasvetu inšpektorja c. k. deželni šolski svèt. Nekateri učitelji
bili
finitivno postavljeni plače na novem mestu, da bi so se s svojo rodovino uže vdomačili,
radi pustili 50 gold, vise
Dunaja.
tedaj začne v torek, 7. doe t. m.
se bode predstavilo po cesarji imenovano predsedstvo, v zbornici poslancev pa bode starosta poslancev od njih sprejemal navadno obljubo; pri tej priliki bode dr. Rie-ger v imenu čeških narodnih poslancev zbornici izroČil
v katere izrekajo, da stopi jo s pridržkom v
le ostali na starem
9
kjer
pismo, državni zbor. Kakor
>>
Osten" iz
Pr
age poroca, je
malokate-
Rie-
dne
remu se je to posrećilo. Take hudourne preselitve niso ubozim učiteljskim rodovinam kajbodi reč, ki se ne dá
opravičiti
s plačo 50 gold, več aii manj !
Gospod Solar, e. kr. nadzornik dalmatinskih
gerjevo pismo v zeló zmernem duhu pisano t. m. odpre slovesno cesar sam državni zbor. Prestolni govor po sporočilih iz Prage izreka zadovoljnost cesar-jevo, da je državopravna stranka stopila v državni zbor in da se bode na nje želje kolikor mogoče ozir jemal
srednjih sol, se je v počitnicab po obisku svojih sorod- si izvolili nikov na Gorenskem tudi par dni mudil v Ljubljani. Velecenjeni naš rojak, ki je moral — ne vemo zakaj
Kogá bodo poslanci za predsednika zbornici
)
se uže marsikaj ugibuje. Največ glasov se
čuje za goriškega grofa Cor oni nia, stranko liberalno ,
ki
sicer
spada
v
v Zader, živi ondi
lani umakniti se iz Ljubljane povoljnih razmerah, uradovajoč v hrvatsko-srbskem in fcer z'dr. Smolko italijanskem jeziku-
narodom se je zmirom kazal pra vprav vičen; pravijo, da njega izvolitev podpirajo tudi Poljaki
ki
*
e visokočislani predsednik prvega državnega zbora 1848. leta bil in zdaj čez več let (Orglarska sola) Oecilijenega društva prične novo zopet pride v zbor, ne bilo bi nasproti ustavoverni
solsko leto 7. dne t. m. Lanski in novi učenci naj se stranki lahko prodreti.
prej oglasijo pri šolskem vodstvu.
Nesreča, o kateri smo po pomoti v predzadnjem našem listu poročali, da je zadela gosp. Koblerja, litij-
skega župaDa, se je pripetila gosp. Koblerju iz Dola. Po naključbi je ta popravek izostal v zadnjem našem
listu.
(Govejo kugo) so v Trstu zapazili na dveh volih
v klavnico pripeljanih. Kar brž pobita sta bila in vlada je ukazala vse? kar je trebs», da se zatare ta kužna bo
Meci prediogi, ki jih bode vlada izročila zbor-n'ci poslancev, boda neki prvi nova vojna, za 10 let veljavna postava, po kateri se med drugim zahteva
800.000 mož stalne armade. Hudó bode šumělo v zbor-
za katerega bode vlada zahtevala
niei pri tem predlogu,
Voj
tr
većine
posta
v obce se mora zeló
na-
predrugačiti, da se izpolnijo mnoge upravičene že rodov, pa se olajšajo tudi silni stroški, ki jih državni blagajnici prizadevajo mnogokrat prav neopravičene pen
i ?
