POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI
LETO 13
OKTOBER
Bell zobje
________,______________Da dobimo lepe, bele
ih snažimo zjutraj in zvečer s prijeino osvežujočo in
narede vsak obraz privlačen in lep zobe, jih snežimo zjutraj in zvečer - .
okusno zobno pasto Chiorodont. Ze po kratki uporabi dobe zobje Čudovito lep
lesk slonove kosti. Tubo Din. 8.- Jugoslovanski proizvod

»Noj novorojenček
sestavila L. Hočovar-Megličeva, je Imijžica, ki obsega 32 strani. Besedilo je razdeljeno na desot poglavij in vsebuje 22 slik, ki ponazorujejo besedilo, katero obravnava novoddbno oblačenje in nego dojeaička splob. Stane Din 12-—.
Naroča se pri upravi „Ženskega Sveta" Ljubljana, pošt. pred. 119. Naročilo brez plačila ee ne vzame v obzir. Na vsaki pošti se dobi položnica, na katero napišite štev. našega tek. rač. 14004, kar Vam je ceneje, nego da nam pišete po položnico.
Zamudnice!
ali se res ne zavedate, kako zelo^ nam otežujete naše delo s tem, da zaostajate z naročnino? Ako ne zmorete naenkrat celoletne naročnine, pošiljajte jo tudi v malih obrokih, toda plačujte te obroke redno, ne dajte se opominjati, ker opomini stanejo mnogo denarja iii časa, kar bd se moglo in moralo koristneje uporabiti. Štev- našega tek. rač. 14004.
domači denarni
|%riZ6	KOil	zavodi mogli zopet dajati
nova poseiila il novih vlog. ZaupaJteüVai denar
Mestni hmnäma Cfu&Utmshi
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%. Vloge nad Din 400,000.000 —. Rezerve Din 14,600.000'—.
Drobna knjižica z veliko vsebine
DekliSko perilo
modeli in kroji perila za deklice od 12--18 let. Posebno bogate priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških oblekic in predpasnikov. Cena Din 6"—. Denar je poslati z naročilom vred.
ŽENSKI SVET
OKTOBER 1935
LJUBLJANA
LETO xm-io
Devetega oktobra . . .
Obletnica pregroznega dne v naši zgodovini.
Pretrgana je bila nit življenja, ki je vse svoje moči posvečalo le ljubezni in dela za domovino. Tuzne so danes naše misli nanj, tazne kakor Jesenski veter, ki mori sadove prirode, a tople in ljubeče kakor jesensko listje, ko s toplim objemom pokriva žive klice, nesmrtne sile, ki se v grobu porajajo nova življenja.
Tani na Oplencu, sredi solz in cvetja, je grob zemskega življenja velikega .stvaritelja domovine, tam, v Njegovem grobu. Je žara nesmrtnih hrepenenj in ciljev, ki izžarevajo v nova življenja.
Zato bo tudi spomin nanj večno 'živel v naših srcih, v ljubezni in delu za vse tiste cilje, ki so vodili NJega, mučenika ljubezni in dela, blagopokojnega
kralja Aleksandra I. Zediniielja.
Pod dalmatinskim solncem
Maša Slavćeva Nadaljevanje
Sama sta.
„Tako sem srečna, Njego — tako srečna — brez želje srečna —!" pravi Eva in širi roke v veter in blesket morja.
„Zaree? Ve dekleta niste nikoli čisto brez želja! Daj, povej, Eva, če bi ti bilo dano želeti samo eno željo, ki bi se ti sigurno izpolnila — čeea bi si želela?" Zdaj, ko je prevzeta od narave, bo morda vendarle govorila resnico, bo izdala nekaj, kar bi mu sicer ne — upa Njego.
Eva ve brez premisleka, česa bi &i želela: da bi jo Njego ljubil in ji vračal ljubezen tako vroče, kakor ga ljubi ona, da M ji veroval, njej, ki mu je dala svoje deklištvo E lažjo. A Eva molči.
„Ničesar, prav ničesar si ne želiš?" vprašuje Njego.
In Eva misli: ali je v njegovi moči, da bi mi dal svojo ljubezen, če mi je ni dal doelej, zdaj, ko sem bila njegova? Da, v trenutkih objemov me morda ljubi, a drugače me sovraži, sovraži, ker mu nasprotujem — in zakaj delam vse to? Ker sta najina svetova nasprotna, ker me on globoko v svojem Ibistvu zaničuje... Kaj bi bilo preprosteje, ko da mu zdaj priznam, da je on prvi mož v mojem življenju? Ne bo mi verjel; vse preveč sem mu že lagala, tako da mi zdaj ne bo verjel resnice. In končno, če bi verjel, ali bi me potem vzljubil? Ne, ono dejstvo in laž, s katero sem ga pridobila, ga zaslepila, bi me morda še bolj osovražilo pri njem. Njegov moški ponos bi ne prenesel tega... S priznanjem bi se popolnoma razkrinkala in z mojim priznanjem Ibi bil on močnejši — in tega nočem — nočem---
„Ne, prav ničesar si ne želim!" pravi Eva smehljaje, a v tem nasmehu je otožnost odreke.
