40LeT KPS-% m TIT0VE6A VODSTVA ZD|1 v#^$ JIT°!EP*R03STV/ ' Jesenice — V sredo, 6. aprila, so v dvorani delavskega doma na Javorniku s slavnostno sejo občinske konference ZKS Jesenice počastili jubileje partije in Tita. Seje sta se poleg jeseniških Predvojnih revolucionarjev, predstavnikov Komunistične partije Italije iz Trbiža, predstavnikov občinskih konferenc ZK gorenjskih občin udeležila tudi Franc Leskošek-Luka in Miha Marinko. V kulturnem programu je sodeloval ženski pevski zbor Jesenice. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 27 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, 8. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Danes otvoritev kmetijskega in gozdarskega sejma Odprl ga bo republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar Kranj - Danes, 8. aprila, ob 10. un bodo v Savskem logu v Kranju odprli XVI. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Odprl ga bo republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar. Teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji Kranj — Kranjska mladina je pred kratkim pripravila teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji po svetu. V tem tednu so bili zlasti aktivni klub OZN; pa tudi mladinske in pionirske organizacije so pripravile razne predavanja. Sklepna prireditev je bila v stavbi občinske skupščine, kjer so se mladi kulturniki pripravili izbor iz književnosti Azije in Afrike. Klubi OZN pa so pripravili okroglo mizo s palestinskimi študenti, ki študirajo v Ljubljani. L. B. Na 8000. kvadratnih metrih zunanjih razstavnih površin bo na voljo velika izbira najsodobnejše opreme in strojev za kmetijstvo in gozdarstvo. To bodo predvsem stroji primerni za obdelovanje na razgibanih alpskih terenih kot so v Sloveniji pa tudi za kraje kot so v delu hrvaške Istre. Posebej velja omeniti lahko kmetijsko mehanizacijo, opremo za živinorejo, tako imenovane linije za spravilo sena in stroje ter opremo za delo v gozdu. Na 7000 kvadratnih metrih notranjih razstavnih površin pa bo razstavljeno in v prodaji blago za široko potrošnjo; predvsem za opremo stanovanj in za gradnjo. Letos na sejmu sodeluje 115 razstavljalcev, od tega prek 27 tujih, vsi skupaj pa zastopajo še prek sto domačih in tujih proizvajalcev. Novost na letošnjem sejmu pa so prireditve, s katerimi skuša Gorenjski sejem tudi vzgojno in znanstveno seznanjati obiskovalce z dosežki na področju kmetijstva in gozdarstva. Tako bodo med sejmom organizirali strokovne oglede modernih preusmerjenih kmetij z raznimi spe- Borci na Hrušici so zborovali V soboto, 2. aprila, so se na letni skupščini sestali člani krajevnega odbora ZZB NOV Hrušica. Pregledali so delo v preteklem obdobju, sprejeli nov obsežen program ter izvolili novo vodstvo in delegate za Pomoč borcem pri klimatskem zdravljenju Izvršni odbor skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in občinski odbori združenj borcev NOV gorenjskih občin predlagajo izvršnim svetom Korenjakih občin sprejem spora-*unia o zagotovitvi in razporejanju sredstev za klimatsko zdrav-Jjenje borcev NOV. Sporazum naj 01 veljal za tiste borce, ki imajo PHznano udeležbo v NOV pred r * 9. 1943. Podpisniki se obvezujejoletos združiti 290.000 din. S j*m'i sredstvi bi pomagali tistim oorcem, ki nimajo dovolj denarja *a zdravljenje oziroma bivanje v n*ravnih zdraviliščih, stroškov Pa ni mogoče pokrivati iz drugih virov. Letos bo predvidoma odšlo na zdravljenje 123 borcev z Gorenj-**e; 15 iz jeseniške, 42 iz kranjske, 31 iz radovljiške, 26 iz škofjeloške in 9 iz tržiške občine. I. S. skupščino občinskega odbora ZZB NOV Jesenice. Med drugim so se člani krajevnega odbora ZZB NOV Hrušica odločili, da bodo v prihodnje imeli v okviru odbora tudi tri komisije, in sicer komisijo za negovanje tradicij NOB, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter za šport in rekreacijo. S tem bodo lahko razširili svojo dejavnost, predvsem pa bodo lažje razdelili delo in usklajevali posamezne akcije. Obsežen program zajema tudi odkritje spominske plošče na Belem polju, kjer je bilo ustreljenih petinštirideset talcev. Predvidevajo tudi postavitev kamnov, na katerih bodo vklesana imena padlih talcev. Borci se bodo udeleževali akcij in prireditev v okviru krajevnega praznika, organizirali bodo strelsko tekmovanje, posebno skrbno pa se bodo pripravili na zbor preganjancev, ki bo na Hrušici in bo predstavljal pomembno občinsko manifestacijo. Na sobotni skupščini so borci prebrali tudi pismo, v katerem najostreje obsojajo zločine Clementa Dru-schkeja, ki je prav v tej vasi prebivalcem zadal najhujše in nepozabne rane. Pismo so poslali na občinsko sodišče v Kranju. Ob koncu so za predsednika krajevnega odbora ZZB NOV Hrušica ponovno izvolili Maksa Klinarja, Janko Robič in Joža Mur se bosta udeležila skupščine občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, za občinski zbor pa so predlagali Maksa Klinarja in Viko Robič. J. R. cializacijami kot so proizvodnja mleka, pašno-košni sistem, sadne plantaže. Ob takšnih ogledih bodo obiskovalci lahko videli uporabo sodobne mehanizacije. Razen tega bo v hali B stalna razstava, ki bo prikazala dela v gozdu. Razstavljena pa bodo tudi semena in sadike ter več vrst krompirja. Posebna predavanja in praktične demonstracije razstavljene opreme pa bodo med sejmom organizirale tudi specializirane trgovske organizacije. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure do vključno 17. aprila. A. Ž. Kurirčkova pošta potuje po Gorenjski. V ponedeljek so jo sprejeli in jo ponesli proti Kokrici učenci osnovne šole Dr. France Prešeren iz Kranja. — Foto: F. Perdan Tradicija Kokrškega odreda živi Aktivi borcev Kokrškega odreda po občinah so izvirna oblika sodelovanja in povezovanja borcev odreda — Priprave na letošnje proslave Križe — Poimenovanje šol, varstvenih ustanov in zavodov, karavl, planinskih postojank, taborniških odredov in športnih organizacij po Kokrškem odredu je pomemben prispevek k ohranjevanju borbenih tradicij odreda in narodnoosvobodilne borbe nasploh. Nič manjšega pomena pa ni sodelovanje in povezovanje borcev odreda, ki je živo že nekaj let in se vedno bolj razrašča, vanju pa se vse številnejše vključujejo tudi mladi, aktivisti in borci drugih enot. Za ohranjevanje tradicij odreda in NOB, za organizacijo pomembnejših akcij in proslav in za utrjevanje sodelovanja med borci odreda skrbi osrednji odbor na osnovi poslovnika. Nekaj popolnoma novega in izvirnega pa je nastajanjeaktivov borcev Kokrškega odreda po občinah. Prvi je popolnoma samoiniciativno nastal v Ljubljani, potem pa so sledili Kranjčani, Jeseničani in Tržičani, kmalu pa se jim utegne pridružiti še aktiv v radovljiški občini. Aktivi so nastajali sami po sebi; na pobudo posameznih borcev odreda, ki so spoznali, kako koristna so takšna neformalna srečanja, na katerih prihajajo na dan družabnost, delovanje borcev odreda, vsakdanje težave in problemi, ki so na videz težki in Zgodovinski pomen partije JESENICE - V sredo, 6. aprila, je bila v delavskem domu na Javorniku slavnostna seja občinske konference ZKS Jesenice, ki sta se je poleg nekdanjih jeseniških predvojnih revolucionarjev in komunistov udeležila tudi Miha Marinko in Franc Lesko-šek Luka. Slavnostno sejo so posvetili 40-letnici ustanovitve KPS, 40-letnici prihoda Tita na čelo partije in 85-letnici Titovega rojstva. Po kulturnem programu ženskega pevskega zbora Jesenice je o pomenu jubilejev partije in Tita spregovorila sekretarka občinske konference ZKS Marija Zupančič-Vičar. Orisala je vse pomembne naloge, ki jih je slovenska partija prevzela in opravljala od zgodovinske ustanovitve naprej, poudarila pomen deleža jeseniških predvojnih komunistov in revolucionarjev, ki so ob jeklu v tovarni kalili tudi svojo trdno zavest. Postali so s stavko kovinarjev vodilna sila, ki je na-dnlir»-rt!>i svojo borbo v revolu- ciji in iz nje zmagovito izšla. Sekretarka je spregovorila tudi o liku maršala Tita in o dragocenih vrednotah, ki jih je družbi prispeval naš veliki revolucionar, borec za mir in za svobodnejšo, bolj humano družbo. S slavnostne seje so poslali pozdravno brzojavko s čestitko centralnemu komiteju ZKS, sprejeli so pozdravno brzojavko KP Avstrije iz Beljaka, na slavnostni seji pa pozdravili delegacijo KP Italije iz Trbiža. S seje so odnesli tudi venec k delavskemu domu pri Jelenu, ki je bil pred vojno žarišče delavskega gibanja jeseniških kovinarjev. Na slavnostni seji je 95 mladim, na novo sprejetim članom spregovoril član sveta federacije Miha Marinko. Poudaril je, da je poslej njihova prva naloga zvestoba revolucionarni poti predvojnih komunistov, ki so v težkih pogojih in razmerah verovali v pravičnejši in svobodnejši svet. D. S. nerešljivi, s pomočjo nasvetov tovarišev pa je tudi njim videti konec. V delo osrednjega odbora in aktivov se vključujejo tudi predstavniki organizacij, ustanov, zavodov in društev, ki nosijo odredovo ime. Takšno delo je najuspešnejše pri ohranjevanju tradicij NOB. Kokrški odred je ustvaril organizacijo, kakršno imajo le redke druge partizanske enote. Marsikatera od njih se po odredu že zgleduje. Na zadnji seji odbora Kokrškega odreda v Križah so obravnavali priprave na letošnje proslave, na katerih bodo sodelovali borci Kokrškega odreda. Te proslave bodo na Okroglem, v Begunjah, v Strahinju in na Kališču. Slednja bo osrednja odredova proslava, združena z zborom borcev Kokrškega odreda, ki bo najverjetneje letos v Preddvoru, Sicer pa se je odbor Kokrškega odreda odločil, da bodo zbori borcev odreda odslej redno vsako leto in to vsakič v drugem kraju, saj je odred deloval od Jesenic do Kamnika. Letošnji dan odreda bo 18. junij in bo združen s pohodom na KaliSče, zbor borcev odreda pa bo v nedeljo, 19. junija. Dva pripravljalna odbora že delujeta. Prvi skrbi za organizacijo tradicionalnega pohoda na Kališče, drugi pa ima na skrbi priprave zbora borcev odreda. Zanimiva je pobuda iz Begunj oziroma radovljiške občine. Begunjsko osnovno šolo naj bi poimenovali »4. maj — dan osvoboditve Begunj«, v njej pa bo sčasoma nastala stalna razstava o nastanku in borbeni poti odreda. Takšna razstava je že v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. J. Košnjek fes««**« **J urejanje spomenikov — So podatki na spomenikih točni? — Vikendi silijo v spomeniška obeležja — 35 let Okrogelske jame — Nove zadolžitve Gorenjskega muzeja Kranj . Kako resno se je svet za razvijanje "i ohranjanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL Kranj zavzel za delo, se Je pokazalo že na njegovi prvi redni seji. Program dela, ki vključuje Muzejsko dejavnost na področju NOB in zgodovinopisje NOB, spomenike NOB in zaščitene objekte zgodovinske vrednosti NOB, kulturno dejavnost, proslave in prireditve, skrb za borce in njihove svojce ter prenašanje tradicij NOB, ima kar 113 nalog. Kot prva, najobsežnejša naloga, je varovanje, vzdrževanje in ohranjevanje spomenikov iz NOB. V občini je 148 spomenikov s področja ljudske revolucije in delavskega gibanja; to je terenskih spomenikov, grobišč in spominskih obeležij. V seznam spomenikov I. kategorije v Sloveniji sta bila iz občine Kranj vključena dva spomenika: Davovec, kraj, kjer je v boju od 21. do 24. avgusta 1942 padlo 31 borcev v drugi grupi odredov, ki so se čez Gorenjsko prebijali na Štajersko in Storžič; v lovski koči pod Storžičem je bil 4. avgusta 1941 ustanovljen Kranjski (Storžiški) bataljon, prvi partizanski bataljon v Sloveniji, (le naslednji dan so Nemci del bataljona v koči obkolili in padlo je 8 borcev. Svet meni, naj bi v I. kategorij* bilo vsaj 8 spomenikov in spominskih obeležij iz Kranjske občine; kot je bilo to določeno leta 1962. Če bi se držali prvotne določitve, bi spadali pod I. kategorijo spomenikov tudi Bistrica in Kokra (obe vasi sta bili poleti 1944 požgani), Jamnik (pož-gan februarja 1944, Kranjske tekstilne tovarne zaradi svoje velike tekstilne stavke, Okrogelska jama — junaški boj in smrt 13 borcev Kokrškega odreda aprila 1942, Rovt nad Zabnico, kjer je padel Stane Žagar, in Udenboršt, kjer so Nemci v bojih 14. in 15. septembra 1942 uničili II. bataljon Kokrškega odreda. Svet je imenoval tudi posebno 5-člansko komisijo, ki bo urejala stvari glede kategorizacije spomenikov. Akcijo bo vodil Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Poseben problem so tudi zemljišča, na katerih stoje spomeniki NOB. Nekatera so že last splošnega ljudskega premoženja, večina pa stoje še na privatnih zemljiščih. Zato se dogaja, in to niti ne tako redko, da se v neposredni bližini grobišč in spominskih obeležij grade vikendi. Zavod za spomeniško varstvo naj bi pripravil predlog zemljišč oz. seznam le-teh in poskrbel za vpis zemljišč v zemljiško knjigo. Leta 1975 je s to akcijo že začel kranjski občinski odbor ZB NOV, vendar je delo nekako zamrlo. Zdaj naj bi bila ta ureditev tudi naloga Občinskega odbora ZB NOV in krajevnih organizacij ZB NOV. Ker pa so spomeniki iz NOB in naše delavske revolucije skrb vseh nas, bi bilo financiranje pravilno le z družbenim dogovorom. Zavod za spomeniško varstvo bo že do naslednje seje sveta pripravil osnutek takega sporazuma. Člani sveta, aktivni borci iz NOB so dali tudi nekaj predlogov okrog sedanjih spomenikov in popravkov okrog njih. Tako je predlagano, da bi Vodopivčevo ploščo na Kališču, ki je zdaj pritrjena na skali, kjer je nihče ne vidi, prestavili na vidno mesto na sedlu. Ugotavljajo tudi, da so na ploščah napisani tudi napačni podatki: tako je ugotovljeno, da so datumi ali število padlih dostikrat napačni. Mnenje sveta je, naj stara, razpadla obeležja zamenjamo z novimi, in najti je treba tudi nove likovne rešitve. Označi pa naj se, kdaj je bilo na tem mestu postavljeno prvo obeležje. Vsekakor je treba 2aČeti s preverjanjem podatkov in Popraviti, kar se še da. Zato se je treba tesno povezati z borci iz krajevnih organizacij ZB NOV. Da bi Zavod za spomeniško vat-8tvo, ki bo nosil levji delež v teh akcijah, zmogel vse to zahtevno delo, svet predlaga Kulturni skupnosti Kranj, da bi v II. polletju letos, najkasnjeje pa v začetku leta 1978, odpre v ta namen še eno ustrezno delovno mesto. Pred nami je praznovanje 35-letnice Okrogelske jame. Za to priliko je treba pripraviti še posebno slovesno prosavo, kajti vrednote trinajstih borcev, ki so se dva dni upirali, vztrajali, ko so vedeli, da je njihov položaj brezupen, peli inter-nacionalo in ob koncu sklenili, da se nihče ne bo pustil ujeti, so skoraj brez primere in njihov lik bi bilo treba še posebej oživeti. Na proslavo pa ne povabiti le osnovnih šol, temveč tudi srednje šole in delavce iz delovnih organizacij. Da bi herojstvo trinajsterice iz Okrogelske jame poznali prav vsi naši šolarji, je predlog, naj SAVA film izdela primeren film o Okrogelski jami, ki naj postane del učnih programov na osnovnih šolah po celi Sloveniji. Prav zaradi posebno pomembnih akcij letošnjega leta — 40-letnica KPS — naj Gorenjski muzej v Kranju pripravi svoj program dela. Pohiteti je namreč treba z zbiranjem podatkov o predvojnih komunistih, borcih, aktivistih, kajti iz dneva v dan je manj živih prič naše težke, a slavne preteklosti. Za nekaj let naj muzej svoje delo preusmeri predvsem na zgodovino NOB in ZKJ. D. Dolenc Gorenjsko planinstvo trdneje povezano Kranj — V torek, 5. aprila, se je v Kranju sestala skupščina Gorenjskih planinskih društev, ki se jo je udeležil tudi tajnik Planinske zveze Slovenije Janez Kmet. Na skupščini so soglašali z ustanovitvijo predsedstva gorenjskih Planinskih društev, ki ga je na osnovi predhodnih razprav po društvih predlagala koordinacijska komisija delegatov društev z Gorenjske. Delegati so potrdili pravila delovanja predsedstva, ki ga sestavljajo delegati iz vseh gorenjskih občin. Jeseniško planinstvo zastopa v predsedstvu Marjan Beg, kranjsko Franci Ekar, radovljiško Miha Finžgar, škofjeloško Slavko Hribar in tržiško Janko Lončar. Tajnik Planinske zveze Slovenije Janez Kmet je v nagovoru poudaril, da je to doslej najizvirnejša oblika povezovanja planinstva v določeni pokrajini in poskus usklajenega delovanja Planinskih društev. Takšno organiziranje planinstva omogoča uveljavitev predlogov društev in preko njih vsega članstva. Nova organiziranost gorenjskega planinstva je tudi v skladu z novim zakonom o društvih. Skupščina je zadolžila novo predsedstvo za konkretne naloge. Prva je dogovor s predsedstvom skupščine gorenjskih občin o pomenu in vlogi planinske organizacije na Gorenjskem. V vseh gorenjskih občinah namreč položaj planinstva pa ni enako vrednoten. Druga naloga predsedstva bo dogovor s Planinsko zvezo Slovenije o reševanju problematike planinske gospodarske dejavnosti. Gorenjska društva imajo na skrbi veliko planinskih postojank, ki jih morajo večinoma sama vzdrževati, čeprav so obiskovalci tudi iz drugih krajev. Zato bodo morali sčasoma tudi drugi predeli več prispevati za to. Tretje področje, kjer bo nujna akcija predsedstva go-enjskih PD, so oskrbniki in osebje po planinskih domovih. Urediti in izenačiti bo treba njihovo nagrajevanje, izoblikovati merila zanj in določiti, kakšne kadrovske potrebe imajo postojanke. Tudi o odpravah v tuja gorstva se kaže na Gorenjskem skupno dogovarjati in ne vsaka občina ali celo društvo zase. Neusklajenost na tem področju povzroča številne probleme. Nalogi predsedstva sta tudi sodelovanje s Planinskim vestnikom, kjer mora biti Gorenjska bolj zastopana, in reševanje problematike članstva. J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 1. samostojnega prodajalca kmetijske mehanizacije v OE Konsignacije za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ -TOZD AGROMEHANIKA v ustanavljanju 2. skupinovodje v proizvodnji kmetijskih strojev 3. dveh delavcev v skladišču in proizvodnji kmetijskih strojev za TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF 4. laboranta Poleg z zakonom predpisanih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: kmetijski tehnik, z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu — prodaja traktorjev in kmetijskih strojev. Poznavanje kmetijske mehanizacije, smisel za komuniciranje, vljudnost in lepo obnašanje. Občasno delo na sejmih; pod 2.: VK delavec kovinske stroke, izpit iz varstva pri delu, najmanj 3-letne delovne izkušnje na podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije; pod 3.: nepriučen delavec; pod 4.: kmetijski tehnik z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem delu, natančnost pri delu, dvoizmensko delo. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo, od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 15 dni od objave. SIMBOL ZA CENENI NAKUP Hlačne nogavice ležalniki TIMEX — ura z enoletno garancijo od VITA margarina 250 gr BENCO kakao instant 400 gr prava kava 1000 gr 6,90 sch 189, — sch 280, — sch dalje • 6,50 sch 18,90 sch 99,80 sch Na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju tudi MERC ATOR v hali C in pred halo B. Stanovanjsko pohištvo priznanih tovarn Meblo, Brest, Marles, DIP Otočac, Vrbas Banja Luka, Gaj Podravska Slatina, ZLIT, gospodinjski stroji, preproge, lestenci vse to si lahko ogledate in nabavite v MERCATORJEVEM paviljonu v hali C ob dobro založenem bifeju z MERC ATOR kavo, pijačami, jestvinami in slaščicami. Mercator Pred halo C in B pa razstavlja MERCATOR stavbno pohištvo, motorje, kolesa, mopede, kosilnice, motorne žage, kmetijske stroje in priključke tovarne M u ta iz Gorenja, peči za centralno kurjavo, samo-kolnice in betonske mešalce. Tovarna kos in srpov iz Tržiča pa razstavlja in prodaja njihove priznane proizvode. Ugodnosti nakupa v paviljonu MERCATORJA: — sejemske cene — solidna postrežba — dostava na dom — prodaja na potrošniški kredit do 3 milijone S din, brez porokov in 10 % pologom. Delo je steklo Škofja Loka, 6. aprila — Po precejšnjem mrtvilu v delu organizacije ZSMS, je delo v zadnjem času spet steklo. Na sredini seji predsedstva OK so pregledali delo komisij, ki so jih imenovali pri občinski konferenci z nalogo, da vsaka na svojem področju poživi dejavnost. Ugotovili'so, da je večina komisij že pripravila program dela, ostale pa jih bodo do konca tega tedna. Prešli pa so tudi že h konkretnim akcijam. Komisija za medobčinsko sodelovanje in mednarodne odnose bo ta mesec imela tri dni v gosteh delegacijo mladine iz Smederevske Palanke. Predstavili jim bodo Škofjo Loko, Dražgoše in druge kraje v škofjeloški občini, pripravili bodo tudi športna srečanja in kulturne prireditve. Kulturno-športna komisija bo takoj izdelala koledar prireditev ob praznovanju meseca mladosti, Titovega rojstnega dne, 40-letnice KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije. Osnovne organizacije ZSMS so že izdelale programe praznovanj, komisija pa jih bo uskladila in sestavila občinski program. Komisija za LO in družbeno samozaščito bo konec tedna pripravila zbor pohodne mladinske brigade na osnovni šoli Podlubnik. Namen tega srečanja je sestava programa dela pohodne enote in seznanitev članov enote z novo organizacijo. Na seji predsedstva so tudi sklenili, da bodo tudi v Škofji Loki ustanovili organizacijo glasbene mladine. Da bi delo takoj steklo, so na seji imenovali pripravljalni odbor, ki bo že danes imel prvo sejo. Dogovorili so se tudi za merila v tekmovanju za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v združenem delu in v krajevni skupnosti. Tekmovanje organizira republiška konferenca ZSMS in naj bi se vanj vključile vse osnovne organizacije v občini. Letošnja štafeta mladosti ne bo šla skozi Škofjo Loko. Zato bodo pripravili dve lokalni štafeti. Potovali bosta po Poljanski in Selški dolini in se združili v Škofji Loki, kjer bo tud osrednja občinska proslava ob spre jemu štafete. Potem se bosta štafeti priključili zvezni. L. B. r "Kometter FERLACH-NEBEN D E R K l R C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Gorenjska o svojem jutri Gorenjska za zdaj še nima ustreznega dokumenta o opredelitvi srednjeročnih ciljev gospodarskega razvoja; obstajajo sicer občinski koncepti razvoja, ki pa medsebojno niso povezani in usklajeni, čeprav bi bil morda že čas za to, saj ima Gorenjska končno že sprejet srednjeročni razvoj bančništva. Da je potrebno presojati nadaljnji družbenoekonomski razvoj že kaj kmalu, se skupščina gorenjskih občin jasno zaveda in je zato naročila analizo gospodarjenja s posebnim ozirom na politiko zaposlovanja. Vendar je skupščina, ko je razpravljala o analizi, ugotovila, da je področje zaposlovanja pač le del v mozaiku mnogih, s katerih je treba presojati možnosti jutrišnjega razvoja. Vsekakor se za regijo odpira ob predvidevanjih, da bo v naslednjih petih letih ob umirjenejšem zaposlovanju okoli 2-odstotne stopnje na leto, kar pomeni 7000 delavcev, ter ob investicijah okoli 12 milijard novih din, vrsta vprašanj; od usmerjanja investicij v ustrezne panoge in takšnega njihovega povezovanja v regiji in izven nje, da se bo ekonomska moč tega področja krepila, do ustreznega kadrovskega sestava, ki naj jo zagotavlja ob potrebah gospodarstva ustrezna štipendijska politika in usmerjeno izobraževanje. Ta vprašanja jutrišnje politike bodo morala priti na dnevni red prej ali slej celovitejše pripravljena in oblikovana s teme ljnimi sestavinami bodočega družbenoekonomskega razvoja. L. M. Izboljšati poslovne rezultate Kranj — Iz zaključnih računov kranjskih gospodarskih organizacij zdruŽenga dela, ki jih je obravnaval komite OK ZKS Kranj na ponedeljkovi seji, je bilo razbrati, da se je družbeni proizvod preteklo leto povečal za 18% v primerjavi z letom poprej. Kljub temu gospodarstvu ni ostalo dosti sredstev za investicije oziroma za takoimenovano razširjeno reprodukcijo. Od celotnega dohodka 14,4 milijarde dinarjev so, poenostavljeno povedano, znašali materialni stroški 11,6 milijarde ter dohodek 2,8 milijarde dinarjev. Za osebne dohodke je bilo izplačanih 1,9 milijarde, prispevki samoupravnim interesnim skupnostim s področja gospodarstva so znašali 23 milijonov, s področja negospodarstva 141 milijonov, prispevki stanovanjski skupnosti pa 41 milijonov dinarjev. Skladi v organizacijah združenega dela so se v primerjavi z letom 1975 zmanjšali, kar neposredno vpliva na bistveno zmanjšano reprodukcijsko sposobnost kranjskega gospodarstva. To pa na drugi strani pomeni tudi zaostajanje v razvoju, tehnologiji, konkurenčni sposobnosti, posebno na zunanjih trgih, saj je znano, da so zmogljivosti večine kranjskih podjetij prevelike za jugoslovanski trg. Stabilizacijska politika pa od naših podjetij zahteva uravnovešeno zunanjetrgovinsko bilanco. Trenutno stanje ni niti malo rožnato, saj kranjska podjetja z izvozom pokrivajo le 82 odstotkov uvoza. In še nekaj zanimivih podatkov, o katerih bi veljalo razmisliti: samo za obresti na kredite je kranjsko gospodarstvo lani izplačalo bankam 271 milijonov, 25 milijonov za bolezenske dopuste do 30 dni, 56 milijonov za sodne stroške (sodni spori!) in 278 milijonov za druge izredne izdatke. Nekaj organizacij združenega dela je poslovno leto končalo z izgubami, ki znašajo skupaj 108 milijonov dinarjev. Člani komiteja OK ZKS Kranj so sklenili, da morajo vse organizacije združenega dela, ki so preteklo leto zaključile z izgubo ali pa so poslovale na meji rentabilnosti in je bil ostanek dohodka nižji od 2 odstotkov, izdelati sanacijske programe. Ostale OZD pa morajo pripraviti stabilizacijske načrte, da bi