ZID. številka. I Ljubljani, v sredo IS. septembra 1920. Lili. leto. IENSKI Izbafa vsak dan popoldne, tsrzeatfl neAel|e in pramlke. Inserati: Prostor 1 m/m x 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr-vnisiFo „Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" Snaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. „Sloventki Narod' valja v LJubljani in po posti: v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180 — polletno ........ 90'— 3 mesečno ....... 45*— 1 -........ 15- V Inozemstvo: celoletno......K24Slu-žbene novinec od četrtka. 0. septembra t. L naznanjajo, da se je v ukaz o volitvah za ustavotvorno skupščino vkra-rlel tiskovni pogrešek: Ukaz no?i datum 3. septembra, mesto tesra na se mora glasiti 7. septembra 1u20. Vsled tega se vsi roki pomaknejo za štiri dni. Občine morajo sestaviti volilne imenike do 25. septembra in jih odposlati 26. septembra sodnim dvorom prve stopnjo, torej deželnemu sodišču ljubljanskemu, oziroma okrožnim sodiščem v Novem mestu, Celju in Mariboru. Re-klamarijeko postopanje se konča dne 6. novembra in od 11. do 21. novembra se vlagajo kandidatske liste pri deželnem sodišču ljubljanskem in pri okrožnem sodišču v Mariboru. - - Iz ministrskega sveta. Vlada je na ministrski seji reševala vpraSa« ni-3 takozvanoga uknz-zakona. Od parlamenta namerava zahtevati generalno pooblastilo v tem zmislu, da bi ji služilo tudi kot odobrenje, da je na ta način uveljavila proračun in tudi kot po-eblasčenje, da sme sklepati take ukaz-zakone, ki so ji potrebni v prvi vrsti za to. da se prej izdela zakon o delu in redu. V tej seji se definitivna odločitev še ni sprejela. Beograd, 13. septembra. V soboto se je vršil tu ministrski svet, ki se je bavil s proklamacijo samostojno reške države in na katerem se Je poročalo tudi o znanih nemirih na Hrvatskem. Seji ministrskega sveta nista prisostvovala notranji minister Drašković in vojni minister. Minister za konstituanto je predlagal, da se v očigled razmeram določi, da sme sedanja vlada nekatere nujne posle, kakor so to uradniško vprašanje, zakon o redu in radu in zakon proti draginji uveljaviti potom naredbe. Predlog je bil sprejet in pride tozadevni zakonski na-čr: na dnevni red prihodnje seje narodnega predstavništvu. = Iz demokratske stranke. Zagreb, 13 .septembra. >Kijeć SHS.c poroča iz Gornjega Hrastovca, da se je tamkaj \ršila 11. t. m. skupščina demokratske stranke, katero je sklical odvetnik dr. Tadić iz Kostajnice in tovariši. Skupščini so prisostvovali mnogoštevilni delegati iz Gornjega Hrastovca in okolice, osobito pa je bilo opaziti med zboro-valci mnogo kmetov. Nastopilo je več govornikov, končno pa je bila sprejeta resolucija, v kateri se odobri dosedanje delo demokratske stranke in njeno stališče tako v vprašanju ustave, kakor tudi agrarne reforme. S skupščine se je odposlala tudi pozdravna brzojavka ministru Svetozar Pribiceviću. — Po vseli hrvatskih mestih in selih se opaža, da polaga prebivalstvo veliko važnost na volitve, da vlada zanje mnogo interesa in da je pretežne, večina tudi kmetske-ga prebivalsfVa za demokratsko stranko. = Rađi naših klerikalcev bero levite radikakem. Pišoč o krvavi pobuni od temnih elementov nahujskanih hrvatskih kmetov in očitajoč radikalni stranki, da je ona s svojo politiko indirektno zakrivila te dogodke, izvaja »Beogradski dnevnik« na adreso radikalcev: >Kakšne sadove je rodila vaša politika v Hrvatski? Iste kakor v Sloveniji, iste kakor v Hrceg-Bosni; okačila je klerikalne in proti državne struje! Ali ni sedaj po onih dogodkih na Hrvatskem tudi vam jasno, da je tudi danes klerikalizem največji sovražnik? Klerikalci, ko so dobili z vašo pomočjo v roko vso oblast, sedaj žarijo in pa-lijo po Sloveniji; oni z največjo vnemo vlivajo ljudski masi v glavo avtonomi-stične in separatistične ideje. Ali je bilo potreba, da se jih spravi na krmilo? "Radikalna gospoda, povejte, zakaj je bilo potrebno, da so se v Sloveniji strmoglavili s politične uprave napredni elementi in se nadomestili s papisti? Vse kulturne zemlje se danes trudijo, da se osvobode klerikalcev in papistov, a vi jih še podpirate v borbi proti naprednim strankam in v borbi proti državi! Vas bivši ministrski predsednik se je izrazil še prve dni svoje vlade: rPa naj grodo, kaj nam bodo Hrvati. Torej naj se odcepi Hrvatska, pa logično, naj se odcepi tudi Slovenija, pa naj se odcepi tudi Dalmacija. In dočim dobri rodoljubi v Hrvatski in Sloveniji delujejo v zmislu jedinstva, govoreč hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu, da smo mi eden narod in da moramo- Joža Šter: Odlomili iz MapchtPBnha. (Dalje.) Vsi smo že postali po vtiskih tolikih muk topi ih vdani v usodo. Mnogo jih je med nami, ki so že prodali čevlje za malenkostno ceno, za par cigaret in sedaj hodijo bosi okoli in bosi pojdejo tudi dom >v. Kdor je imel svojo odejo, jo je če davno zamenjal za štiri do pet cigaret in zdaj je ležal brez odeje, samo z Juknjičavim plaščem pokrit. Kdor ni hotel prodajati sam, je izročil svojo stvar onemu, ki je imel bolj namazan jezik. Ves skupiček je izginil za cigarete, marmelado in dopisnice. Bili so med nami, ki so zavreli večkrat tisoč kron samo za drobnarije. Zlate in srebrne urice, vredne več kot dvesto kron, so prodali za petdeset cigaret, hlače, plašče so zamenjavali za komis in cigarete. Marsikoga je prijel nagon prodajanja, čeprav ni imel ničesar več lastnega in si je zato pomagal z taborskimi odejami. In ko je prodal odejo za pet cigaret, je izpraznil še slam-nico in jo nesel na tržišče. Se malo ni pomislil na posledice, ki nas lahko dolete, in ki res niso izostale. Vzeli so nam vse odeje in vsak si je moral po svoje pomagati. Dokler je bilo vroče, ni bilo hudo ležati brez odeje, ko pa je z deževnim vremenom nastal mraz in smo postali vsi modrikasti v obraz, smo se zarili po noči v slamnice, da je samo glava gledala iz njih. Izgledal! smo kot otroci v plenice poviti. Počasi so se razvijale obrti, nai-prej krojaška. Izdelovali so iz plaš-čev hlače, in prikrojevali iz jugoslovanskih kap nemške. Delali so suknene gamaše in jih ponujali stražam. Kmalu so prišle na trg srajce, spodnje hlače po zelo nizki ceni, srajca pet ogrskih, spodnje hlače, oprane z apnom, štiri ogrske. Sprevideli so namreč, da lahko izhajajo brez perila; le brez cigaret ne morejo. Poveljnik tabora in magacina je pomorski oficijal. Zelo dober človek in do njega imamo vsi zaupanje. Postopa zelo prijazno z nami In naši bosjaki se mu zelo smilijo. Zato pa hoče vsak od nas ofiefalovo dobrot-ljivost po svoje izrabiti Ko se prikaže oficijal v beli uniformi na vhodu v tabor, že drvi vsak k njemu hi prehiteva drug drugega, će začutijo narednika, da jih žene na roboto. takrat se razlete po galerijah barak, se potuhnejo v umivalnikih, latrinah in neznanih skrivališčih in jih tako dolgo ni na svetlo, dokler ne preneha nevarnost. Poveljnik voda jih mora iskati po vseh skrivališčih, a tudi ta namenoma nekatere izgresi. Tako se malokdaj pripeti, da ere na roboto ves vod. Na delo hodijo večinoma na pokopališče, da izkopujejo obsežne grobove . .. Nekoč po delu je vse letelo v srednjo barako. Slišal sem glasove začudenja, smeha in zabavljaaia. Šel sem gledat. Okrog nekega fanta, ki nas je zabaval včasih do polnoči, se je zbirala vsa baraka, on pa je tiščal nekaj pod bluzo. »Poginflega zajca so steknili na grobu! Zdaj ga bodo spekli«. Žalca so še tisti dan pojedli. V Spittalu še, v opekarni so gnezdile pstirice. Vsak dan smo jih hodili gledat in se jih radovali. Vesele so potresale z repki. Zganila se nam je nežnost v duši in ko so postajale pastiričke večje, so skakale po strehi, mi pa smo jih zasledovali z bolnimi očmi. Neko jutro so izginile, ob gnezdu na tleh so ležali šop! perja. »Kaj se je zgodilo ž njimi ?* »Eh, kaj; nekdo jih je spekel in pojedel! 