„Ne verjamem ti! Neprestano se mi skrivaš, lažeš se mi —"
„Mogoče, že mogoče; ne bom ti oporekala; tega slavni močnejši spol ne prenese. Misli ed o meni, kar ti je voljo. Vem, kaj bi želel črati od mene — priznanje, da te ljubim, in željo, da bi me ti ljubil iz vsega srca, ia vee d^iše — ali ne?" Porogljiv, zasmehljiv glas je v njenih besedah. Njego ne more več prenašati načina njenega govorjenja, prižme jo nase in ji zapre usta s poljuibi, ki se jim dekle ne more ustavljati.
V rahlem vetra se ziblje okrog njiju trava, sence oljk in smokev so vedno krajše, poldan se bliža. Eva se nanagloma iztrga iz Njegovega objema in skoči e skale v morje ter zaplava v valove. S kriki galeba se prevrača po njih, vedno dalje plava. Tudi Njego skoči v vodo in ji sledi. Z velikimi, krepkimi zamahi deli vodo, vedno bolj se ji bliža. Dekle mu skuša uiti; s poslednjimi močmi, napetimi do skrajnosti, hiti plavati, a že jo je dohitel in objel.
„Če me boš jezila, te utopim!" ji preti. „Priznaj, malo me pa vendarle imaš rada?" Z eno roko jo je objel okrog pasu, z diiigo pa plava ih jo vleče s seboj. Eva se brani.
:218
„Zakaj točeš, da ti priznam nekaj, oesar mi ti nočeš? Kako moreš zahtevati od mene čuvstvo, ki mi ga sam nisi zmožen dati? Ne ljubim te, čuješ, ne ljubim; pa me vtopd v neznanskem razočaranju! Samo za zabavo si mi in kratek čas, da veš I"
„Tebi ree ni moči priti na kraj! A kazen za to mora biti!" Jezno jo zgrabi z obema rokama in jo potopi v vodo. Ko da dela to v šali, je videti, a v resnici je neko čuvstvo v njegovi notranjosti — morda je to nžaljeni moški ponos — da Ibi jo najraje zares vtopil. Ona se brani in upira, borita se v vodi, potapljata in prihajata zopet na površje.
„Kaj če bi se potopila, takole objeta?" izziva Njego. Njuni mokri telesi se svetita ko dvoje kovinastih kipiov.
„Brrrrr — Zvesta ljubimca Hero in Leander, Bog nas obvaruj —" se v smehu zgrozi Eva.
„Kazen! Kazen!" zasope Njego in jo potopi pod vodo ter jo dolgo ne pusti na površje. Nenadoma preneha njen upor. Njego ee prestraši. Ali je nezavestna? Hitro plava z njo na breg. Njene oči so zaprte. Stresa jo in kliče, a dekle se ne zgane. Nezavestna je. Tre ji telo, poskuša z umetnim dihanjem, ves nemiren in ökeean.
„Eva, za božjo voljo, kaj ti je?"
Njene oči se polagoma odpro, vsa nagajivost se blešči iz njih.
„Evo ti kazni za potapljanje!" se emJeje glasno in skače na eni nogi, da bi ji iztekla voda iz ušes.
„Maščevalna sem, na moč maščevalna, z odstotki vračam vse, kar se mi prizadene!"	■■ '
„Tudi jaz sem maščevailen! Zdaj pride kazen za tvojo kazen!" pravi Njego in jo objame...
1= ¥ *
Sclnce ise bliža v zaton, ko stopata počasi v breg. Kako uro hoda je do vrha otoka. Iz dalje je videti nekaj jadrnic, ki se bližajo otoku, morda eo namenjene sem in z eno izmed njih se bosta lahko vrnila. Po strmem bregu gresta, po ostrih, neenakomernih skalah; preko ograd in kamenja plezata. Dišeča trava in rumeni, cvetoči osat sta vsepovsod, kamor se ozre oko. Vse je suho od suše, ki traja že mlesece. Iz tal vstaja 'vročina; od razbeljenih skal puhti. Vedno više prihajata, razgled na sosednje otoke se odpira. Solnce se polagoma nagiblje V morje in veter postaja močnejši.
Na vrhu otoka sta. Sede na skali gledata nemo v kipenje morja in spreminjanje barv. Ko da se je vsa krasota nefceških mavričastih barv razlila po morju, se zdi.
„Tako lepo je vse to, da boli... Ali občutiš kdaj naravo ali lepoto godbe tako močno, da te boli tu notri —?" Evine roke se sklenejo nad srcem; „Rada bi se jokala, ker je vse tako čudovito... Ali ni to čudno, da postanem včasih tako žalostna sredi najlepšega; sredi vesele okolice, kot je na primer danes ta?" Pravočasno se strezni ter samo v mislih dokonča: „Vedno moram misliti naprej, da bo vse to zame skoro minilo, da bom morala skoro odtod ..."
Njego leži pri Evinih nogah in zamišljen ogleduje osatov cvet.
:219
„Edo bi ei mislil, da znaš biti tako sentimentalna, ti, moderna ama-oonkal Veš, da si TČasili na moč podobna tejle cvetici: bodeš!"