se gospodarjenje letos izboljšalo. Ljubljanska banka bo preučila možnosti za preusmeritev kratkoročnih kreditov v srednjeročne ter možnosti za spremembo obrestne mere za kredite. Glede politike nagrajevanja naj bi se občinski sindikalni svet zavzel za uresničevanje določila »nagrajevanje po delu«. Pohvaljene so bile osnovne organizacije ZK, predavatelji in vodstvo politične šole komiteja (A in B program), ki jo je organizirala DU Tomo Brejc, vodila pa Ivanka Šuli-goj. Osnovne organizacije naj bi absolvente šole vključile v politično življenje in jim dodelile primerne dolžnosti, da bi lahko v celoti izkoristili pridobljeno znanje. I. S. Lepenka uspešno premaguje težave Tržič - Tržiška Lepenka, ki je temeljna organizacija združenega dela Kartonažne tovarne iz Ljubljane, se je lani znašla v precejšnjih težavah, ki jih letos na osnovi sanacijskega programa uspešno premaguje. Pri tem imata največje zasluge prizadevnost 133-članskega delovnega kolektiva, ki se je februarja zavezal, da bo za sanacijo delal dodatne tri dni, in osrednja organizacija združenega dela Kartonažna tovarna iz Ljubljane, ki ima značaj neomejene solidarne organizacije. Slednje se je pokazalo še kako koristno, saj so štiri temeljne organizacije združenega dela Logatec, Rakek, Pako Ljubljana in Kartonažna iz Ljubljane pokrile v celoti lansko izgubo, odpisale dolgove, ki jih je tržiška Lepenka imela, razen tega pa prispevale sredstva za oblikovanje sklada skupne porabe. Še posebno ugodno za Lepenko pa je, da tega denarja ne bo dolžna vrniti. V sanacijskem obdobju skrbi za poslovanje tržiške temeljne organizacije združenega dela sanacijska uprava, v kateri so delegati Lepenke, treh drugih temeljnih organizacij združenega dela Kartonažne tovarne iz Ljubljane in izvršnega sveta tržiške občinske skupščine, ki odgovorno pomaga Lepenki iz težav. Kartonažna tovarna iz Ljubljane se zavzema za ureditev položaja v Lepenki. Tudi precejšnje investicije načrtuje, vendar bodo le-te uresničene takrat, ko bodo sedanje težave premagane in ko bo vsestransko ocenjena upravičenost novih vlaganj. Škoda bi bila, če bi se kasneje namembnost investicij pokazala kot neprimerna. Letos namerava tržiška Lepenka v okviru investicijskega programa končno ugotoviti zahte- NA DELOVNEM MESTU vam inšpekcijskih služb in urediti sporne zadeve, ki niso v skladu s predpisi. Mednje sodi ureditev čistilnih naprav za odpadne vode, kotlarne, garderob s sanitarijami in skladišča vnetljivih snovi. Osebni dohodki so za zdaj na ravni leta 1976. Lepenka je številne kadrovske in proizvodne težave že odstranila. V primerjavi z lanskim januarjem in februarjem se je v letošnjem enakem obdobju poraba živega dela zmanjšala za 13- odstotkov ali za okrog 2500 ur, proizvodnja pa se je povečala za 55 ton! Težave se kljub temu še pojavljajo, vendar realizacija, proizvodnja in produktivnost vztrajno naraščajo, kar je za kolektiv še posebno obetavno. Zboljšal se je tudi družbenopolitični položaj v kolektivu in utrdilo sodelovanje s Kartonažno tovarno iz Ljubljane in organi tržiške občinske skupščine. Precejšnja škoda za tržiško gospodarstvo bi bila, če se položaj v Lepenki ne bi obrnil na bolje. Z gospodarsko močno Lepenko bo precej pridobila tudi slovenska papirna industrija, saj je Lepenka znan proizvajalec bristol sive lepenke in lepenke različnih debelin, toaletnega papirja in polnatrium papirja različnih gramatur, razen tega pa prihajajo s.Slapu pri Tržiču, kjer so obrati Lepenke, tudi papirji različnih formatov in na posebne dimenzije zrezana lepenka. Glavni dobavitelji surovin, med katerimi les zgublja veljavo, so ostale temeljne organizacije združenega dela Kartonažne tovarne iz Ljubljane, Unija papir servis in Dinos. Za oplemenitenje papirja pa je najdragocenejša surovina celuloza iz Goričan pri Medvodah. J. Košnjek KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj, TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Cesta JLA 2, tel. 24-871 in 25-061 Na Gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 1 7. aprila razstavljamo 1111 j 11111 iTrm uiiiiMiiiMin — kombajne za krompir (najnovejše izvedbe) — nakladalec gnoja z vilami in lopato UGODNOST - MOŽNOST DINARSKEGA PLAČILA pnspuali traktorji: 21, 26 in 30 KM ter 33 KM (novost) motokultivatorji: 8, 10 in 14 KM z diesel ali bencinskim motorjem Nadomestilo za škodo ob lanski suši KRANJ — Izvršni svet skupščine občine Kranj je na torkovi seji sklenil, da se iz rezervnega sklada odobri 200.000 din za kritje škode, ki je nastala zaradi lanske suše. Nadomestilo bodo dobili tisti zasebni kmetijski proizvajalci, ki so lani oddali mlekarni nad 10.000 litrov mleka. Škodni znesek se bo določil glede na količino oddanega mleka, in sicer 0,033542 din za liter. Kmetijski proizvajalci bodo dobili odškodnino v obliki regresiranih močnih krmil, ki nadomeščajo manjkajočo naravno krmo. Spisek kmetijskih proizvajalcev, ki so oddali nad 10.000 litrov mleka, je že sestavljen. KZ Sloga bo dobila 89.480 din, KZ Naklo 47.010 din in KZ Cerklje 63.510 din. I. s. Veselina Mam iz Kranja je srednja medicinska sestra po poklicu, zaposlena pa je nekaj manj kot 19 let na otoloftkem oddelku jeseniške bolnišnice. »Pravzaprav nisem hotela v zdravstvo, veselil me je poklic telovadne učiteljice. Toda pred 20 leti v Sloveniji se ni bilo takšne sole, iz Lendave bi morala naravnost v Beograd; pa so starši rekli ne. Tako me je pot zanesla na Gorenjsko, kjer sem kar ostala, imam družino in zaposlitev v Kranju. Šolala sem se na Golniku -za bolničarko in prvo delovno mesto sem dobila na otoloftkem oddelku, ki se je prav tedaj v ZD Kranj preselil iz starih prostorov. Seveda sem hotela v poklicu tudi napredovati do medicinske seetre in to mi je tudi uspelo, vendar imam le interno priznano kvalifikacijo; potem ko sem naredila enoletno lolo se na Jesenicah. V našem poklicu je le tako, da zmanjkuje tudi časa za izobraŽevanje, posebno fle zato, ker je delo v turnusu, tu so ie dodatno k temu delu dežurstva, pa nadomeščanje, tako da redno šolanje kot je možno morda v drugih poklicih, zaradi načina dela v zdravstvu povzroča nemalo težav,« pripoveduje Marnova, ki pa kljub temu verjame, da se da z dobro voljo prekopati tudi čez take težave in misli na nadaljnje izobraževanje v svojem poklicu nikakor Se ni opustila. »Zdaj sem kar zadovoljna,« pravi, »čeprav je ta poklic naporen. Ne predstavljam si, da bo v zdravstvu kdaj nočno delo za ženske odpravljeno, saj to delo terja neprestano prisotnost pri bolnikih. Na našem oddelku je trideset postelj, bolnikov pa imamo včasih tudi MEDICINSKA MARN SESTRA VESELINA več; najraje delam pri otrocih, včasih imamo komaj nekaj mesecev stare dojenčke, so pa seveda tudi odrasli bolniki. Najbolj neprijetna stran našega poklica je morda prav v tem, da služba zahteva svoje ne glede na nedelje, praznike. Posebno dolgo je dežurstvo, ki se začne v soboto popoldne in traja do ponedeljka zjutraj.« Družinsko življenje je ob tako razporejenem delavniku seveda lahko postavljeno v drugi plan, vendar pa ima Marnova, kot pravi, dokajSnjo srečo, saj je mož tudi zaposlen v zdravstvu. Tako oba gledata, da sta na primer dežurna na iste nedelje, proste nedelje pa seveda preživita skupaj s 14-letnim sinom. Od napornega delovnika pa si Marnova odpočiva ob gospodinjskem delu, v veliko veselje pa ji je pletenje in zadnje čase Se vrtenje volana, saj ji je uspelo narediti vozniški izpit. »Poleti bom imela že 19 let delovne dobe v zdravstvu in mislim, da bom tu tudi ostala; čeprav včasih ni najbolj lahko v tem poklicu. Trenutno nas vse zaposlene na tem oddelku teži negotova bodočnost, saj se menijo o preselitvi oddelka k matični bolnišnici na Jesenice. To pa seveda potegne za seboj tudi vrsto problemov osebja; marsikatera se ni pripravljena tako daleč voziti v službo, posebno starejše bi se na to teže navadile. Tudi le pri nas interno priznana kvalifikacija bi marsikateri zaposleni delavki otežila zaposlitev drugje. Najhujša je ta negotovost, ko pa bomo vedeli določneje, kje bo v bodoče otološki oddelek ali v Kranju ali na Jesenicah, ali kje drugje, se bo verjetno marsikatera zdravstvena delavka odločila še za študij, vsaj zase lahko tako rečem«, je zatrdila Veselina Marn. I.. M IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA OD 21. MARCA DO 31. APRILA 1977 SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO SALON POHIŠTVA KRANJ PRIMSKOVO ODPRTO od 7 do 19 ure sobota od 7. do 13. ure Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila r- Odprto pismo Mastni Kompasov grižljaj? i Spoštovani turistični delavci Kranjske gore! Pišem vam zato, ker mi, trdi buči pa taki, niti po petnajstih pogovorih z raznimi predstavniki družbenega in političnega življenja še malo ni jasno, kako, predvsem pa zakaj ste se tako skrivnostno borili za tisto novo »kvaliteto« kranjskogorskega turizma, kot sami imenujete svojo samovoljno odločitev o najemu gospodarske dejavnosti turističnega društva Kranjska gora. Pismo ni zalepljeno zato, ker želim odkrite ocene tudi od vseh tistih, ki ste jih vi prezrli v tej dirki za novo »kvaliteto«. Načrtovali ste jo in jo žal prvega aprila (pa bi bila lahko prav dobra prvoaprilska šala!) uresničili, daleč od občanov, daleč celo od družbenopolitičnih organov in organizacij občine. Dovolite torej, da ob nekaterih nespornih ugotovitvah, ki ste jih navrgli sami, razmišljam malce drugače kot vi in da si upam spregovoriti ne le o vaši, ampak tudi o naši Kranjski gori. Turistično društvo šteje dobrih sedemdeset let uspešnega dela krajanov-amaterjev in tudi profesionalcev, razpolaga s kar precejšnjim premoženjem, med turisti pa uživa nesporno precejšen ugled. Pa je izšel zakon o društvih, ki ste ga na izrednem občnem zboru decembra lani enostransko razlagali tako, da zakon društvom ne dovoljuje več gospodarske dejavnosti (napačno: dovoljuje, če gospodarska dejavnost ni osnovna dejavnost društva). Na tem zboru (se kujam, veste, ker ni bilo »zunanjih« vabil) so člani pooblastili upravni odbor, da poišče najbolj ustreznega ponudnika za prevzem ali najem gospodarske dejavnosti društva. Kakopak, turistično društvo bi še vedno bilo in po vašem tudi bo (po moje bo brez cvenka in kadra tam nekje nad Vitrancem poplesavalo), le enajst redno zaposlenih delavcev, do zdaj skrajno nesamoupravno organiziranih, bi sprejela v redno delovno razmerje Kompas ali Gorenjka, z njim vred pa bi šlo v najem najboljšemu ponudniku tudi premoženje, gospodarska dejavnost. Tako seje začel vaš interni boj, kije izključeval vso nepotrebno javnost, boj, iz katerega je pomahal z zastavo zmagoslavja Kompas. Saj so se delavci zanj odločili; pravite vi. Kdaj pa je ponovno sklepal občni zbor, kdaj pa društvo; vam očitam jaz. Društvo niste le vi, delavci in upravni odbor, društvo so vsi ostali, če so vam že Širše organizacije in organi v občini tudi ob tako pomembnih novih »kvalitetah« nadležni. Iz te interne bitke (kdo da več?) se je izcimila le skromna pogodba nekaj točk, da gospodarsko dejavnost z delavci vred prevzame Kompas. Meni niste mogli pokazati ne končnega sklepa ne zapisnika in ne sporazuma o delitvi pristojnosti itd. V Kompas naj torej odkoraka na ustrezna delovna mesta vseh enajst zaposlenih, premoženje pa se,, pravi predsednik društva »da začasno v najem, v roku šestih mesecev pa se bo odločilo o osnovnih sredstvih«. Postopek pa tak, vreden zanimanja pravobranilca! Postopek, po katerem se je deloma premoženje v ponedeljek z vso ihto in vnemo že selilo; v torek popoldne pa, spet pred mojimi očmi, razdeljevale kopije pogodbe. Pa ne delavcem, ki s tisto bedno pogodbo itak nimajo kaj početi, ampak predstavnikoma Kompasa, ki obljublja poleg krasne turistične poslovalnice še bolj krasno novo stavbo in nasploh se misli strahotno poboljšati, posebno, kadar bo šlo za probleme kraja. Se bo pa res moral zagnati iz sedanje pasivnosti in ignorance, kajti na vseh sejah, tudi za tisk, so ga vedno omenjali kot organizacijo, ki se družbeno in politično v kraju ne vključuje. Gorim pa tudi od nestrpnosti, da ob Kompasovem sanacijskem programu zdaj, zdaj ugledam obljubljeno lopato obljubljene novogradnje. Razen tega: kdo in kdaj je v tozdih Kompasa sklepal o najemu Turističnega društva? Razen tega: zakaj vam je ta »kvaliteta« tako zrasla k srcu, da po enostranski interpretaciji zakona sploh nočete slišati o morebitni drugačni reorganizaciji: o delovni skupnosti društva, o delovni organizaciji posebne vrste? Kaj bi tvezili o tem, da je nesamoupravno organizirano društvo (ali je bil prevelik napor, da bi se že prej ustrezno organiziralo?) ob koncu leta beležilo nekaj izgube? Izgube v Kranjski gori so utrujajoča stvar, še posebno, ker so se ponekod povzpele še krepko čez milijardo, zato o njih ne bi govorili. Najvažnejše za nas, ki se hočete ali nočete vtikamo v Kranjsko goro, je predvsem vprašanje: kaj je s tem vašim korakom Kranjska gora pridobila? Za vsemi vrati, razen seveda za vašimi, so zmigovali z rameni, bolj razmišljajoči so govorili o komercialnih in drugih interesih. Vi zatrjujete: novo, sodobno turistično poslovalnico, ki bo gostu dala od avionske karte za Afriko tudi vozovnico za parnik po Jadranu, bolj usposobljeno službo, po kateri po vašem noč in dan vzdihuje in se joka (z vsem drugim najbrž nadvse zadovoljen) kranjskogorski gost. Vsekakor bi jo Kranjska gora tudi brez prevzema premoženja Turističnega društva lahko že zdavnaj imela, tudi večnamensko dvorano za povrh, ko bi bili v kraju samem vsaj polovico toliko zagnani kot ste bili pred prvim aprilom. S turistično poslovalnico, vrženo pod Kornpasovo streho, problema niste rešili, problema integracij še manj, nikarte pa se v vašem primeru sklicevati na združevanje dela in sredstev! Kranjska gora in Dolina kot da se deli na interesna področja — Gorenjka je pametneje ravnala z društvi — kraj sam pa je osiromašen. Turistične delovne organizacije so se in se bodo postavljale najprej za svoje komercialne interese, rešuje vas le čudež, da je v tem Kompas častna izjema. Pravite, da društvo za kraj sam doslej ni kaj prida skrbelo? Kdo bo pa bolje poslej? Bodo mar delovne organizacije? Bo zdaj (za Kranjsko goro!) izdatno bolje samo Turistično društvo zgolj amaterjev? Se ne izčrpa, verjemite, vsa turistična prihodnost Kranjske gore je v dvomljivih meglicah. Oprijemljiva je le ta vaša nova »kvaliteta«, a še ob njej je toliko vprašanj! Saj ste konec koncev prvi na Gorenjskem in upam, da dočakam trenutek, ko boste ostalim društvom, recimo planinskim, lep in svetal zgled. Dvomov in očitkov več kot preveč, očitkov, da je Kranjska gora izgubila, izgubili so krajani, izgubila je Gorenjka in tudi Kompas ni použil mastnega grižljaja, kot se je zdelo. V pričakovanju vašega odgovora in mnenj vseh drugih, ki ste jih pozabili seznaniti, kaj šele poprašati o smotrnosti t aše nove »kvalitete«, pa jim kranjskogorska turistična prihodnost m le interesno slepilo in privid . . . Darinka Scdt i r 1 1 Hi lil Gorenjska oblačila Kranj, Svet skupnih služb objavlja prosto delovno mesto šoferja Pogoji: KV šofer C kategorije z najmanj 3-letno prakso, poskus no delo 3 mesece. Ponudbe pošljite v 15 dneh na splošno-kadrovsko službo, c. JLA 24/a. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. vam nudi v svojih poslovalnicah VIŽMARJE, Plemljeva 68 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, hala D DOMŽALE, Antona Skoka 20 ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše: • betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo; • okna, vrata, ladijski pod — opaže, parket; • keramične ploščice in sanitarno keramiko; • peči za centralne kurjave, radiatorje in cevi. DELOVNI ČAS dd 1.4. do 15. 11. 1977 od 7. do 20. ure ob sobotah od 7. do 13. ure Informacije dobite po telefonu Vižmarje: 51-566 ) Gospodarsko razstavišče: 312-598 Domžale: 72-397 OBIŠČITE NAS! Trgovsko proizvodna in servisna delovna organizacija AGROTEHNIKA LJUBLJANA, Titova 38, članica SOZD AGROS ŽALEC TOZD Agromehanizacija trgovina TOZD Kemoinvest export import in TOZD Prodajna mreža obvešča vse cenjene kupce, da tudi letos razstavljamo in prodajamo po konkurenčnih cenah na XVI mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju, ki bo od 8. do 1 7. aprila 1 977. NUDIMO VAM: — traktorje IMT, FIAT — ŠTORE, TORPEDO-DEUTZ — motorne prekopalnike FERRARI — samonakladalne prikolice — obračalnike sena ~ — trosilnike gnoja in razsipalnike gnojil — motorne kosilnice BCS — škropilnice nahrbtne in traktorske — razna priključna orodja za traktorje — gozdarske stroje in orodja — razne nadomestne dele in drugo UNIVERZALNI TRAKTORSKI CENTRIFUGALNI TROSILNIK CT-250 Obiščite nas na sejmu in se prepričajte v naš širok izbor strojev. Zveza telesno kulturnih organizacij Radovljica razpisuje prosto delovno mesto sekretarja iščemo mladega, prodornega . človeka, sposobnega organizatorja, pripravljenega na delo v pisarni in na terenu z delovnimi obveznostmi občasno tudi v popoldanskem času. Nudimo zanimivo, samostojno, dinamično delo s primernimi osebnimi dohodki. Pogoji: - visokošolska izobrazba z dvemi leti uspešnega udejstvovanja na organizacijskem področju v telesnokulturni sferi - višješolska izobrazba s tremi leti, odnosno srednješolska izobrazba s štirimi leti uspešnega udejstvovanja na organizacijskem področju v telesnokulturni sferi — urejena vojaška obveznost — moralnopolitična neoporečnost Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica, Gorenjska c. 26, do vključno 16. aprila 1977. LITERARNI VEČER V KAMNIKU OK ZSMS Kamnik bo v sodelovanju z literarno sekcijo pri DPD Svoboda Šenčur organizirala v petek, 8. aprila, zanimiv literarni večer, ki bo v prostorih nad kavarno Veronika v Kamniku. Skupina literatov, ki bo v Kamniku brala svoja dela, se je že predstavila v nekaterih krajih po Gorenjski in v Ljubljani. Prvi tak literarni večer je bil lani v Šenčurju. Namen teh literarnih prireditev pa ni samo predstavitev del občinstvu, ampak tudi srečanje in povezovanje med mladimi literati. V Kamniku se bo skupina literatov predstavila v nekoliko širšem sestavu. Sodelovali bodo: Bogomir Šefic, Nežka Dular, Joži PetriČ in Gorazd Majaron iz Ljubljane, Helena Giacomelli iz Domžal, Damjan Jensterle iz Zasipa pri Bledu, Janez Slapar iz Loma pri Tržiču, Martin Kadivec iz Kranja in Štefan Remic, Viljem Kavčnik ter Čipsi iz Šenčurja. Za glasbeno obogatitev literarnega večera pa bodo poskrbeli Jože Vidmar in Damjan Jensterle na kitari in Miha Ovnik na orSlicah- F. Erzin KLUB KULTURNIH DELAVCEV KRANJ Filmska sekcija KKD prireja projekcijo kratkih filmov predvidoma v četrtek, 21. aprila. Sodelujejo lahko posamezniki in filmski klubi. Posamezniki naj konkurirajo z dvema deloma, filmski klubi pa s petimi. Prijave sprejema KKD od ponedeljka, 11.4., do ponedeljka 18. 4., v klubski sobi Delavski dom, vhod 5, tel. 21-135. Klub posluje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih od K) do 12. ure ter ob torkih tudi popoldne od 17. do 18. ure. J. P. Igralci amaterskega gledališča delavsko prosvetnega društva Svoboda Medvode so se že dvakrat uspešno predstavili na domačem odru z igro Paula Zindela Vpliv gama žarkov na rast marjetic. Prizadevni igralci so pod vodstvom režiserja Petra Militarova imeli v letošnji sezoni že 45 uprizoritev. -fr LOŠKI MUZEJ Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na gradu je odprta razstava del slikarja - naivca Jožeta Peternelja-Mausarja. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure razen ponedeljka (do 20 aDrila 1977. * K V galeriji LTH na Trati v Škofji Loki si lahko ogledate risbe, ki jih razstavlja Jože Peternelj-Mausar. Zbirke v Železnikih in Zireh so odprte samo po predhodnem dogovoru. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akademskega slikarja Jožeta Gorinška. Razstava bo odprta do 19. 4. 1977. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del Francija Zagorič-nika (Bohinjski grafiti, Daktilografije), v kleti iste stavbe pa je Marko Aljančič pripravil razstavo Likovna igra kot biološki pojav (šimpanzje podobe). Razstavi bosta odprti do 19. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del akademske slikarke Rože Piščanec. Razstava bo odprta do tO. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja je stalno odprt muzej Prešernove brigade. Ocena lanske dejavnosti Radovljica — Izvršni odbor kulturne skupnosti Radovljica, ki je obravnaval poslovno poročilo in finančni načrt za minulo leto, je ugotovil, da je večina izvajalcev skoraj v celoti uresničila lanske naloge in celo presegla minimalni program. Opazno pa se je zmanjšala knjižničarska dejavnost zaradi povečanja cen knjig. Namesto 3600 novih knjig je bilo kupljenih le 1442. Zato je bila tudi izposojnina za 2 odstotka manjša od načrtovane. Knjižničarstvo in tudi druge izvajalce kulturnih programov je močno prizadelo naglo naraščanje materialnih in drugih stroškov. To so še posebno občutili v amaterskih društvih in sekcijah. Vseeno pa so lani društva in sekcije organizirali kar 817 različnih prireditev. Močno se je lani povečal obisk muzejev v radovljiški občini. Zabeležili so prek 72.000 obiskovalcev, od tega kar 40.000 v muzeju talcev v Begunjah. Lep uspeh pa so zabeležili tudi pri kulturni akciji za delovne kolektive. Od 55 prireditev je bilo 38 gledaliških, 4 glasbeni koncerti, 11 likovnih razstav in 2 prireditvi za delavce iz drugih republik. Vse te prireditve pa je obiskalo prek 20.000 delavcev in občanov. Dokaj ugodne so ocene tudi glede varstva kulturne dediščine, v katero se vključujejo zavod za spomeniško , varstvo Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Tehniški muzej Slovenije pa tudi arhivska služba. Pomemben korak so zabeležili tudi pri zbiranju gradiva iz obdobja NOB, ki bo služilo za zgodovinopisje in monografije o revolucionarni in narodnoosvobodilni borbi na Gorenjskem. To delo so opravljali strokovni delavci odbora aktivistov bivšega jeseniškega okrožja OF in Pokrajinskega odbora OF v Kranju. Svojevrsten galerijski prostor, v katerem je bilo lani 10 raznih razstav in si jih je ogledalo prek 9000 obiskovalcev, je bila Šivčeva hiša v Radovljici. Več razstav pa je bilo tudi v osnovnih šolah v občini in tudi v nekaterih delovnih organizacijah. Manj spodbudno pa je, da prostorski pogoji v krajevnih skupnostih ne ustrezajo za vse večje potrebe občanov. Le na Bohinjski Beli so z združenimi sredstvi krajevne skupnosti, s prostovoljnim delom in pomočjo kulturne skupnosti Slovenije in Radovljice uspeli obnoviti kulturni dom. Sicer pa je bilo lani za redno dejavnost izvajalcev kulturnih programov načrtovanih 3,370.000 dinarjev, zbranih pa 3,645.000 dinarjev ali 8 odstotkov več. Ta presežek pa je bil porabljen za valorizacijo osebnih dohodkov in za kritje nekaterih drugih stroškov, ki so nastali zaradi podražitev. Podobno kot za druge samoupravne interesne skupnosti pa je tudi za kulturno manj ugodna ocena o delegatskih odnosih. Delo skupščine in drugih organov skupnosti je bilo otežkočeno zaradi pogoste odsotnosti delegatov predvsem v zboru uporabnikov. Velja tudi omeniti, da razen redkih izjem v OZD, TOZD in v KS v letnih in srednjeročnih načrtih nimajo svojih programov kulturnega razvoja in potreb. Zato bo treba med drugim tudi o tem spore-govoriti na majskih javnih razpravah v združenem delu in v krajevnih skupnostih, ko bodo obravnavali predloge samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih načrtov vseh samoupravnih interesnih skupnosti. JR Od 6. do 24. aprila razstavlja v Galeriji Prešernove hiše v Kranju Franci Zagoričnik, slovenski literat, svoje Tapete in Bohinjske grafite; prva skupina predstavlja likovne rešitve dobljene z mehaničnim povečevanjem tipografskega znaka, v drugi skupini pa se avtor predstavlja s fotografskimi posnetki dreves z vrezanimi znamenju — Foto: F. Perdan Kinematografsko podjetje Jesenice Po sklepu zbora delavcev ter na osnovi statuta delovne organizacije, razpisna komisija razpisuje delovno mesto direktorja (reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoie: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 2. a) da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in. 3 leta delovnih izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih — ali b) da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih c) da ima izobrazbo kvalificiranega delavca v elektro stroki z najmanj 15 let izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih 3. da dobro pozna komercialne posle 4. da ima ustrezne družbeno politične in moralno etične kvalitete Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanje zaposlitve, kratek življenjepis in potrdilo o nekazno-vanju. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov »Razpisna komisija pri Kinematografskem podjetju Jesenice« do vključno 23. 4. 