25. junija 19X9. Danes jih je zopet nekaj nSkx Imeli so denar, da so si nakupili ko-misa. Mnogo jih ubeži in še več poskuša. Nenadoma te zagrabi nepre-magljiva sla ubežati in se umakniti trpljenju na vsak način. Ta sla zgra- bi vsakega in se ne umiri preje, dokler se ne izvrši načrt. A kedaj pride priložnost za ubeg, ne veš. Ta negotovost pa ti napne vse živce, da ti trepeta vse telo. A če se ne posreči pobeg, ne moreš prenašati muke, ne govoriš od bolesti z nikomur, ker najhujše je, biti vržen nazaj za žice, ko si je že menil okusiti prostost. Hoteli smo ubežati že v Spittalu. Podkupili smo stražo s sto kronami in ob treh zjutraj bi odrinili iz hleva na pot. Za denar smo si nakupili kruha in se čisto dobro pripravili za dolgo potovanje. Nenadoma so se odprla vrata in v hlev je stopil poveljnik straže z patruljo in nas opozoril, da naj ne tvega nihče življenja! Dal je namreč postaviti pred vrata strojnico, ker je zvedel od našega človeka, da jih misli nekaj ubežati. Tedaj smo težko padli na slamo in se skrivili od razočaranja. Ponoči pa so zalajale strojnice za nekom, ki je kljub temu hotel ubežati. Straža ga je prignala v zapor nazai . . . Razen par izjem so bili vsi našf fantje pogumni in vsi bi preje ali sle-je pobegnili. Vsak. ki je upal na beg, je šival hlače, bluzo, čevlje, si prikrojil jugoslovanske čepico po nemški in se obril. Tako je čakal trenutka. Britje plača s cigareto, ali s por- cijo marmelade. Mlad fant, prostovoljec, je ušel celo bos, se preži vljif po gozdovih z jagodami in baronicami, šel skozi mesto Line z jopičem, vrženim čez ramo, si žvižgal koraČ^ nico ter prekoračil Donavo. Ko je bil le še tri ure od češko nemške meje, je naletel nanj kmet v svojem gozdu. Ker se ubežnik ni znal odrezati po nemško, smo ga videli tretji dan zopet v Marchtrenku, ostal je teden dni v zaporu in potem znova vendarle srečno ubežal. Srečo na begu smo privoščili vsakomur, saj smo upali, da bodo begunci prosili za nas pri vladi in poslaništvih. Taborsko poveijništvo je dalo graditi okoli barak dvojne žice, in mi smo gledali to s tesnobo in tugo. Vsi smatrajo krajo za izvanredno zmožnost in srečo. Če se komu posreči izmakniti kako vrednost, komisa ali marmelade, ga je zavklal ves tabor, ko ga je pa zasačila straža, se mu je vse smejalo: »Čemu poskuša krasti, ko ne zna!« Toda med krajo Nemcem in tovarišem smo delal! veliko razliko. Če so zalotili ko*a, da je izmaknil tovarišu samo male©-kost, je vzrohnel ves tabor, ga oras ganjal in preziral. (Dalje prikodnJiC.) 2. stran. r____ .SLOVENSKI NAROD-, dne 15. septembra 1920. ^10, štev. imeti eno nedeljivo državo, vi iz Beograda proglašate, da mi nismo jeden narod in da ni potreba, da imamo eno drŽavo! Poslušajte, radikaloi, nobenih oseb-nih razlogov nimam, da bi vas sovražil, toda odkar ste počeli podpirati klerikalce, ne morem vas več videti. In po najnovejših dogodkih na Hrvatskem bi se mogel pomiriti samo, ako bi razpustili svojo stranko: ostanite v zemlji, toda prenehajte eksistirati kot stranka, ;da bo naša nova država mogla postati, zares narodna država.c =s Pritožbe beogradskih komunistov, liNa sobotni seji državnega sveta so bile predložene pritožbe komunistov, da jim je jbilo zabranjeno prevzeti občinsko upravo !v Beogradu. Svet o teh pritožbah ni raz-, prav!}al, ker Je bila ena pritožba nezakonitim potem predložena neposredno svetu jjp ne preko rninistrstva za notranje posle, fdruga pa je bila prekasno vložena preko ministrstva za notranje posle. — d = Sprejem madž. uradnikov v našo službo. V Vojvodini bi morali pred nekoliko dnevi priseči madžarski uradniki. Veči-^na je hoteSa priseči, toda s pogojem, da #m država zaračuna odslužena leta. Tem uradnikom je dan rok 14 dni, da prisežejo. = Italijansko časopisje o Sonnino-,yi brzojavki. Razni italijanski listi pi->jo komentarje k Sonninovi brzojavki. >Tribuni<: izvaja Rastignac, da je hSonnino mislil na vse in tako razdeljeval obal. Reko je prisodil Hrvatski v časn, ko ni bilo Jugoslavije in ne more ise torej dati Jugoslaviji tega, kar se je ; določilo Hrvatski. >Corriere d' Italia< "pravi, da je krfski pakt provzročil italijanski - jugoslovanski spor na Jadra-'nu. Danes se jadranski problem ne more rešiti drugače kakor ako se obe strašili, direktno interesiram, zbližata kon-;forza della nostra guerra«. — Italijanski listi bi radi izbrisali vrisk, ki ga nudi Sonninova brzojavka glede Reke baš v sedanjem času, ko nori D' Annunzio in ž njim Italija s >kvarnerskim regent-stvom«. = Ogoljufani proletarijat. Nemški poslanec Dittmann, ki se je vrnil kot odposlanec neodvisnih socijalistov od ;moskovskega komunističnega kongre-fsa. piše: >Ze dve leti skušajo s hvalisanjem sovjetskega režima sietematič-Fno goljufati proletarijat.< Dittmann je Jznan kot eden najradikalnejših nemških [socijalnih demokratov, kot spartakovec. ;Svojo trditev utemeljuje s tem, kar je sam doživel v Rusiji. Tako konstatira, rda v Rusiji ni nobene svobode razen za 'nekatere diktatorje. Svoboda tiska je ■ odpravljena, društvena in zborovalna [svoboda ukinjena, o osebni svobodi ni •'govora, volitve niso svobodne, ker so »javne: gorje onemu, ki voli drugače. |kakor zahtevajo diktatorji. Zato ima [Rusija splošno vojaško dolžnost in ;smrrno kazen za dezerterje, stavke so [najstrožje prepovedane; kdor se ne pokori, tega čaka prisilno delo ali internacija. Vsa Rusija je ena sama velika prisilna delavnica. Tako sodi o ruskih boljševikih človek, ki je bil sam kandidat za komunistično vlado v Nemčiji, ki je sam stal na barikadah in bil kot komunist kljub poslanski imuniteti aretiran in zaprt. In še se najdejo ljudje, katerim se cede sline po boljševiških dobrotah. = »Volja Rossii« se imenuje nov ruski dnevnik, ki je začel izhajati v Pragi. Program lista je obrana interesov demokratične, republikanske, federativne Rusije, boj za uresničenje, ojačeiije in razvijanje političnih in socijalnih principov revolucije iz marca 1917. Rusi, stoječi za listom, so vedno stremeli za demokratizacijo Rusije z razumnim razvojem in intenzivnim delom, zato pa so jih zasledovali carski in potem bol jševiški teioristi Izdajatelj lista je J. Lazare v, člani uredništva so priznane osobnosti v ruskem revolucijo-. namem gibanju. Haradni predstavni in eksistenčni mi- najpozornejše čuječnosti. Naj pazijo, da se njih sklepi res tudi uveljavijo, ker sicer mlatijo prazno slamo. Zdi se, da se finančno ministrstvo za sklepe financ, odseka malo ali čisto nič ne briga ter dela dalje le po svoji glavi. Finančni odsek je stenčni minimum od 1600 K zvišal r kron. Toda vlada je preko tega skic movoljno uveljavila eksistenčni mini na 3200 K ter izdala na podrejena finau, obiastva »naredjenje« z dne 10. t m. v katerem v strogem besedilu ukazuje, da se Ima nemudoma Izvesti. Pripominja celo, da bo finančno ministrstvo pozorno zašle-valo. da se natančno obdavči ekslstenč-minimam 3200 K ter se vsaka površnost :ro kaznuje! Kaj poreče k temu .rodno predstavništvo in kaj finančni sfcek? Ženifeu presfolonaslednfiiin regenta MleMsandra. Ko se je nedavno tega prestolonaslednik regent Aleksander nenadoma odpeljal v Pariz, so listi izražali vsemogoče kombinacije o vzrokih njegovega potovanja. Nekateri listi so zatrjevali, da je njegovo potovanje v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki, drugi so namigavali, da ima njegov pot v Pariz zgolj privaten značaj, tretji pa so naravnost izjavljali, da je regent odšel v Pariz, da si izbere tamkaj nevesto. Izkopali so pri tej priliki staro govorico, da se namerava regent poročiti s svojo sestrično italijansko princezinjo Jolan-do. Zadnji listi so bili na pravem potu, motili so se samo v osebi neveste. Nevesta ni princezinja Jolanda, mar- več romunska kraljičina Marija, druga hčerka romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Princezinja Marija je rojena 27. decembra 1899 v Ciothi in je torej sedaj v 21. letu. Princezinja je na glasu kot velika krasotica. Vse kaže, da je vest o skorai?rn*i žen »t vi regenta Aleksandru resnična, ker jo beležijo tudi beogradski listi v obliki, ki izključuje vsak dvom. Kdaj bo poroka, se seveda še ne more izvedeti. S poroko z romunsko princezinjo bi naša vladarska hiša stopila v rodbinsko zvezo s Hohenzollernci. ker je kralj Ferdinand iz hiše Hohcnzollern, ki pa seveda ni v sorodu z istoimensko prusko rodbino. Državni proračun je predložen finančnemu odseku Narodnega predstavništva. Mi smo že navedli mnogo stvarnih pomislekov proti različnim določbam drž. proračuna in zdaj se poroča o izpreminje-valnih sklepih finan. odseka. Te sklepe v interesu