.....kar pa ne moti nekih božjih stvorov, da jo nživajo z blagoslovljenim tekom..ße zlobno nasmehne Eva.
„Vedel sem, da se boš potrudila takoj zabrisati vtis, ki ga je napravila tvoja prejšnja opazka — le zakaj imaš to navado, da se delaš slabšo, kot si?"
„Naravnost proroški duh je v telbi — videč ti!" se norčuje Eva.
Solnce se koplje z dolnjim robom v morju, lahni oblsiki žare v vseh barvah in plovejo, gnani od vetra, bogvekam...
Eva in Njego hodita po otoku. V dalji leže raztreseni bližnji mali otoki ko venec cvetov, ki leže na vodi. Zelenje, golo kamenje in skale so oblite z žarečimi barvami poslavljajočega se eolnca ter žare opalasto v spreminjajoči «e luči. V dalnji dalji leži tanka, komaj vidna črta celine, zlek-njena v prosojno modrosivkasto obzorje. Po valovih, ki pritekajo na breg in zopet odtekajo, plešejo majhna oddaljena jadra slična belim pticam, ki igraje sedajo na valove. Po gladini so raztreseni rumeni cveti osata; popadali so 9 polnih čolnov, ko so odpluli na domači otok. Valovi, ki pljuskajo, so jih nekaj vrgli na breg in tako so se zoipelt vrnili tja, kjer so vzrasli.
Palma je prav tak cvet, odnesen od valov življenja, ki se je povrnil zopet na rodno grudo, odtrgan, uvel, in bo zvemel na nji. •.
Med strmo nakopičenimi skalami eta odkrila Eva in Njego vrhu otoka neko votKno. Prostorna je kakor soba in v njej je v krogu razpostavljeno kamenje, ko da je nadomestovalo sedeže, če je kdo tu vedril ali nočil.
„O, kakor Robinzonova jama je!" vzklikne Eva veselo in jo ogleduje. „Poglej, tu je pripraven prostor za ognjišče, tu bi se dalo spati — zares lepo bi bilo. Tu Ibi hotela nekaj časa živeti. In kadar bi se naveličala, bi se vrnila."
„Kobkokrat si pa že šla na samoten otok s kakim Petkom?" Namenoma je žaljiv.
„To ti ni čisto nič mar. Ne vem, kaj ti daje pravico, da me žališ? Smešno govoriš, ko da som zato manjvredna, ker sem si kot ženska prilastila isto pravico raizpolaganja s svojo osebo kot moški. Vzela sem- si pač, kar ste si vzeli vi! Kdor je dovolj močan, da nosi težo vse odgovornosti, si sme dovoliti, kar hoče," mu samozavestno kljubuje.
„In ti misliš, da si med njimi?" ee pomilovalno nasmehne Njego.
„Ali si ree prepričana, da imaš moč prenesti vse, kar si nakoplješ?"
„Imam!" dvigne Eva ponosno glavo.
„Tudi zavest, da si premagana?"
„Če bi bila, tudi. A nisem. Zakaj me gledaš tako pomilovalno in me žališ s i>ogledom, zakaj si nehvaležen za vse to, kar sem ti bila?" nadaljuje Eva svojo igro.
„Ne žalim te, a spoštovanja ti ne mlOTem hliniti, ker ga napram tebi ne čutim. Vem, to imenujete vi „civilizirani" ljudje „duševno kulturo", ali podobno. Toda jaz sem samo otočan — pomni to!"
Eva se nerazumljivo smehlja, kakor bi dušila skrit smeh.
:220
„Resnica je." Njegov glas je še tiši, razkačen je nad njenim ponašanjem.
Eva se zopet nasmeline in ekomigne z rameni. Njegov pogled se vseka v njenega. Vse v njem je krčevito napeto, pogled moi je sovražen. Čuti, da se bosta sprla; vse ozračje okrog njiju obeta epor.
„Ne razumem te, Eva, ne morem te raznmeiti. Včasih delaš name vtis sobičnega človeka, ki je ves čist in svetal, zmožen največje žrtve do bližnjega, kadar pa govoriš v stilu modemih deklet, tedaj te sovražim, ica vendar... Bojim se dne, ki bo morda nekoč prišel, dne, ko mi bo žal dogodivščine s teboj ... Zakaj nisi kakor naše žeine? One edine so vredne vsega spoštovanja,"
„Zakaj me zdaj hote žališ in vede ponižuješ? Ali bi rad opral svojo vest z zavestjo, da me brez škode lahko zavržeš, kadar te je volja, ker sem po tvojo „manjvredna" ženska?"
,Zakaj si taka, Eva? Zakaj se hočeš prepirati z meoioj, ko ni potrebe?"
Dekle se glasno in živčnoi zasmeje: „Rad bi, kajne, da bi bila pohlevna ovčica, ukročena po tvoji moškosti, ki naj bi mi bila moralna opora za , zavest, da sem pred strogimi očmi grešila. Če bi bil ti tisti, ki bi me bii zapeljal v „prvi greh", bi ne bilo nič hudega, ne, nasprotno ... To>da zavest, da je storil to nekdo pred teboj, me dela v tvojih očeh manjvredno. Kako eonešni ste moški s temi svojimi nazori! Vidiš, v tem se zrcali vaša pameti"
„In vendar je podlegel tvoj svetli um moji nespameti in dala si se pridobiti nleni — norcu!"