1977. Wiliam Inge: Avtobusna postaja Delo ameriškega dramatika Wilia-ma Inga Avtobusna postaja (spominjamo se istoimenskega filma z Marvlin Monroe) je bilo v režiji T. Dolinarja prikazano sicer že marca, zadnjo soboto pa so igro ponovili za področno srečanje Naše besede. Avtobusna postaja — kakor je morda že nekoliko zastarelo oz. dramaturško in sporočilno vprašljivo — je predvsem preveč zahtevno delo za nanovo delujočo dramsko skupino z Naklega. Izvajano je bilo preveč enoplastho, prečesto režijsko nedo-miselno, pa tudi scensko neustrezno. Trud igralcev tako ni bil pravilno usmerjen, in tudi posamezniki (npr. V Galeriji mestne hiše v Kranju je od 6. do 20. aprila odprta razstava akademskega slikarja Jožeta Gorinška iz Ljubljane, ki ga je kranjsko kulturno občinstvo že spoznalo pred leti, ko seje predstavil s čisto nefiguraliko geometrijskega tipa, sedanja razstava je prikaz nadaljevanja te že začete slikarske poti. - Foto: F. Perdan Anka Konjar in Jože Mohor), ki so včasih skušali zajeti v interpretaciji povsem si nasprotujoča občutja, kot jih delo zahteva, so bili vendarle premalo igrivi, prezares so razumeli navidezne življenjske resnice, tragiko, ki jih je Inge pravzaprav ignoriral. Po predstavi se je o delu igralcev in o amaterskem gledališču nasploh razvil živahen pogovor s predstavniki ZKO, ki bo verjetno koristil igralcem samim; delavnim in ambicioznim, a ki bi naj vendarle — jim je bilo svetovano — začenjali z lažjimi deli, tako žanrsko kot jasno po-antiranimi Film o Okrogelski jami Trinajstorica in skala Ko je lani VIBA film razpisala anonimni natečaj za filmske scenarije za celovečerne in kratke kinematografske filme, je med drugimi prispel tudi scenarij pod šifro »Neuničljivi«, v katerem pisec na 42 straneh podrobno opisuje dramatičen boj trinajstih partizanov v jami na Okroglem in njihov junaški konec. Komisija je predlagala od prispelih 39 besedil za kratke filme in 12 besedil za celovečerne filme poleg treh nagrajenih scenarijev za kratke filme za odkup še tri celovečerne filme in pa temo projekta TRINAJSTORICA IN SKALA. Pozneje se je izkazalo, da je scenarij delo slovenskega pisatelja Ivana Jana-Srečka, ki najraje posega po partizanski tematiki (Dražgoška bitka, Mrtvi ne lažejo, »Skozi zasede« itd.). Kot pravijo pri VIBA filmu, bo film o Okrogelski jami posnet v petih letih. D. D. jftliANIKA* NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A POSEBNE ENOTNE SEJEMSKE CENE (tu«" OBIŠČITE NAS! GOTOVO BOSTE ZADOVOLJNI 149» 99 59' 49 KRANJ 8. stran — Glas Petek - 8. aprila 1971 Brez požrtvovalnosti ne gre Zapreval — Krajevna skupnost Zapreval. skupnost, ki je prav gotovo najmanjša v škofjeloški občini, saj šteje vsega 150 prebivalcev, je prod dnevi praznovala svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so se prebivalci s toga področja, svečanosti pa so so udeležili tudi mnogi gostje, na MHnarjovi domačiji v Podvrhu spomnili tragičnega dogodka, ko je okupator mod zadnjo vojno pomoril pot otrok in dva starša na tej kmetiji. V krajevno skupnost Zapreval spadajo vasi in zaselki »na hrbtu«, ki liH^i Poljansko in Selško dolino, vasi v okolici zimsko športnega središča Stari vrh. To so Četena ravan, Pod-vrb, Zapreval, Krivo brdo, Jarčje brdo in Mlaka. »V škofjeloški občini smo res v »posebnem položaju,« mi je pred dnevi dejal predsednik krajevne organizacije SZDL Zapreval Pavle Dolenc. »Naše področje je namreč izredno ,razdrobljeno', močno smo oddaljeni od večjih središč ter pomembnih ,prometnih žil'. V krajevni skupnosti nimamo niti ene delovne organizacije, pa tudi obrtnika ne. Sicer pa so tu ljudje zaposleni po delovnih organizacijah v Škofji Loki, bližnjih Poljanah, Selški dolini in drugod. Od vsake hiše je, lahko bi rekel, zaposlen najmanj po eden. Povem naj namreč, da je naša krajevna skupnost predvsem .kmetijska'. Večina prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Tod naokoli so velike kmetije. Kot dodaten vir dohodka pa marsikomu pomeni kmečki turizem. V zadnjem času je v vaseh v okolici Starega vrha vse več turistov, ki prihajajo sem na dopust in oddih.« Seveda je delo v krajevni skupnosti, ki je tako majhna, kjer so domačije oddaljene ena od druge tudi po pol ure ali več hoda, izredno težko. »Lahko bi dejal, da ima vsak prebivalec v naši krajevni skupnosti vsaj po tri ,funkcije\« pravi Pavle Dolenc. »Resda imamo v naši krajevni skupnosti od družbenopolitičnih organizacij le krajevno konferenco SZDL, od društev pa turistično društvo, a dela in zadolžitev je vseeno Veliko. Posebno turistični delavci so zelo aktivni. Vsako leto namreč na Grebljici pod Starim vrhom prirejamo zdaj že tradicionalno turistično etnografsko prireditev ,dan oglarjev'. Tu pa smo uredili tudi prireditveni prostor, Podobeno v Poljanski dolini - 11 t Doie.nč iz 1'odobena, vasico v bližini Poljan, vasico, ki loži ob cesti, ki pelje proti Javorjam, so jo z;o'< la s športom ukvarjati dokaj pozno Kljub temu pa jo v kratkom ča riuse^la izredno lopo uspehe in re/.ult h to. »Študentka drugega letnika medicinske fakultete v Ljubljani sem,« mi je pripovedovala pred dnevi v Podobenu. »S športom sem se začela resneje ukvarjati šele leta 1975. Najprej sem se odločila za kjer bo mogoče prirejati razne piknike delovnih organizacij.« Tudi načrtov za prihodnje prebivalci krajevne skupnosti Zapreval nimajo malo. »Naše cestno omrežje je izredno razvejano,« mi je dejal Pavle Dolenc. »Poleg tega pa je treba povedati, da prav prek naše krajevne skupnosti poteka cestna povezava med Selško in Poljansko dolino. Zato v zadnjem času največ pozornosti posvečamo urejanju »prometnih žil'. Močno pa nam pri tem primanjkuje denarja. Zato je potrebno žrtvovati veliko prostovoljnih delovnih ur. Letos nameravamo v bližini Starega vrha urediti parkirni prostor, kajti zdaj za parkiranje avtomobilov prostora izredno primanjkuje. V prihodnjih letih pa nas seveda še vedno čaka gradnja nekaterih novih cestnih povezav, poskrbeti bomo morali za pluženje cest v zimskem času, marsikatero ,prometno žilo' pa bomo morali še tudi razširiti in urediti.« Prebivalci krajevne skupnosti Zapreval kljub precejšnji oddaljenosti od obeh dolin izredno tesno sodelujejo z vsemi krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. Borci s tega območja so vključeni celo v ZZB NOV Poljane, gasilci pa prav tako v najbližja gasilska društva. »Res smo majhna krajevna skupnost,« je dejal Pavle Dolenc, »toda to ni nobena ovira, da ne bi mogli delati tako kot je treba.« J. Govekar r •POPUST • DOSTA VA • KRED/T • stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, svetila in bela tehnika sta/na razstava m prodaja sejemska hiša Kranj Vižmarje 86 Mlada športnica iz Podobena smučarske teke. Moj prvi .resnejši' tek na smučeh je bil zdaj že tradicionalni tek na Vršič. Takrat še niti malo nisem mislila, da bom začela resneje trenirati. Po nastopih na Trnovskem in drugih maratonih ter tekmovanju .Agroski' pa sem se odločila za resnejše delo tudi na športnem področju.« Irena se je kasneje s smuči prese lila tudi na atletske steze. »Atletske steze so me naravnost zastrupile,« pravi Irena. »Vse bolj resno sem se začela ukvarjati tudi z atletiko — s .kraljico športa'. Moji disciplini sta predvsem tek na 1500 in 3000 metrov.« Prvi atletski nastop jo imela Irena lani v ('olju na republiškem atletskom prvenstvu. Na .'5(KMl metrov jo takrat zasedla tretje mesto. Nato so so uspehi kar vrstili. Na ekipnem prvenstvu Sl{ Slovenije je bila v teku na 1500 metrov prva, sodelovala je na mednarodnem atletskem mitingu v Bolzanu v Italiji, na krosu za pokal dela v Murski Soboti je bila tretja, skupaj s tekmovalkami PI) Škofja Loka je lani zasedla 1. mesto v teku na 8 kilometrov na prireditvi Po poteh partizanske Ljubljane, bila je zmagovalka teka po ulicah Škofje Loke . . . Tudi na letošnjo sezono so Irena že pripravlja. »V teh dneh se pripravljam na Trnovski maraton,« mi je pripovedovala pred dnevi. »Tja grem skupaj z brati Ivom, Juretom in Jo- žetom. V zimskem času namreč še vedno tečem na smučeh. Na. bloškem maratonu sem bila letos, denimo, tretja, na Vršiču četrta in na tekmovanju .Agroski' prva. Sicer pa sem v preteklih letih tudi v teku na smučeh dosegla še nekaj kar lepih rezultatov.« Irena je kljub doseženim uspehom še vedno skromna. Živi v PodobonU v Poljanski dolini, na prijazni domačiji, kjer je doma devet otrok in meO njimi se domala vsi ukvarjajo s športom. Tu se pripravlja na svoje športne nastope, na izpite na fakulteti vmes pa mora poprijeti še za marsikatero drugo delo. »Težko se usklajuje vse to,« j* dejala mlada športnica, »toda z ve ljo in požrtvovalnostjo je mo* goče vse narediti. Brez športa n« bi mogla več shajati.« J. Govekar lielsko polje ponuja prebivalcem pod Storilcem dobre pogoje za razvoj kmetu stva. Kmetije se trudijo, da bi bila obdelovalna zemlja čim bolje obdelana, /(j/ njihove pridelke pogosto uniči divjad, ki prihaja iz bližnjih gozdov, fjk) — Foto: F. Perdan |Merkur Veleželeznina Kranj, Koroška cesta 1 — Merkur vas vabi, da obiščete naš paviljon na Gorenjskem sejmu, kjer vam nudimo sejemski popust in ostale ugodnosti pri potrošniških kreditih, — posredujemo vam tehnične in ostale informacije — brezplačna dostava na dom — Merkur vas vabi in se priporoča za obisk etek - 8. aprila 1977 Ojstri vrh nad Selško dolino — Nekdaj izredno »popularno« žival za Ponašanje in prevažanje tovora — osla — na Gorenjskem srečaš le še fedkokje. Tale posnetek pa je pred dnevi nastal na Ojstrem vrhu. Toda tudi fu imajo »Miho«, tako mu je namreč ime, le bolj za zabavo. Ampak tale »Miha« je tudi muhast. Pred dnevi se je namreč izgubil kar za pet dni. Sele Po petih dneh ga je nekdo od domačinov »našel« na eni od strmin nad Želez-niki- (jg) - Foto: J. Govekar Golobi že tisočletja spremljajo človeka Teodor je vi lepotci Teodor Panič iz Stražišča, prometni miličnik v Kranju, že od 10. leta starosti dalje goji male Živalice, predvsem golobe, katerih pomena se po njegovi sodbi še ne zavedamo dovolj Prometni miličnik Teodor Panič, fojen leta 1935 v Kozici (Bosna in Hercegovina), sedaj pa stanuje v »tražišču pri Kranju, je med tistimi rejci malih živali, ki so kmalu na osnovi izkušenj spoznali, kako dragocene in enkratne živalce so golobi. Teodor jih je začel vzgajati iz veselja do živali z desetimi leti. Skrbel Je za golobe golšarje, malte-zarje in pavčke. Tudi zajce je vzljubi in imel po preselitvi iz rojstnega kraja v Vojvodino vsakih po 100. Ker oče za otroke pogosto ni imel dovolj denarja, je začel Teodor z živalicami trgovati in z njimi toliko zaslužil, da se je lahko normalno izšolal. Vojaščina je sicer njegovo rej-stvo prekinila, ni pa mu vzela veselja. Po odsluženju kadrovskega roka se je zaposlil na Brdu, kjer je spet gojil golobe, nato v Cerkljah, kjer je Število svojih miljenčkov še povečal. o. Dom v Stražišču mu za to ponuia še - " fot?Pu ,rejcl uPravlčen<> P™-boljše pogoje. ' v"° kraljevski golob ah king. Izredno težo doseže ta pasma in je v marsikateri državi že pomemben prehrambeni artikel. — Foto: F. Perdan Razen tega gojim angleške golšarje in prevrtače, sposobne akrobate. Slednji se prevračajo po zraku in se umirijo šele nad zemljo.« Skrb za golobe terja od rejca precej časa. »Če bi imel več časa, bi bil lahko po cel dan pri njih,« pravi Panič. »Tako pa jim posvečam le prosti čas. Redno skrbim za red in čistočo v golobnjaku, dnevno pa golobom pokrmim okrog štiri kilograme, koruze, pšenice, sir-kovega semena, sončnic in prosa. Precej je sicer drago, vendar za rejca, ki ima živali rad, stroški niso v nadlego. Le malokdo verjame, kakšen užitek je biti med golobi. Opazuješ jih, se pogovarjaš z njimi in spremljaš njihove navade. Pogosto so enake našim, človeškim. Golobje poznajo rejca, ga razumejo. Izredno družabni so. Posebno zanimivo* je ponašanje samca in samice. Skupno živita v gnezdu, menjaje ležeta mladiče in potem zanje tudi skupno skrbita. Ne ločita se, dokler katerega od njiju višja sila ne iztrga.« Teodor Panič ne bo nikdar pozabil goloba pismonoše, ki ga je dal v Beograd novemu lastniku. Leta ga je imel zaprtega eno leto, nato pa ga je »osvobodil« meneč, da je stari dom že pozabil. Pa ga ni. Odletel je v Cerklje, kjer je Teodor takrat živel in se v golobnjaku boril z golobi, ki so medtem zasedli njegovo mesto. Kaj je vzrok golobovi vztrajnosti, da se vedno vrača v domači kraj, še ni znano. Ali je to izredni občutek za orientacijo, ali mogoče domotožje, ali kaj drugega ... »Premalo se zavedamo pomena golobov,« poudarja Teodor Panič. »V marsikateri državi, na primer na Madžarskem, jih gojijo načrtno in se z njimi vključujejo v mednarodno trgovsko menjavo. Društva, ki jih imamo tudi v Kranju, skušajo to koristnost dokazati in golobe uveljaviti tudi po tej plati. Človeka spremljajo Že tisočletja in to v miru in vojni, kar so poznali že Egipčani, Grki in Turki.« I K. Menart Franc, roj. 1918, Prašiček Anton. roj. 1906, Kovačič Feliks, roj. 1901, SuAnik Ivana, roj. 1895, l.enič Jernej, roj. 1887, Zupan Anton, roj. 1900. Krištof Anton. roj. 1889 VTRŽlCU Slapar Ana, roj. 188«, Petelinftek Marija, roj. 1889 Kranj CENTER 8. aprila franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - l. del ob 16., 18 in 20. uri M 9. aprila franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 16. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SREČNA POTEPUHINJA ob 22. uri 10. aprila amer. barv. risanka TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 10 uri, franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma PODIVJANA OVCA ob 21. uri 11. aprila amer. barv. SREČNA POTEPUHINJA ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. SREČNA POTEPUHINJA ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. SREČNA POTEPUHINJA ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila japon. barv. krim. KOBRA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 8. aprila amer. barv. pust. KARATE JONES ob 16.,ja. in 20. uri 9. aprila amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri,'ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 10. aprila angl. barv. komed. M02 S SREČNO ROKO ob 14. in 18. uri, amer. barv. pust. KARATE JONES ob 16. uri, premiera ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 11. aprila ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila franc. barv. komed. VELIKA AVANTURA ob 15.30,17,45 in 20. uri 14^ aprila amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 16., 18. in 20. uri Trži« 8. aprila amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. risanka TOM IN jerry - VEČNA TEKMECA ob 16. uri. amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 18. in 20. uri 10. aprila japon. barv. krim. KOBRA ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestem VOJNA ZARADI LOLY MADONE ob 17. uri. premiera angl. barv. DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob21, uri 11 aprila japon. barv. krim. KOBRA ob 18. in 20. uri 12. aprila angl. barv. DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 18. in 20. uri 13. aprila angl. barv. DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 18. in 20. uri 14. aprila franc. barv. komed. VELIKA AVANTURA ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 8. aprila amer. barv. vestem VOJNA ZARADI LOLY MADONE ob 18. uri, ob 20. uri nastopa TOMAŽ DOMICELJ 9. aprila amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERIJA ob 16. uri, amer. barv. komed. ZADUBLJENI BOLNIČAR ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. komed. ZADUBLJENI BOLNIČAR ob 15., 17. in 19. uri 11. aprila franc. barv. komed. VELIKA AVANTURA ob 17.30 in 20. uri 12. aprila amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. krim. ŠERIF IZ drŽave tennessee ob is. in 20. uri 14. aprila angl. barv. DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 8. aprila ital. barv. drama KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA št. 2 ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT 2 ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKEob 20. uri 13. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKEob 18. in 20. uri 14. aprila ftpan. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 8. aprila amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 20. uri 9. aprila jug. barv. mlad. VLAK V SNEGU ob 17. in 20. uri 10. aprila ital. barv. drama KOCKAR DRUge VRSTE ob 17. in 20. uri 13. aprila amer. barv. krim. DESET SEKUND za BEG ob 20. uri Radovljica 8. aprila hongk. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI - ZBOGOM, BRUCE lee ob 20. uri 9. aprila amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 18. uri, amer. barv. pust. KRALJEVSKI PREBLISK ob 20. uri 10. aprila japon. barv. risanka MALA MORSKA DEKLICA ob 10. uri. hongk. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI - ZBOGOM. BRU ce lee ob 16. uri, amer. barv. pust. KRALJEVSKI PREBLISK ob 18. uri, amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob20. uri 11. aprila amer. barv. pust. KRALJEVSKI PREBLISK ob 20. uri 12. aprila hongk. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTl - ZBOGOM, BRUCK lee ob 20. uri 13. aprila amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 20. uri 14. aprila franc. barv. krim NASLEDNIK ob 20. uri Bled 8. aprila amer. barv. film joe kid ob 20. uri 9. aprila amer. barv. komed. CIRKUS Z JERRYJEM ob 18. uri, amer barv. zgod. KLEOPATRA ob20. uri 10. aprila japon barv. risanka MALA MORska DEKLIC A ob 16. uri, amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 18. uri 11. aprila amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 20. uri 12. aprila amer. barv. pust. KRALJEVSKI PREBLISK ob 20. uri 13. aprila hongk. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI - ZBOGOM. BRUCE lee ob 20. uri 14. aprila amer. barv. pust. JEKLENA PEST oh20. uri Jesenice RADIO 8. aprila amer. barv. družb, drama JEKLENA PTICA ob 17. uri, jug. barv. film ŠTIRI DNI DO SMRTI ob 19. uri 9. aprila sovjet, barv. mlad. KONJIČEK GRBAVCEK ob 15. uri - predstava je brezplačna za člane Ježkovega kluba, hongk. barv pust NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 17. in 19. uri 10. aprila hongk. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 17. in 19. uri 11. aprila amer. barv. vestern POMAGAJTE ŠERIFU ob 17. in 19. uri 12. aprila amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 17. in 19. uri 13. aprila amer. barv. krim. DILLINGER ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 8. aprila amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. in 20. uri 10- «pnl« sovjet, barv. mlad. KONJIČEK GRBAVCEK ob 10. uri, amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. in 20. uri 11. aprila hongk. barv. pust. NEPREMEG-LJIVI BOKSAR ob 18. in 20. uri , ,,£,.a.KJ,a hon«k barv' PU8t NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 18. in 20. uri !4^?,Prila amer barv družb, drama JEKLENA PTICA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojetrana 9. aprila Sved.-amer. barv. pust. NOVA ZEMLJA ob 19. uri 10. aprila nem. barv. krim. JIMM Y SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 19. uri Kranjska gora 9. aprila nem. barv. krim. JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 20. uri 10. aprila ital. barv. erot. GREŠNICE ob 20. uri 13. aprila amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 21.33 do 29,40 din. Spinača 13.35 din, cvetača 13,80 din, korenček 6 do 9,70 din, česen 42 din, čebula 15,16 din, fižol 21.01 do 26,90 din. pesa 5,25 din, kumare 30,80 din, paradižnik 47,16 din, paprika 54,81 din, slive 30 do 35 din. jabolka 8 do 9,60 din, hruške 8,25 din, pomaranče 11,80 din, limone 15,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,75 din, kasa 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din. skuta 21,80 din, sladko zelje 6,10 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 133,80 din, jajčka 1 do 1,99 din, krompir 5 din KRANJ Solata 20 do 25 din. spinača 24 do 26 din. cvetača 16 do 18 din, korenček 12 do 14 din, česen 28 do 32 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 din, pesa 8 do 10 din, kumare 30,80 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, hruške 10,20 din, med 50 din, radič 35 din, hren 30 do 40 din, žganje 60 din, pomaranče 10 din, limone 14 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 22 do 28 -•din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din. klobase 30 din, orehi 120 do 130 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 4 do 5 din TRŽIČ Solata 30 do 40 din, spinača 25 din, cvetača 25 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 35 din, pesa 10 din, paradižnik 50 din. paprika 55 din, slive 30 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 14 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, k asa 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 mer., skuta 24 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 120 do 130 din, jajčka 1.70 do 1.80 din, krompir 6 din loterija ti V) J* si e.2 E 1 S r~t. jt 20 30 25 30 60 50 95 30 580 80 85235 i 1.000 870 200 25475 2.000 439465 10.000 11 30 20 21 40 6 81 40 36306 1.000 10491 2.000 21246 1.000 348861 10.000 398766 10.000 143281 10.000 464346 10.000 518236 10.000 2 20 346116 100.000 78.')52 1.000 30 02892 1.000 37 42572 1.000 8177 500 155162 10.000 8487 500 514472 10.000 22777 1.000 532942 50.000 60777 1.000 490552 400.000 63007 1.000 68 40 63 50 38 50 123 100 988 80 5913 400 05798 1.000 8093 400 68018 1.000 41023 1.000 311588 10.000 45933 1.000 477328 10.(KX) 39343 2.000 122178 K).(KK) 35223 5.000 80333 5.000 69 30 506423 IO.(X)0 99 40 089 80 24 70 12139 1 000 15174 2.004) K819 1.000 07014 5.000 438529 10.000 080854 10.000 237659 10.000 414564 10.000 '.97879 10.000 99999999999999999999999999999999999^ 1599999999999999999999999999999^^ 10. stran — Glas družinski pomenki Petek - 8. aprila 1977 marta odgovarja Marija iz Šiške — Ker se bliža valeta, bi prosila, da mi svetujete obleko za to priložnost. Stara sem 15 let, visoka 170 cm, tehtam pa 60 kg. Imam rjave lase in rjave oči. Katera barva mi pristaja? Marta — Svetujem vam, da izberete rjavo barvo za brezrokavnik in krilo, bluza pa naj bo v barvi kamelje dlake. Bluza ima pokončen kratek ovratnik, spredaj pa se zapenja na 4 gumbe, krojena pa je ravno brez všitkov. Rokava so širša, v zapestju zavezana s trakom. Krilo ima nezalikane gube, sega čez kolena, zadrga pa je pri strani. Pas je dvojen, tako da je zgornji prekinjen in se zaveže na pentlje. Brezrokavnik je raven, kratek, brez všitkov ter brez zapenjanja. Trakovi, s katerimi je prešit, so prav takšne barve kot bluza. Gumbi na bluzi so lahko temnorjave barve. Ko je treba v posteljo Večina otrok ima pri dveh letih težave s spanjem. Otrok se brani, da bi šel v posteljo, kar pa si moramo razlagati takole: otrok postaja večji, radovednejši, zanima ga, kaj se dogaja potem, ko mora sam v posteljo. V postelji dolgo časa čaka spanec, tudi ponoči se zbuja in joče. Seveda pa ni odraščanje malega otroka krivo za težave s spanjem. Lahko tudi, da se boji neznanega in zato noče biti sam, kadar je tema. V temi ne prepozna svojp sobe, poleg ni mame, na katero je navezan in brez nje ne more živeti. Ko otrok v drugem letu premaga tudi takšen strah je napravil velik korak v razvoju, ki pelje v samostojnost. Pri tem pa mu moramo pomagati, predvsem seveda mati. Otrok mora Čutiti, da se le on sam boji teme ali česa drugega, njegova mati pa se ne boji ničesar. To gotovost mora otrok občutiti: če mati pokaže pri tem le malo negotovosti, zagreši napako, saj se vede tako, kot da je sama kaj zagrešila. Največkrat imajo težave s strahom otroci, pri katerih mati reagira zdaj popustljivo zdaj spet strogo. Otrok mora vedeti, da mati misli resno, kadar ga dene v posteljo in da pričakuje, da bo zaspal. Vsako kolebanje in popustljivost bo otrok izkoristil za merjenje moči z materjo — čigava bo obveljala. Sicer pa se da otrokov strah v postelji preganjati že z malenkostmi: priprta vrata sobe, da otrok vidi luč v sosednji sobi, da sliši glasove družine. Pomaga tudi zasenčena lučka. Najpomembnejši pa je seveda red: otrok naj gre v posteljo ob isti uri, otroku povemo ali preberemo pesmico ali kratko zgodbico, družbo v postelji pa mu lahko dela medvedek ali druga mehka igrača. Če pa otrok sredi noči kriči na vse pretege, ne bi bilo prav, da ga potolažimo in dvignemo iz postelje ter morda še prenesemo v posteljo staršev. Drugo je seveda, kadar joka bolan otrok. Prenašanje otrok sredi noči iz postelje v posteljo pa se navadno spremeni v navado, ki se je bo otrok držal kot klop. Če starši vedo, da je jok sredi noči le prehodna zadeva, bodo vsi skupaj sami in otrok to obdobje lažje preživeli in tako otroku tudi pomagali. PIKANTNA SPINAČA Potrebujemo: 2 dkg moke, 2 žlici olja, l strok česna, 2 žlici paradižnikove mezge, četrt litra čiste mesne juhe iz koncentrata, 75 dkg špinače, nariban muškatni orešček, sardelnopasto in sol. Moko stresemo na segreto olje in mešamo, da svetlo porumeni. Dodamo olupljen in strt česen ter paradižnikovo mezgo, nato zalijemo z juho ter med mešanjem kuhamo pet minut; gosti enakomerni tekočini dodamo oprano in sesekljano špinačo ter jo dušimo 10 minut. Po potrebi dolivamo še toplo vodo. Na koncu začinimo z malo muškatnega oreščka, sardelno pasto ter solimo. ZKJOD ZKSOCMLNO V1EDCNO N HIGIENO ZKGORENJSKO Zavrzimo stara zdravila V vsakem stanovanju ležijo po predalih stara zdravila. Nekatera so že načeta, druga še tovarniško zaprta. S staranjem se nekatera zdravila hitreje kvarijo, druga postanejo manj učinkovita. So pa tudi takšna, ki postanejo slabše topna, nekatera tudi lahko postanejo zdravju nevarna. Vsekakor pa zdravila, ki so spremenila tudi prvoten izgled, niso več uporabna. Niti lekarnar, ki zdravila res dobro pozna, ne more vedeti, ali je zdravilo še v redu ali ne, če ga laboratorijsko ne preskusi. Če ste v dvomih, ali je to ali ono zdravilo še v redu, naj o tem odloči lekarnar. Za hišno lekarno pa velja: — vsa načeta ali zelo stara zdravila ali zdravila spremenjenega videza za vržemo; — odprte kapljice za oči ali za nos po bolezni ni potrebno hraniti, ker so namenjene za osebno uporabo in le za enkratno obolenje. Nikakor pa jih ne smemo ponuditi drugim, ker se tako prenaša okužba. Otroci, ki bi si v igri vkapali okuženo ali celo nepravo zdravilo v oko, lahko oslepe prej, preden jim zdravnik lahko pomaga; — odstranite zdravila tako, da ne bodo škodovala drugim. Mazila in tablete ne kurimo v stanovanju, ker se lahko sproščajo različne kemikalije. Tube po požnosti iztisnemo v star papir. Tekočine, tablete in dražeje ter praške stresemo v stranišče. Zelo majhnim otrokom so mazila, zdravila v stekleničkah s kapalko ali dražeji, ki spominjajo na bonbone, zelo priljubljena, toda nevarna igrača. Pomni: Zdravila so sicer potrebna in ne glede na to, da jih prepogosto-krat od zdravnika zahtevamo in potem ne potrošimo docela, vendar pa postanejo, ko se postarajo, za zdravje škodljiva, če ne celo smrtno nevarna. dr. Ana Kraker-Starman Možgani Bolj malokrat se spomnimo na drobovino, pa čeprav bi zaslužila, da jo večkrat pripravimo. Posegamo sicer največ po jetrih, tudi ledvičke še kupimo, manj pa pripravljamo možgane, vampe, priželjc, ker je s to drobovino nekoliko več dela. Možgane na primer je treba pred pripravo namočiti v hladno vodo. Ce imamo telečje možgane, je dovolj pol ure, goveje, svinjske ali celo konjske pa pustimo v hladni vodi eno uro. Tako bomo lažje odstranili kožico in s tem tudi žilice in morebitne strdke krvi. Goveje možgane nato še enkrat namočimo, nato pa denemo v lonec, prilijemo vročo slano vodo, malo čebule, lovorov list, poper ter počasi kuhamo 15 minut. Kuhane možgane odcedimo, oplak-nemo in že so pripravljeni za na-daljno kuharsko obdelavo. Lahko jih po dunajsko paniramo in ocvremo, lahko iz njih skuhamo ragu, lahko pa jih položimo na kruh, pokrijemo z rezinami sira in opečemo v pečici. Iz stare odslužene frotirke lahko naredite razen praktičnih vrečic za kopanje, tudi vrečice, s katerimi se da hitreje pomiti gladke delovne površine v kuhinji. Ko sem še majhna bila ... Bila sem pri dedku na planini. Takrat sem vstajala že zelo zgodaj. Smuknila sem v obleko in zdirjala za dedom in stricem, ki je vriskal na pobočju. Bila sta že daleč, zato se mi ni ljubilo laziti za njima v breg. Jela sem se dolgočasiti. Kar naenkrat pa sem opazila v gozdu pod kočo pobalina v irharicah in pisani srajci. Za njim so lazile nekakšne Stirinoge živali. Ko je pobalin prižvižgal do mene, sem spoznala, da za njim tekajo prašički. Prašičji pastir je vprašal po dedu. Ko je spoznal, da ga ni, je sedel na klop in miril prašičke. Nisem vedela, kaj naj mu rečem. Pa sem se spomnila, da ded vsakogar povabi na Silce Umazana voda Bila sem pri prijateljici, ko za slišim iz kopalnice: »Mami, voda je že tako uma zana, da se bom kar nehal umivati!