davkoplačevalcev toplo pozdravljamo. Tako naj se odpravi pri nas užltni-^na na meso ter se ukine tudi posebni državni užitninski davek, ki ga plačuje edino naša Ljubljana med vsemi jugosloven-skimi mesti. Dalje so se sklenile olajšave glede trošarine na električno razsvetljavo ter določilo, da so žarnice do normalnih 11 sveč proste; od žarnic 11—32 sveč se naj plača ob nakupu 20 K, za močnejše žarnice pa od vsake nadaljne sveče po i K?0v. Za plinove luči naj se plača po ■80 vin za m*, za karbid po 2 K 40 v za k*, za alkohol po 80 v od hI stopnje. Trošarina na mineralno vodo se zniža na 40 v od ltterske steklenice ter na 80 v za večje steklenice. Za vino se naj uvede po vsej Jugoslaviji ista trošarina in sicer naj bi se plačevalo po 32 K za hI. Za žganje se določi trošarina enotno, ko se vrne finančni rainister. Razpravljati pa ima finančni odsek še o carini in monopolu, ki sta pre-osnov prav posebno potrebna. Prizadevanje naših narodnih predstavnikov je torej hvalevredno; zato registriramo že dosedanje sklepe financ, odseka z zadoščenjem. {Treba pa je gg. narodnim predstavnikom JADRANSKI ZBOR NAJVIŠJEMU SVETU. — d Zagreb, 12. sept. Ob obletnici D' Annunzijevega vpada na Reko je odbor Jadranskega zbora, zbran na skupščini zastopnikov po Italijanih zasedenih krajih in članov narodnega predstavništva iz okupiranih krajev, odposlal vrhovnemu svetu mirovne konference v Parizu na roke francoskega ministrskega predsednika Milleranda brzojavko, v kateri med drugim poudarja, da naš narod, kakor dosedaj, vstraja ne-omahljivo na principu samoodločbe, najodločnejše protestira proti samovoljni proklamaciji D* Anminziieve italijanske Reegenze na Kvarneru ter opozarja, da bo potrpljenje našega naroda kmalu izčrpano, ako bi nas velike zapadne demokracije v tem usodnem trenotku ne zaščitile s pravično rešitvijo jadransk nja. Obenem je izvršilni odbor Jadranskega zbora posl? o Nj. Vis. regentu, narodnemu predstavništvu, predsedniku ministrskega sveta dr. Vesniču in ministru za zunanje stvari dr. Trumbiću, apelira-joč na nje, da povzdignejo svoj eno-dušni glas in storijo vse, da se D' An-nunzijeva sramota ne razširi še na drugo leto in da se odreši narod iz-trebljevanja. Hkrati protestira uroti proti proglasitvi italijanske Reggen-ce na Kvarneru. D' ANNUNZIO V GLEDALIŠČU. Reka, 10. sept. D' Annunzio je povabil reško ljudstvo v gledališče Fenice. Proklamacija regentstva je po njegovi sodbi silno važen akt, pred katerim trepetajo sovražniki. Reški delegat se je vrnil iz Pariza dve uri po proklamaciji. Pravi, da se Jugosloveni v Parizu ostro borč proti neodvisnosti Reke. Na Quai d* Orsav se vnemajo nove borbe proti Italiji. Milijone so dobili francoski listi za kampanjo proti Italiji. »Temps« izvaja, da proklamacija regentstva na Reki obvezuje Italijo, da se odpove londonskemu paktu ter sprejme plebiscit za Dalmacijo. Regentstvo pa ni ovira, marveč jamstvo za izvršitev londonskega pakta. In admiral Millo mu je lani 14. decembra v Zadru prisegel, da bo deloval z vso silo na to, da ostane Dalmacija T tal i ji v smislu londonskega pakta. Blagajne poveljstva in občine so prazne. Rečani zahtevajo posolilo, zajamčeno od države, za svoie nujne potrebe. Vlada odreka posoiifo, on pa povabi svoje »kvarnerske uskoke« in ti so zaplenili ladio, vredno 100 milijonov, ki se izprazni, ako se mestu ne dovoli posojila. Ako bo potreba, napolni z ladjami svoje pristanišče na enak način, kakor se je storilo z imenovano. Apelira na reško ljudstvo, naj bo vedno ž njim, in navzoči so mu ori-segli zvestobo. D* Annunzio je prepričan, da se ga ne more raniti, fn misli, da more storiti, kar hoče, brez vsake nevarnosti. Storil je in stori vse, kar hoče, ne da bi se kdo drznil ovirati ga pri t^ so sledili klici »alala« in »evviva«. OBLETNICA D' ANNUNZIJEVEGA T6LOVAJSTVA. — d Reka, 13. sept. Včerajšnji dan je potekel na Peki v znamenju velikih svečanosti. Proslavljala se je obletnica D' Annuuziievega prihoda. Pri tej priliki ie bila obenem proglašena nova država »Re^genza italla-na del Camaro«. Vsa slavnost ie potekla tako, kakor neštevilno drugih D' Annunzijevih proslav, s katerini je D' Annunzio hotel premotiti reško prebivalstvo v tem letu pomanjkanja reda in hrane. Dopoldne se je pričela slavnost s sprevodom od istrske meje. Na čelu sprevoda je D' Annunzio jezdil na konju. Razvili so tudi novo reško zastavo poleg stare reške in italijanske zastave. Na slav-nosti so velikokrat peli D* Annunzlje-vo himno, v kateri so posebno nagla-šali nastopne vn tfc : >Srbi in Hrvati so vefiW ■ ' *- hajajoč bomo prišli do Bakra, zavzeli Dalmacijo in uničili vse Srbe. Vso imovino Hrvatov bomo razdejali, njihove zastave pa pogazili z nogami in sežgali.« Na slavnost ie prišlo mnogo gostov, bila je zastopana vsa nacionalistična Italija. V ostalem je povsod vladal mir; velike mase delavcev in drugih prebivalcev so bile ob vsej slavnost! pasivne kot gledalci. Zvečer je bil velik ples na Adamičevem trgu, ki je trajal od dvajsetih do štiriindvajsetih. D' ANNUNZIJEV POSLANIK V AMERIKI. Reka, 12. zio je imenoval svojega prijatelja, arhitekta Warrena, za poslanika reške neodvisne države v Washingto-nu. Warren je znan kot nasnrormk Wilsona in njegovih Štirinajstih točk. JUGOSLOVENSKE ČETE PRODIRAJO V ALBANIJI. Tirana, 10. sept. Jugoslovenske čete so dobile zadnje dni ojačenja, na kar so prodrle do doline Mati. V zgorenjem delu so zasedle Cisfo Bul-čico, v srednjem delu pa so dospele do kraja Lise. SESTANEK GIOLITTIJA Z MILLE-RANDOM. Aix - les - Bains, 12. septembra. Snoči je dospel sem s posebnim vlakom iz Turina ministrski predseduik Giolitti. Danes se vrši prvi razgovor med Giolittijem in Millerandom. Razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek. Razgovorom bo prisostvoval tudi italijanski poslanik v Parizu, grof Bonin Longare. V torek dopoldne se odpelje Giolitti zopet v Turin. — d Aix - les - Bains, 13. sept. (Havas) Ministrski predsednik Mille-rand je po razgovoru z ministrskim predsednikom Giolittijem popoldne sprejel Časnikarske poročevalce ter jim med drugim izjavil: V vprašanju sovjetov naši zavezniki nimajo nobenih misli, ki bi bile bistveno različne od naših in bodo storili, kar smatrajo za mogoče. V jadranskem vprašanju se moramo potruditi, da pregovorimo Italijane in Jugoslovene, da rešijo to vprašanje med seboj v interesu obeh njihovih držav. Giolitti in jaz sva se zedinila tako, da se naj vrše konkretni dogovori, kakor jih zahteva skupni interes. Voljo imamo, da dokažemo edinost obeh narodov z dejanji. Glede ženevske konference je Millerand izjavil, da sestanek pred finančno konferenco, ki je določena v Bruslju na dan 24. t. m., ni mogoč. Zdi se, da je v sedanjem trenotku po-menljivejša odločitev, da se odgodi, ako ne popolnoma opusti konferenca, na kateri bi Nemci z zavezniki razpravljali o nemških finančnih obveznostih in sredstvih za njih izvršitev. URADNIŠKO VPRAŠANJE. — d Beograd, 13. septembra. Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o uradniškem vprašanju. Zaeno bi imel na tej seji minister za zunanje posle podati poročilo o dogovorih z Italijo. UJEDINJENJE SRBSKIH CERKVA. — d Beograd, 13. septembra. Včeraj je bil v prisotnosti regenta In I zastopnikov vlade v Sremskih Kar- I lovcih na svečan način objavljen akt proglašenja ujedinjenja vseh srbskih pravoslavnih cerkev y patrijarhiji* sremsko-karlovački. Navdušenje naroda je bilo veliko in si je dalo duška v spontanih ovacijah regentu. Ko se je povrnil v Beograd, ie bil snoči pozvan na dvor minister za verstvo Marinkovič; regent mu je izrazil svojo zadovoljnost in zahvalnost za njegovo zanimanje in pospeševanje tega zgodovinskega čina in ga odlikoval z redom Karadjordjevičeve zvezde. Nadalje so z visokimi redi sv. Save odlikovani vladike in metropoliti. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI. Praga, 13. septembra. Poročila od odstopu Tusarjeve.