„Ne domišljaj si, da si me pridobil po svoji zaslugi! Jaz sem tako hotela, zato ee je zgodilo. Jaz sem hotela tebe in ves moj prvotni upor ni bil drugega kot pomislek; nisem si bila še na jasnom, ali si vreden, da si te izberem ali ne."
Njego se glaeno in jezno zasmeje, njegovo samoljubjc je dobilo udarec.
„Ker sem hotel a," nadaljuje Eva samozavestno, „sem se ti dala. Ker sem tako hotela, sem poljubila tvojega brata: če se mi zahoče, napravim, da zavzame tvoje mesto in me bo čakal sleherni večer kakor ti, skrit v senci skal, ko se bom vračala domov, ter bo zapustil Mare." Z naeladb laže, ker ga hoče raniti, ga ponižati, mu vzeti sleherno zavest zmage.
Njego se smehlja. Samo on ve, koliko napora ga to stane. Mirno otrese pepel s cigarete in pravi z rahlo tresočim se glasom: „Tomo je pravi, ne-pokviarjeni Dalmatinec. Mordd se ti je res posrečilo, zavesti ga za kak trenutek s tira, toda do tega, kar praviš, bi nikoli ne prišlo. In če bi, bi se kesal, povrnil bi se k Mari, tebe pa smatral za propalo žensko, ki je hotela raz-iTišiti njegov zakon."
• „In ti, ki si istotako Dalmatinec in vendarle živiš med nami „civili-ziranci", kakšen občutek imaš ti ob spominu, da varaš svojo zaročenko z menoj? In me niti ne ljubiš! V opravičUo niti ne moreš navesti, da je hotela usoda, da se zaljubiš vame; tako bi bil v tem slučaju žrtev; ljubezni se ni mogoče upirati, — toda, da jo varaš, samo da ubijaš čas in zadostiš nagonu in ker hočeš na vsak način doikazati, da dosežete moški vedno, kar bočete, toga ti ne bo nikoli odpustila!" Eva uživa, ko ga muči, in se mu smeje v lice kakor razposajen vražiček.
:221
„Baš ker nima ta naijin odnošaj nič skupnega s čuTSt-vi, je moja vest čista. Toda kdo ti je povedal, da sem zaročen?" vipraša Njego iznenađen in v očeh se mu pojavi odblesk Bm:elia.
„Tomo, on bo menda že vedel!"
Njego se glasno in prisrčno smeje: „Aha, napeljeval je vodo na svoj mlini Iz Ijubiosumja ti je izdal, da! sem zaročen! Resnica pa je ta, da sploh nisem zaročen in nikoli nisemi bil. Raztrosil sem to vest samo zato, da bi ne bil v neprestani nevarnosti, da me prisili ta ali ona do zaroke."
„Tako si na ta račun svobodno, ljubil, vsakemu dekletu, ki si jo osvojil, pa si prepustil, da je uživala v zavesti, keT si se njej na ljubo izneveril zaročenki, ali pa da jo je pekla vest, češ, da jemlje, kar je last druge."
„In h katerim se prištevaš ti?" vpraša Njego ironično.
Eva ga samo pogleda in molči. Skozi spomin ji švignejo slike najtišjih trenutkov, ko je razdvojena premišljevala o tem... Zmagal je njen egoizem in zdaj, prav zdaj ga je očitala njemu. Sram jo je in vendar ve, da mora z'buditi vso zlobo, vsa svoja slaba čuvstva, da pohodi, uniči vse, kar je bilo med njima, da bo lahko prebolela in odšla kot zmagovalka iz boja, zakaj za nič na svetu noče priznati, da je dala svojo ljubezen nekom,u, ki ga z njo ni mogla pridobiti. Ne: zavesti, da je takorekoč ogoljufala samo sebe, te zavesti mu ne da!!
„Njego, smejf® se in še ne verjameš, da ni tvoja zasluga, če eem bila tvoja. Volja narave je bila, da je dozorelo moje deklištvo baš zdaj pod tem vročim solncem, in da je tirjala narava svoje; tedaj si prišel ti. Všeč ei mi bil na prvi pogled — a če bi ne bilo tebe, bi bil pač Tomo ali kdorkoli, ki bi me napravil ženo. Ko sem ti priznala, da sem še dekle, si dejal, da bi se me ne dotaknil. Jaz pa sem hotela; biti tvoja, baš tvoja in zato sem ti lagala, da nisi prvi... Ko sem se ti upirala v nezavednem; strahu, si mislil, da delam to iz preračunljivosti: Videla sem, da si me hotel za vsako C«nö, ker nisi mogel prenesti'zavesti, da bi se ti baš jaz ediia ustavljala. Slep si bil ves čas, verjel si mojimj lažem, čeprav si kdaj kajpak posumil, da govorim resnico'. Dosegel si, kar si želel, čeprav samo zato, ker sem jaz tako hotela. Eno ti bo morda še skvarilo zavest tvoje „zmage", da se nisem zaljubila v krasotca, kakor ed ti, im da je bilo vse samo čisto naravna simbioza. Molčiš? Tvoja trma ti ne da, da bii mi priznal, da sem' te vendarle nadmodrila?"