« Danica Krzen, fj. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Jezero Visoko v gorah, sredi gozdov vitkih smrek, leži majhno jezero. V njem se pretaka čis*a zelena voda. Barvo ji morda dajejo smreke in macesni, ki se ogledujejo v jezerski gladini. Saj drugega dela v tem visokem, odmaknjenem svetu nimajo! No, kadar zapiha veter, takrat se že zamajejo, nekako otožno, zasanjano. Drugače pa stojijo okoli jezera kot Častna straža, ki pozdravlja obiskovalce. V poletnem času jih je veliko. Vračajo se z vrhov in njihov korak postane ob jezeru. Verjetno se ne morejo načuditi njegovi lepoti, kakor se ji tudi jaz nisem. 2e toliko let je tam, kaj let, stoletij! Videlo je nesreče, smrt, videlo je, kako so ugašala mlada življenja. Trdno je moralo biti, močno, da ga to ni zlomilo. Morda ga tolažijo smreke, morda ga spodbujajo in hrabrijo? Najbrž. Kadar pomislim na to jezero, se mi zdi, da je živo bitje, da ima srce, ki je veliko, dobre in polno bolečine. Morda se mi zdi lepo prav zaradi tega. Ne vem. Vem pa, da bom obiskala, kadarkoli ga bom le mogla. Romana Eržen, 8. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje žganja. Ves rdeč se je fant začel izgovarjati, da ga po taki pijači boli trebuh. Izročil mi je pismo za deda, pujske pa zaprl v svinjak. Ko je odhajal, mi je hudomušno zagrozil: »Da mi ne bos prašiče opila, raje jih napasi, da bomo za praznike imeli dobre koline!« Odločila sem se, da jih odženem na poseko, kjer je bila se mlada trava. V grmu sem odlomila leskovko, odprla svinjak in jih gnala na pašo. Med potjo sem se učila žvižgati, a sem morala s poukom prenehati, ker so pujsi postali muhasti. Naenkrat so obstali kot pribiti. Nekajkrat sem jih počila po zadnjici in povlekla za repe, a ni nič pomagalo. V jezi sem sedla na skalo. Spominila sem se na žganje. V hipu sem bila pri koči, se hitreje pa sem se s steklenico žganja vrnila. Stopila sem k najbližjemu prašiču, ga prijela za rilec in vanj vlila žganje. Tako so priSli vsi na vrsto in steklenica je bila prazna. Pomislila sem, kaj bo rekel dedek. Gotovo mebopohvalil, ker sem tako pametna. Tedaj sem za seboj zaslišala čudno kruljenje. Prašiči so rili po zemlji. Eden je dvignil težko glavo in ko sem videla njegove oči, meje vse minilo. Pognali so se v beg proti gozdu, se zaletavali v smreke in rili v korenine. Postalo me je tako strah, da sem zbežala v kočo. 2e sem videla dedka, kako se bo jezil. Ded in stric sta se čez nekaj časa vrnila. Ko sta videla mene, prazen svinjak in pismo, sta takoj vedela, pri čem sta. Privoščila sta mi nekaj strogih pogledov, besede nobene. Čutila sem, da sem ga pošteno polomila. Skrila sem se na senik in jokala. Tudi na kosilo nisem sla. Ko sem zopet hotela bruhniti v jok, sem zaslišala pod seboj prašičje kruljenje. Vsa presrečna, ker so bili pujski spet doma, sem jim veselo pomahala«in stekla v hišo, kjer so me na štedilniku čakali topli koruzni žganci. Majda Pongerc, 7. b r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled Prometna nesreča Prišla sem iz šole. Pri nas je bila na obisku teta. Nekaj časa smo se pogovarjali. Nato je teta sedla v svoj avto in se odpeljala. Prehitro je pripeljala do bližnjega nepreglednega ovinka. V tem hipu je iz nasprotne strani pripeljal drug avto in sta trčila. Teti in drugemu vozniku se k sreči ni nič zgodilo, le avtomobila sta bila poškodovana. Nato sta vsak svojega odpeljala v popravilo. Vsaka prometna nesreča nas uči, da moramo biti na cesti vsi — pešci, kolesarji in vozniki avtomobilov zelo previdni. Betka Sitar, 2. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Pomlad Pomlad se je pričela 20. marca. Zrasle so prve pomladanske cvetlice. Pomlad je zelo lepa. Tudi mi bomo nabrali cvetja. Doma ga bomo dali v vazo in vsak dan zamenjali vodo. Pomlad bo samo do 21. junija, potem bo prišlo v deželo poletje. Nevenka Kristane, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Kolesarski izpit V soboto, 19. marca, se je pred šolo zbralo 189 kolesarjev od 217 prijavljenih. Imeli so namreč drugi del izpita za kolo. Teoretični del so opravili že prej, sedaj pa je bila na vrsti vožnja. Ob devetih so se zbrali. Tekmovalci od 120. startne številke naprej so si najprej ogledali filme o prometu, drugi pa so se postavili v vrsto, pregledovali kolesa in napeto čakali na start. Nihče ni priznal, da ima tremo, vendar vseeno mislim, da jih je malce skrbelo. Koga pa ne bi, če bi vedel, da ga opazuiejo skriti miličniki, člani AMD in inštruktorji. Povedali so tudi, da mora biti kolo tehnično brezhibno. Res so se kmalu pojavili pionirji-prometniki v rumenih pelerinah, ki so pregledovali kolesa. Končno je prvi kolesar startal, .'}() sekund za njim drugi in tako naprej. Proga je tekla od šole, okoli trgovine na Cešnjici, potem pa do papirnice in po Racovniku nazaj do šole, kjer je bil tudi cilj. Vso to pot prevoziti brez kazenskih točk niso mačje solze. Ko je zadnji kolesar pripeljal v cilj, so šli gledat filme, na start pa so se podali učenci iz druge skupine. Na koncu je bilo podano poročilo 0 rezultatih izpita. Izpita ni opravilo le pet učencev, vsi ostali pa so prejeli izkaznice, ki jim dovoljujejo vožnjo s kolesom v javnem prometu. Vsi tisti, ki izpita niso opravili ali jih ni bilo na vožnjo, bodo imeli priložnost opravljati izpit maja skupaj z učenci tretjih in četrtih razredov. Cilka Demšar, 8. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki DELOVNA AKCIJA — Sonja Leben, foto krožek na osnovni šoli v Žirovnici Naša mladinska brigada Mladinske delovne brigade smo v Jugoslaviji začeli ustanavljati takoj po vojni. Brez njih ne bi mogli tako hitro obnoviti naše domovine. Vključevanje mladih v delovne akcije se je v zadnjih letih zopet zelo povečalo. Mladina, združena v brigade, pomaga povsod, kjer je potrebno. Kaj zmorejo mladi, se je najbolje pokazalo pri obnovi območij, ki jih je prizadel potres: na Kozjanskem in v Posočju. V oddaljenih vaseh in zaselkih je po zaslugi delovnih brigad zagorela električna žarnica in pritekla voda iz pipe. Res, velik pomen imajo delovne akcije za hitrejši razvoj nase domovine; ob delu, ob premagovanju skupnih naporov pa se krepi tudi bratstvo med narodi. (Je je ata mama Če je ata mama, vse narobe gre; kuha, meša, vse se prismodi. Ko mama privihra, vsa kuhinja smrdi; mama je nesrečna, ata pa zbeži. Monika Humer, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Tudi na naši Soli smo se odločili, da organiziramo delovno akcijo. Zasadili sm<> površino okrog Sole, olepšali in očistili smo okolico Sole, s tem pa smo soli prihranili precej denarja. V akciji sta natf z nasveti pomagala inž. Janeza Pšenica, ki nam je priskrbel tudi okrasno grmičevje i» drevesca, ter Stanko Jauh, vrtnar i* Rodin. V sredo popoldne smo vsi učenci od 6. do 8. razreda postali brigadirji. Ustanovili smo prvo osnovnošolsko brigado v nafti občini. Razdelili smo se v tri brigade. V prvi so bili učenci osmih, v drugi sedmih in v tretji so bili učenci šestih razredov. Seveda smo izvolili tudi komandante. To odgovorno nalogo smo zaupali učencem, ki to res zaslužijo. Posamezne brigade smo razdelili se v čete. Vsaka četa je dobila svojo nalogo. Prva brigada je kopala luknje, nato pa j' vanje previdno posadila sadike. Pri teo| delu ji je pomagal strokovnjak, drugače bi se rastline lahko posušile. Mlada drevesc* so brigadirji Se podprli z drogovi in jii1 privezali obnje. Skupina brigadirjev je po* skrbela tudi za pijačo za brigadirje, ki *° ob delu postali tako žejni, da so spili kar petdeset litrov soka. Druga brigada je okopavala gredice i" zravnala kupe prsti, ki so te precej čas« ležali okrog Sole. Tretja brigada je očistil* igriAče za Aolo, z njega zvozila ves pesek* postavila stopnice do telovadnice, zravn*' ia nabrežine in jih posula s prstjo tet odstranila staro leseno stranišče. V tej brigadi so bili učenci Šestih razredov ijj čeprav so bili najmlajši, so se najbolj izkazali. Letošnje leto je proglašeno za leto varstva človekovega okolja in prav v tem rnf secu teče v naši krajevni skupnosti akcij* »očistimo nafte okolje«. Tako naie na noV ustanovljene brigade čaka te veliko del*' Manja Jemec, 8. a r. osn. Sole Žirovnica «. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ " 18 ■ " 20 ■ 22 23 ■ 24 25 ■ ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ J 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. sovražnik, 7. glavno mesto Sovjetske zveze, 13. življenje v harmoniji, 15. hotelsko naselje pri Šibeniku; iz latinskega solarno, sončno, , l©> podoba, delo slikarja, 17. debela palica, 19. opominjanje, oštevanje, očitanje napak, pomanjkljivosti, 20. oslovo oglašanje, riganje, 21. samorasla, | necepljena jablana ali njen sad, 24. angleško moško ime, Samuel, 25. himalajska koza, 27. rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo, ovijalka, 28. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 29. rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje, 31. ameriško mesto na zahodu Bolivije,, severozahodno od La Paza, 33. usedlina, 34. znak za kemično prvino žveplo, sulphur. 35. mitološka ustanoviteljica Kartagine, Didona, 37. mešetar v Smetanovi »Prodani nevesti«, 38. atletska disciplina, lučaj, 40. sloj, 42. pozdrav starih Rimljanov, 43. gospodarji, 46. grška mati bogov, 47. Janez Eržen, 48. klic. 49. reka, ki se pri Medvodah izliva v Savo, 51. Bogdan Brecelj, 52. nekdanja prostorninska mera, osmina litra, steklenica frakeljc, 54. naša sosednja država, 56. grško-rimski stari vek, 57. častitljiv starec. Navpično: 1. kratica sovjetske države, 2. ikravec, apnenec, sestavljen iz niajhnih, ikram podobnih zrnc, 3. majčkena sredstva za prižiganje, šibice, 4. bikovo oglašanje, 5. pergamski kralj Atalos, 6. Gita Jakopin, 7. avtomobilska oznaka za Mostar, 8. ime TV napovedovalke Remsove, 9. Salem Ali Rubava, 10. ime nekdanjega nogometaša »Dinama«, Rore, 11. element razstavljive trdne zveze, žebelj z navojem, 12. država v severovzhodni Indiji, 14. pregnanstvo, 15. izloček ustnih žlez, slinavk, 18. ženski osebni zaimek, 22. ime slikarja in grafika Justina, 23. nenadna smrt, 26. glavno mesto Latvij-ske SSR, 28. organski radikal, brezbarvna tekočina ostrega vonja, druga črka je L, 30. obliž, 32. kljukec, kozja noga, priprava za odpiranje vrhnjih svetlin, 33. ena glavnih rek v Veliki Britaniji, izliva se v Bristolski zaliv, 34. sanje, 36. personal, 37. judovski veliki duhovnik ob času Jezusovega procesa, Kajfež, 38. majhen metulj, katerega gosenica dela škodo: suknjarskega žre volnene tkanine, žitnega pa živi v moki, 39. italijanski slikar, pripadnik pokreta Novecento, Arturo, 41. znamka toaletnih preparatov, tobak v francoščini, 44. zidarska žlica, 45. geslo, 48. gorski reševalni čoln, 50. oddelek, krilo rimske legije, 53. arabski žrebec, 55. veznik. ŠAHOVSKI KROŽEK Rešitev nagradne križanke z dne 1. aprila: 1. agro, 5. april, 9. udar, 13. družina, 15. njuhalo, 17. veteran, 18. futurum, 19. hi, 20. Ali Baba, 22. iz, 23. Pons, 25. ikona, 26. klic, 28. start, 30. akt, 31. Troja, 32. ta, 33. pik, 35. Rim, 36.. ar, 37. salam, 39. Marat, 41. slon, 43. totem, 45. roba, 48. val, 49. agresor, 51. mah, 52. abortus, 54. anabaza, 56. kantate, 57. ra-binat. Izžrebani reševalci: prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Sonja Mezgec, 64000 Kranj, C. JLA 6; 2. nagrado (60 din) Franc Podnar, 64220 Škofja Loka, Stara Loka 151; 3. nagrado (50 din) Rezka Šunkar, 64000 Kranj, Predoslje 28. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 12.aprila na naslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali smo za ras Pat Prve poteze Pat položaj je tedaj, ko eden od nasprotnikov ne more igrati niti s kraljem niti s fi-E*o «Ji kmetom, KRALJ PA NI NAPA-H-i .' 80 P°8°sti predvsem pri začetnikih, ki sicer dobljene končnice ne znajo skleniti z matom. Diagram 22 V položaju na diagramu 22 beli razpolaga * dvema potezama. Oglejmo si prvo možnost: 1. Kb3 Ke6 2. Kc2 KfSitn. Orni kralj bo osvojil kmeta h4 in tako NproNtil pot proti prvi'vrsti svojemu kmetu, se bo lahko pretvoril v damo. To bo zadoščalo za zmago. Diagram 23 In druga možnost: 1. b.l! Keti 2. - Beli nima poteze. Torej — pat! Rešitev položaja na diagramu 23 je podobna: 1. Ka2! hlD Kmet se je pretvoril v damo. 2. g7+ Kg7: 3. f8D+ Kffl: 4. e7+ Ke7: (ali Ke8) 5. — pat Položaj kralja in dame v izrezanem zgornjem levem kotu diagrama 23, s črnim na potezi, pa je priljubljena patna slika začetnikov, dr. S. Bavdek od vsepovsod Najgloblje jezero Najglobje jezeri) na svetu je Hajhalsko jezero v Južni Sibiriji. Dolgo je 850 km in široko 50 km. V globino pa so namerili 1741 metrov. Chirac ukinil kajenje Med prve ukrepe novega pariškega župana sodi tudi ukinitev kajenja na fiejuh občinskega sveta. Zupan Chirac, ki je tudi sam strasten kadilec, je takole nagovoril člane sveta: »Vprašali so me, če je na sejah dovoljeno kaditi. Če koga od vas moti cigaretni dim, potem se razume, da na sejah ne bomo kadili.« Ko je nekaj prisotnih dvignilo roke in s tem potrdilo, da jih kajenje moti, je Chirac odločil: »Iz pozornosti do naših kolegov ne bomo na sejah kadili.« , Višje denarne kazni Denarne kazni za različne prometne prekrške bodo na Dunaju močno zvišali. Za prehitevanje tam, kjer je prepovedano ali vožnjo skozi rdečo luč, je bila sedaj predvidena kazen 50, odslej naprej pa bo 500 šilingov. Iskanje velikega zaklada Sredi ameriškega vojaškega poligona v Novi Mehiki je skupina 12 iskalcev začela iskati legendarni zlati zaklad, ki se imenuje po indijanskem poglavarju. Leta 1937 naj bi neki raziskovalec zlato že odkril, vendar je eksplozija dinamita zasula vhod. Od takrat naprej so zlato že večkrat iskali, vendar nihče ni imel sreče. Zaklad cenijo na 250 milijard dolarjev, vendar država in vojska zanikata njegov obstoj. Iščete poceni žensko ali otroško uro? Na Kokrinem oddelku ur in zlatnine v GLOBUSU jih imajo. Uvoz iz Sovjetske zveze. Cena: od 194,50 do 289,20 din 2 al vam teh zaves ne moremo predstaviti v barvah. So tanke, z veselimi metuljčki, ki bi se lepo podale v otroško sobo, pa tudi kam drugam. Na oddelku dekorative v Murkini MODI v Radovljici jih imajo. Širina 2,50 m. Cena: 57,10 din za m Tanki vetrni jopiči bodo kot nalaič za spomladansko smuko ali pa za hojo v hribe celo leto. V velikostih od 44 do 54 jih imajo na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU. Cena: 240 do 613 din In se nekaj za tiste, ki vedo, kaj je dobro. V samopostrežni trgovini ŽIVIL v Globusu so dobili školjke -vongole. Dobe se take v lastnem soku ali v semenskem olju. Uvoz iz Italije. Teža 250 in 300 gr neto. Cena: 12,05,14,24 in 19,29 din J) (14. zapis) Le zakaj je postala prav lepa gorska Draga morišče tolikerih zavednih in hrabrih slovenskih ljudi — talcev? ŽALOSTNA DOLINA Najprej: pred seboj imam dve tanki brošuri (»Kjer smrt je skrhala svojo koso« — Muzej talcev v Begunjah — 1975; »Begunje 1945—1975«) in knjižico dr. Janeza Gerčarja »Begunje, priča narodovega trpljenja 1969«. - Le te vire imam pri rokah, da oprem nanje svojo pripoved. In pa osebna sporočila. z Javornika, Franc Podlipnik iz Bohinja, Franc Švegelj od Sv. Katarine in Martin Zadnik iz Velikih Lašč. Potem so v Dragi sledila streljanja talcev tudi v letu 1941: 14. novembra petnajst, 4. decembra osemindvajset, 30. decembra dva talca. V letu 1942 so v Dragi streljali kar osemkrat: 3. januarja šestintrideset, 5. januarja eden, 21. januarja petnajst, 12. februarja šestnajst, 17. februarja eden, 2. marca deset, 31. marca devetindvajset, 11. aprila deset talcev. Del grobišča talcev v Dragi (v ozadju Kalinov kip talca). A vendar: pričakoval bi (in z mano še marsikdo), da bodo tragični dogodki, ki jim je bila najprej priča dolina Drage, potem pa še sadovnjak begunjske graščine, spodbudili pero, ki bo poklicano napisati veliki tekst — reprezentančno monografijo. V njej naj bi bili zbrani ne le podatki o zapornikih in o ustreljeniV talcih, pričevanja preživelih in pri povedi osvoboditeljev — pač pa tudi analize dogodkov, ki naj bi ne bili le faktografsko našteti, pač pa razčlenjeni. V begunjski jetnišnici ljudje niso le trpeli in umirali, tam se je tudi koval značaj, jeklo se je kalilo. Saj je bila moreča psihoza nekega zapornika povsem drugačna kot svetla hrabrost oboroženega partizana. Zapornik je bil pritisnjen v pasivnost, vklenjen v besedno obrambo, včasih tudi v napad z edinim orožjem: z ostro logiko in premišljeno ukano... Le kaj ostane zaporniku drugega, ko je izročen podivjanim zverem na milost in nemilost? Vztrajen boj za življenje ali pa hrabra pot v ponosno, dostojanstveno smrt... Prav v Begunjah se je izkazalo, kako pogumno zna slovenski Človek zreti smrti v oči. In da ne klone, raje umre . .. Posebno poglavje v knjigi — spomeniku Dragi in Begunjam, bi moralo biti posvečeno ženam. Dostikrat so bile bolj pogumne kot moški pa tudi bolj samozavestne in ponosne pri zasliševanjih. Za delež dveh osebno vem, naj mi ne zamerita, da izpovem njuni imeni: Slavka Dolgan in Francka Poljanec (za Poljančevo celo obstoja vpis v be-begunjski knjigi streljanih — da je bila ustreljena 10. junija 1942! Pozneje sem zvedel, da je bila poslana v taborišče Ravvensbriick.) No, pa se vrnimo spet v lepo — a tako krvavo Drago! Le zakaj je bilo morišče prav tu? Pojasnilo bi utegnilo biti v običaju eksekutorjev, ki se ga navadno drže tudi drugje po svetu: zločinski opravek — streljanje talcev pa tudi obsojencev — radi izpeljejo na odročnem kraju; vselej pa tako, da je v ozadju hrib ali vsaj zid, ki zadrži pobegle krogle. Tudi streli in kriki se tako ne slišijo, neza-željenih prič tudi ni. Tako so Lahi v Ljuoljani streljali talce v gramozni jami, nemški gestapovci pa pred hribom (npr. v Bistrici pri Naklem, v Gobovcih pri Podbrezjah, v Bes-nici, pri Hrušici ipd.). No, tudi morišče v Dragi je bilo tako izbrano: proč od radovednih ljudi, na jasi pred brežino. Prve talce so streljali v Dragi 6. in 9. avgusta. Prvič štiri, drugič deset. Prvi so bili: Kazimir Črne iz Kamnika, Ivan Finžgar z Javornika, Stanko Kaljšnik iz Perovega in Miha Kolarič iz Perovega. V drugi skupini so omahnili pod streli: Franc Babnik iz Ladje, Anton Brznik iz Goric, Anton Dacar iz Črnivca, Lju-biša Joksovič iz Beograda, Ivan Mo-čilnik iz Črnega potoka, Andrej Noč Teh deset (Anton Berčič iz Dor-farjev, Jurij Jelene iz Rudnega, Milan Košenina, Filip Krasna iz Kranja, Franc Logar z Zgornje Bele, Peter Markovič z Okroglega, Andrej Miklavčič z Dobrave, Stanko Ran t iz Naklega, Jože Resman iz Krope in Jože Šeško) so bili zadnji v Dragi istrel jeni talci. Na vrheh pobočij nad dolino so se že pojavljali partizanski ostrostrelci — rablji so se zbali za svoja malo-vredna življenja . .. Po vsakem streljanju talcev so bila trupla položena v skupne grobove, ki so jih morali izkopati in zasuti določeni begunjski zaporniki. Grobovi v Dragi so bili sprva preprosti — a redno, kljub nevarnosti oskrbovani in okrašeni s cvetjem. Zene, matere, otroci so prihajali objokovat može, sinove in očete. In stiskati pesti. . . Kajti sovražniku ni uspelo zastrašiti Gorenjcev — vedno več mož je odhajalo v gozdove! To je bil edini pravi odgovor krvnikom. Po osvoboditvi (leta 1953) je bil ves prostor z grobovi talcev po arhitektu Edvardu Ravnikarju lepo usklajen: postavljen bronast spomenik talca tik pred ustrelitvijo. Kip je izdelal Boris Kalin. Ob vhodu h grobišču je postavljen trovrhi obelisk iz Istrskega belega marmorja. Vklesan napis pripoveduje: V tem gorskem svetu, kjer so v letih zlih pobijali može, otroke, žene, je znova mir, a dasi je ves tih, morilce toži in slavi umorjene. Če lahko damo vero nemški jet-niški knjigi, kjer so begunjski gestapovci natančno vpisovali podatke o streljanih, potem je samo v Dragi omahnilo v smrt 177 nesrečnih talcev. I Trovrhi obelisk — ob vhodu h grobišču talcev v Dragi. RADIO 4.30 8.08 9.05 9.35 10.1« 11.03 12.10 12.30 12 40 1,130 14.05 14.25 15.30 15.45 16.011 1T 00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.00 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 SOBOTA Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski t ednik Mladina poje Kdaj. kani. kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Usposobitev škropilnic za novo sezono Veseli domači napevi Priporočajo vam Kaj vam glasba pripoveduje S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel DeČo Zgur Lahko noč. otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vaš gost Vedri nokturno Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - T. Bernard. Smešni ljudje 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem ... 