* i kabineta se z dobro poučenih političnih krogov potrjujejo. Zagotavlja se, da bo sestavljeno novo ministrstvo iz samih strokovnjakov in da bosta igrala v tem kabinetu glavni vlogi ministra dr. Engliš ali pa dr. Hodovec. ODGOĐENA KONFERENCA V 2ENEVI. — d London, 13. septembra. »Daily Chronicle« doznava, da je konferenca v 2enevi cd vodena, deloma zaradi odpora Francozov proti udeležbi nemških zastopnikov, deloma ker bi se vršila ta konferenca istodobno kakor ona v Bruslju. PRED SPLOŠNO STAVKO V ANGLIJL — d London, 13. septembra. Kriza, ki preti angleški industriji, postaja čimdalje resnejša. Poleg ore-teče stavke rudarjev in solidaritetne stavke železničarjev in transportnih delavcev preti zaradi mezdnih diferenc kriza v bombažni industriji. Govori se že o splošni stavki, ki naj se prične koncem tega tedna. Razen tega se pripravka stavka delavcev londonskih elektrarnic, ki se bodo izjavil za solidarne s svojimi tovariši v severni Angliji, ki so izprti. Nadalje se pričakuje stavka poštnih nameščencev. BIVŠI NEMŠKI »KRONPRINC«. — d London, 13. septemb-a. »Dailv Mail« javlja iz Holandske, da je bivši nemški prestolonaslednik naprosil nizozemsko vlado, naj mu dovoli, da sme oditi v Nemčijo ali pa v kak drug holandski kraj, izimši Wieringen. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. Carigrad, 13. septembra. Poročilo Vranglove armade zatrjuje, da se je njegovim četam posrečilo pri Jekaterinoslavu obkoliti in zajeti celo boljševiško brigado z generalnim štabom. — d London, 13. septembra. Kakor poroča »Daily Mail«, odide poljska delegacija v torek na krovu dveh angleških torpednih rušilcev v Rigo. Delegacijo bo spremljal kne* Sapieha. — d Dunaj, 13. septembra. Ukrajinski tiskovni urad javlja :z Tarno-va z dne 12. t. m.: V vzhodni Galiciji so se na fronti ukrajinske armade Pavlenka med Dnjestrom in Gnilo Lipo razvili novi boji. Boljševistično levo krilo med Haliczem in Buka-czowcem, ob Dnjestru in Gn. Lipi ter ob železniški progi Strij - Chodorov-Tarnopol se je moralo preko Rohatv-na umakniti na vzhodno obal Gnile Lipe. Tudi v odseku med Gnilo Lipo in Zloto Lipo so se morali boljševikl umakniti. Ukrajinske čete pridobivajo ozemlje. — d Moskva. 13. sept. (Brezžično) Frontno poročilo od 12. t. m.": V ozemlju Grodno smo zasedli Kuzni-co. V ozemlju Wolkowysk smo odbili vse sovražne napade, ujeli 230 sovražnikov in zaplenili več strojnic. Na ozemlju Wlodawa — Cholru se bijejo trdovratni boji s sovražnikom, ki je dosegel desni breg zapadnega Buga. Poizkušam poljski predor vzhodno od Rohatvna se je ponesrečil vsled odpora naših čet, ki so vrgle sovražnika proti severozahodu. Iz nase kraljevine. — Kraljeva zahvala dobrovoljcem. Nj. Vel. kralj Peter je odgovoril na pozdrav, ki so mu ga poslali slovenski dobrovoljci povodom 6vojega kongresa v Ljubljani, s sledečo brzojavko: Jugoslovenskim dobrovoljcima! Od srca zahvaljujem jugoslovenskim dobrovoljcima na toplom pozdravu. Petar. — Dalmatinski učitelji se združijo z UJU. Zveza učiteljskih društev je imela v soboto zborovanje, na katerem se je sklenilo, da so Zveza kot taka razpusti in da društva pristopijo k Udruženju jugoslovenskih učiteljskih društev. — Stavka stavb inskih delavcev. Zagreb, 13. septembra. Stavka stavbinskih delavcev traja dalje. Pregovori med delodajalci in delavci ni?o privedli do nobenega pozitivnega rezultata, radi česar bo trajala stavka dalje časa, kakor se je to prvotno mislilo. Obe stranki, tako delavci, kakor tudi delodajalci, ste izdali letake, na katerih obrazložijo svoje stališče. Iz seje deželne ulade. (Dne 9 Dr. Brejc je obširno polemiziral proti protestu, ki ga je v zadnji seji predložil dr. Žerjav radi imenovanja okr. šolskih nadzornikov, in skušal dokazati, da je bilo Vrstovškovo postopanje v tem vprašanju pravilno. Na njegovo izvajanje ie renlic-ira.1 dr. Žerjav, v debato pa je posegel tudi dr. Pitamic. Pripomniti je, da so se predsednikova izvajanja v bistvu krila z nedeljskim >Slovenčevim« člankom, nanašajočim se na sporno vprašanje. Na to se je prešlo k razpravi o tekočih poslih. Na predlog predsednika se z ozirom na gibanje, ki se opaža med uradništvom. osrednji vlada ponovno in najresneje naprosi, da takoj reši vprašanje službene pragmatike in ugodi zahtevi uradništva glede 2b% dra-ginskega paviška. — Gradbenemu komiteju za nastanitev tehnične fakultete se po predlogu predsednika dovoli za zidavo lastnega poslopja brezobrestno posojilo SOO.000 K. — Vodja poverjenistva za notranje posle poroča, da je delimitacijska komisija v Marini na predlog našega delegata in proti predlogu nemških delegatov odločila, da se mora državna meja v sektorju Kokošnjak - Sv. Lovrenc držati natančno v mirovni pogodbi fiksiranih točk. Regulacija meje je dopustna samo med temi fiksiranimi točkami in sicer tako, da se približuje kolikor mogoče idealni premi črti med določenimi točkami. Ta določba je velike principijelne važnosti. Določeno je bilo, da se na državni meji pri Kadcroni takoj izvede tehnični pregled stare osrrske mfi|0. Nemci so se temu upirali, češ. da bi se prebivalstvo razburjalo. Na naš-predlog je delimitacijska komisija odločila, da se ta dela takoj prično. Razpravlja se o direktivah za pogajanja z Avstrijo glede trinzitnega prometa na progi Maribor - Špilje -Radgona - Ljutomer in na cesti iz Zg. Radgone in radgonskega kolodvora v Prekmurje. — Sklepa* se o nekaterih personalnih stvareh poverjeništva za notranje stvari. — Vodja poverjeništva za notranje stvari poroča, da je treba v smislu parlamentarnega sporazuma spremeniti §§ 10, 15 al 3 in 35 občinskega volilnega reda za Slovenijo. Besedilo zadnjeera odstavka § 10 se soglasno določi sledeče* >Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih imenikov, na ukaz okrajnega glavarstva tudi več.« K § 15 al. 3 omenja vodja poverjeništva za notranje stvari, da so baje nastali pomisleki, da bi se župan iz strankarskih ali drugih ozirov branil dati volilcem v tem odstavku predpisani obrazec za kandidatno listo. Ta pomislek se mu ne zdi upravičen ker bi v tem slučaju skrbela za remeduro nadzorovalna oblast Vendar bi bilo to določilo spre- t. m.) meniti tako, da se doseže daljni rok za nabavo obrazca. — Poverjenik za pravosodje predlaga, da se ta odstavek popolnoma črta, ker so obrazci kandidatnih list nepotrebni in bi uteževali delo volilnih skupin. Če bi se deželna vlada za to ne odloČila, naj ostanejo sicer obrazci, ampak samo fakultativno. Temu ugovarjata predsednik deželne vlade in poverjenik za notranje stvari, ker so predpisani obrazci za kandidatne liste potrebni, da se varuje nepristranost in čistost volitev. Besedilo 3. odstavka § 15 se redigira potem sledeče: ^Kandidatne li^te se morajo vpisati na uradno izdanem županovem odnosno s podpisom okr. glavarstva, datumom in uradnim pečatom opremljenem tiskanem obrazcu, ki ga po zadnjem dnevu reklamacijskega roka pa do konca roka, ki je določen za predložitev kandidatskih list (§ 15 zadnji odstavek) proti odškodnini dobi pri županu (mestnem maffi^rntu) ali okr. glavarstvu vsak volilni upravičenec. Med zadnjim dnevom reklamacijskega roka in dnevom razglasitve volitve (§ 1?) mora preteči najmanj 8 dni.c Poverjenik za pravosodje s tem sklepom ne soglaša in predlaga, da bi naj se obrazci izdajali že od trenotka, ko okr. glavarstvo občini ukaže, da ima uvesti volilni po?tooek. S tem je razprava o spremembi § 10. 15 in 35 obč. volilnega reda končana. Poverjenik za pravosodje dr. Žerjav predloži nadaljne predloge glede sprememb občinskega reda za Slov en Ho. V § 1 naj se omeji ženska volilna pravica samo na samostojne gospodinje in na državljanke 8 kvalificirano izobrazbo. Uvedejo naj se nadalje vezane liste. Ker je med tem izšel volilni red za konstituanto, naj se tudi občinski volilni red temu analogno preuredi, z ozirom na volilno postopanje. Predsednik deželne vlade ugotovi, da je poverjenik za pravosodje s temi predlogi kršil sporazum od 17. avgusta t. 1., ker sporazum izrecno določa, da se spremene samo zgoraj navedeni paragrafi občinskega volilnega reda. Poverjenik za pravosodje temu nasproti povdarja, da sporazum ne izključuje njegovih dodatnih predlogov in da ima pravico staviti inicijativne predloge. Poverjenik za notranje stvari dr. Pitamic prečita tozadevno navodilo ministrstva notranjih de!, katero sklicevale se na parlamentarni sporazum izrecno navaja paragrafe (10, 15 al. 3 in 35). ki da so imajo spremeniti. Predsednik izjavlja, da predloprov poverjenika za pravosodje ne more dati v razpravo, ker niso v nobeni zvezi s predmetom te seje, v kateri se 6me v 7mislu parlamentarnega sporazuma razpravljati samo o reviziji v sporazumu Gk iranih zakonitih določil. Ker ima vsak poverjenik brezdvomno nra- 2l0 štev. .dLOVfc.NSrU dne l5 septembra UKO. Hco staviti predloge, bo dal predloge g. dr. Žerjava na eni prihodnjih sej sicer na dnevni red. toda ugotoviti mora že v naprej, da je vsak poizkus, spreminjati občinski volilni red preko onih treh točk, glede kojih so se stranke zedinile, eklatanten prelom parlamentarnega sporazuma. Dnevne vesti. V Ljubliani. 