Njego pravi počasi; „Eva, ne znam biti sentimentalen, kot si želiš; morda si pričakovala, da se zrušim ob tvojem' priznanju in si trkam na prsa: mea culpa, mea maxima culpa." Eva se glasno zasmeje. „Priznam, da sem bil slep, in hvaležen sera. ti za vse, kar si mi dala. Ti si bila prva ženska, ki mi je dala čutiti ekstazo čutov, v katero doslej nisem verjel, keT je nisem poznal. Morda je bilo vzrok temu tvoje čisto deklištvo, ki je prvič zagorelo ... A s svojim ponašanjem si onemogočila, da bi se razvila v meni ljubezen, in to je samo tvoja krivda. Še zdaj, po tvojem priznanju čutim, da ni v meni drugega kot telesna vez, ki me priklepa nate, kakor na nobeno drugo žensko doslej, in če bi se bila zaljubila vame, bi te mi bilo žal; tako pa pojdeva narazen z zavestjo, da je dosegel vsak to, kar je hotel."
Konec prili
:222
Pesnik Sorskega polja
Vera Dostalova
Z-prta Šmarne gore se ti razgrinjajo pod snežnimi planinami in zelenimi hribi ceste, katerih belina živi med naselbinami, vzpetinami in gozdovi. To je S o r š k o polje, ki vabi oko, da išče po njem in opaja dušo, da tone v Sar zemlje ...
Čez polje se vije Sava, ob njenih ibregovih pa žive vasi ob ceeti, ki gre od Smlednika čez Podreče t Mavčiče, Praše in dalje do Kranja. To je polje in 6vet „Praškega Šimna" — Simoina Jenka ,ki se je narodil na Pod-rečem dne 27. oktobra 1835. Tn je živela mati Marija Košenina na domu svojega očima Mateja Jenka. Simonov oče Jožef Jenko je bil doma v Pra-šah; šele, ko se je vrnil iz dveletne vojaške službe, si je pridohil posestvo in se je mogel poročiti z materjo svojega otroka, ki je bil tedaj že štirileten. Šmonca pa je «tal- še nadalje pri „Gašperju" na Podrečem, odkoder je hodil v šolo v Smlednik, paficl in se igral na vasi, pozneje pa obiskoval tri leta ljudsko šolo v Kranju. Bil je šibak, vesel in občutljiv otrok. Z dvanajstim letom' je prišel v Novo mestom na frančiškansko ginmiazijo. To je Ibila zasluga o. Nikolaja Jenka, ki je bil brat materinega očima. Sorodnik je skrbel tudi za fantovo izobrazbo ter mn pomagal pri učenju jezikov. Tudi sicer je v šoli dobro napredoval, naglo pa se je razvijala tudi njegova osebnost. V četrti šoli je pričel pesniti in ^odslej je postala pesem bistven del njegovega življenja, izraz njegove trpke bolesti. Med počitnicami je vzljubil pod Turnom pri Semiču. Leopoldino Kuraltovo, katere brata je poučeval. Bil je tedaj sedemnajstleten in čez dpset let je zaupal svojemu dnevniku, da mu je „najboljše pesmi navdihnila ona". V šestih, novomeških letih je Jenko dozorel mieehio in čuvstveno'. Ker je imela gimnazija v Novem mestu le 6 razredov, je moral Jenko jeseni 1. 1853. v Ljubljano. Ob slovesu je zaslutil nove dni in novo pot ter izrazil svoje nemirne težnje v pesmi „Korak v življetnje"; Srce trepeče — od hrepenenja ] in si v vrtinec želi življenja.
Naredil je res korak iz majhnih razmer v Novem mestu v življenje — preko dveh ljubljanskih let v stalen boj e seboj in s sti&kami sveta. In že je izrazil svoje razpoloženje tedanjih dni:
... novo a ljubo ] ime streea življenje... ] Glej, svet je prelep, ] življenje sladko."
V Ljubljani se je razmahnila Jenkova literarna delavnost, saj je prišel v družbo sošolcev, ki so se živo bavili s pisateljevanjem. V osmi šoli 1Ö54—55 so se shajali na literarne razgovore in spisovali list „Vaje". Iz te dijaške družbe so vzrasli poznejši stvaritelji sloveruske povesti: poleg Jenka in zgodaj umrlega pesnika Brila so bili še Erjavec. Vol. Mandelc. V. Zamik in Tušek. Stritar, dasi sošolec, se jim ni pridružil, a nad njimi je plul Levstikov duh. Na Dunaju se jim je pridružil še Mencinger in tako je četa tridesetletnikov ustvarila temelj novejšega slovenskega slovstva s svojim delom in vplivom.