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba romantike 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA TVI. 800 M. 15 8.30 HM S».30 9.55 10.10 10.55 14.00 1 40 I «.55 14.45 I «».15 19 30 2000 20, JO 2040 22.25 22.40 SOBOTA jubljana Colargol K Grabeljšek: Moje akcije V" znamenju dvojčkov: O dveh ježih P Zidar Utonilo je sonce Narava Japonske Pn a pomoč Narodnosti zase in za vse P Henat: Houssardelovi — nadaljevanka Kijev: rokomet (ženskej Spartak : Radnjif'ki -prenos IIV-f»ji Obzornik Nogomet Velež : Radnički prenos Ja' k Kabbit - film ie Literarni nokturno — R. Bordon: Basni Popevke se vrst i jo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Hadijska šola za višjo stopnjo: Mehka tehnologija — veter in voda 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Toneta Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Verdi: Odlomki iz opere Rigoletto 20.00 Znanost in družba 20.15 Vsa zemlja bo z nami zapela 20.35 R isto Sa vin: Sonata za violončelo in klavir, op. 22 21.00 Deseta muza 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.50 Za starimi vzori z novo besedo 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 Dnevna kronika 21.10 Na samem v gozdu — celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 N. Stojanovič: Avtogram — TV drama 21.05 Mozaik 21.50 Dokumentarni film 22.10 T V dnevnik TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: Krajevna skupnost, Jugoslavija po drugi svetovni vojni, Razredna skupnost, Angleščina, TV vrtec. Razvoj življenja (Zg) id.OO TV v Soli: Rudnik Bor, Glasbeni pouk (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska T V: F. Strle: Od obznane do Cebin 16.55 V znamenju dvojčkov: Čigava je hišica 17.15 Pan Tau se vrača - serija 17.45 Obzornik 18.00 Beograjski sodobni balet 18.20 Duet (Pas dedeux) 18.40 Cas, ki živi: Most 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kidričevi nagrajenci 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo /. neba — nadaljevanka 21.25 P. I. Čajkovski: Labodje jezero — 2. del 22.25 TV dnevnik 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Kdaj, kam, kako in po Čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Kako je rasla produktivnost dela v kmetijstvu v povojnem obdobni Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — F. Revet loff: Dnevniki Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Zaplovi pesem borb in zmag Lahko noč, ot roci Minute z ansamblom Silva Stingla Koncert iz našega studia Šansoni S festivalov jazza I.iterani nokturno — J. Smrek: Najlepše pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočne skladbe Za pozne plesalce Zaprite oči in Roslušajte fote v ritmu Glasbene miniature Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli jugoslovanskih RTV 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Knjižne uganke III 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Sodobna vokalna glasbena ustvarjalnost slovenskih skladateljev 19.30 Capriccio, serenada in concertino 20.00 Zunanjepolitični feljton Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Skrivnosti globin 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dva rublja - TV drama 21.30 24 ur 21.50 Zabavnoglasbena oddaja 22.20 Znanost TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz oči v oči: Milka Planine 20.50 Požari, naša skupna nevarnost 21.00 M.A.S.H. - celovečerni film 22.55 TV dnevnik TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Elektronika, Iz del Tina Ujeviča (Zg) 9.00 T V v šoli: Kocka, kocka, Film(Bg) 14.25 Nogomet Radnički (Niš) : Budučnost - prenos (Bg — Zg) 17.00 K. Grabeljšek: Moje akcije 17.15 Ukročeno oko: Okrasje in igranje 17.40 Obzornik 17.55 Ne prezrite: Ženska v slovenski sliki in besedi 18.30 Glasba takšna in drugačna 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Vzhodno od raja 20.15 Minute s španskimi skladatelji 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Gunther Grass 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.00 Debussv in Respighi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Slovenski mali vokalni ansambli 10.15 Kdaj, kam, kako in po črni 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Odnos med sečnjo^i prirastkom ter lesno zalogo v gozdu 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ... 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: J. Svetokriški — J. Zupan: Pridige 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenski skladatelji na prehodu iz 19. v 20. stoletje 23.05 Literarni nokturno — J. Osti: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Mala nočna glasba 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 21.55 TV dnevnik 22.05 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah Oddajniki H. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo in domom 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 3-2-1 ...start! 23.20 Dnevna kronika TV Zagreb 14.10 TV v šoli do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 22.05 TV dnevnik 22.25 Svet neuvrščenih: Indonezija 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 19.55 14 ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 T V v šoli: SZ, Violina, Makedonija (Zg) 9.00 T V v Soli: Francoščina (Sk) 9.30 TV v šoli: Razredno samoupravljanje (Sa) 10.00 TV v šoli: Reportaža. Risanka (Bg) 14.00 TV v Soli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska T V: F. Strle: Od obznane do Čebin 17.15 Colargol 17.30 Obzornik 17.50 Dežela sonca - film 18.40 A.Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Sterijino pozorje — prenos (N. Sad) 21.00 Evropa Evropejcem 21.50 Miniature: Recital Dubravke Tomšič- Srebotnjakove 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Naše naravno okolje 18.45 Peščena ura 19.15 Sonce, oblaki, veter 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala -nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Evropa danes: ZRN TVZ do 19 19.15 19.30 20.00 21.05 21 50 „2.05 22:'- agreb .15 isto kot na odd II. T V mrež* Risanka TV dnevnik Sterijino pozorje — prenos A. Marodić: Poti in stranpoti Dokumentarni film TV dnevnik Spomini na glasbo 20.00 20.35 20.45 21.00 22.15 23.40 23,55 4.30 8.0« 9.05 9.30 10.15 11.03 11.40 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.13 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 Večerni concertino Vprašanja telesne kulture Od Carmen do Dalile Oskar Nedbal: Scherzo — caprice za orkester Kultura danes Javni koncerti O temnem življenju in veri v prihodnost LeoS Janaček: Balada o Blaniku -simfonična pesnitev Iz slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Vsi zajčki sveta Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem Na domači grudi Kako je bilo na Cebinah — posebna oddaja Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Oskrba krav z beljakovinami Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Trije prijatelji Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ... 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Minute z Mozartom in Havdnom 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza — Bili Evans 2.30 Revija popevk 3.03 U. Krek: Simfonietta 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - B. Maver — I. Vrkljan: Slika 19.57 Chopin in naša pianistka Hilda Horakova 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 Zagrebški solisti s simfonijami Luke Sorkočeviča 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz del Franka Martina in Bohuslava Martinuja 23.15 Iz slovenske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije Ponedeljek ta teden na TV Nedelja Televizijski film MESTO SVETA je posnet po romanu Elia Vittorinija. Predstavlja potovanje, iskanje sicilijanskega čevljarja in njegovega sina. Iščeta boljši svet, mesto, kjer bi lahko srečno živela, pa vedno znova ugotavljata, da takega mesta ni. Po domači nadaljevanki o Ipavcih bo na sporedu aktualna oddaja NA SLEDI ZA DRUSCHKEJEM, ki nosi podnaslov Ali morajo vojni zločinci zastarati. Posneta je bila na državnem tožilstvu v Heidelbergu, ki vodi postopek zoper Druschkeja in Lienkeja, na osrednjem uradu za odkrivanje nacističnih zločinov Zvezne republike Nemčije v Ludvvigsburgu, na židovskem dokumentacijskem centru na Dunaju in na pravni fakulteti v Ljubljani. TV ekipa je skušala od sogovornikov izvedeti, kakšna je pravna podlaga za pregon in pravično sodbo Clementa Druschkeja in njegovih pajdašev, spričo aktualnosti pa so sogovorniki razširili temo na problem pregona vojnih zločincev nasploh, še zlasti v luči odločitev nekaterih držav, da bodo v nekaj letih ti zločini pravno zastarali. Avtor oddaje je Boris Bergant. Drama GREŠNI KOZEL je nastala po sodobnem japonskem romanu Seita Macumote. Prikazuje, kako zmore današnja administracija dobesedno prek trupel oziroma kakšne so lahko posledice najbolj ekstremnih oblik birokracije v sodobni japonski družbi. Spoznali bomo nekoliko drugačno Japonsko kot si jo ponavadi predstavljamo; to ni le dežela sonca in pesmi, ampak predvsem tudi država, kjer vladajo zelo stroge norme pravice in časti. Sreda Ob letu varstva kulturnih spomenikov 1975 so v Zvezni republiki Nemčiji posneli obsežno serijo oddaj o najbolj perečih problemih zaščite našega okolja. V ciklusu VČERAJ, DANES, JUTRI se bo zvrstilo sedem oddaj o Španiji, Franciji, Holandiji, Belgiji, Skandinaviji, Veliki Britaniji, Italiji in ZRN. Predstavile nam bodo velik del starega kontinenta in strašljivo početje ljudi, ki s pretvezo »napredka« in blagostanja pehajo sebe in svoje naravno bogastvo ter dragoceno dediščino preteklosti v brezumni kaos. Petek Z dokumentarnim filmom ZGODOVINSKA NOC NA ČEBINAH se televizija poleg ostalih oddaj in prenosov vključuje v proslavo 40. obletnice ustanovnega kongresa KP Slovenije, ki se sočasno in vsebinsko povezuje s 40. obletnico Titovega prihoda na čelo KPJ in z njegovim 85. rojstnim dnevom. V filmu bodo sodelovali udeleženci ustanovnega kongresa KPS Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Pepca Kardelj, Albin Vipotnik in Vencelj Perko. 15 TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Geometrija, Travnik, V zdravstvenem domu. Angleščina, TV vrtec-. Dnevnik 10 (Zg) I0.(K) T V v Soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.20 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Čez tri gore: 20 let Koroškega akademskega okteta 18.45 Prva pomoč 19.05 Cesta in mi 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Razgledi: Zgodovinska noč na Cebinah 21,30 P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka 22.20 Ulice San Francisca - serijski film 23.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Modri plašček - otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijateljsko prepričevanje 21.00 Dnevna kronika 21.15 Glejmo glasbo 22.15 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Ob gledanju TV - zabavnoglasbena oddaja 21.00 Prizori iz zakonskega življenja — nadaljevanka 21.40 Liki revolucije: Boris Kidrič 22.25 TV dnevnik ODMEVI IZ TAŠKENTA M KMETOVALCI! Na Gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila ter na Pomurskem sejmu v Radgoni od 8. do 12. aprila 1977 bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije. Za nakup iz našega programa ugodni krediti do 70 % od nabavne vrednosti. Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300, AG 200, . kultivatorje z drobilci ter traktorje TOMO VINKO VIĆ18,21,30 KMindruge standardne traktorje UNIVERZAL, ZETOR, DUTZ, IMT 533 itd. Traktor Tomo Vinko vič, tip 418 Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek ali odločbo o odmeri katastrskega dohodka m dva žiranta, ki se izkažeta s potrdilom o delovnem razmerju a« pa z zemljiško knjižnim izpiskom. VABI Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 Vam nudi na enem mestu komplet asortiman opečnih in betonskih izdelkov, NORMA montažni strop in dimnik TO-MO-DI Posebno vas opozarjamo na: — dimniški in fasadni zidak — betonske zidake za temelje — NORMA montažni strop — dimnik TO-MO-DI s samotno cevjo — opečne strešnike — vogelnike in dimne tuljave Prednosti NORMA stropa so: ~ °8tale ODeftne izdelke — je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in cenen; — dobru toplotna in zvočna izolacija; — spodnja povrfiina stropa je v celoti opečna. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane aleste. Prodajno mesto in informacije: — TOZD Opekarne Kranj, b.o., Na Skali 5, tel. 22-7M in 22-764 Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom. Obiščite nas na XVI. MEDNARODNEM KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEJMU OD 8. DO 17. APRILA 1977. Obveščamo vas, da smo odprli trgovino za prodajo: sanitarij opreme za centralno kurjavo in saune Nudimo vam tudi radio in televizijske aparate in gramofone, svetovno znanih tvrdk Schaub-Lorenz, Grunding in Philips. A Pričakujemo vaš obisk — Franz Wank. filiala Untetbergen 22, telefon 04227/3231 pri Celovcu i i ■..... n> ........i...........■■»« ' ..... ,hm.^ Prva služba Vaška malarije ni imel, torej ga zdaj kuha drugačna hudoba. Najbrž tifus, pomislim. Te bolezni je pa več vrst. Poleg trebušnega je najbolj nevaren pegasti tifus ali pegaviea. To sem prebolel in sem varen pred njo do konca dni, zato si nisem nič pomišlja] Vaški streči, kakor koli že, tudi če bi jo res imel. Če pa ima trebušni tifus, pomislim, bo pa treba biti bolj previden, čeprav sem bil nekoč poprej že cepljen proti temu. Naj že bo eden ali drugi, to bo ugotovila bolnišnica, kamor bo treba Vaško odpeljati čimprej. Tako smo vsi menili, in tako se je tudi zgodilo. Naslednji dan popoldne mi je načelstvo dalo napotnico in naročilo konjarju, naj zapreže bričko, da v njej odpeljem Vaško v vojaško bolnico na Starogospitalni ulici. Ko sem sedel v bričko in pognal konja v korak se je Vaška onemogel naslonil na mojo ramo in mi začel nekaj potihoma govoriti. V presledkih in z oslabljenim glasom. Iz njegovih besed je zvenela zaskrbljenost, bojazen, strah pred neznanim. i »Mislim ... da gre ... da gre . . . h koncu.« »H kakšnemu koncu?« sem se sprenevedal. »Saj veš .. . saj veš, h kakšnemu.« Pomolčal je, čez čas pa nadaljeval: »Obletavajo me slutnje... zle slutnje . . . Veš . . . to ne obeta nič dobrega.« »Beži, beži, to se ti le zdi, ker imaš vročino, vem.« Hotel sem ga pomiriti in mu pregnati strah. Zato sem ga hrabril, da bolezen ni tako huda, da bi je ne mogel preboleti. »Taki mladi fantje ne podle-žejo kar tako, prebolijo še kaj hujšega, vem.« Moje tolaženje ga ni prav nič osrčilo, ni mu pa pregnalo zle slutnje. Molčal je, dolgo molčal, naposled je pa spet spregovoril in dejal: »Veš, kaj.» »Kaj, Vaška?« »Se eno uslugo mi naredi« »Prav rad, če bom le mogel«. »Boš .. . boš mogel.« »Torej kakšno?« »Ce ... če umrem ...« je s težavo spravil iz sebe, »mi postavi kamen na grob. Nate se zanesem .. . bolj kot na vse druge. Ali ga boš . . . postavil?« »Gotovo ga bom, Vaška, gotovo,« sem zatrjeval, ne da bi vedel, iz kakih sredstev naj mu ga postavim,« seveda če se tvoje slutnje uresničijo. Prepričan sem pa, da se ne bodo.« Nič. nisem bil prepričan. Kar tako sem rekel, zaradi lepšega, da bi Vaško prepričal in mu pregnal turobne misli, čeprav sem vedel, da mu jih ne bom. »V zahvalo bratec,« je spet povzel besedo — zazdelo se mi je, da nekam olajšano »v zahvalo ti zapuščam — ti zapuščam, če me ne bo več nazaj, vse blago, kar sem ga pripeljal iz Buhare. Da, vse!« je poudaril in dodal: »Ključek od košare sem ti že prej dal shraniti, da bi ga jaz ne izgubil ali kam založil, vreča je pa tako samo zavezana.« Prevzet od njegove oporoke, nisem mogel do besede, tako meje stisnilo v grlu. Vaški sem stisnil roko in mu jo potresel v znak zahvale. Ko pa sem hip nato naval ganotja le obvladal, sem ga spet poskusil prepričati o srečnem koncu, rekoč: »Vaška, ti se" boš vrnil, čil in zdrav, čez teden ali dva se bo vse srečno izteklo. Kar miren bodi, vse se bo srečno izteklo, tako ti pravim.« Potem sva molčala vso pot do bolnice. Konj je stopal počasi, s težkim korakom, kakor da bi se zavedal, da pelje težko bolnega človeka v negotovost. Ko sem se nato v bolnici od Vaška poslovil, sem mu še enkrat zaželel okrevanja in skorajšnjega snidenja. Snidenja z njim pa ni bilo več. Pet dni pozneje nam je bolnica sporočila, da je Vaška Potrebin umrl za pegavico. Bolezni da je podlegel zaradi slabega srca. Z mešanimi čustvi sem sprejel to novico. Z ene strani mi je bilo Vaške resnično žal, saj je bil v bistvu dober, preprost in nepokvarjen fant, a nesrečen v življenju. Po sreči je hrepenel kakor vsak človek, jo lovil, in ko jo je naposled dotekel in že tako rekoč zgrabil, se mu je izmuznila iz rok za vekomaj. Modrijan izpod Nebeškega gorovja, občan A Ima A te — Zlatega jabolka — je odšel uživat zlata jabolka v nebeško višavje. Večna-ja jemu pamjat! Z druge strani pa nisem mogel odgnati iz duše samozadovoljstva nad njegovo zapuščino, nad krivičnim mamo-nom«. Tako sem jo imenoval v svoji gorečnosti, čeprav še vedel nisem, koliko pravzaprav je tistega krivičnega mamona v petpudovi vreči in polmetrski košari. Morda vse skupaj še toliko" ni vredno, kolikor stane skromen spomenik na grob, ki sem ga Vaški obljubil. Take misli torej so se mi pletle po glavi ob Vaskovi smrti. Pokopali smo ga naslednji dan. V delegaciji treh mož iz uprave sem bil kajpada tudi jaz. V novih hlačah, narejenih v dneh Vaskove bolezni iz podarjenega blaga. Dobro sem si vtisnil v spomin kraj njegovega groba na zelo obsežnem taškentskem pokopališču, da bi pozneje brez odvečnega iskanja vedel, kam postaviti malo lepši spomenik, kot je bila tista črno pobarvana deska s peterokrako rdečo zvezdo, ki mu jo je dala za slovo uprava vojaške bolnišnice. Zdaj sem kot litograf ostal spel sam. Da bi se še pokoril s tistim Jackijevičem, me ni bilo več volja. Kot dedič neke zapuščine sem mahoma, postal bolj zahteven. Sam že ne bom več garal, če pa je dela za dva. Najamejo naj pomagača in ga plačajo! Svojo zahtevo sem predložil na prvem delovnem sestanku kolektiva. In glej — ne brez uspeha. Niti enega pomisleka ni bilo proti. Uprava torej najame litografa pomagača! Tak je bil sklep delovnega sestanka. Še več. Na mesto odišlega Tomsona še nobenega pisarja niso sprejeli. Prazno mesto je treba zasesti. Dalje. K limova žena, snažilka upravnih prostorov, pojde v kratkem na porodniški dopust. Tudi na njeno mesto je treba dobiti zanesljivega človeka, ki bo poleg snaženja skrbel za samovar, pozimi pa še za kurjenje peči. Tako je bilo treba čimprej najeti tri nove delovne moči. Sklenjeno je bilo, naj bodo to bivši ujetniki iz mojega nekdanjega taborišča, jaz pa naj grem ponje, jih najamem pod takimi in takimi pogoji in jih privedeni v upravo. To mi je bilo zelo po volji. Po dveh mesecih obiščem znance in tovariše, se z njimi pomenim to in ono in najamem tri delavce. V mislih sem imel že izbrane, dva Slovenca in enega Poljaka iz Rajha, same dobre znance. Preden pa sem se s pismenim naročilom uprave odpravil v taborišče, sem se hotel prepričati, kakšna Vaskova zapuščina v resnici je in koliko je je. V glavo mi je namreč šinila dobra misel: nove tri obleči z v Buhari nagrabljenim blagom! To bo gotovo pomagalo, da bom fante laže dobil, če bi morda imeli kake pomisleke sprejeti službo v konjski upravi. Od te misli spodbujen, sem odšel v skladišče, da se lotim pregleda Vaskove zapuščine. Vrata sem za sabo zaprl in zaklenil, da bi me nihče ne motil pri svetem opravilu. Ali, viš ga spaka! V na pol temnem skladišču se nenadoma oglasi nekdo za mojim hrbtom in se zlobno zareži: »Ha, ha, ha! Pri svetem opravilu. To je pa res sveto opravilo, pregledovati nagrabljeno blago, se ljubkovati nad njim, preden ga prodaš, ha, ha«. »Molči, hudobec!« sem zavrnil prekanjenca, ki se je pri zaklenjenih vratih prikradel v skladišče. »Kaj nisem rekel, da bom s tem blagom oblekel več ujetnikov, ki se nove obleke gotovo potrebni, nemara še bolj kot jaz? Kaj nisem pokojnemu Vaški obljubil postaviti spomenik na grob? Kaj ni to dobro delo, a? Kaj ni to sveto opravilo? Kaj zato, če je blago nagrabljeno, v vojni nagrabljeno!« Franc Val javec Čudovita dolina Bače Podbrdo - Baška dolina ali »Baška grapa«, kakor jo včasih nekateri imenujejo, se od Mosta na Soči, od tam, kjer se izliva rečica Bača v Idrijco, vije do bohinjskega predora pod K oblo, do predora, ki povezuje Podbrdo ui Bohinjsko Bistrico, Gorenjsko in Primorsko. Dolga Je kar 25 kilometrov. Nekdaj je to področje spričo svojstvene lege, zaradi velike oddaljenosti od večjih središč in »prometnih žil« skorajda že izumiralo. Prebivalci iz teh krajev so se selili drugam. Toda leto 1903 je bilo nekakšno »prelomno« leto. Takrat je namreč padla odločitev o gradnji železniške proge od Trsta do .lesenic, proge, ki se je potem »podaljšala« še za osem kilometrov do Beljaka. Prav lani so bile svečanosti ob 70-letnici začetka »obratovanja« nove proge. V dolini je več »večjih naselij. To so Bača, Klavže, Podmelec, Grahovo, Hudajužna in Podbrdo. Na strminah nad doliho Bače pa se »razprostirajo« še gorski zaselki Nemški rut ali Grand, Bloke in Tržišče. Nedaleč od tu je tudi rojstni kraj znanega slovenskega pisatelja Franceta Bevka Zakojca, tu so Temljine, rojstni kraj prosvetnih delavcev Matije Kerlda in pedagoga ter pisatelja in pesnika Cirila Drekonje, ki so ga Nemci leto dni pred koncem zadnje vojne vihre umorili v Šentvidu pri Ljubljani. Podbrdo je prav gotovo največji kraj in zato tudi središče tega področja. Do tu se je mogoče pripeljati /. vlakom skozi 8023 metrov dolg predor i/ bohinjskega kot.t, po železnici r/ Mucn Vove Gotice ali t"1 ''csti iz Škofje Loke prek Zalega loga in Petrovega brda. Treba je reči, da imajo v Podbrdu izredno delavno turistično društvo. To je mogoče opaziti na vsakem koraku. V kraju in še posebej na železniški postaji sta, denimo, postavljena celo »panoja«, kjer se je mogoče »seznaniti« s smermi poti, ki vodijo na okoliške hribe in planine. Od tu se je mogoče povzpeti v treh urah do koče na Poreznu, v dobrih štirih urah pa do planinske postojanke Zorka Jelinčiča, dom je poimenovan po znanem planincu in borcu za narodnostne pravice Slovencev na Tržaškem, na Crni prsti. V zadnjem času se v kraju vse bolj razvija tudi industrija. V znani tovarni »Bača« so zaposleni mnogi prebivalci s tega področja. In treba je omeniti, da je v Podbrdu tudi dom oddiha za ostarele občane. Nad Hudojužno je naselje Nemški rut ali Grand. V te kraje so se naselili leta 1218 kmetje s Tirolske. Kljub nameri nekaterih, da bi kraje »ponemčili«. se to sploh ni zgodilo. Priseljenci so se že v kratkem času namreč naučili govoriti slovensko. Zanimivo pa je. da še danes ne>morejo pravilno izgovarjati sičnikov — č. ž, š. Tako, denimo, izgovarjajo luc, m 18, zaga, skratka tako kot pri nas majhni otroci. Tirolci so tistiktat poselili Koritnico. Nemški rut, Str-žišče. Kal, Znojile. Obloke, Kuk, Trtnik. Hačo, Petrovo brdo in Podbrdo. Sosede na oni strani Bače v Zakojci in na Bukovem so iz neznanih razlogov nazivali »Slabejnei«. Tudi po drugih krajih se industrija, predvsem lesna, i/ leta v Uto boli razvija. Tu pa so tudi mnogi spomeniki in spominska obeležja ter grobišča, kjer so pokopani ali so padli mnogi borci NOV. Kajti prav na tem področju so se med zadnjo vojno vihro odvijale mnoge težke borbe. V te kraje zdaj zares ni težko priti. Veliko »zaslug« za to ima tudi železnica. Toda njena gradnja ni bila enostavna. Samo od Podbrda do Mosta na Soči je 10 predorov, od Jesenic do Trsta pa kar 36. Ob progi se razprostira čudovita pokrajina, ob njej pa so tudi mnogi turistično zanimivi kraji. Iz Bohinjske Bistrice do Podbrda je mogoče prepeljati osebne avtomobile z vlakom, od tu pa se ob reki Bači vije proti Mostu na Soči in dalje lepa cesta, ki je že skoraj povsod asfaltirana. Stanko Skočir Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova-1, Tržič Pri objavi razpisov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj v Glasu, dne 29. 3. 1977 so naslednje tiskovne napake: 1 Splošni pogoji 1. točka druga alinea se pravilno glasi: — delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah iz prejšnje alinee in namensko varčujejo oz. so varčevali za stanovanje pri poslovni banki; II. Posebni razpisni pogoji za organizacije združenega dela tč. 1 pod c) se pravilno glasi: Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je nad 120 f od povprečja osebnega dohodka na zaposlenega v občini za leto 1976, plača lastno udeležbo v višini najmanj 20 %. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 10 let. III. Posebni razpisni pogoji za delavce V tabeli lastna udeležba v drugi vrsti je pravilno 20 T ne pa 10 f. objavlja javno dražbo za prodajo: 1. tovorni avto TAM 2001 -leto izdelave 1973 izklicna cena 75.000,00 din 2. dostavni avto FIAT TR 1300 -leto izdelave 1973 izklicna cena .35.000,00 din 3. tovorna enoosna prikolica 2 t za TAM 2001 izklicna cena 8.000,00 din 4. rabljena oprema iz trgovine Tržič i in trgovine Kranj izklicne cene so izobešene v prostoru dražbe. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan in ga plača kupec. Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v sredo, 13.4. 1977, od 12. uri v obratu ETP Kranj na Primskovem. Pred pričetkom javne dražbe morajo kupci položiti H) polog od izklicne cene. Interesenti lahko dobe informacije vsak dan od 6. do 14. ure v avtoparku v obratu ETP Kranj na Primskovem, kjer je možen tudi ogled. KRANJ Elektroteh niško podjetje Kranj Skupina Veseli VftVr. ki deluje pri M ladinskem gledališču Tržič NA JEZERSKEM ALPINISTIČNA SEKCIJA JEZERSKO - Pri Planinskem društvu Jezersko že tri leta deluje planinska šola, ki je vzgojila že precej mladih alpinistov. Zato so Jezerjani začeli razmišljati o ustanovitvi alpinistične sekcije. Na pomoč so poklicali člane komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije in jim razkrili težave. Komisija za alpinizem je prevzela pokroviteljstvo nad delovanjem jezerskih alpinistov, mentorstvo pa bo prevzel alpinist in gorski reševalec Joža Žvokelj. Sekcija alpinistov je že ustanovljena. Načelnik je Luka Karničar, gospodar pa Milan Senk. To je pomemben prispevek k praznovanju 30. obletnice PD Jezersko, obenem pa oddolžitev nekdanjim alpinistom Grabnarju, Krču, Majniku in drugim, ki so na Jezerskem začeli / alpinizmom in padli v NOB. A. Karničar KhiH'Aalfi —'< m- letos že kmalu začeli pripravljati na spomladanska delaŠtevilni si želeli pravočasno preskrbeti predvsem umetna tjno-V K/".K Radovljica so jih imeli dovolj na zalogi. — F. Debeljak GASILCI V POČASTITEV JUBILEJA PARTIJE IN TITA Upravni odbor Gasilske zveze Slovenije je na zadnji seji sklenil organizirati gasilska tekmovanja v počastitev jubilejev partije in Tita. Tekmovanja ne bodo imela le prazničnega značaja, temveč bodo pomemben prispevek k rasti strokovne usposobljenosti naših gasilcev. Tega se slovenski gasilci dobro zavedajo in bodo zato letošnja tekmovanja se številnejša in bolje pripravljena. Gasilci so glede tega pravi športniki. Zavedajo pa se tudi, da bodo s tem najlepše proslavili jubileje partije in Tita ter ohranili sloves, ki so ga pridobili na številnih jugoslovanskih in svetovnih tekmovanjih. Omenimo naj le gasilske olimpiade, na katerih so bili se posebej uspešni Ljubljančani, Mariborčani, industrijski gasilci iz Jarš, Anhovega in Tobačne tovarne iz Ljubljane ter gasilci iz Begunj. I. Petrič USPEŠNO TRŽ^KO^LADINSKO TRŽIČ - Začetki Mladinskega gledališča Tržič segajo v leto 1975, ko je bil občni zbor Amaterskega gledališča Tržič. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinske konference ZSMS, s katero naj bi gledališče skupaj obravnavalo problematiko vključevanja mladih v tržiško gledališko življenje. Dogovori niso rodili uspehov, zato je predsedstvo ZSMS predlagalo ustanovitev Mladinskega gledališča. Oblikovan je bil iniciativni odbor in v začetku lanskega leta v okviru akcije Teden komunista je bila ustanovna konferenca Mladinskega gledališča. Ustanovne konference se je udeležilo 34 mladih, kar je za tržiške razmere izredno. Dve nalogi si je zadalo Mladinsko gledališče: večer Ivana Cankarja in uprizoritev komedije Marjana Marinca Srečka. Obe nalogi sta bili uresničeni. Mladi gledališčniki so naredili celo več. Tržiškim šolarjem in malčkom so zaigrali igrico Naoč-nik in Očalnik, oblikovali skupino Veseli večer, ki je znana po Sloveniji, sestavljajo pa jo študentje in dijaki iz Tržiča in od drugod ter oživili recitatorsko in baletno sekcijo. V kratkem bo zaživela še lutkovna. Mladinsko gledališče rešuje problematiko sprotno in dobro sodeluje z občinsko konferenco ZSMS, takšno sodelovanje pa bo skušalo razviti tudi s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in vsemi, ki se vključujejo v kulturno življenje Tržiča. Največ problemov pa povzroča pomanjkanje denarja. Večino ga mladi člani ustvarijo s svojo dejavnostjo. I Kepic ŽIVINOREJCI SO ZBOROVALI Živinorejci pašne skupnosti Poljšica v krajevni skupnosti Gorje so imeli marca redni zbor. Dogovorili so se, da bodo uredili vaški pašnik, ki meri skoraj 70 hektarjev. Celotna površina sicer ni več uporabna, po načrtu pa bi do 1980. leta lahko ogradili prek 40 hektarjev. Za to bi po predračunu potrebovali 247.000 dinarjev. Pri urejanju bodo veliko prispevali tudi sami s prostovoljnim delom. Celotno površino pašnika bodo predelili na šest prostorov. Z deli pa bodo začeli že letos. Čez čas bodo na pašniku postavili tudi stajo in zagotovili za živino pitno vodo. J. Ambrožič Pisma bralcev KDO DOLOČA MERILA? V zadnji številki Glasa ste na prvi strani objavili članek — Merilo naj bo dohodek na družinskega člana. Močno me je zbodel v oči cenzus, po katerem bi delili regres za dopust. Omenjate 1500 dinarjev na člana družine! Kaj. pomeni ta znesek pri današnjih cenah!- Član družine, ki ima komaj 1500 dinarjev na mesec, ne živi ampak životari in se ponavadi ob podpori drugih prebija od prvega do zadnjega v mesecu. Da bi si tak revež upal omisliti dopust na morju ali kje drugje, močno dvomim. Tudi tedaj ne, če bi mu izplačali najvišji možni znesek! Najslabše plačani delavec npr. snažilka ima 2000 do 3000 din na mesec. Ponavadi ima moža ali sina, hčer ali koga drugega, s katerim Živi v 'skupnem gospodinjstvu in že ni več upravičena do višjega regresa, čeprav je delavka z najnižjim dohodkom. Nimam avtomobila, ker ga ne morem imeti, nikdar še nisem bil na dopustu na morju, čeprav1 znaša dohodek na člana moje družine več kot 3000 dinajrev. Ne pijem in ne kadim, Živim skromno, ne potujem, nikoli se še nisem vozi/ z avionom, vozim se z železnico, kjer imam 50-odstotni popust, kupujem na kredit in zato upravičeno menim, da je cenzus 1500 dinarjev smešno nizka postavka in da delavec, ki ima tako nizke dohodke, ne more na dopust! Če pa pomislimo še to, da SEJEMSKI POPUST. DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA, SOLIDNA POSTREŽBA 80 z zamrznjenim cenzusom mnogim družinam odvzeli tudi otroške dodatke, ki že tako ne pomenijo skoraj nobene pomoči, se »skrb« za družine z nižjimi osebnimi dohodki prikaže v drugačni luči. To je samo časopisna propaganda, kako skrbimo za tiste z nižjimi dohodki. Razen tega pa se pojavljajo tudi mnenja, da je treba regres porabiti le za dopust ob morju. V tem primeru bi morala tričlanska družina zbrati denar in ga dati enemu članu, da bo šel za nekaj dni na morje in od tam poslal razglednice znancem in sorodnikom. In kaj pri tem zasledujemo z regresom? Po mojem mnenju je regres dobrodošlica tistim, ki imajo denar za dopust. Za tiste pa, ki še za ozimnico nimajo, bi bila velika zadrega, če bi jih prisilili, da bi šli na morje za 14 dni ali za en teden. Tega enostavno ne bi zmogli, kljub večjemu regresu in bi se morali tej pomoči odpovedati v korist tistih z večjimi dohodki. Ivan Šepetavc NEKONTROLIRANA »IGRA« Z OROŽJEM V zadnjem času vse pogosteje opazimo posameznike in to največkrat otroke, kako se igrajo z zračno puško in preskušajo svojo strelsko sposobnost na čemerkoli, najraje pa na pticah, vevericah, prometnih znakih, ulični razsvetljavi in podobnem: poleg te škode pa lahko slučajno mimoidočim povzročijo tudi težje poškodbe. Nekateri starši kupujejo takšne »igračke« svojim otrokom, ne da bi pomislili, v kakšno nevarnost spravljajo pri tem svoje in tuje otroke, pa tudi odrasle. Ni treba posebej poudarjati, da so takšna darila zelo nevzgojna. To je pot, ki pelje v nasilje in zato orožje ne more biti otroku vzgojna igrača. Otroci se ne zavedajo posledic, ki jih lahko povzroči nekontrolirana uporaba zračne puške, zato bi morali odrasli misliti na to. Zal praksa kaže, da se tudi nekateri starši ne zavedajo možnih posledic. Morebitni zadetek zrna iz zračne puške v vetrobransko steklo avtomobila lahko povzroči težko prometno nesrečo. Starši bi morali vedeti, da nekontrolirano uničevanje živalskega sveta kot tudi nekontrolirana uporaba zračne puške pomeni težak prekršek, ki se ostro kaznuje. Zgodi se recimo med vikendom, da se posamezniki na podoben način »zabavajo« v naravi. Po vojaških predpisih se smatra zračna puška kot vsako drugo strelno orožje, zato so pri njeni uporabi predvideni posebni varnostni ukrepi. Pri uporabi zračne puške se na odprtem zemljišču — po predpisu — »neposredno za tarčo postavljajo kosi zemeljske ruše, vreča s peskom ali kaj podobnega za zadrževanje zrn. Pri streljanju na takem zemljišču se mora zavarovati predel 150 metrov dolžine in 30 metrov na vsako stran od osi streljanja.« Uporaba malokalibrske puške na podoben način je še nevarnejša. Med malokalibrsko puško in navadno vojaško ni nobene razlike, če ocenjujemo posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne uporabe. Letošnjo zimo smo lahko videli na Rudnem polju na Pokljuki, kako so posamezni tekmovalci pritekli na smučkah od Šport hotela, postavili improvizirano tarčo in vanjo streljali, pri tem pa niso poskrbeli niti za najosnovnejše varnostne ukrepe, čeprav je bilo v tem času v okolici strelišča več sto ljudi, od katerih bi lahko vsak hip kdo na smučeh za tava l za tarčo in bil zadet. Športne in druge organizacije, ki jim je orožje sestav'' del opreme, morajo nadzorovati uporabo orožja, ker so tudi same neposredno odgovorne za morebitne posledice. Vse več je ljudi, ki imajo dovoljenje za nošenje orožja. Izkušnja kaže, da se shranjevanju tega orožja posveča zelo malo pozornosti. Kadar pridejo do takšnega orožja otroci, je nesreča neizogibna. V nekaterih naših krajih se je razširila navada, da skoraj ne more biti svatbe ali praznovanja brez streljanja. Veliko takšnih veselj se tragično konča, če se le orožje znajde v rokah preveč razgretih posameznikov. Čudno je, da je tudi naš zakon glede legalnega nošenja orožja tako liberalen. Milivoje Vojaković Kranj Safari look, folklorni stil in še kaj Kratek sprehod po Tekstilindusovem Informativno prodajnem centru v hotelu Creina v Kranju Safari look in rute Ze lutki ob vhodu, oblečeni v športna oblačila v kaki in umazani svetlo zeleni barvi kažeta, čemu je to pomlad dan poudarek: prevladoval bo safari look. In ker vedo, da bo popraševanje po teh tkaninah veliko, saj so primerne za mlade in ne več čisto mlade, so se v Tekstil-indusu dobro pripravili. V trgovini dobiš vse umazane pastelne barve od svetlo zelene do temno rjave. Vse je čisti bombaž. Izdelki so seveda različni: od debelejših tkanin, tkanih v keper vezavi, ki bi bile primerne za dvodelne kostim-čke in obleke in ki so jo poimenovali GEPARD, do čisto tankih popelinov za bluze in srajce; tem so nadeli ime IKARUS. Zelo rade bomo to poletje posegle po krepirani tkanini, ki daje izgled indijskega platna artikel DELHI, iz katerega si bomo dale ukrojiti bluze, obleke, tunike itd. Tkanina je primerna za kombinacijo z vezenino ali jutastih dodatkov, če bi hotele doseči bolj športen videz. KMETOVALCI! Imamo rotacijske kosilnice: dve vrsti v dveh izvedbah po konkurenčnih cenah. Ventilator za sušenje sena s sondo stane še vedno le 6400 din. Imamo kombajne za izkop krompirja in nekaj traktorjev po izbiri. Za dobro ohlajeno mleko izbirajte vrtljive ali kompresorske hladilnike. Puhalnike, sadilce krompirja, sadilce koruze, obračalnike, samonakla-dalne prikolice, škropilnice, lizalne kamne, semena, krompir »Jana« m razno drugo blago lahko kupite pri Gorenjski kmetijski zadrugi TZE Sloga Kranj na Gorenjskem sejmu ali v prodajalni kmetijskih strojev Planina. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj telefon 21-545 (pred mlekarno Čirče) Kako vesela, živahna in razigrana je lahko poletna obleka v folklornem stilu, so Tekstilindusovi delavci v propagandi najlepše pokazali pred kratkim s svojo modno revijo v kinu Center. No, vse tisto, kar ste tedaj videli na mičnih manekenkah, je zdaj na policah v prodajalni. Paleta desenov je tako široka, da najdemo tudi primerna blaga za modele od turških dimij do španskega bolera. Vse je zdrav, lahek, zračen bombaž, edina naravna surovina, ki se najbolje nosi in vzdržuje. Tkanine so kvalitetno apretirane proti mečkanju in krčenju, vzorci pa obstojnih barv. No, ravno dimij si ne bomo omislile, toda dolga krila ali obleke za tople večere ob morju ali za prijetno vzdušje doma si bomo pa se-šile iz kakšnega lepega kašmir vzorčka. Izbire je zares dovolj. Spet je moderen desen rut. V Tekstilindusu so pripravili take s širokimi robovi, da se bo lažje šivalo. Seveda si bomo pa lahko zarobile tudi ruto, ki si jo bomo zavezale na glavi zadaj, okrog vratu ali v pasu. Bogata je tudi izbira tanjših tkanin za bluze v čistem bombažu ali mešanici bombaža in poliestra, deseni pa so od drobnih geometrijskih vzorčkov, preko kara, črt, igre kara in črt, do cvetličnih vzorčkov in vzorca, ki je zadnji prišel na stojalo: enobarvna tkanina z borduro črt v mavrici barv. Potem so tu še vseh barv jeansi, ki bi jih mladi najraje nosili kar celo leto. Če boste pred prazniki spet ugotavljali, da potrebujete novo zastavo, zavijte kar sem; v dveh velikostih jih imajo, slovenske in državne. Poseben poudarek so v zadnjih letih v Tekstilindusu dali zavesam: dekorativne tkanine dobite v vseh žanrih, od najbolj modernih, do najbolj klasične rustike. Tudi tu sta dve kvaliteti: bombaž in akril, ki ima spet vsaka svoje prednosti. Toliko lepega imajo v tej trgovini, da praznih rok res ne boste prišli ven. Človek se enostavno ne more upirati željam, ki se ti porode ob polnih pisanih policah in stojalih .. . Bogat izbor dekorativnih tkanin Za posteljnino, kuhinjske zavese.. . Novost na DU Tomo Brejc v Kranju Za našo sprostitev, pomiritev, počitek ... Hitri »tempo« današnjega časa nas ubija: živčni smo, zadirčni, ne znamo se več obvladati v kritičnih situacijah, premalo se gibljemo, preveč jemo, mrzlično se lotevamo poslov in prevzememo vedno nove in nove odgovornosti. Ves dan smo napeti, hitimo... in stresi so neizogibni. Se kdaj vprašate, kako dolgo bodo ..vaši živci in vaš organizem vse to zdržali? Da bi se znali hitro sprostiti, umiriti, spočiti in tako povečati svojo duševno in telesno sposobnost, samokontrolo, odločnost, koncentracijo in življenjsko in poklicno uspešnost, so pri kranjski delavski univerzi pripravili poseben tečaj avtogenega treninga, ki vam bo pomagal iz vseh naštetih težav. Kaj je avtogeni trening? To je eden od načinov, kako olajšamo ali celo odpravimo notranje napetosti, spravimo v sklad in obvladamo duševne in telesne akt ivnosti. In kako poteka avtogeni trening? Bistvo avtogenega treninga je naša živa predstava, s pomočjo katere se v sproščenem položaju osvajamo občutja teže, toplote, urejamo dihanje, umirimo in uravnamo delovanje srca. To nekakšno moderno jogo vadimo trikrat na dan: zjutraj, popoldne in zvečer. Vzame nam pa vsakikrat le okrog 5 minut časa. Ta tečaj, oz. bolje rečeno sestanke avtogenega treninga, bo pri DU Tomo Brejc v Kranju vodil profesor Janez Rojšek, klinični psiholog, ki uspešno uporablja to metodo tudi v svoji poklicni praksi. Da bi avtogeni trening dodobra spoznali, je potrebno prisostvovati okrog 20 sestankom te vrste. Prva skupina — štela bo le 12 ljudi — bo pričela z delom že v aprilu. Za vse informacije okrog vpisa v ta tečaj se obrnite na Delavsko univerzo TOMO BREJC v Kranju. Ob vpisu boste dobili in izpolnili tudi poseben vprašalnik. Dobrodošel je vsak. Preudarite in storite to /.a svoje zdravje, dokler je še čas. združeno gozdno in lesno gospodarstvo Bled o.sol.o. Ni lil! Sestavljena organizacija združenega dela opravlja skupne naloge osmih organizacij gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, dohodkovno povezanih medsebojno v pridobivanju surovin do predelave vseh vrst lesa ter celuloze in papirja. S skupnimi prizadevanji uresničuje SOZD GLG delitev dela med OZD lesne industrije, urejuje dohodkovne odnose med gozdarstvom, lesno industrijo in celulozo ter preko skupnega plana ter razvojnega programa uveljavlja interese združenihrdelavcev v SOZD Združene delovne organizacije opravljajo naslednje dejavnosti in proizvajajo: 9 Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdno gospodarstvo Bled Tovarna pohiitva Železniki Gozdno gospodarstvo Bled: Gozdno gospodarstvo Kranj: — gospodarjenje z gozdovi — biološka m tehnična gozdna proizvodnja — urejanje odnosov pri gospodarjenju in proizvodnji gozdni! sortimentov v zasebnem sektorju LIP Bled LIP Bled — proizvodnja sobnih, vhodnih in garažnih vrat zidakov ISO-SPAN elementov za opaženje industrijskih lesenih konstrukcij ALPLES Industrija pohištva Železniki: — sistemsko pohištvo TRIGLAV in TRIGLAV LUX za opremo vseh stanovanjskih prostorov — predsobno pohištvo OMEGA. — predsobno pohištvo SIG M A, — mladinsko pohištvo TINA, — sistem omaric za čevlje, — kosovno pohištvo, — radio in TV kasete, — stavbno pohištvo, — žagan les Obiščite prodajni salon pohištva ALPLES v Železnikih aero *5 Tovarna celuloze Medvode Združeno lesna industrija Trtic AERO CELULOZA Medvode proizvaja — celulozo — kvalitetne vrste papirja ZLIT Tržič proizvaja: — kombinirano masivno pohištvo — oblazinjeno pohištvo — lesno in paletno embalažo lelovico Škofja Loka JELOVICA Škofja Loka: — proizvodnja vseh vrst oken in vrat s pripadajočo opremo — proizvodnja montažnih hiš in objektov s kompletiranjem TOZO lesnoindustrijski obrat Škofja Loka GRADIŠ LIO Škofja Loka: individualna proizvodnja stavbnega mizarstva in lesnega stavbarstva proizvaja lesene montažne, stanovanjske m druge provizorije, elemente in konstrukcije za gradbeništvo mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam traktorske GUME 18 X X 750. Lazar Matevž, Stara Oselica 60. Poljanska dolina 2398 Prodam VIKEND BRUNARICO, sestavljeno, velikost 5 X 6 m. Drem-petit1. Planina 26, K ran j 2399 Ugodno prodam JEDILNI KOT Z MIZO IN STOLOMA. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Vrečkova 11 IV 17,Rauch. 2400 Prodam Štiri nova vezana OKNA 160 x 120. Ziherl, Podpurfelca 4, Šk. Loka 2401 Prodam dve težki simentalki, visoko breji in dva BIKCA 200 do 300 kg. Zalog 17, Cerklje 2402 Prodam semenski KROMPIR igor, desire in drobni krompir. Pra-, protna polica 20, Cerklje 2403 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Skodlar, Jezerska 118, Kranj 2404 Prodam mlado KRAVO pred telit-vijo. Strahinj 67, Naklo 2405 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, pralni stroj GORENJE in hladilnik HIMO. Svarc, Kidričeva 11, tel. 25-291 2406 Prodam visoko brejo SVINJO ali zamenjam za goved. Senično 15, Križe. 2407 Prodam KRAVO s teletom in SOD za gnojevko. Mavčiče 55, Kranj 2408 POHIŠTVO, malo rabljeno za ' ' samsko ali otroško sobo, ugodno prodam. Informacije popoldne telefon 25-278 2409 ŠIVALNI STROJ MINERVA v omarici, dobro ohranjen, prodam. Informacije popoldan na tel. 25-278 2410 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Partizanska 44, Kranj 2411 Prodam jedilni KROMPIR igor. Sr. Bela 36, Preddvor 2412 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen NAHRBTNIK za prenos otroka, popolnoma nov STABILIZATOR za črno-belo TV ter dobro > ohranjen KAVČ in dva FOTELJA. Sire Ciril, Sebenje 53, Tržič 2413 Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno, na kardan, znamke FAR (pajk) in SLAMOREZNICO Spajzer z nizkim koritom, ki se dviga. Pšata 32, Dol pri Ljubljani 2414 Prodam BARAKO 4x5 m iz montažnih elementov. Informacije popoldne - tel. 24-920 2415 Prodam tri TRAVERZE osem metrov dolge, električni drog, dolg štiri metre in žično BRANO za krompir. Praprotna polica 6, Cerklje 2416 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Dvorje 41, Cerklje 2417 Prodam seme črne DETELJE in kupim 1 kub. meter rabljenih DESK ali PLOHOV. Grad 43, Cerklje 2418 Prodam gradbeno BARAKO v Apnem — za prenos. Vprašati v tra-+ fiki Cerklje. 2419 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ GORENJE PS 664 BIO S za 3.000,00 din. Informacije telefon 064-60-879 2420 Prodam mesnato, 200 kg težko SVINJO. Cena 25 - din za kg. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka 2421 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK (rostfreii. Strahi..j 82, Naklo 2553 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredniltva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam OVČKO za jančkom. Šk. Loka, Cesta talcev 12 2422 Prodam dva parafinirana hrastova SODA, 120-litrska, hrastovo KAD 500 1 ter ročno REPORIBNI-CO, vse skoraj novo. Starman, Ljubljanska c. 3, Škofja Loka 2423 Prodam smrekove obrezane FIŽO-LOVKE, dolge nad 3 m. Bukovščica, Selca nad Škofjo Loko 2424 Prodam starejši, črno-bel TELEVIZOR RR Niš Vovk, Medvode 117 2425 Prodam ca 500 kosov cementne STREŠNE OPEKE, ugodno. Janševa al. 1, Radovljica 2426 Prodam semenski KROMPIR Viktorija. Pipanova 37, Šenčur 2427 Prodam HLODE — javor, jelšo, hrast. Jane Jakob, Vrbnje 3, Radovljica 2428 Prodam 1 kub. m suhih borovih PLOHOV. Luže 6, Šenčur 2429 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Cut, Žirovnica 17 2430 Prodam TELEVIZOR GORENJE avtomatik. Bubaš Jože, Šorli-jeva 17, Kranj 2431 Prodam okroglo otroško STAJICO. Kalan, Poljšiea 4 a, Podnart 2432 Prodam semenski KROMPIR draga, fergusonov dvobrazdni PLUG, trosilec umetnega gnoja, snopove-zalko — traktorsko, vse v dobrem stanju. Crngrob 5, Zabnica 2433 Prodam levi namizni ŠTEDILNIK rostfrei in štedilnik GORENJE. Britof 330 2434 Ugodno prodam novo, še nerabljeno KOSILNICO Alpinist. Predo-slje 58, Kranj 2435 Prodam dva mlada KONJA, sposobna za vsa kmečka dela in jahanje, ali menjam za brejo KOBILO ali mladega BIKCA simentalca. Jezerska 98, G orenc, Kranj 2436 Prodam skoraj novo ŽAGO HO-MELITE 350 SL. Lah Miha, telefon 061-59-133 2437 Prodam KOSILNICO BCS. Šolar Jože, Poljšiea 20, Podnart 2438 Prodam rdeč in zelen CEŠMINJ (Berberis) za živo mejo in grobove. Kokrica, Betonova 20 2439 GLASBENIKI POZOR! Prodam ORGLE FARFISA - enomanual-ne, pevsko ozvočenje FBT 100 W in 2 SKRINJI 2 X 60W. Mikrofon MEAZZI in STOJALO. Barle, Kraš-nova 5, Kranj 2440 Prodam dva KOŠTRUNA samca in samico. Dolenčeva 2, Orehek 2441 Prodam delovnega KONJA. Sp. Duplje 71 2442 Prodam dve leti stare KOKOŠI, domače reje. Kupim MERTEL KOSILNICO za zetor 25. Kaštrunc, Zg. Bela 19, Preddvor 2443 Prodam škotske OVČARJE Lesi — starši jugoslovanski prvaki. Tene-tiše 49 pri Golniku 2444 Prodam SENO. Pretnar, Podbrez-je 62 2445 Prodam TELICO simentalko, ki bo ta mesec telila. Trstenik 30, Lom-barJože 2446 Trofazni ELEKTROMOTOR z jermenico za dvojni klinasti jermen 1405 0/min., 2 KS prodam. Janez K leindienst, K riže 89 2448 Prodam OBLEKO s pajčolanom za prvo obhajilo. Podreča 14 2450 Poceni prodam trodelno OMARO. Znidaršič, Cesta St. Žagarja 26, Kranj 2451 Ugodno prodam motorno KOSILNICO BCS 127. Dragomelj 23, Domžale 2452 Prodam KULTIVATOR pripravnik z ježi. Polica 1, Naklo 2453 Prodam ca 1000 kosov rabljene strešne OPEKE. Radovljica, Janševa 4 2454 Prodam dve KRAVI, eno brejo, drugo po teletu. Drulovka 9 2455 Poceni prodam barvni TELEVIZOR GORENJE saleetomatic. JTel. 22-466 2456 Prodajam DOMAČE VINO. Fink Stana, Krat.j, JLA 3/1. 2457 Prodam mizarsko krožno Z AGO, električno BRIZGALKO VVAGNER KOVINOTEHNA CELJE VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA Prednosti: • hitra dobava • zadostne količine • brezskrbna jesen Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga poslovalnice: Kurivo Kranj Železnina Radovljica Železnina Bled ISKRA in MOPED APN 4. Peter-nelj Janez, Binkelj 21, Škofja Loka 2458 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA desire. Trboje 15 2459 Prodam lepo plemensko SVINJO po mladičih, KRAVO 6 mesecev brejo zamenjam za zakol. Lahovče 17, Cerklje 2460 Prodam GAJBE. Šmartno 11, Cerklje 2461 Prodam SENO. Demšar Janez, Log 29, Škofja Loka. Informacije popoldan. 2462 Prodam BETONSKO ŽELEZO 6 in 12 mm, kg 7,20 din. Tel. 22-364 2463 Prodam diatonično HARMONIKO, dobro ohranjeno. Ogled v soboto. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 2364 Prodam DESKE colarice za betonske opaže. Sp. Bela 3 2545 Prodam dirkalno ROGOVO KOLO na pet prestav. Bitenc, Breg ob Bistrici 8, Tržič 2546 Prodam športni otroški VOZIČEK, primeren za v avto. Podvr-šček, Gubčeva 1 /III, Planina, Kranj, tel. 26-753 2547 Prodam OMARO in VITRINO za dnevno sobo, dobro ohranjeno po ugodni ceni in PLOŠČICE za kamin. Urbanč Franc, Šempeterska 14, Stražišče, Kranj 2548 Prodam trajnožarečo PEC kiip-persbuseh, AKVARIJ 200-litrski, enofazni dvotarifni ŠTEVEC, pomivalno MIZO in otroško POSTELJICO. Tonja, Sv. Duh 49, Šk. Loka 2549 Prodam starinski KOLOVRAT in ŠIVALNI STROJ BAGAT. Mežek Janez, Križnarjeva 1 a, Stražišče, Kranj 2552 vozila Prodam dele KAROSERIJE za zastavo 1300 in menjalnik. Ogris, Trojarjeva 9, tel. 23-928 2465 Prodam NSU 110, letnik 1967, registriran vključno marec 1978. Pu-šar, Puštal 104, Škofja Loka 2466 Prodam IMV KOMBI 1600 za 12.000 din, registriran. Jarc Anton, Okroglo 19, Naklo 2467 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 74000 km prevoženih, opravljena generalna. Konig Ana; Jesenice, Murova 21. Informacije vsak dan na domu ii; po tel. v službi 064-81-355 2468 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 v zelo dobrem stanju. Ogled v soboto. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 2469 Prodam karamboliran avto AUDI 100 S, letnik 1969, tel. 22-446 2470 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Štefetova 24 a, Šenčur 2471 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Predoslje 6 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, 65000 km. Kovačevič Dane, Gradnikova 5, Radovljica, telefon 75-347 2550 Prodam ŠKODO, letnik 1968. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj 2551 Prodam ZASTAVO 850 special. Sp. Duplje 71 2472 Ugodno prodam neregistriran FORD 20 M TS z motorjem ali brez, letnik 1966. Omejc Milan, C. talcev 12 a, Kranj 2473 Ugodno prodam TOMOS avtomatik, Hafnerjeva pot 17, Stražišče Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Drempetič Milan, Planina 26, Kranj 2475 Prodam dobro ohranjen R 16 TS, letnik 1969, registriran do aprila 78. Cena 50.000 din. Kapun, Puštal 103, Škofja Loka 2476 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850. Burgar, Sp. Brnik 20, Cerklje 2477 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Sebenje 35 2478 ZASTAVO 750, letnik 1965, registriran do januarja 78, prodam. Eržen Ivan, Sp. Besnica 178 2479 Prodam osebni avto F 102. Haf-narjeva 13, Stražišče, Kranj 2480 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961 v voznem stanju ali po delih. Dolanc, Šorlijeva 14, Kranj, vsak dan od 15. do 16. ure. 2481 Zaradi vojaščine prodam dva MOPEDA v voznem stanju. Rijavec, Bled, Prešernova 48 2482 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Lahovče 47, Cerklje 2483 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Porenta Stane, Binkelj 2, Šk. Loka, telefon 064-61-467 2484 Prodam poceni ZASTAVO 850. Stroj ima generalno, manjka pa mu majhen del. Dam tudi rezervni stroj. Registriran je do maja 1977. Potočnik Brane, Podjelovo brdo 11, Sovo-denj 2485 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Telefon 22-682, K ran j 2486 Prodam NSU 110, registriran do konca leta. Pogačnik, Radovljica, Gradnikova 26, telefon dopoldne 75-358 ■ 2487 Prodam VVV 1300, letnik 1966 in ZASTAVO 750, letnik 1965. Cop Janez, Rodine 9, Žirovnica 2488 Prodam ZASTAVO 750, letnik avgust 1971, dobro ohranjen. Telefon 24-064 popoldan. 2489 Prodam rabljen TRAKTOR IMT ferguson 35 s kosilnico. Praprotna polica 13, Cerklje 2490 Prodam FORD ESKORD. Zg. Bitnje 73 2491 Prodam dobro ohranjen, pravkar tehnično pregledan in registriran DKVV 1000 S. Naslov v oglasnem oddelku. 2492 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1974. Ogled v petek in soboto. Naslov v oglasnem oddelku. 