14. — Jemljemo na znanje. Današnji »Slovenec« izjavlja, da delegacija SLS v parlamentu ne bo nikdar glasovala za državni proračun v tej obliki, kakor ga je sestavila sedanja vlada. Prav. To se pravi toliko, kakor da bo nastopila proti svojemu voditelju, ki je kot minister saobraćaja sopodpisal predlogo o zadnjem proračunu. S tem bodo klerikalni poslanci faktično izrekli nezaupnico svojemu voditelju dr. Korošcu in dr. Korošec bi bil v tem slučaju primoran izvajati konsekvence t. j. moral bi podati demisijo ali pa se odpovedati vodstvu klerikalne politike. Prav radovedni smo, kako bo se razvil ta konflikt, ki je baje nastal med klerikalnimi poslanci in njihovim poglavarjem. No, zdi se nam, da so »Slovenčeve« grožnje bolj papirnate bombe, ker smo prepričani, da si bodo klerikalci stokrat premislili, predno bodo izzvali takšno krizo, ki bi morala imeti za posledico — razpad parlamentarne zajednice in spor z radikalci, ki drče klerikalno stranko na krmilu vlade v Sloveniji. Klerikalne grožnje so le votlo grmenje, nevihte pa ne bo, o tem smo prepričani, kakor smo uverjeni tudi o tem, da bi bilo v slovenskem interesu, ako bi res prišlo do onega konflikta, ker bi se poceni mahoma razbistrilo ozračje ne samo pri nas v Sloveniji, marveč rudi v Beogradu. Bi bilo vsaj konec slepomišenju klerikalne stranke, ki kaže v igri drugo masko doma in drugo v Beogradu. — »Jugoslaviji«. Za »Napre-jem« napada še »Jugoslavija« Kremena, češ da ima preveč dela in preveč služb. V dobi splošne delo-mržnosti in vseobčnega javkanja nad neznosno draginjo je napadanje deloljubnega človeka vsaj malo čudno. Naše mnenje je. medreje je čim več pošten' delati in čim več pošteno zaslužiti, kakor čim manje delati in tem več stokati. Popivati vse noči ter posedati po kavarnah, a obenem psovati ter hujskati na štrajk vendar ni koristneje, nego skromno živeti in vstrajno delati? — »Naprej« in »Jugoslavija■< storita edino pametno, ako zapišeta: Ljudje božji! Delavci, uradniki in vsi Vi, ki Vas tepe kruta današnja draginja, delajte, delajte, delajte! Kdor pa ne dela, naj pogine! Tako mislijo tudi bratje Srbi, ki so nevarni le lenuhom in prevratnim hujskačem. Končno dostavljamo: Kremen dela le to, za kar je bH naprošen in za kar je upravičen. Denuncijacije torej ne izdajo nič. — Na svoje mesto v Prago se danes vrne g. poslanik Ivan Hribar, ki je bil več tednov na dopustu v domovini. — Posle poverjeništva za socijalno skrbstvo prevzame prihodnji teden poverjenik dr. Vladimir Rav-nihar, ki je že popolnoma okreval. — Za okrajnega agrarnega komisarja v Mariboru je imenovan bivši vladni komisar v Mariboru dr. Viljem P f e i f e r. — Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je imenovan za dvornega svetnika v V. činovnem razredu g. sekcijski svetnik Fran B o n a č, ki za časa dopusta g. delegata dr. Šavnika vodi tudi posle finančne delegacije. — Agrarna direkcija v Ljubliani. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim so imenovani pri agrarni direkciji v Ljubljani za direktorja poverjenik dr. Friderik Lukan, za inšpektorja I. razreda Viljem Putik, za inšpektorja III. razreda dr. Anton Šaplja, za referenta III. razreda pa Mihajlo Než in Anton Sodnik. — Delo razmejitvene komisije. Jugoslovenska in avstrijska delegacija razmejitvene komisije se bavite sedaj vsled raznih pritožb z določitvijo meje med Košenjakom in Sv. Lovrencom. Rezultat se objavi takoj, čim bo to delo končano. — Plače strokovnega uradni-štva pri »Kmetijski družbi« v Ljubljani. Pišejo nam: »Pred par dnevi sem se peljal v vlaku z nekim uradnikom »Kmetijske družbe- v Ljubljani. Na opazko, da morajo imeti strokovnjaki tako znane in bogate družbe gotovo lepe mesečne plače, mi je gospod sramežljivo odgovoril, da ima na mesec piši in beri . . . 800 kron, brez vsakih doklad in stanarine. Zdi se mi sramotno za tak za- I vod, kakor je Kmetijska družba za Slovenijo, da plača svojim strokov-no naobraženim uradnikom manj, 1 kakor pa imajo po drugih zavodih tipkarice. V današnjih časih pre-^ealno!« i septembra 1920. — Narodni praznik in duhovščina. Pišejo nam: Dobili smo zooet odlok, da so 28. junij, 12. julij, 1. december in 24. maj državni prazniki in da se morajo tega dne vršiti slovesne službe božje po vseh cerkvah naše kraljevine. Vprašamo poverje-ništvo za uk in bo^oetastje v Ljubljani, ali so dobili take odloke tudi ordinarijati in župnijski uradi, ker so n. pr. po Gornji Savinjski dolini duhovniki, ki se na te dneve sploh nič ne ozirajo, oznanijo le navadno šolsko mašo. če pride taka na dotični d.m. in to je vse. O kralju ali vladarski hiši kaj povedati s prižnice ali izpred oltarja, bi bila menda oskrumba cerkve. Kako pa so nemški rimski katoliki klečali take dni pred protestan-tovskim Viljemom! No, naša duhovščina se ie pred Habsburžani tudi valjala v prahu. — Prrprave za volitve v Mariboru. Iz Maribora nam poročalo: Danes se je pričel tu popis volilnih upravičencev s tem, da so se razdelile hišnim posestnikom pole, v katere se moraio do 21. t. m. vpisati vsi moški državljani kraljestva SHS. — Tragična smrt bivše slovenske igralke. V Sodni ulici je sinoči hipoma preminula crospa Mirni Reis-nerieva. rojena Oerinčeva. Pokojnica je bila v letih 1895—1900 med prvim? slovenskimi igralkami ter je bila zlasti dobra v linbimskih ter tragičnih mladostnih nlogah. Tudi kasneie, ko se je omožila, je ostala zvesta Taliji ter priredila na Dunaju, v Idriji in Novem mestu več dramat. predstav, na katerih je igrala glavne nloge. Bila je inteligentna Slovenka, ki se ie mnogo bavila z literaturo, ter je ljubila umetnost nad vse prav do zadnjih dni. Videli smo jo poslednjič vso olamtečo od navdušenja na predstavah ruske umetniške družbe. Mir njeni duši! — Spediciiske tvrdke in carinar-na. Opozarjamo na današnji oglas špedicijskih tvrdk v Ljubljani glede postopanja o stojnini in ležarini. — V septembru je najlepše na Klepinskem jezeru. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. — Glasbena Matica. Vsi gojenci konzervatorija in matične šole, ki so se doslej vpisali za orkestralne instrumente flavto, oboo. klarinet, rog. trobento in pozavno, naj pridejo v četrtek 16. tm. popoldne ob 2. uri v pisarno Glasbene Matice k porazdelitvi ur. — Pevski zbor -Glasbene Matice-. Po počitniškem oddihu prične pevski zbor >GHasbene Matice« zopet svoje redno delovanje. Koncertni program za bodočo sezijo bo oblegal nove slovenske in dru?e slovanske skladbe. Gotovo je, da prične zbor predvsem s studiranjem slovite če5ke skladbe za zbor in orkester Vit. Novaka: >Eurjac. Vse naše dosedanje gg. pevce in pevke pa tudi dobre nove moči prosimo, da se v interesu dobre pevske in kulturne stvari prijavilo v naš zbor. Vpisovanje vseh pevcev in pevk se vrši v č e t r-f ek . dne 16., v petek, dne 17. in v soboto, dne 18. t. m. v pevski dvorani ^Glasbene Matice«, vsakikrat od 6. do 7. ure zvečer. V soboto, dne 18. sept. pa se vrši ob 8. uri zvečer važen sestanek vsesra zbora, kjer se domenimo 0 vseh podrobnostih. — Cirrarski koncert dne 11. t. m., ki ga je priredil I. jugoslovanski klub ^Favorite, je v umetnosti citer običajno dobro uspel. Zanimivo in s čudnim tnjskim značajem se je otvoril koncert s >Kitajsko koračnico z, katera se tu še ni slišala. Omeniti je tudi druge točke, ki so se izvrstno izvajale, posebno »Umetniški senj«. »Večerno žuborenje Save« in »Pod planinskim križem«. V splošnem moramo izreči, da so se vse točke pohvalno izvajale, le žal, da je cenj. občinstvo tako malo pokazalo zanimanja za citrarsko umetnost. k — Iz mariborskega gledališča. 