lezen, o kateri v
prvem hipu ni znano
bilo, od kod
2 U
• y » I
viših
prišla
t
to se vé, da kakor v B
in
razsaja še zmircm ta bolezen, tako
jo imaj
Herceg tudi v
jakov gospÔ3ko zborn
poklicanih 18
h
Dal
udov, 4 dedni in 14 dosmrtnib
Večina
opoklicanib
toaciji. Ker je naša kranjska dežela v nevarnosti ok žena biti, je naša c. kr. deželna vlada nemudoma pre
gospodov pripada konservativni stranki, s katerimi pa
9 9
da nobeno govedo iz Tržaškega ne sme na
ki
povedala
Kranjsko priti brez predpisanega potnega lista, spriouje, da je živina zdrava. Ta jako potrebna prepo-ved bo veljaia tudi in še posebno za razstavo 6. dne oktobra v Postojni.
ustavoverci niso zadovolj
Baron Hay m
9
ces
9
da dobij
svojih
»manjih oprav namesti grofa Andrassy-«, u gre govorica, da bode imenovan za državneg celarja za Avstrijo in Ogersko.
je imenovan za ministra
o katerem
imeli
Iz Prage.
Državni poslanci so 23. septembra
iui&ii sejo, v «.«„v. Ravnokar nam je od c. k. deželnega predsedstva ministerstvo zarad
v kateri jim je dr. Rieger naznanil
9
da
došla Žalostna
novica, da imamo
g ove]
kug
v deželi
vioge
za
razpust deželnega
zanaŠeno brž ko ne iz Bosne po hrvatskihv živinobarantaČih
9
Bil je namreč nedavno Živinski trg v Sentvidu pr Čini, kamor se je prignalo iz različnih kraj
Z at i
tn
tu d i
iz
Hrvatskega nad 2000 goved. Tu je kupil neki kmet iz
Polj
zbora českega ni še nic gotovega obljubilo, zato bi on najraji izostal iz abora, al ker je upanje, da bode stranka a uto n o m i s to v večino imela (večino 40), zato in pa
še iz nekaterih druzih —
vzroRov je on (dr. Rieger) za to,
blizo Lit ij e par ŽivinČet, pri katerih prikazala bolezen} katero bi bil konjede ne bil eden hvala mu
zatajilf ako
uČencev naše ŽivinozdravniŠke šole kugo spoznal in to nemudoma naznanil c
Je bi
da češki poslanci gredó v državni zbor. Po kratki raz-pravi je bilo z 65 glasovi proti 5 ukrenjena sledeča re-
solucija :
9
}Zdaj
)
ko vlada Nj. veličanstva z dovoîjeajem
varovali
pravice
okrajnemu glavarstvu. Ker po postavi se prepovedó v tacih okoljŠČinali živinski sejmi in živinski shodi, mora, se
viadarjevem si v nalogo svojo šteje vseh narodov in sprijazniti vse narode, gredó tudi po slanci češki s pravnim pridržkom v državni zbor.

da prepovedana biti tudi
Postoj
t
gov ej
mogl
živme v
dne t
pr emir an] e m. Ali bode
Žitna cena
v
se
letos pozneje biti
9
ne more se uže danes v
ker se ne ve, ah je okuženo bilo več
cdi
ta
reci, ki
za
kug
O, \A>VV J KJ V/VtV/V^/lV VJ%j\JVJ t/ov WUHVKj VIUV LKj lf\AJ y (V
poginila ali zavoljo nje pobita bila. Bog daj
v Ljubljani 27. septembra 1879.
je - - -	v - . -
da ne seže ta grozna nesreća dalje po deželi spodarji, ki ste kako pazite, pazite skrbno,
9
Zato
Hektoliter: pšenice domače
gold
94 kr
uvvci*jiA,ov}gO- y goi(
ŠentviŠkem sejmu 93 kr
Živinče kupili na
ali niste z živino kupili tudi 1 7
9 gold. 93 kr
v r r
rzi 5
kuge
turšice 5 gold gold. 39 kr.
kr
80ršice 6
banaške gold.
jeemena 4 gold. 39 kr
prosa 4 gold. 20 kr
ajde 5 gold. 36 kr
ovsa 2 gold.
93 kr
Krompir 2 gold. 86 kr
100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledfiiki v Ljubljani.