:223
Jenkove pesmi iz ljubljanske dobe so dijaško razposajene in kažejo močno nadarjenost. V „Vajah" je priobčil nekatere svoje .najbolj znane pesmi, ki jih je pozneje predelal: „Slovenska zgodovina", kjer otožno premišljuje o svojem skromnem narodu:
Bridka žalost me prešine, ko ße spomnim domjovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
Kako rod za rodom gine, to povest je domovine...
Nekako nadaljevanje te je „Samo", v kateri želi, da bi postala njegova pesem buditeljica narodne zavesti. O nesrečni usodi naroda razmišlja tudi v „Adrijamskem morju".
Po zrelostnem izpitu Jenko radi pomanjkanja gsmotnih sredstev ni mogel na Dunaj, zato se je zatekel V celovško bogoslovje, a ni dolgo vzdržal. Prihodnjo jesen je že študiral na Dunaju modroslovje, ki ga je čez leto dni zamenjal s pravoslovjem. Vzdrževal se je s poučevanjem in s podporami ter zlasti s Knafljevo ustanovo. V prijateljskem okolju je živel poeziji, razgovorom o narodnostnih vprašanjih, sodeloval v Blei^eisovih Novicah, od 1858. 1. pa v Janežičevem „Glasniku", ki so ga polnili bivši Vajevci. V tem času (1. 1860) je objavil tu svojo znano himno „Naprej zastave slave", ki je odraz tedanjih narodnostnih stremljenj. Poskusil se je tudi v pripovedništvu in je v krajših povestih, n. pr. Tilka in Jeperški učitelj, pokazal, da je sposoben, dobro opazovati človeške značaje. Med tedanjimi pripoved-niškimi poskusi zavzemajo Jenkove črtice vidno mesto.
Po štirih letih na Dunaju ni imel Jenko še nobenega izpita. Poučeval je v bogati družini, kjer je vzljubil mater svojih nčencev. Borba za bodočnost in duševno svobodo je zarezala; trpke črte V pesnikovo osebnost. Ove-kovečil je ta čas v pesmi „Trojno gorje" in v verzih: „Moči, moči mi daj, moj Bogi Da, ko napade me obup, ne vklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim: v; kljut.
Moči, moči mi daj, moj Bog! Tak krepke kakor zid gora, da, če se ruši svet okrog, propast me najde še moža!
Po poldrugem letu takega življenja se je odtrgal od Dunaja in se podal domov, kjer se je pripravil v štirih mesecih za prvi izpit. Medtem je pripravil tudi svoje pesmi za tisk in po Levstikovem posredovanja dobil založnika. Izkupiček mu je kril stroške za izpit.
Jenkove pesmi je veselo sprejela mladina, ki je vedela, da je po Prešernovih „Poezijah." (1847) in Levstikovih „Pesmih" (1854) to edina močna pe.sniška zbirka resničnega poeta. Poleg domoljubnih pesmi so zavzemale
:224
posebno mesto pripovedne: Zimski večer, Knezov zet, Zaklad i. dr., središče pa so tvorile one pesmi', ki so izraz njegove oseibne bolečine in odraz njegovega življenjskega hrepenenja in trpljenja. To sta skupini „Obnjenke" in „(Obrazi". — „Obrazi" so trokitične peemi, zasnovane na sliki iz narave. Y prvi kitici podaja pesnik kak dogodek iz narave, ki ga v sledečih dveh izpelje v iprimero s človekoni. Včasih pa je vsa pesem „obraa" dogajanja v naravi in ima alegoričen pomen. Te pesmi so izraz Jenkovega pristnega sožitja z naravo in njegovega čnvetvovanja. V njih razmišlja o minljivosti vsega, kar ustvarja človek, .ter o stalnosti narave, posluša škrjanca in šepet cvetlic, spominja se domače Save in si želi grob „ua visoki Tatri", kjer bo pričakoval vstajenje naroda.
Kakor vsa Jenkova poezija, spominjajo zlasti „Obrazi" na narodno pesem: lahka oblika, miotivi, primere, ves slog.
y skupini trokitičnih „Obujenk" izraža Jenko prebujenje nekdanje ljubezni. Njihov osnovni ton je otožnost, spomin na minulo^ srečo in bolest, ki jp ostala.
Dalsi je napisal Jenko dokaj veselih in šaljivih verzov, vendar prevladuje v značaju njegove poezije resno razmišljainje, trpka bolest, ki mu je bila delež vse življenje.
V začetku 1. 1864 je bilo Jenku omjogočeno, vstopiti v pisarno notarja Strgarja v Kranj n. Prišel je zaiova v mesto, kjer je bival že koi otrok. Bil je sedaj na svojem Sorskem polju, ki ga je tako opeval.
Tu .se je seznanil s sestro svojega sošolca Mamdelca, šiviljo in perico Marijo, in se zaročil z njo. Toda pesnikove sla:be gmotne razmere in boleh-nost so preprečile poroko.