18. t. m. se otvori druga redna sezija mariborskega narodnega gledališča. — Odkriee spomenploče pjesnika slobode dr. Augustu Harambašiću. na rodnoj mu kući u Donjem Miholjcu obavit će se dne 19. septembra (u nedielu). Odredi društava i pojedinci, koji žele prisustvovati ovoj slavi, neka ne izvole (uz priklop 2 K u poštan. markama) najaviti kot društva >Braća hrv. zmaja« (Zagreb, Kamenita vrata), da im uzmogne pravodobno dostaviti n a ime glaseča izkaznica za putovanje na pol vozne karte na držav, željeznicama 1 na slavon. podrav. željeznici. Iz Zagreba kreću učesnici 18. septembra u tričetrt na 7. s. držav, kolodvora. Solsfuo. — Priče tek šolskejra leta 1920151 na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti S t. 1 in pa v Cerkveni ulici št. 21 prične se šol- j sko leto 1920'21 v petek dne 17. septem- 1 bra t. 1. Dne 16. septembra se pa vrši I dopoldne od 9. do 12. v šolskih prosto- j rib vpisovanje* t —% Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17., vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prine^ojo krstni list in zadnje eolsko izpričevalo. Vpisnim in šolnine ni. Učenke dobijo vse za uk potrebno tvorivo in in učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo šolski izdelki lr.st zavoda. Pridne revne učenke prejmejo podpore. Ženam in dekletam, ki nimajo easa za redni poul*, se nudi priMka. da kot iiosoitantke obiskujejo zavod v gotovih urah in se priučijo kake tehnike in si tako omogočijo zaslužek. Recini brezplačni pouk se prične 1. t. m. — Preuređba šolskih okolišev II. in IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Ker je most. ki vele Opekar sko cesto s Prulr.mi, dograjen in izročen javnemu prometu, je odredil mestni šolski svet, da se s šolskim 1. 1920 21 pričenši preuredita okoliša II in i V. mestne deške ljudske iole in sicer takole: Učenci, ki stanujejo v Rožni ulici, Sv. Florinaja ulici, Uiici na Grad, Osojni poii, Grajski planoti in na ozemlju severozapadno 6d teh uiic, v kolikor je to ozemlje pri; a dalo doslej IV. mestni deški ljudski soli, bodo odslej pripadali IT. roe-tni deski šoli. Učenci, ki stanujejo na Testi v mestni lo.c'. Pred konjušnico,*? Konjlšni ulici. Raspotni ulici, Trnovskem pristenu in pa na ozemlju, ležečem jugovzohdno od teh ulic, ki je doslej pripadalo II. mestni deški ljudski tcAl. se všela z letošnjim šolskim letom 1 £/20/21 pričenši na i V. mestno deško ljudsko solo. — Gospoilinfika šola v internat« ^Mladika« v P;uju. Bola ćaje go-oc linj-sko In splošno izobrazbo. Pouk traja eno leto. Vpisovanje v soboto dne IS. t. m. od 10. do 12. ure. Pojasnila daje vodstvo >Mladike< v Ptuju (Slovenija). Mostni magistrat Pini. dre 10. septembra 1920. — Vladni komisar: dr. M. S e n č a r 1. r. (6966) fc ' - *'\ f ari *o ^ c\ ■ mm* Maribor. 13. septembra. Razlogi obiska češkoslovaške carinske komisije so. kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, sledeči: Češkoslovaška republika je opazila, da je promet, zlasti pa izvoz iz Jugoslavije v zadnjem času skoro popolnoma ustavljen. 2e štiri mesece ni mogoče ničesar poslati v Jugoslavijo, ker izjavlja Avstrija, da vse proge prenapolnjene z blagom namenjeno v Jugoslavijo in da stoji nad 2000 vagonov s poljedelskimi stroji, špiritom itd. Glavni vzrok tega zavlačevanja je baje carinsko postopanje v Jugoslaviji, osobito pa na obmejnih carinskih postajah. Prizadeti podjetniški krogi so se pritožili na merodaj-nih mestih nad temi škandaloznimi prometnimi razmerami. Določila se je posebna komisija strokovnjakov za promet in carinstvo, ki je odšla pod vodstvom dr. Zankoša v Jugoslavijo, da se prepriča na licu mesta o vzrokih tega zavlačevanja. V Ljubljani je stopila ta komisija v stik z obratnim ravnateljstvom južne železnice, kjer je dobila potrebne informacije. Pri teh posvetovanjih sta bila navzoča tudi zastopnika Češkoslovaškega konzulata dr. Reneš in Vondraček. Na podlagi dobljenih informacij se je komisija prepričala o carinskem postopanju v Ljubljani in pri naši obmejni carinami v Mariboru. V soboto in nedeljo so se vršile nato v Ljubljani konference prizadetih strank, t. j. železnice, carine in finančnega ravnateljstva s komisijo. Ugotovilo se ie. da je poleg zastarelega okornega srbskega carinskega postopanja kriva tudi brezbrižnost in da se z raznimi nepotrebnimi se-katurami zavlačuje hitro in brezhibno zacarinjenje. Ob tej priliki so podali svoje izjave tudi zastopniki raznih družb, kakor ^Adrije« in »Balkana«, iz katerih je jasno razvidno, da se tu mestoma nalašč zavira hitro rešitev. Tako je očividna seka-tura, če carinarnica zahteva za premog, ki ga dobi iužna železnica iz Avstrije šele odobritev mestnega magistrata, v drugem slučaju pa carinama ne priznava »Balkan« za domače podjetje, ker je bil sedež podjetja v Trstu, čeprav je ravnatelj te družbe Srb Bogdanović in so pri družbi zaposleni sami domačini, pa tudi kapital je ves iz domačih virov. Komisija je prišla do prepričanja, da takih neznosnih razmer ne more več trpeti in da bo poročala o vsem tem češkoslovaški vladi. — Danes se mudi komisija v Zagrebu, jutri se napoti v Osjek. nato pa v Beograd, kjer se bodo vršile velevažne konference. ITALIJANI BI NAS RADI KAR PO-STRELJALI. — Trst, 13. sept. Včeraj popoldne je bila v cerkvi Sv. Antona novega slovenska pridiga. V cerkev je pridrvelo nekaj mladih ljudi, ki so se obnašali jako nespodobno in naposled oddali 2 strela n^ duhovnika Ou-ština. ki pa ni bil zadet. Kaplana Gu-ština so nato odvedli na kvesturo in po zaslišanju izpustili. Napadalcem se ni zgodilo nič zalega. GIOLITTI IN MILLERAND SE NE MORETA LOČITI. — d Aix les Bains, 13. sept. (Ha- vas) Millerand je davi sprejel romunskega ministra za zunanje stvari Take Junesca. Ob šestr: ' ' nadaljevala razprava med Millerandom in Giolittijem. Na dopoldanski seji se ie sprejela skupna izjava, ki pa se bo objavila šele zvečer.Llovdu George-<«j cp odposlala ».^r-- > \ > ka: Giolitti in Millerand se nočeta ločiti, ne da bi Vam prej sporočila še svojih zelo prisrčnih in prijateljskih pozdravov. Ministrska predsednika Italije in Francije sta imela zopet priliko, da sta razvidela popolno soglasje svojih splošnih naziranj in temeljno potrebo tesne zveze med Italijo in Francijo, da se zagotovi ureditev evropskih problemov, vpo-stavitev miru in normalnih odnošajev med narodi. ČUDNI NAZORL — d Pariz, 13. sept. (DKU) O reškem vprašanju piše »Matin«: To vprašanje se je z zadnjo D' Annunzi-jevo gesto na nenavaden način bistveno razjasnilo. Proklamacija Reke kot neodvisne države zadovoljuje Italijane in Jugoslovene kakor tudi Reko samo. ZVEZA NARODOV. — d Pariz, 13. sept. (Brezžično) Po poročilih iz Londona, se bo svet zveze narodov na prihodnji seji dne 16. t. ni. bavil z litvansko - poljskimi vprašanji. Obe vladi sta bili vabljeni, da odpošljeta zastopnike. ZARADI TIHOTAPSTVA SMRTNA KAZEN! Praga, 12. septembra. Vlada ie proglasila v vseh obmejnih okrajih na Češkem, na Moravskem in v Šle-ziji prekl sod za vse prestopke tihotapstva in drugih zločinov, ki so v zvezi s tihotapstvom. Vladna naredba pravi: a) Kdor uiihotaplja blago brez oblastvenega dovoljenja v tujino ali kdor spravlja v tujino blago sicer z dovoljenjem, katerega pa si je izposloval z nepravilnimi navedbami, ako presega cena blaga več kakor 4000 K in končno ako se gre za odpošiljatev vsaj enega vagona, je zagrešil zločin, ki spada pod pre-ki sod in se kaznuje z kaznijo smrti, b) Kdor se poslužuje pri izvozu listin, ki so falsificirane ali kateis je izposloval s podkupljenjem uradnih oseb ali zavodov, je kriv zločina in se postavi pred preki sod, ker se ga kaznuje s smrtjo, c) Kdor krši svoje uradne dolžnosti in podpira neupravičen izvoz blaga v inozemstvo v vrednosti vsaj 50 K in naj si je to uslužbenec javnega urada ali zavoda, ki je upravičen izdajati izvozne listine, ali uradna oseba, ki ima nadzorovati blagovni izvoz v tujino, je kriv zločina in se kaznuje s smrtjo. POLJSKA IN ČEŠKOSLOVAŠKA. — d Zagreb, 14. sept. Poljski generalni konzulat v Zagrebu najodločneje dementira v včerajšnjih zagrebških listih razširjeno vest o agitaciji s poljske strani proti češkoslovaški republiki, da bi izzvala vojno s to državo. Ravno nasprotno je pokazala Poljska, da hoče s sosednjo češkoslovaško republiko v miru in ljubezni