2493 Obiščite nas paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, Kranj, Partizanska 5. Frodam ZASTAVO 1300, letnik 1971 in 4 GUME Michelin 155 X 13 2X skoraj nove. Barle Peter, Krašno-va 5, Kranj 2494 Kupim dobro ohranjen MOPED s prikolico. Naslov v oglasnem odd. 2495 Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965 v nevoznem stanju (lahko tudi po delih). Šolar Tone, Sp. Dobrava 7, K ropa 2496 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Fajfar Marjan, Predoslje 166 Prodam ZASTAVO 750 delux" letnik 1975. Ogled od 15. ure dalje. Mlaka 51 a 2498 Ugodno prodam ZASTAVO 750 v zelo dobrem stanju. Valančič Jože, Pševo 10, Kranj 2499 Prodam MOPED TLC 14, letnik avgust 1976. Korenčan, Podbrezje 17 2500 Poceni prodam FORD TAUNUS, letnik 1966, malo karamboliran zadaj. Telefon 24-439 2501 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973. Ogled vsak dan od 7. do 18. ure. Jančar Simon, Krožna 14, Kranj Ugodno prodam osebni avto FIAT 125 PZ. Ogled vsak dan od 10. do 17. ure, na Jezerski cesti 108 c, Kranj 2503 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled vsak popoldan. Cesta na Rupo 7, Kokrica 2504 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Bitenc, Zg. Bitnje 34 2505 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 lux. Plestenjak, Zg. Bitnje 81 2506 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Žabnica 72 2507 Ugodno prodam AUDI 72, letnik 1967. Franc Gorzetti, Betonova 56. Telefon 25-754, K ranj 2508 Kupim za FORD TAUNUS 17 M - STROJ »V« 1500 do 1700 kubi-kov. Milenkov, Savska c. 52, Kranj Prodam MOPED TE 12. Zg. Brnik 136, Cerklje 2510 Kranj 6° ■o? sejmu od 8. do 17. aprila, vam bo na voljo na XVI. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu VELIKA IZBIRA ŽENSKE KONFEKCIJE ženske hlače (kavbojke) iz jeansa in žameta ženska modna krila v različnih izvedbah ženske bluze kostimi in ženski spomladanski plašči IZREDNO NIZKE CENE za blago brez napak! BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE TITOVA 1 MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM KRANJ 8.— 17. 4. 1977 VSE ZA OGREVANJE KOTLI - TAM STADLER, FERROTHERM RADIATORJI - TRIKA, AKLIMAT MURAL, KIG, AERTERMIC GOSPODINJSKI STROJI - GORENJE, LTH, RADE KONČAR TELEVIZORJI — COLOR - GORENJE, ISKRA, RIZ BETONSKI MEŠALCI - LIV C$7 Na podlagi 1.1. člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih * sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavlja samoupravna enota za družbeno pomoč po sklepu 12. rodne seje zbora delegatov z dne 30. marca 1977 naslednji JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoć v letu 1977. 1. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO: a) družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki b) starejši občani in delovno nesposobni občani (invalidi I. kategorije) c) mlade družine d) matere samohranilke 2. POGOJI, KATERE MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, SO: — da prosilec (za stanovanje) nima stanovanja, — da prosilec doslej Se ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima prosilec stalno prebivališče na območju občine Jesenice, začasno prijavljeni prosilec pa samo v primeru, če iz objektivnih razlogov ni mogel prijaviti stalnega prebivališča in pod pogojem, da v kraju sedanjega stalnega prebivališča ali v drugem kraju izven občine Jesenice ne gradi stanovanjske hiše, — da prosilec ne stanuje v stanovanju iz katerega se je predhodno izselil upravičenec, rešen po prednostni listi enote za družbeno pomoč. a) DRUŽINE IN OBČANI Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI MORAJO IZPOLNJEVATI SE POGOJ: — da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 40 % poprečnega neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, tj. 1.627,20 din. Za družinske člane upravičenca z nizkimi osebnimi dohodki štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. b) STAREJŠI OBČANI MORAJO IZPOLNJEVATI SE NASLEDNJE POGOJE: — da ni nobeden od zakoncev mlajši od 55 let, razen aktivnih udeležencev NOV (priznana dvojna delovna doba). Za družinskega člana starejših občanov šteje samo še zakonec upravičenca. DELOVNO NESPOSOBNI OBČANI (INVALIDI I. KATEGORIJE) Za družinske člane delovno nesposobnih občanov štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. c) MLADE DRUŽINE MORAJO IZPOLNJEVATI ŠE NASLEDNJE POGOJE: — da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let — da nima nobeden od zakoncev več kot 14 let delovne dobe — da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot sedem let. Za družinske člane upravičenca mlade družine štejejo samo zakonec in njuni otroci. d) MATERE SAMOHRANILKE Za družinske člane matere samohranilke štejejo poleg prosilke samo še njeni otroci. S pravicami mater samohranilk so izenačeni tudi očetje samohranilci. 3. DOKAZILA, KI JIH MORAJO DOSTAVITI PROSILCI: — potrdilo o številu članov družine — gospodinjstva in od kdaj je prosilec stalno prijavljen na območju občine Jesenice (prijavni urad) — potrdila o dohodkih vseh družinskih članov prosilca za prvo četrtletje leta 1977 (izplačevalci dohodka: TOZD, druge organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) — potrdilo o premoženjskem stanju družine (davčna uprava); začasno prijavljeni prosilci dostavijo potrdilo davčne uprave iz kraja njihovega stalnega prebivališča — podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah (obrazec — glej točko 41). DELOVNO NESPOSOBNI OBČANI DOSTAVIJO SE: — odločbo o invalidnosti I. kategorije. MLADE DRUŽINE DOSTAVIJO SE: — overjen prepis ali fotokopijo poročnega lista — dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za gradnjo lastne stanovanjske hiše vseljive v roku petih let ter gradbeno dovoljenje ali — garancijsko izjavo OZD ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem ali sama rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v roku 5 let. UPRAVIČENCI-STIPENDISTI: — predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se le-ta zavezuje, da bo najkasneje v petih letih rešil stanovanjski problem prosilca. 4 PRAV?CEK ZA VL°2ITEV VLOGE ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice na Jesenicah, C. maršala Tita 65. izpolnjen obrazec z vsemi zahtevanimi dokazili o upravičenosti, mora dostavm v razpisnem roku na omenjeni naslov, kjer dobi tudi vsa dodatna pojasnila. Prijave z vso potrebno dokumentacijo lahko vložijo tudi OZD in druge organizacije ter skupnosti za svoje delavce. Obrazec garancijske izjave za rešitev stanovanjskega vprašanja v roku petih let (mlade družine, štipendisti) vsebuje enotno besedilo in ga interesenti dvignejo na omenjenem naslovu. 5. RAZPISNI ROK: Ta razpis velja 30 dni od dneva objave. Vloge, ki bodo prispele izven omenjenega roka ne bodo upoštevane pri sestavi prednostne liste za leto 1977 temveč šele pri naslednjem razpisu v prihodnjem letu. Prosilci, ki so vloge vložili pred objavo tega razpisa, morajo dvigniti predpisane obrazce in jih izpolnjene skupaj z zahtevanimi dokazili dostaviti v določenem roku na omenjeni naslov. Prosilci, ki so bili v letu 1976 že uvrščeni na prednostno listo, njihovo stanovanjsko vprašanje pa še ni bilo ustrezno rešeno, dostavijo samo nova potrdila o dohodku vseh družinskih članov za prvo četrtletje leta 1977. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice kuph Kupim LIPOVE HLODE ali 1 LOHE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2511 Kupim fergusonovo KOSILNICO MKHTKL. Cop Janez, Rodine 9, Žirovnica 2512 Kupim BIKCE in TELIČKE si-pfentalt.fe od 90 do 250 kg. Kalan, ' 'jUftica 4 a, Podnart 2513 Kupim VRATA za krušno peč -"»ftfrei. Adergas ln, Cerklje 2514 Kupim KONZOLNO DVIGALO v «0bri;Hi stanju. Potočnik Franc, Ne-Zg. Besnica 2515 stanovanja sobo išče mirna uslužbenka s souporabo kopalnice. Ponudbe pod Šifro »Kemijski tehnik« 2516 Mlad zakonski par išče stanovanje daljši čas. Ponudbe pod šifro "Trije člani« 2517 Iščem družinsko STANOVANJE -? kuhinjo in sobo. Plačam za dve ''-•ti v naprej. Nahaja se lahko v Kranju, Radovljici ali na Bledu. Ponudbe pod »Obrtnik« 2518 Zakonca nujno iščeta sobo in Kuhinjo ali garsonjero v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite Pod »Slovenca« 2519 Mlad zakonski par išče STANOVANJE. Stanojevk: Mira, Šorlijeva %\> Zglasijo se lahko vsak dan po te-ief onu 25-400 — popoldan. 2520 Oddam sobo dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 2521 Dvosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju - Moša Pijade 17 - takoj vseljivo, prodam. Midlil, C. 14. divizije 5, Maribor, tel. 34-222 .' >22 posesti Prodam NJIVO blizu šenčurske ceste (Kamnč). Naslov v ogl. odd. 2529 V bližini Kranja prodam gradbeno PARCELO z lokacijskim dovoljenjem. Naslov v oglasnem oddelku. 2530 Prodam enodružinsko pritlično stanovanjsko HIŠO, vseljivo v kratkem in prazno manjšo stanovanjsko HIŠO, 10 km od Kranja. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 2531 Ugodno prodam STANOVANJE, dvoinpolsobno, centralna kurjava, telefon, delno opremljeno, I. nadstropje, v Kranju, Planina, stolpnica, 51 kv. m. Informacije tel. 21-839 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za večje. Telefon 25-192 2524 ZDOMCI! Prodam dvosobno STANOVANJE pri nebotičniku v Kranju. Telefon 22-013 2525 lakoj vseljivo in komfortno opremljeno trisobno STANOVANJE (garaža, telefon, vrt) v centru Kranja oddam v najem za tri leta najboljšemu ponudniku. Ponudbe do 1. 5. 1977 pod šifro »Gorenjec — predplačilo 70.000« ' 2526 Obrtnik išče STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki — s souporabo telefona. Plačam vnaprej. Ponudbe oddati pod »Obrtnik« Pilot - samec, 35 let, išče STANOVANJE ali GARSONJERO s te lefonom — po možnosti. Ponudbe pod »Brnik« 2528 zaposlitve Z avgustom iščeva v Školji Loki dobro, pošteno žensko za VARSTVO takrat devet mesečne deklice. Dobro plačilo po dogovoru. Sporočite: Maček Darinka. Tavčarjeva 9, Škofja Loka. 2532 Za delo v bakelitni delavnici iščem DELAVKO. Nastop službe takoj. Telefon 22-466 25.3.! Iščem prijazno gospo za VARSTVO enoletnega otroka na domu in pomoč v gospodinjstvu. Planina, Kranj, telefon 24-7MI 25:14 Sprejmem ŠOFERJA za razvoz brezalkoholnih pijač in DELAVCA za. delavnico. Kbnčck Vih, Bnezje Se vedno je čas za sajenje okrasnih rastlin. Bogato izbiro lepotične-ga drevja, grmičevja in iglavcev za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK POD-BREZJE na Gorenjskem. Odprto neprekinjeno — nedelja zaprto. 2542 ROLETE vseh vrst in ZALUZIJE naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite pridem na dom 2543 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 2536 00 ZSMS TRBOJE vas vabi v nedeljo, 10. 4. 1977, ob 18. uri na PLES. Gost bo smučarski tekač M. KOR-DEŽ. Za razvedrilo bo skrbel VIA TURISTI. 2537 HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja vsak petek in soboto PLES z ansamblom TRANS EGO EXPRES. Vabljeni! 2538 Skupina A M ARO igra vsak petek in soboto v Miklošičevi kleti v Ljubljani. 2539 V nedeljo, 10. 4. 1977, ob 18. uri v HOTAVLJAH VELIKI PLES. Igra skupina AMARO! 2540 obvestila Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 din, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov izgubljeno Naprošam poštenega najditelja pozabljene DENARNICE z večjo vsoto denarja, osebnimi dokumenti in slikami na pokojnega moža. Denarnico sem pozabila v gostilni Ma-rinšek v Naklem, 4. 4. 1977 ob 19. uri, da jo vrne proti nagradi na naslov: Rupnik Pavla, Jesenice, Kosova ul 3 2544 Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu ponovno objavlja prosto delovno mesto računovodje (ni reelekcije) Pogoji: poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: popolna srednja ekonomska izobrazba s 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki s predložitvijo dokazil. Stanovanja ni. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu do zasedbe delovnega mesta. TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb. 2541 Skupščina občine Radovljica oddelek za notranje zadeve objavlja razglas o javni dražbi najdenih predmetov ki bo v ponedeljek, 18.4. 1977, od 10. do 13. ure pred kinodvorano v Radovljici, Gorenjska cesta. Če bo slabo vreme, bo dražba teden dni kasneje, dne 25. 4. 1977 ob isti uri. Na dražbi bo več moških in ženskih koles, mopedov, foto in brivskih aparatov, ročnih ur in drugih predmetov. Na podlagi 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977—1981 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/77) in pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje — razpisuje zbor samoupravne enote za graditev stanovanj, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (v nadaljevanju: enota) V. LASTNA UDELEŽBA NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITOV ZA GRADNJO IN NAKUP STANOVANJ V OKVIRU USMERJENE DRUŽBENE STANOVANJSKE GRADNJE, DOGRADITEV STANOVANJSKIH HIS V INDIVIDUALNI LASTNINI TER SEKUNDARNO KOMUNALNO OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN IZDELAVO GRADBENE DOKUMENTACIJE - ZA LETO 1977 I. NAMEN KREDITOV Krediti se dodeljujejo za: — gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje; — dograditev stanovanjskih hiš v individualni lastnini; — sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije. II. VISINA KREDITOV Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju: organizacije) združujejo v okviru enote, do skupne višine 10,000.000,00 din in se dodeljujejo za: — gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje do 4,800.000,00 din; — dograditev stanovanjskih hiš v individualni lastnini do 1,200.000,00 din; — sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije do 4,000.000,00 din. III. PRAVICA DO KREDITOV Upravičenci do kredita iz sredstev enote so: A. organizacije, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (v nadaljevanju: sporazumom) v okviru enote; B. atlavci, ki združujejo delo v organizacijah iz prejšnje alineje in delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih; G. komunalne in druge organizacije, ki organizirajo in urejajo sekundarno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije, namenjene za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV A. Organizacija pridobi pravico do kredita za gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje, če izpcli.juje naslednje pogoje: — da ima srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da je kreditno sposobna; — da gradi in kupuje stanovanja v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda. H. Delavec, zaposlen pri organizaciji oziroma zasebnem delodajalcu, ki združuje del svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru enote in nima stanovanja oz. ima premajhnega, neprimernega, lahko dobi kredit za nakup stanovanju v etažni lastnini oz. za dograditev stanovanjske hiše v individualni lastnini, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da kupuje stanovanje oz. dograjuje stanovanjsko hišo v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; — da predloži potrdilo organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer združuje delo, o soglasju k najetju kredita; — da je kreditno sposoben. Pri dodelitvi kreditov za dograditev stanovanjskih hiš v individualni lastnini imajo prednost tisti delavci, ki imajo hišo že v višji fazi gradnje in jo bodo usposobili za vselitev v letu dni po dodelitvi kredita. C. Komunalna in druga organizaciju je upravičena do dodelitve kredita za sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije, če izpolnjuje pogoja. — da kredit uporabi za sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije za stavbna zemljišča in projekte, namenjene zu usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo v občini; — da je kreditno sposobna. A. inC. Organizacija, ki zaprosi za kredit, mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za investicijo. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga organizacija dobi v poslovni banki, na podlagi vezave sredstev, s katerimi razpolaga. B. Lastna udeležba delavca prav tako ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za investicijo — določi pa se v skladu z določili pravilnika. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki. VI. KREDITNI POGOJI 1. Odplačilni rok A. inC. Odplačilna doba za organizacijo je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti oz. kreditne sposobnosti organizacije. B. Pri določanju odplačilne dobe kredita delavca se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost prosilca. 2. Obrestna mera A. , B. in C. Za najet kredit iz sredstev enote plačuje najemnik 4 % obresti. Po preteku desetih let od pričetka plačevanja kredita se poveča obrestna mera za neplačani del kredita za 2 %. 2. Višina kredita B. Individualni prosilec za dodelitev kredita lahko dobi kredit največ do 35 % vrednosti standardnega stanovanja. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti še: A. Organizacija: — srednjeročni in letni program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; — sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju kredita; — pogodbo o gradnji oz. kupoprodajno pogodbo (predpogodbo) o nakupu stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje; — dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti; — pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo. B. Individualni prosilci za dodelitev kredita: — potrdilo organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer je prosilec zaposlen, o soglasju k najetju kredita; — kupoprodajno pogodbo (predpogodbo) o nakupu stanovanja v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje; — potrdilo o višini povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1976. Prosilci za kredit za dograditev stanovanjske hiše pa še: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo; — predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo stanovanjske hiše; — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča oz. vknjižbi pravice n uporabi stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za gradbene namene. ' Individualni prosilci za delitev kredita morajo prošnjo za dodelitev kredita vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). C. Komunalna in druga organizacija — predračun stroškov projekta s tehnično dokumentacijo; — dokumentacijo o lastni udeležbi, drugih zagotovljenih sredstvih in kreditni sposobnosti; — sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju kredita. VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave natečaja s celotno dokumentacijo pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM-u Radovljica, Cankarjeva 27). 2. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. 3. Pri individualnih prosilcih se bodo obravnavale samo vloge enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev posojila; tudi vloge tistih individualnih prosilcev, ki jim je bil že v okviru prejšnjih razpisov odobren kredit, se ne bodo obravnavale. 4. Strokovna služba stanovanjske skupnosti bo komisijsko preverjala upravičenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestila vse prosilce za dodelitev kredita najkasneje v tridesetih dneh po seji zbora enote, na kateri se bc odločalo o dodelitvi kreditov. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. B, za graditev stanovanj Z A H v A i. A Ob izgubi moža, ata in starega ata Alojza Koširja se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, članom kolektivov Jelovice, Predilnice in Alpine, 00 ZSMS Poljane, aktivu ZZB NOV Poljane in ostalim, ki so ga obiskali in tolažili v bolezni ali ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku iz Poljan. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, vnuki in ostali sorodniki. Jazbine, 1. aprila 1977 Posredujemo prodajo karamboliranih vozil osebni avto SUNBEAM 1600, leto izdelave 1975, s prevoženimi 18.000 km Začetna cena N din 80.000. - osebni avto Citroen AMI-8 Break, leto izdelave 1972, s prevoženimi 36.000 km Začetna cena N din 5.500. — Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14~ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ. - Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10? pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 13. 4. 1977, do 12. ure." Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj 10000 značk LOKA KAVA, ki so namenjene vam kupcem LOKA KAVE Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke LOKA KAVA Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom, okus in aroma vaših želja ZAHVALA Ob izgubi naše žene, sestre, svakinje in tete Marije Bitenc roj. Nadižar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Pavle, brat Matija in nečaki z družinami. Kranj, Čirčiče, 1. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Marije Vizjak se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še sosedi Francki in Anki za njuno pomoč. Hvala za izrečeno sožalje ter darovani venec in cvetje. Hvala g. župniku iz Javor za lepe poslovilne besede in dr. Praprotnikovi za njeno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Francelj in hčerka Marica z družino. Breznica, Javorje, 2. aprila 1977 Telesnokulturna skupnost — Kranj razpisuje delovno mesto tajnika Pogoji: visoka ali višja izobrazba telesnokul-turne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju TK. Kandidati za razpisano delovno mesto morajo biti moralno politično neoporečni in družbeno aktivni. Prijavi je treba priložiti: — dokazila o strokovnosti, — kratek življenjepis, — potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku, — potrdilo o nekaznovanju. Prijave s prilogami je treba poslati na naslov: TKS Cesta Staneta Žagarja 27, v roku 15 dni po razpisu. »Vratarka večnosti, dekla božja neutrujena, je milostno odprla dver in stekle so se ure v molk in mir . . .« ZAHVALA V ponedeljek, 4. aprila 1977, smo v Kropi pokopali našega nepozabnega in dobrega očeta, starega očeta m pradeda, Antona Gašperina čevljarskega mojstra Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako lepeni številu spremljali očeta na pogrebu, mu poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi sosedom in vsem, posebno gasilcem, ki so organizirali pogrebni sprevod. Obema govornikoma v imenu Zveze borcev NOB tov. Šmifek Ludviku ter tov. Jakobu Zupanu v imenu gasilskega društva v Kropi. Prav tako smo hvaležni župniku Lojzetu Zabkarju za lepe pogrebne obrede in iskrene besede slovesa ter obema pevskima zboroma iz Krope. Žalujoči: hčerka Tinta, Francka z družino, Malčiz družino in ostalo sorodstvo. Kropa, 6. aprila 1977 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila Frančiška Kunstelj upokojenka — borka Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, sosedom za pomoč in cvetje, borcem za poslovilni govor, upokojencem za zapete žalostinke, vsem praporistom in g. župniku za spremstvo. Vsi njeni! Zg. Sevnica, Srakovlje, 6. aprila 1977 ZAHVALA Ob smrti nase dobre žene, mame, stare mame, sestre in tete Marijane Šunkar Za pomoč in sočustvovati je v najtežjih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Grilčevim, Božičkovičevim, Čimžarjevim in Sajevčevim, znancem ter vsem vašča-nom, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Predoselj za opravljeni pogrebni obred in za tako lepe poslovilne besede. Enako zahvalo izrekamo dr. Potočniku in dr. Stenšakovi, gospe Staretovi iz Primskovega, kolektivoma Planina in Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj za podarjene vence in izrečeno sožalje. Žalujoči: mož in hčerki z družinama. Orehovi je, I. aprila 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda in strica Jožefa Rozmana Kladvovega ata se iskreno zahvaljujemo organizaciji ZB in drugim DPO. Delovni organizaciji IMP Ljubljana, osnovni šoli Simon Jenko iz Kranja za darovane vence, pevcem, govorniku za poslovilni govor, gospodu kaplanu za pogrebni obred ter dr. Hriberniku za njegovo prizadevnost, sosedom za. izkazano pomoč, vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njegovi! Stražišče, Kranj, Celje, Podbrezje, 6. aprila 1977 Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi oče Janez Sitar pletarski upokojenec Pogrebdragega pokojnika bo 9. 4. 1!>77, ob 10. uri iz hiše žalosti n(l OjševkU 35, na pokopališče vOlsevku. Žalujoči: hčerka Tončk;« z družino, hčerka lVp< a Minko ter ostalo sorodstvo Olševek. 7. aprila 1!»77 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata in strica An te j a Jaki ća se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zares iskrena hvala! Žalujoči: žena Vida, sin Dado, oče Marko, mama Janja, brata Vinko in Mirko z družinama, sestra Milenka z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 7. aprila 1977 ■ Petek - S. aprila 1977 t-- Portret tedna j j j Jelovčan: Uspeh mi daje voljo Na letošnjem državnem prvenstvu v smučarskih tekih in klasični kombinat i *i v Gorjah je med mlajšimi mladinkami na 5 kilometrov dolgi progi zmagala članica ki 'an>kefcS Triglava ,)eli Jelovčan. skupaj s klubskimi sovrstnicami pa si je v Štafeti 3X5 km pritekla še drugo /lato odličje. Jelka je doma v Bobovku in je gojenka prvega letnika smučarske gimnazije v Škofji I.oki. Za tek na smučeh jo je navdušil njen sedanji trener Gašper Kordež »Pred petimi leti smo v Nemiljah imeli osnovnošolsko prvenstvo. Zasedla sem drugo mesto in Gašper mi je svetoval, naj poskusim tudi .zares'. Začela sem obiskovati treninge in tako se je začelo. Prve tekme so mi dale Se nadaljnjega poleta in ■dilce' so postale del mojega vsakdana.