Vse svoje dni je bil pesnik nemiren romar in tudi sedaj ni ostal dalje časa v Kranju. Že čez dVe leti je odšel v Kamnik za koncipijenta. Tu se je r.dejstvoval v družabnem iu čitalniškem gibauju. Čez tri leta pa se je s svojim predstojnikom vrnil v Kranj. Tedaj pa je bil že hudo bolan: njegovo šibko zdravje je zrušilo pomanjkanje v dijaških letih in čezmerno kajenje. 18. oktobra 1869 je umrl. Pokopan je v bližini Prešernovega groba. Nagrobni napis iz njegove pesmi „Gori" govori:
Ko jaz v gomili črni bom počival, i zelen mah poraste nad menoj, , veselih easov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod mioj.
Dimiirana Ivanova
Marija Omeljeenkova imitrana Ivanova je bila rojena pred 58 leti v malem, toda jako kul-
_ turnem in lepem mestu Ruse (Ruščut). Ondi je dovršila srednjo šolo.
Bolgarska dekleta takrat še niso imela dostopa na domačo univerzo, zato so morala študirajti v inozemstvu. Tudi Dimitrana je kakor druge njeoie rojakinje odšla iz domovine ter se vpisala na uuiverzo v Curihu. Absolvi-rala je filozofsko fakulteto in pedagoški oddelek, nato pa se je z velikim
:1200
D
navdušenjem za delo med narodom vrnila na Bolgarsko kot srednješolska profesorica.
L. 1908. so jo Bolgarke izvolile za predsednico ženskega društva v Rnsčuku. Že kot mlada profesorica je kazala izreden smisel za ženski pokret ter je odločno nastopala za žensko, ©nakopravnoist. Bila je že takrat izvrstna in simpatična govornica, pa si je kmaln pridobila naklonjenost evojili kolegic im sodelavk. Začela je tudi .dopisovati v Ženski Glas, katerega je izdajala Julija Malinova, se aktivno udeleževala dela v Ženski zvdzi, hodila na ženske kongrese ter pogosto predavala.
Na svoji življenjski poti se je sešla z izvrstnim človekom Ivanovim, kulturnim in političnim delavcem, in njuni duši sta se našli v polnem razumevanju za delo v prospeh naroda. Njuno zakonsko in družinsko živ-Ij enje poteka v najlepši skladnosti. Km,alu sta se preselila v Sofijo in Dimi-trana Ivanova se je začela takoj vsestranjsko udejstvovati, saj je dobila njena ejiergija širji razmah. Julija Malinova ji je kmalu prepustila uredništvo Ženskeiga Glasa, Ivanova je postala najbolj delavna odbornica Ženske zveze ter mnogili kulturnih in človekoljubnih ženskih društev.
Kmalu je uvidela, kako pogosto potrebuje bolgarska žena pravnih nasvetov in kako iprepotrebino je poznavajije domačih in inozemskih zakonov vsaki ženi, ki se böri za žensko, enakopravnost, da more uspešno utemeljevati svoje zahteve. Prav tako je Dimitrana Ivanova kmaln spo'znala, tako trpi kmetica, žena iz nižjih slojev in sploh vsaka neizobražena žena pri upravljanju svojih rodbinskih zadev baš zato, ker ne pozna zakonov. Njene sodnijske posle vodijo moški odvetniki, katerim no more vsaka žena zaupati svojih intimnih zadev. Zato je Ivamova kmalu sklenila, da se bo posvetila advokaturi, čeprav samo privatni, in bo tako lahko pomagala ženi. Bila je že precej v letih, ko se je vpisala na pravno fakulteto sofijskega vseučilišča in jo prav hitro absolvirala. Ko je delala zadnji državni izpit, mi je pisala .gospa Julija Malinova: „Gospa Ivanova ima diplomo filozofske fakultete, a poleg tega, da ima moža, tri otroike in mora sama voditi gospodinjstvo, se pripravlja še za državni izpit na pravni fakulteti. In kadar si bo !holgarska žena priborila vsaj osnovne pravice, bo Dimitrana Ivanova gotovo prva borbena odvetnica, zagovornica po krivem obtožeme .ali zapostavljene žene... Takih, energičnih in odličnih feminisitičinih delavk, kakü.r je Di.miitrana Ivanova, še ni veliko."
L. 1827. je Dimitrana Ivanova napravila državne izpite z odliko in dobila pravico do advokature; toda na Bolgarskem zakoni še ne dovoljujejo ženam, izvajanja odvetniške prakse. Veaidar ima gospa Ivan.t>Ta v Sofiji privatno pravno posvetovalnico, kamor se zatekajo žene po nasvete in pomoč v pravnih zadevah. Istega leta je začela izdajati tudi jnravno žemsko revijo ,;Žena".
Od 1. 1926. je Dimitrana Ivanova predsednica Mgarske Ženske zveze ter urednica društvenega glasila „Ženski Glas". Naj bo delo še tako težko, odgovorno in nujno, ved.no je vesela in ljubezniva, vedno misli in pričakuje vse dobro, trdno veruje v lepšo bodočnost bolgarskih ženi in žen vsega
:226
sveta. Prepričana je, da so samo žeme sposobne, spremeniti obči človeški red na bolje, ko ne bo več vojn in bo zavladal trajni, večni mir. Dimitrama Ivamova veruje v bratstvo narodov. S tako vero v ta svoja načela dela v Ženski zvezi im daje smernice vsemu bolgarskemu ženstvn.