živeti s tem, da se je pokorila odločbi entente v tešinskem vprašanju, s katero je 150.000 Poljakov pripadlo k češkoslovaški republiki. GLAD V AVSTRIJI, KER NI DOVOZA IZ JUGOSLAVIJE. — d Dunaj, 13. septembri. Zaradi pomanjkanja moke in žita se je znižala kvota za moko. Znižanje bo trajalo več tednov, dokler ne pride dovoz iz Jugoslavije. MEZDNO GIBANJE PRIVATNIH NAMEŠČENCEV. Zagreb, 13. septembra. Privatni nameščenci v Hrvatski so pričeli novo mezdno gibanje za zboljšanje svojega materijelnega položaja, ker splošna draginja od dne do dne narašča. Te dni se je vršil sestanek delegatov, na katerem se je redigiral memorandum organizacij privatnih nameščencev delodajalcem. Sestanek ni o nadaljnih korakih odločal ničesar definitivnega, marveč je odločbo o strožjih odredbah prepustil glavni skupščini, ki se itak vrši v kratkem. — Savez privatnih nameščencev je sklical za 29. t. m. v Brod na Savi pred-konferenco organizacij trgovskih pomočnikov, bančnih uradnikov in ostalih privatnih nastavljencev iz cele Jugoslavije, kjer naj se razpravlja o ujedinjenju vseh teh organizacij v eno edinstveno organizacijo privatnih nastav-ljencev. Koncem oktobra bi se vršil na i to kcurros, r.a kater cm bi re formamo Lz m . ~ obstoječih orgr niz. ▼ privs^nih ncirefeoncev v t.o s -rco. ki bi obsegala ves teritorij na£a kraljevine. — Hiša| posestniki se še enkrat poživljajo, da 60 voi brez izjeme udelei -protestnega slioda. v sredo dne 15. tn ob 4. popoldne v veliki dvorani hotel Union v Ljubljani. Izzvani orno bili cbdolžitvijo, jl& inujo hišni posestniki &edaj še vedno preveč pravic. I\a to ho čemo odgovorili na naietu shodu, za tu se ga udeležit" vsi — Organizacija. 1- — Električna zadrucra v Spodni SišHri priredi ob priliki otvoritve električne razsvetljave \- nedelio dne 19. tm. na senčnatem Reininghausovem vrtu veliko ljudsko veselico. Začetek ob S. popoldne. Vstopnina 1 dinar. Za okrep čilo in razna razvedrila bo karnajbolj« preskrbljeno. k — Dijaška kuhinja ~Domovina« v Ljubljani je preteklo šolsko leto podpirala 190 dijakov ter razdelila 48.022 obedov in večerij. — Društvo profesorjev v Sloveniji je imelo dne 13 septembra v Ljubljani svojo glavno skupščino. Društvo hrv. srednješolskih profe3orjev v Zagrebu sta zastopala prof. dr. Matičević in Je-lašić. Društveni predsednik ravnatelj dr. Korun je omenil poset kraljeviča Aleksandra, naglasil krivice, ki se nam gode na Koroškem in Primorju, povda-ril težki materijelni položaj profesor-stva, nastajajoči nedostatek učnih sil ter končno zredlagal pozdravni telo-jrram regentu. Iz poročila, ki ga je podal tajnik Osana, posnemamo, da je po-verjenistvo odobrilo predlog društva, da se ponavlialni izpit dovoli le iz enega predmeta, nadalje, da je lepitima*-»ija za polovico voznine na železnicah baje že dovoljena. Društvo kot tako se je zadolžilo, a njegov knjižni fond ima nekaj imetka. — Profesor Gnezda Je poročal o statutu Osrednjega društva profesorjev vse Jugoslavije. Z veliko večino se ie odklonil predlog, naj bi dosedanja društva tvorila le nekak Savez, in se je sprejel Statut centralnega društva, kakor so ga že sprejel^ dalmatinsko, bosensko in beogradsko društvo. — Članarina se poviša na letnih 50 K in odbor se pooblasti, da sme v slučaju nujne potrebe odbor tudi povišati to članarino. — V obširnih izvar janjih se je kritiziralo postopanje višjega šolskega sveta in nekaterih uradr nih recenzentov šolskih knjig, ki s cisto pristranskega stališča vidijo so* vražnoet proti katolicizmu v konatata* ciji zgodovinskega dejstva, da je začet^ ke samostanskega življenja iskati že v^ predkršcanski dobi.« — Na udanostnOj brzojavko, poslano z občnega zbora društva srednješolskih profesorjev v Sloveniji, je došel tale odgovor: Njegovo Veličanstvo kralj i Njegovo kraljevsko Visočanstvo naslednik prestola^ srdačno zahvaljuju društvu srednjo-' školskih profesora na pozdravu sa sbo-* ra. — Kancelarija Nj. V. kralja: Mini« star Jankovič. -,-_^ Gospodarske oesti. . Borze. — g Borze, Zagreb, 13. septembra. Devize: Berlin 213 50—214, Italija 500 do 519. London 0—390, New York 110.50 do 112, Pariz 750—780, Praga 172—175, Dunaj 40.50—41. Valute: ameriški dolarji 109.50—110.50, avstrijske krone 40—43, carski rublji 125^—130, češkoslovaške krone 162—170, angleški funti 0—3S0, francoski franki 730—740, napoleondri 382—390, nemške marke 209—210, romunski leli 228 do 230, italijanske lire 0—520. LDU. Curih, 13. sept. (CTU.) De^ vize:Berlin 11.25. Holandija 192 85,| New York 615, London 21.63, Pari^ 40.90, Milan 26.45, Bruselj 43.60, Ko-?j danj 86.50, Stockholm 125.78, Kristija-nija 87, Madrid 91, Buenos Aires 230, Praga 9.50, Beograd 22, Zagreb 5.50. Budimpešta 2 35, Dunaj 3.05. Avstrijske" žigosane krone 2.50. _ LDU. Dunaj, 13. sept. (CTU.) Devize: Amsterdam 8000, Berlin 500, Bu-; karešta 0, Curih 4100, Kristijanija ,r>700, Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: Nemške marke 494, rumunski leji 515. bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090. angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 230—250, Budimpešta, plačila v denarju poštne krapi Inice 97—107, plačila v žigosanih kronah 97—107, madžarske žigosane krone 97—107, Praga 403—429, Varšava in Krakov 101—117, češkoslovaške krone oOOOaki 405—431, manjši bankovci 405 do 431. novi dinarji 950—1000. LDU. Praga, 13. sept. (CTU.) Borza. Devize: Beograd 237, Dunaj 24, Zagreb 58.50. Valute: Dinarji 233, avstrijske krone 23. Poizuedbe. Kanarček ušel Odda naj se proti nagradi pri hišniku na Bleiweisovi cesti 15. Pes, po imenu »tiger«, srednje velik, siva dotea dlaka, dolg rep, na kratki verud, je ušel pred par dnevi iz našega skladišča. Kdor ga privede, dobi dobro nagrado. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. G'avni urednik: Rasto P u s t o s ! e ni š e k. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb» 4. stran. »slovenski nakud-, dne re. septembra iszo. 'z 10. §tev. FRANCOZINJA otvori s 1. oktobrom otroški vrtec in tečaje za začetnike od 8—16 leta in mlade deklice ter tečaje za konverzacijo in literaturo. Vpisuje se vsak dan od 10 do 12 ure v Narodnem domu I. nadstr. Organizacija Franko - Slovene. 7000 Sprejmete knjigovodja (knjigovoiiflje) bHančnlk, konfo-riJlinjB io blagajDiforlia. 0™e 1 poštni predal 6988 izobrazbe je nasloviti na štev. 52. Nova partija ilnih jermenov došld« Dobavlja: „Drava" lesna trgovska in Industrijske delniška družba Maribor. DANICA d. d. za kemičke proizvode. Središte Zagreb. Brzojavi ..Danica" Zagreb, Telefon 2 — 42. Telefon 2—42. Nudja uz najjeftinije dnevne cijene: Petrolej za rasvjetu, motorni benzin, plinsko ulje, (motorin) mašinska ulja, ci!indr.r5"co u!|e, uaje za kompresore, tovofna mast (mast za strojeve) modru galicu, sumpornu kiselinu, kristalni boraks u originalnim omotima. Nalozi se izvršuju odmah bes posredovania oblasti, iz tvornice u Bosanskom Brodu dotično u Koprivnici ili iz skSadisla u Zagrebu, Petrinjska ul. 17 Otroiko postelja •e kupi. — Ponudbe na upravništvo Slov. Nar. pod »Otroška postelja/6959 Preda se voz io vozna plahta. Naslov pove uprava Slovenskega Na i oda. Ravno iam se odda stanovali! s. 7006 1/1mm zanesljiv in pošten se sprej /6iajJwl me na večjem posestvu blizo Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod ,Hlapec 6962'. 6962 Tretje za strepe izdeloje io prodaja na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naročilih znaten Dopust Steiner Anton, Ljubljena, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 Sandrin, Ljublj • iT' II 'Jit Mestni trg Sle v. 6. Vhod skozi vežo na levo. Melika z Vsakovrstnega usnja, kož, podplato/, gonilr. h jermenov in sedlarskega usnja na debelo. | ""S^j "VI Trgovina s česl'i J. BLA LjoHjanu, Pod iraočo št. 2. (postaja cestno železnice) tprete Miklošičeva cssta 18) s 15. septembrom 192© *..'\~;~ zopst otvorena. Velika zaloga inozemskega blaga. Naisolidnej-ši izdelki. Konkurenčne cene. Generalna reprezentanca slovite znamke THE FOE SMER SHOE. Razpis. Sfn^crjev šivalni stroj popolnoma nov, za 4000 K in oljnate osi Kolling D za :200 K garnitura na prodaj. Naslov pove upravništvo Slov Naroda. 