« Jelka ima v svoji vitrini že vrsto pokalov in medalj. Njen prvi večji uspeh je hila zmaga na lanskem republiškem prvenstvu, naslov najboljše v Sloveniji pa je ubranila tudi letos na ' eliki planini. V njeni zbirki so tudi pokali z Vlašiča, iz Bohinja, Netnilj, najljubši pa ji je Vsekakor / državnega prvenstva v Gorjah. »Svoje konkurentke sem dobro poznala že iz prejšnjih tekem, zato sem potihem računala na uspeh. S trenerjem sva se pred tekmo dogovorila o taktiki pa tudi proga je bila odlično pripravljena, za kar imajo velike zasluge domači smučarski delavci. V tek je bilo treba vložiti veliko truda, vendar mi uspeh daje volje za nadaljnje naporne treninge in tekmovanja.« Letošnja tekaška sezona seje v nedeljo končala in po »aktivnih« počitnicah v aprilu bo treba nabirati m«xxi in kilometre že za nova tekmovanja v prihodnjem letu. Suhi trening se začne s kondicijskimi vajami v telovadnici, krosi, konča pa s teki na rolkah. »Ko pa zapade prvi sneg, je treba biti pripravljen,« pravi Jeli Jelovčan. »Drugo leto tekmujem med starejšimi mladinkami, kjer bo moja najhujša konkurentica Ljubljančanka Munihova pa tudi ostale so dokaj močne. Potrebno bo še več volje in treninga, če se želim z njimi Uspešno kosati. To pa je tudi moja želja.« C. Zaplotnik ŠŠD Simon Jenko prevzelo vodstvo k- ^ 1!t'rt' SSD« čeprav je do konca prvenstva x Košarki za mlajše pionirje le še eno kolo, neresno pristopajo in svojih ekip ne pripeljejo na tekmovanja. Prepričani smo, da temu niso krivi Pionirji, ki si želijo srečanj na igrišču. V ocenjevanju najboljšega SSD v Sloveniji bi se moralo Ocenjevati tudi tako dejavnost. Izidi srečanj v telovadnici osnovne šole Stan-ko .Mlakar v Šenčurju: o.š. Simon Jenko : o.š. trance Prešeren 20:0 b.h., o.š. Josip Broz Tito : gtanf° Mlakar 36:49 (13:8, 16:16, 10:20), M%n Mlakar I o.š. Simon Jenko .11:44 (4:30. 19:8, 8:6). \ telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju pa so bili doseženi naslednji medsebojni izidi: o.š. Stane Žagar : o.š. Davorin Jenko 29:11 (8:6, 3:0, 17:5), o.š. Lucijan Seljak : o.š. Davorin Jenko 0:20 b.b., Lucijan Seljak : F'osebna osn. šola 0:20 b.b. Lestvica: o.š. S.Jenko 6 5 1 191:133 11 o.š. S. Žagar 5 5 0 165:114 10 o.š. S. Mlakar 5 4 1 162: 97 9 o.š. D.Jenko 6 3 3 136:119 9 o.š. J. B.Tito 5 1 4 156:167 6 Pos. osn. šola 5 1 4 82:129 6 o.š. L. Seljak 6 1 5 101:154 5 o.š. F. Prešeren 5 1 4 43:119 5 NOVICE IZ RADOVLJICE čm OBČINSKA LIGA V KOŠARKI Novo ustanovljena komisija za košarko pri Zvezi felesnokulturnih organizacij občine Radovljica je razpisala občinsko ligo v košarki za moške ekipe. V ligi bodo lahko sodelovale ekipe telesnokulturni mladinskih in sindikalnih organizacij ter JLA iz območja občine Naš komentar P K Triglav tokrat največ KRANJ - S članskim pokalom plavalne zveze Slovenije seje uradno končala letošnja zimska sezona, čeravno je pred njimi Se nekaj pomembnih mednarodnih nastopov. V tej sezoni so se v jugoslovanskem plavalnem prostoru še posebno izkazali mladi plavalci kranjskega Triglava, saj so v vseh kategorijah osvajali v mošt-venem delu kot tudi v posameznem izvrstne rezultate. Ta zbir točk jih je pripeljal na sam vrh jugoslovanskega Plavanja. To je po nekaj letih namreč edini slovenski plavalni kolektiv, ki mu je uspelo, da se je uvrstil najvišje. To mesto je bilo ponavadi rezervirano za Beograjsko Crveno zvezdo in Partizan »er zagrebško Mladost-OKI, še prej pa za obmorske klube: reško Primorje, splitskega POSK in Mornarja ter duhovniškega Juga. Ker pa »slani« za zimsko vadbo nimajo pogojev, so »ža-barji« prevzeli pobudo in jim zagrenili Pot k vrhu. Torej v skupnem seštevku so v tej sezoni - člani, mladinci, starejši Pionirji, pionirji A in B - na prvem mestu plavalci gorenjske metropole, ki Jim je uspelo, da ao prevzeli vodilno vlogo v Jugoslaviji. To pa ni ni* presenetljivega, saj so že nekaj let nazaj med najboljšimi v SFRJ. Vedno ao bili tretji do peti, do najvišjega mesta pa se niso mogli dokopati. To jim je letos uspelo. Nemalo zaslug za ta uspeh imajo pri tem najmlajši, saj ao le-ti klubu prinesli največ točk, da so tako v ženski, moški m skupni uvrstitvi na prvem mestu. Ce vemo, da Triglav praktično nima članske ekipe, je to vsekakor lepa "Podhuda mladim naraščajnikom, ki Plavajo in trenirajo kot za stavo. Da je l" res, naj samo navedemo, da so pionirji Triglava v kategoriji A in B na državnih prvenstvih zbrali skoraj več kot ostali nastopajoči skupaj. Torej v Kranju raste nov rod plaval-cev, ki jim bo ta zimski uspeh še lepša "Podbuda tudi za letne in bodoče uspehe. Stembergar Borut in Darjan Petrič. Bradaškova. Jenko, Bešter, v-erne, Kosirnikova, Kolmanova, Karmen in Irena Berložnik, Praprotnikova, Rus, Jugovičeva, Dvoršakova in še 'n še obetajoči pionirji, ki so skoraj v"i v plavalnih razredih OS Simona 'Jenka, so garancija za Se boljše dosežke. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na vedno spodbudnejši napredek PK Radovljice. Trener Miran Kenda ima okrog sebe nadarjen plavalni rod. Njihova člana Meta Jovan in Ciril ylobočnik sta med ..ujboljšimi prsači v Jugoslaviji. Tudi mladi niso od muh, ceprav nimajo takih pogojev za zimsko Vadbo kot v Kranju. Bazen v Grajskem uvoru je namreč le premajhnih dimenzij. D, Humer Radovljica. Komisija sprejema prijave do 13. aprila. Liga se bo predvidoma začela v začetku maja. Po dosedanjem zanimanju sodeč bo v ligi, s katero se zapolnjuje vrzel ob ukinitvi gorenjske članske lige, sodelovalo vsaj sedem moštev. Komisija je na seji obravnavala tudi problematiko organiziranosti košarke v občini, program dela ter pridobitev novih strokovnih kadrov. Med najpomembnejšimi sklepi velja omeniti določitev Radovljice kot občinskega centra za kadetsko in mladinsko občinsko reprezentanco, ki bosta nastopali v regionalni ligi. OBČINSKO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU V soboto in nedeljo bo na Voglu občinsko prvenstvo telesnokulturnih organizacij občine Radovljice v veleslalomu in slalomu. Tekmovanja bodo za vse kategorije od mlajših pionirjev in pionirk dalje. V veleslalomu se bodo pomerili tudi veterani. Pričetek tekmovanja je oba dneva ob 10. uri. Organizator prvenstva je komisija za alpsko smučanje pri ZTKO Radovljica, kjer tudi sprejemajo prijave do petka. 8. aprila. MEDOBČINSKA LIGA V ODBOJKI Zdaj poteka drugi del inekaj trenerjev ne more opravi jati vseh tn-nerskih in organizacijskih za«lev skupaj. Ljudi za tekaški šport je težko dobiti, ker je tukaj delo naporno. Kljub vsem tem težavam so pri sekciji optimistično razpoloženi, saj so prepričani, da je tekaški šport v jeseniški občini spet v vzponu in se tradicija tako nadaljuje. Vorlja sekcije za tek«-Jane/. Jenko o nadaljnjih načrtih pravi: »Naša osnovna naloga bo, da skušamo pridobiti v sekcijo čimveč mladih i/, šol. Sedaj imamo tekmovalce od Rateč- do Žirovnice, prizadevali pa si bomo, da jih v posameznih klubih številčno okrepimo. Ena izmed oblik našega dela v prihodnje bo tudi večja povezanost s šolskimi športnimi društvi na vseh šolah v jeseniški občini, kjer je sedaj tekaški šport preveč odrinjen. Očitni premiki v pozitivno sihcr so edinole v osnovni šoli Kranjska gora, drugod pa bodo morali za tekaški šport pokazati odločno več prizadevanja in zavzet (isti. Našim trenerjem bomo tudi morali omogočiti dopolnilno izobrazbo, ki jo gle«le na vse boljše rezultate tekmovalcev potrebujejo. In ne nazadnje bo treba izboljšati kvaliteto dela z jedrom tekaške elipe ter razširiti število obetajočih tekačev.« Pri sekciji imajo sedaj pet trenerjev, ki trenirajo tekmovalce v posameznih krajih. V Kranjski .gori to del«) opravlja Janez Mlakar, v Ratečah Franc Kajžar, na Hrušici Jože Kobentar, v Žirovnici Marjan Baloh, trener občinske selekcije pa je Alojz Kerštajn. Ob koncu pa omenimo še nekaj najobetavnejših jes«>niških Ufkačev, ki že sodijo v jugoslovanski vrh oziroma so na tej poti. Pri članih je Tone Džuričič, pri mlajših mladincih je njegov brat Dušan Džuričič, pri starejših mladincih pa Dare Mrak. Pri mladinkah je izredno perspektivna Bojana K«>bentar, pri pionirjih in pionirkah pa so to Justin Kustec, Jana Mlakar, Branka Martinovič in Dejan Mašovič. J. Rabič Tekmovanje v gimnastiki v Lipnici Radovljiško občinsko šolsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje in pionirke je bilo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici. Nastopilo je 23 telovad«ev in 43 telovadk. Tekmovanje se je štelo tudi za pokal Staneta Žagarja. Med pionirji je zmagal Boris Mohorič (Radovljica), med pionirkami pa Metka Rožič (Gorje). V ekipni pionirski konkurenci je bila prva Radovljica, med pionirkami pa Gorje. J R Gimnazija : Iskraplan 15:15 KRANJ — V nadaljevanju trim vaterpolske lige je presenetilo moštvo Iskraplana, ki je remiziralo in s tem presenetilo ekipo favorita za prvo mesto Gimnazijo. V preostalih srečanjih pa so bili .doseženi pričakovani izidi. Izidi 7. kola: Vodovodni stolp I: Vodovodni stolp II 19:10, Gimnazija : Iskraplan 15:15, Triglav III : Student 5:14, Kamnik : Radovljica 23:4, 8. kolo: Iskraplan : Triglav III 10:5, IKOS : Vodovodni stolp II 16:3 Lestvica Kamnik 6 5 0 1 84:35 10 Vod. stolpi 4 4 0 0 66:28 8 Gimnazija 5 3 1 1 63:39 7 Iskraplan 5 3 1 1 58:39 7 IKOS 5 3 0 2 55:33 6 Triglav lil 5 2 0 3 28:15 4 DITIS 5 « 0 4 27:48 2 V«>d. stolp U 6 1 0 5 30:83 2 Radovljica 7 1 0 6 31:94 2 zunaj konkurence študent 6 4 0 2 81:36 8 Pari 9. kola: Gimnazija IKOS. Triglav II : Vodovodni stolp II, DITIS Iskraplan. Kamnik Student dh Zmagovalec Iskra Železniki Na letošnjem sindikalnem prvenstvu občine Škofja Loka v veleslalomu in tekih je nastopilo več k«>t 400 smučarjev in smučark. Tekmovanje je bilo v organizaciji ŠD Železniki na Soriški planini. V ekipni konkurenci je bila 1. Iskra Železniki, 2. Alples Železniki, 3. Alpina Žiri, 4. LTH Škofja Loka, 5. Niko Železniki. V posamični konkurenci je bil v skupini kategoriziranih tekmovalcev v veleslalomu najboljši Janez Potočnik (Alpetour). V tekih pa so bili zmagovalci kategorizirani tekači: Ludvik Jelene (Alples), moški A: Janez Kavčič (Iskra), moški B. Franc Jezeršek (Tehnik), moški C: Anton Maren (Tehnik); ženske A: Irena Dolenc (KZ Sk. Loka), ženske B: Minka Vodnik (VVU Sk. Loka) F. Kotar Na Soriški planini je bilo letošnje sindikalno prvenstvo škofjeloške, občine. Na sliki: Marica Tarfila in Dunja Gortner. — Foto: F. Kotar bili več kot 3 mesece bolni. Ce imajo več kot 2(KK) dinarjev mesečnega dohodka na člana, jim bomo za desetdnevno letovanje krili stroške do 90 dinarjev na dan, če pa imajo manj kot 1750 dinarjev dohodka na člana, pa broške do 120 dinarjev na dan.« Letošnja sindikalna lista je med drugim prinesla novost; in sicer regresa za dopust naj ne bi delili več vsem enako, temveč po socialnih merilih. Tisti, ki imajo manjše dohodke, bi ga dobili več, tisti z višjimi dohodki pa manj. Ker pa merila za delitev regresa v sindikalni listi niso bila opredeljena, je kranjski občinski sindikalni svet že pretekli mesec pripravil predlog delitve regresa. Predlagal je, naj bi 1200 dinarjev dobili vsi člani sindikata oziroma delavci v združenem delu, ostanek pa naj bi se zbiral v posebnem skladu v delovni organizaciji in iz tega sklada naj bi še dodatno pomagali delavcem pri plačilu stroškov letovanja. Kako določila sindikalne liste in priporočila občinskega sindika-nega sveta izvajajo v osnovnih organizacijah? Poprašali smo tri sindikalne aktiviste v Kranju. Janez Podpeskar, predsednik osnovne org. OOS TOZD Zvezda — Tekstilni šolski center Kranj: »Sindikalno listo za letos smo sprejeli in se bomo njenih določil držali. Zato bomo tudi regres delili v različni višini. Nismo pa se še odločili za višino na člana — ali 1300 din ali 1400 din na zaposlenega. To bo v teh dneh sklenil delavski svet, osnovna organizacija pa bo potem takoj pripravila merila za delitev regresa med delavce. Pri tem bomo upoštevali priporočila občinskega sindikalnega sveta.« Milan Šenk, tajnik sindikalne konference Iskra, Elektromehanika Kranj: »1200 dinarjev regresa za dopust bodo dobili vsi zaposleni. 200 dinarjev na zaposlenega pa solidarnostno združujemo za pomoč pri letovanju socialno šibkejših članov. Nadalje bomo pomagali našim invalidskim upokojencem in pa delavcem, ki delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva. Socialna komisija pri sindikalni konferenci je tudi že pripravila merila za delitev dodatne pomoči. Delavci, ki imajo manj kot i 100 dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana imajo pravico do desetdnevnega brezplačnega letovanja na morju oziroma jim povrnemo vse stroške letovanja, če dnevni pension ne presega 120 dinarjev. Delavcem, ki imajo do 1750 dinarjev dohodka na družinskega člana, bomo krili stroške letovanja do 10 dni in sicer v višini 90 din na dan. Poleg tega pa bomo s tem denarjem pomagali tudi .tistim našim delavcem, ki so v tej sezoni Milan Cizej, predsednik sindikalne konference Živila Kranj: »Delitev regresa smo obravnavali na letnih konferencah vseh osnovnih organizacij. Stališče, ki je bilo izraženo v vseh osnovnih organizacijah tudi na podlagi izkušenj iz preteklih let, je, naj bi regres za dopust delili vsem enako in sicer v tisti višini, ki je bila sprejeta z letnim gospodarskim planom delovne organizacije Veletrgovina Živila Kranj. To je 1300 dinarjev na zaposlenega. To stališče se je izoblikovalo tudi zato, ker pri nas socialno ogroženih ni, saj znaša poprečni osebni dohodek 3700 dinarjev na zaposlenega. Ce bi se kdo vseeno znašel v težavah in bi zaradi poslabšanega socialnega stanja ne mogel na dopust, mu bo sindikat pomagal. Vse osnovne organizacije imajo namreč v svojih proračunih namenska sredstva za pomoč članom, ki so v težavah.« L. Bogataj te dni po svetu PRENOS S SATELITI Pravni komite OZN te dni razpravlja »$ o omejitvi območja delovanja televizijskih satelitov. ZR Nemčija je namreč predlagala, naj bi pri neposrednih satelitskih televizijskih prenosih obveljalo pravilo, da mora država, ki prenaša televizijski program druge države, zaprositi to državo za dovoljenje. VOLITVE V ALBANIJI V soboto so bile v Albaniji volitve za ljudske odbore in sodišča. Prebivalstvo se je volitev udeležilo v zelo velikem številu. Pravil o, da volijo in so voljeni v državne organe, imajo vsi državljani, ki so dopolnili IN let SPORAZUM O OMEJITVI OBOROŽEVANJA? Ameriški obrambni minister Harold Brovvn je dejal, da je prepričan, da ^ bodo novi delni ameriško-sovjetski sporazum o omejitvi atratežkega oboroževanja sklenili do oktobra, ko bo potekel dosedanji petletni sporazum. NOV RAZISKOVALNI CENTER Pamirska visoka planota je postala nov raziskovalni center sovjetske astronomije. V .Šorbulaku, 4200 m nad morjem, so začeli z meritvami zvezd. Ta astronomski observatorij je urejen na doslej najvišji nadmorski višini. Za gradnjo observatorija na takšni višini so se odločili zato, ker suh zrak in zelo dobra vidljivost, dajeta večje možnosti opazovanja. TEŽKO DELO KREPI SRCE Ameriške raziskave v zadnjih 20 letih so pokazale, da težko fizično delo zmanjšuje nevarnost srčnih obolenj. Preučevali so vpliv težkega dela na zdravje pri 3500 pristaniških delavcih. Ugotovili so, da ao ti delavci v starosti od 35 do 55 let veliko manj izpostavljeni srčnim obolenjem, kot delavci, ki so v enakih letih in fizično ne delajo. NOV DNEVNIK V nedeljo je v Bejrutu izšla prva številka novega dnevnika v francoščini,« ki se razglasa za glasilo neodvisne politike. Uvodnik za prvo številko je napisal nekdanji libanonski predsednik Charles Helu. PROTEST V OTTAWI Več sto ljudi je v začetku tedna protestiralo proti osnutku novega zakona o priseljevanju v Kanado. Protestno zborovanje, ki je trajalo eno uro, je pripravil mednarodni komite za boj proti rasizmu. Vzrok za protest je vsebina osnutka zakona, ki predvideva različne postopka pri doseljevanju in sicer glede na barvo kože. Če bi ta zakon sprejeli, bi spodbudili rasno razlikovanje v Kanadi. STAVKA V ATENAH Zaradi stavke okoli 4().(HH) avtobusnih voznikov in sprevodnikov, prebivalci Aten v začetku tedna niso mogli nikamor z avtobusom. Stavkujoči so terjali povišanje plač. STARA EVROPA Evropa in Združene države Amerike imajo mnogo »starejše« prebivalstvo kot Azija, Afrika in Latinska Amerika. Po pravkar objavljenih podatkih, je »najstarejša« celina Evropa, v kateri ima več kot 12 odstotkov prebivalcev več kot 65 let. »Najmlajši« kontinent na svetu pa je Afrika, v kateri predstavljajo ljudje, ki so starejši od 65 let, samo tri odstotke prebivalstva. Največja nataliteta pa je v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Demografi so tudi odkrili, da ljudje, mlajši od 15 let, sestavljajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva. r V ponedeljek, 4. aprila, opoldne je iz kanalizacije, ki se steka v Savo nekoliko višje od Savskega mostu, začela pritekati gosta bela pena, še najbolj podobna penečemu se detergentu, morda pa je bilo tudi kaj drugega; vsekakor pa takšne kemične snovi prav gotovo ne pomenijo blagodat za žive organizme v reki, kolikor jih sploh še je v tem rečnem predelu. — Foto: F. Perdan Novi knjigi za jubilej partije Ljubljana — Ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije je založba Komunist izdala dve zanimivi knjigi: zbornik ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS in knjigo Desetletja bojev in zmag. Zbornik, ki so ga pripravili sodelavci Instituta za zgodovino delavskega gibanja, obravnava številna vprašanja slovenskega zgodovinopisja in'osvetljuje najpomembnejše elemente delavskega in revolucionarnega gibanja pred drugo svetovno vojno s težiščem na ustanovitvi Komunistične partije Slovenije. Avtorji zbornika so upoštevali že doslej zbrano gradivo s tega področja in ga osvetlili s socialnih, političnih in gospodarskih stališč. Dr. Miro Stiplov-šek obravnava pregled značilnosti družbenopolitičnega razvoja na Slovenskem in vlogo partije pri tem. Dr. France Kresal razglablja o položaju slovenskega delavskega razreda med obema vojnama, France Filipič pa je zbral podatke o partijski organizaciji in njeni organiziranosti v Sloveniji v času ustanovnega kongresa in razčlenil posamezne značil- nosti. Alenka Nedog je prispevala razpravo oljudskofrontovskem gibanju, dr. Milica Kacin opisuje problematiko Slovencev v Italiji, dr. Tone Zorn pa protifašistično gibanje v Avstriji. Dr. Janko Pleterski razčlenjuje stališča jugoslovanskih komunistov do nacionalnega vprašanja, Ante Novak problematiko mladinskega gibanja, dr. Tone Ferenc opozarja na nevarnost fašizma za slovenski narod, Zorka Tribušon pa je opisala partijske ilegalne kanale prek državne meje na Gorenjskem. Zanimivi so tudi prispevki Marka Celebiča in njegova analiza arhivskih virov, ki obravnavajo problematiko preučevanja ustanovnega kongresa KPS. Zbornik ima tudi številne dokumente iz tega obdobja. Revirski muzej delavskega gibanja iz Trbovelj pa je v počastitev obletnice KPS pripravil knjigo »Desetletja bojev in zmag«, ki jo je založila založba Komunist. Knjiga obravnava zgodovinsko noč na Cebinah, kjer je bila ustanovljena KPS, in vsebuje fotografsko gradivo in spomine udeležencev. J. Košnjek Kradli kot srake Kranjska postaja milice je skupaj s kriminalisti UJV Kranj odkrila skupino fantičev, starih od 16 do 17 let, ki niso imeli kaj posebno razvitega občutka za lastnino. Potem ko so enega od njih, bil je že zaposlen, ostali pa se še šolajo, poprašali v začetku marca letos, če kaj ve, kdo bi lahko vdrl v garderobno omarico v tovarni Sava in na škodo Štefana D. odnesel 350 din, je fant povedal, da je to storil on in tudi pokazal, kje je odvrgel denarnico, izpraznjeno seveda. Na dan pa so prišle kasneje še druge tatvine, s katerimi je fant začel že kar prvi dan, 21. februarja letos, ko je prišel prvikrat v službo. V pisarni je iz Ženske torbice, ta čas, ko so šli delavci na malico, izmaknil 200 din. Tudi kasneje ga je vedno zamikalo, kadar je na primer v obratni ambulanti opazil suknjič lastnika, pregledal ga je in že so bankovci, ne suknjič, menjali lastnika. Zapomnil si je tudi, da se v ženskih torbicah vedno najde kaj denarja, zato je, kadar je nanesla prilika, vedno pregledal vsebino in če je našel denar, ga je vzel. Fantje pa so skupaj po dva ali trije kradli tudi že prej. Specializirali so se za krajo iz garderob na športnem stadionu na Partizanski cesti v Kranju: izbrali so tak čas, ko so bila na stadionu kakšna tekmovanja, v garderobah pa oblačila. Prebrskali so *epe in večkrat odnesli denar, ki so si ga potem razdelili. Pred njimi ni bila varna tudi garderoba na stadionu Mladost v Stra-žišču, prav tako pa so obiskali lani tudi garderobo v telovadnici Simona Jenka v Kranju. Vsakič so odnesli le denar, ki so ga našli v oblačilih. V poletnih mesecih pa so olajšali za denar tudi nekatere kopalce na kranjskem letnem kopališču. Posebno veselje pa so imeli v Šor-lijevi ulici in tudi na Oldhamski v Kranju, kjer so obiskovali kolesarnice, kradli dele koles in odpirali kleti. S ponarejenimi ključi so kakšno klet, kjer so bili spravljeni kompoti iz ozimnice in razna pijača, obiskali tudi po večkrat, če je bila le »izbira« dobra. Fantje pa imajo na vesti tudi tri vlome v kioske v Kranju, od koder so odnesli nekaj predmetov sicer manjše vrednosti. Pri enem od fantov pa so našli kar za 5444 din orodja, ki ga je znosil iz podjetja, kjer se j? učil poklica. Ceprav so fantje merda že spoznali, da niso delali prav, se bodo o tem morali pogovoriti še s sodniki. Padel M na beton V ponedeljek, 4. aprila, ob 10. uri je pri popravilu strehe domačega skednja padel z višini 4 metrov na betonska tla Jože Pirič (roj. 1930) iz Mišač pri Kamni gorici. Ko je naravnaval strešnike, je stal na betonskem stebru podstrešja, z desno roko pa se je držal za prečni vezni tram. Ko se je nagibal navzven, je izgubil ravnotežje in omahnil v globino, popustil pa je tudi vezni tram. Hudo poškodovanega Piriča so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je dve uri kasneje umrl. Stekel za žogo V nedeljo, 3. aprila, ob 16.30 se je v Retnjah pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Na cesti so se z žogo igrali otroci. Ko je žoga zletela na drugo stran ceste, je ponjo stekel 9-letni Branko Sever s Pristave; vtem je pripeljal iz smeri Kovorja voznik kolesa s pomožnim motorjem Pavel Zon ta (roj. 1949) iz Bistrice, ki je neprevidnega otroka zadel in sta pri tem oba padla. Branko je sam vstal in rekel, da mu ni nič, kasneje pa so ugotovili, da si je zlomil nogo. Voznik Zonta pa se je udaril v ramo. L. M. BESEDOVALEC Vsepovsod jih slišite, besedo-valce dandanašnjih dni. Na moč trpežna pasma so, ne bodo izumrli, saj imajo, trdno zakoreninjeni v bazi in v nadstavbi številne verne posnemalce. Besedovalec se spozna po vedno mrko zaskrbljenem čelu, za katerim pestuje ta družbeni dejavnik permanentno skrb za naš družbeni danes in jutri. Njegov duševno mukotrpni delovni dan se začne z osvežujočim jutranjim spoznanjem, da ima danes tako kot včeraj sklicanih pet širših, dve skupni in eno ožjo sejo. V lastni pisarni mu je pod ogromnim fikusom možno kraljevati le nedopustno malo časa, saj je nepogrešljiv elementom, organom in telesom splošne in skupne porabe. Za njegovo osebno porabo skrbi žena, sam je le posredni usklajevalec družinskih interesov, kijih uresničuje prek telefona v službi: mestnemu vodovodu zagrozi, da mu je počila pipa, mestno čistilnico nadere, da je prišla obleka neočiščena, otroka tele-fonično vpiše v vrtec. In že je na prvi izredni širši seji turističnega društva, kjer se, še poln zdrave energije razgovori o olepševalni akciji, kije še ni bilo in ki naj bi bila. Kavelj je, kavelj, naj bi priznali člani društva, ki še ni bilo aktivno, pa naj bi bilo in odhite domov, najbrž polni zanosa o akciji, kije še ni, a še bo ... Na ostalih štirih sejah se enako širokogrudno razdaja: v komunalni skupnosti naj bi bili bogatejši za njegovo spoznanje, da je prioritetna naloga srednjeročnega razvoja prav izgradnja komunalne infrastrukture; organ občine naj bi se razgibal ob njegovi izvirni izjavi, da so sanacijski programi več kot nujni za organizacije z izgubo; v odboru gasilskega društva naj bi mu bili spoštljivo hvaležni za polurni nagovor o graje vredni družbeni finančni ignoranci glede nujnega pleskanja vodnih hidrantov; ganljivo se razvname v otroški skupnosti, kjer se z vso besedovalsko spretnostjo bori za nov vrtec, ki bi že stal, ko bi ga bilo moč zgraditi s poplavo njegovih besed. Besedovalskemu dejavniku se osemurni delavnik zaključi z zanosnim nagovorom mladini, ki sprejema nov program in ji zabiča, naj mu dosledneje, verneje sledi. Popoldne ga kliče krajevna skupnost, ker je nesklepčna in tudi sicer se mu zdi, da je nujno potreben. Zvečer se najavi novinar, ki naj bi že ob prvi poplavi besed spoznal besedovalčevo konkretnost in širino. Besedovalec se zgrudi v posteljo, do zadnjega vlakna se je raz-dal, ta družbeno neobhodno potrebni element, faktor ali dejavnik. V spanju si nabira novih moči, kajti jutri ga bo družba spet poklicala, razprostrla bo svoje naročje in ga sprejela v topel objem. Brez njegovega bese-dovalskega prispevka bi bila oropana, osiromašena, da, celo zavrta v razvoju ... MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM . paviljon in u rti a v Kranju.od 8.do 17. aprila 77 pridite! čakamo vas! murka