6990 EiiuDaflfflopna Hiša swB££r^ njivo, ribnikom, lepa lega, vodovod in električna razsvetljava v hiši se proda Vcrašati je pri tvrdki E. Hofman. Kočevje. 5858 Pri podpisani družbi so zasesti sledeča mesta: Pri premogokopu v Kočevju: 1. Mesto inženirja za trasiranje ali zemljemer&a za delo, katero bode trajalo 2 do 3 mesece. 2. Mesto izvežbanega palirfa za nadzorovanje stavb. 3. Mesto risarja, izvežbanega v mehanični stroki. Pri premogokopu v Trbovljah: Mesto modelnega mriz&rfa, popolnoma izvežbanega, z najmanj 5 letno prakso pri večjih podjetjih. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega službovanja in zahteve plač so vposlati neposredoma ravnateljstvom zgoraj omenjenih premogokopov. Trboveljski! premogokopnci družba v Ljubljani' Antoni? a Deisinger roj. Dolence naznanja globoko potrta v svojem in imenu vseh sorodnikov Žalostno vest, da je njen nepozabni sin, gospod major Jurij J. Deislnger delegat voine in mornarice pri ravnateljstva žel. v Ljubljani, odlikovan z redom Belega orla V. r. dne 11. septembra 1920 v 44. letu po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil dne 15. septembra 1920 ob 16. uri v Škofji Loki iz rojstnega doma na tamkajšnje pokopališče. Venci se hvalažno odklanjajo. Posebna obvestila se ne izdajajo. Meitni pogr. zavod v Ljubljani. Vdova Marija Ogrfnc naznanja potrta globoke žalosti v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov, da je umrla njena ljubljena hči, gospa Pogreb se vrši v sredo, dne 15. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Sodna ulica štev. 1. V Ljubljani, dne 14. septembra 1920. it Zemtna ponudba ! Fant v najlepši dobi, lepe zunanjosti, ključavničar, se želi seznaniti z ^oi^odično staro 23 do 30 let z nekaj posesti. Prednost imajo one, ki imajo hi^o za primerno obrt, vdove niso izid učene do dveh otrok. Prosim le resne ponudbe pod „Na'leoša doba" na uorav-r.sivo Slov. Naroda. '69S6 Sir Trapist v hlebih po Itya do 2 kg Besasad! sir (Topfen) Čajno maslo (Theebutter) v za%ojih po 1 s, 1 4 in 1/2 kg nadi samo na veliko Parna Mlekar*?, Nova Crpciska, SHvonUa. 6825 Iščs ® ureii Mmm vston" MlMIVflala v Fnzemeljskih gradbjli migi-V C:'«; D, izvežban tehnik za na-pel je valna deia (Absteckungsarbeiten) in tehnik, z gr/.dhenimi izkušnjami za stavbo v okolici Maribora. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki in navedbo rb.C-ila na naslov: Splošna stavbena družba, d. d.. M?ribor, Aleksandrova cesta 12. 6965 na piodaj loko p- staia Konjice ali Poljčanc. 1 vagon 1.1 mm, 2 vagona 20 mm, 3 vagone 25 mm. Ponudbe z navedbo cen na knjeZii gozdni urad Oplotnica. 6968 Eno ali dve sobi meblovani se ifičeta za ruskega Igralca Putjata, hotel Union soba št 9. za celo leto, ako mogoče s hrano. 6930 laća so stanovanje s hrano za gojenko trgovskega tečaja. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod »Gojenka 6992" Stanovanje s 4 ali več sobami meblovano ali ne-meblossmo se išče za takoj za celo leto. Ponudbe na upravo lista pod šifro „4 soba 6020*'. SprefEaem konciuftents tudi začetnika. Dr. Ivan Lcvrencic, Liub-lana, Miklošičeva cesta 8. 6934 rž. uradnici se sprejme na hrano in koj. Naslov pove upr. 7001 stanovanje ta-Sfov. Naroda za žg-njekuho od 50 do 120 1., kupim. Kdo, pove piavništvo Slov. Nar stari vinski je pri slabosti vsled sta rosti, pri težkočah v želodcu in pešanje moči pravo življenje za vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošlje franko v najprci poslanih K 190.80, 1 liter za K 108 Benes Kertl, veleposestnik, grad G j lič pri Konjicah, Slovenija. 6592 Pšenicu, lečam, zob, pssnlj, kukuruz, mast, slaninu i sv3 cstale zemalja proizvedo te pržen! fiečasu :: (St&đnu bavu) nudi izvoznička i uvoznička trgovina Milan P. Jomtff, Sprejme aa zlatarski vajenec A. F neha, Se!enbu?goF4 nllca 6. i Duokolesn Šivalne stroje, kupujem, prodajam, zamenjavam, popravljam. Bf. Maroslč, mehanična delavnica, Vrbnika 38- 6963 Sprejme se 6984 p ć** *-im s ki ima vese je do trgovine. Vpraša naj se v trgovini Milan Tarna v Krškem. Solidno izdelani lončeni štedilniki (Kachelsparherde) acetilenski aparati, pocinkani umivalniki, lonci, smetišne lopa.ice naprrdaj po nizki ceni -ri kleparski tvrdki Franc Ruksbaumer. Borovlje. Koroško. 6983 Sprejme te takoj sKl pilir Služba stalna čez zimo. Plača 30^0 do cCOO kron mesečno. Oz ra se ie na prvovrstne moM. Stnrost 28—50 let. Oferti pod .Polir 7007" na upr. SI. Nar cerkIjansko-bern:5rvi, šenturšlo-šmartin-ski se odda v najem. Naslov pove upr. Slov. Naroda. . 7002 Ma prodaj Lepa posestva 90 oral. od teh 60 oral lepega gozda, 8400 m3 za sekanje vila, hiša rosi. 5 min. od kolodvora. Lepi grad 2 km od Celja, 24 oral, park, gospodarsko poslopje. Krasna vila 20 sob. velik vrt pri Celju. Majhna vila, hiša, posi. /2 oral. zemlja pii Celju Majhno posestvo, hiša, posl. 5 oral. zemlja pri Celju in druga velika in majhna posestva, hiše, hotel (kavarno v naiem) oosr. ,Rodna gruda" Karo! Breznik, Celje, Dolgopole 3 7003 4000 kron nagrade dobi kdor preskrbi 4 sobe in kuhinjo za 1. leto. Ponudbe pod Šifro .4 tone 6997* na upr. Slov. Naroda. Za družabnika bi pristopil plodonosnemu industrijskemu podjetju s K 300.000'— aH tudi več. Ponudbe pod »Rozangel/6960« na upr. Slovenskega Naroda. 6960 Proda ae nekaj : llutomersUesa vina: radi pomanjkanja posode po solidni ceni. Bolna nllca 15. 6985 Proda se velik daljnogled in eno pregrinjalo obstoječe iz 42 lisičjih kož. Naslov v ekspediciji A'. Matclič, Ljubljana. 6993 10 kg finega čiščenega perja za blazine In pernice se proda« Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6987 la apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Asa, tovar. Laško. Ruski igralci narodnega gledališča iščejo za 1 leto meblovano stanovanjeeventualno 2 — 4 meblovane sobe. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Rusi 6920". 6920 No? krasen jedilni servis za 12 oseb se takoj proda. Maribor, Slomškov trg 12, pritličje levo. 698') Išče se samostojna ln posteča kuharica z dobrimi spričevali na Hrvaško. P!« smene ponudbe na naslov Franja Jaki! Karlovac. 6982 Brivci in parMsIi, pozor! Ima v zalogi večjo m nož no umivalne tekočine .Bliski rastlin', kateri je izdelan iz samih rastlin, popolnoma neškodljivo pospešuje rast las ter uniči vse luskine na glavi in je do danes - den najbo'j5*h izdelkov za umivanje glav^. V zalogi so steklenice z vsebino 1!a 1 tekočine za brivsko toaletno raho in malo manjše za preprodajo. Cena zmerna. Pri večji naročitvi znaten popust. Cenjene naročitve sprejema Viljem J ager laško. 6907 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijo!, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgja Grujić Beograd piletina nI. 15. mM m 1 1 J Igo Floptič bančni uradnik > la FlGptit roj. Mizelli poročena. Ljubljana, septembra 1020. m 1 hi J H L J [ •I HROVAT&KOMP. LJUBLJANA vecova u l.g HROVAtPORT Nudimo la. kranjski laneni firnež in pristno laneno olje v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Za poštne poštljatve prosimo po mogočnosti dopo- stati embalaže. 6147 1*1 I j j j J Vsak dan nove carinske odredbe, ki prihajajo iz Beograda in stopajo takoj v veljavo, spreminjajo dnevno in zavlačujejo carinsko postopanje. Veliko premajhno število carinskih revizorjev, ki pri najboljši volji ne morejo biti kos ogromnemu delu tukajšnje carinarne, preveliko protežiranje iz Trsta, s tovornimi avtomobili prihajajočega carinskega blaga pri ocarinjanjiu neznosno zavlačuje hitro ocarinjanje, ter povzroča veliko carinsko ležarino. Veliko pomanjkanje zadostnih carinskih skladišč — skladišča južne železnice ne zadoščajo — ima za posledico, da stoje vagoni po cele tedne nerazloženi, kar povzroča ogromno železniško stojarino. Ker so vse prošnje in intervencije na merodaj-nih mestih v Beogradu za odstranitev teh razmer ostale brezuspešne, naznanjajo podpisane spedicijske tvrdke p. n. javnosti, da odklanjamo vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala strankam vsled teh razmer, ter smo primorani vse nastale stroške stojnine. ležarine, i. t. d. cen j. strankam zaračunati, kar naj te blagovolijo vzeti na znanje. LJUBLJANA, dne 14. septembra 1920- H J 1 1 r L [ M n n i-i L i •I L j »•i 1 J t* „Balkan trg. sped. in kom. del. dr. r r i-i F. 6 A. Uher. R. Ranzinger. D$5C 92