Za otroke brez doma
L. Megliceva
V Ameriki, v državi MicHigajiu, je v okolici mesta Detroita pred tremi leti neko društvo za zaščito osirotele in nbožne dece zgradilo Mladinski dom, ki se popolaoma razlikuje od 'vseh mladinskih domov, kar jih imajo v Ameriki in drugje.
Ta mladinski dom ni eno samo dolgočasno poslopje in vzgoja otrok ni samostanska. Po mnenju tega društva mora pojem in beseda „eirotišnica" ali ,zavetišče" popolnma izginiti. Otroci morajo dobiti domove, približno vsaj tako dobre, kakor bi jih morali imeti pri svojih skrbndh starših. Zato so Ajneričani nameeto velikega poslopja zgradili skupino majhnih hišic, ki jih imenujejo „Otroška naeellbina".
Ta naselbina je precej daleč od mesta, in vendar ne predaleč, ker morajo nekateri otroci obiskovati šole v meetu. Postavili so jo v zdtav kraj in na čist solnčni zrak. Naselbina obsega velikanski prostor, na katerem stoji nešteto majhnih, jako ličnih hišic. Ob vhodu v naselbino stoji upravno poslopje, ki je zgrajeno tako', da bi človek mislil, da je letno bivališče kakega bogatina. Tudi hišice, v katerih bivajo otroci, so kakor majhne vile, vse med rožami in cvetličnimi rgrmi. Vsaka hišica ima spredaj veliko pokrito verando in v njej gugalnico, kakor jo ima itak vsiaka amei-iška hiša. Za hišico je igrišče, ki je namenjeno samo tistim otrokom, ki bivajo v njej. Sobice so opremljene preprosto in higijenično, vendar domače in ndobno. Vse vile so opremljene s kopalnicami, s toplo in mrzlo vodo.
Naselbino obdajajo veliki travniki, drevesa in igrišča. Po travnikih ee vije potok žuboreče vode. Ob bregu je nasajeno drevje in postavljene so težke klopi in mize, pri katerih se starejši otroci lahko v miru učijo ali pa prirejajo tam skupne pienike ali week-end izlete. Nikjer ne manjka trave, širokih potov, ozkih stezic, po katerih se otroci lahko svobodno gibljejo.
V teh posameznih hišicah stanujejo otroci od 2. do 18. leta. Mešani eo torej po starosti in epolu, prav tako kakor doma v lastni rodbini. Pozamezni domovi so v oskrbi ženskih moči, ki jih otroci kličejo „mama" in ki skušajo dati otrokom tisto ljubezen in skrb, kakoršne bi mofrali biti deležni pri roditeljih. Kadar pa ima „mama" evoj prosti dan v tednu, tedaj jo nadomestuje druga ženska moč, ki jo pa otroci kličejo „teta".
Otroci v tej naselbini, ki je bila še pred kratkim edinstvena v Ameriki, ne nosijo običajnih uniform. Vsak otrok je oblečen tako, kakor je najbolj primerno njegovemli 'zdravju in starosti. Barve obleke učinkujejo prijetno, ker izbirajo samo sveže in živahne, ki delajo otroka prikupnega in
:227
njemu samemu napravijo čim več vesölja. V poletnem času so otroci oblečeni zelo malo. Treba je iztorietiti zdravilne solnčne žarke in utrditi otrokom zdravje za zimo. Male, kratke hlačke zadostujejo v vročih 'dneh za vse otroke enako. Čisto mali otročički pa so po nekaj ur na dan popolnoma nagi na eolncu. Starejši otroci so seveda napravljeni primerno svoji starosti, vendar velja tudi zasnje: čim več golote, da more solnce do telesa.
Čas je razdeljen v učenje, igranje, delo in večerno molitev. Poleg učenja imajo otroci največ časa za igranje, ki pa je tako kakor učenje največkrat zdTuženo z delom. Izk^alo se je, da se otrok več in hitreje nauči, če ga ne mučimo a suhoparnim učenjem. Starejši otroci kosijo travnike z malimi ročnimi stroji, drugi zopet skrbijo za sadni, zelenjadni ali cvetlični vrt. Vsak starejši otrok ima odkazano svojo gredico rož, ki je samo njegova in ki jo obdeluje popolnoma sam. Nekateri otroci pomagajo pri gospodinjstvu, šivanju, pospravljanju sdK čiščenju parketov in kopalnic, brisanju prahu itd. Vsak otrok ima svoje delo strogo oddeljeno, ki je sicer prav malo, vendar mora otrok zato prevzeti skrb in odgovornost. Na vse te male dolžnosti so otroci silno ponosni in nepopisno so veseli svojega malega zaslužka, ki jim ga uprava vsak teden izplača za njihovo delo. Otroci ee gibljejo popolnoma svobodno, le čut dolžnosti in odgovornosti se jim strogo privzgaja.
Otroci, kateri sami goje cvetlice in opazujejo, kako raste zelenjava in se razvijajo mlada drevesa, ne bodo nikdar poškodovali javnih nasadov, kakor se dogaja sedaj tako pogosto. Ti otroci bodo tudi vedno znali ceniti gospodinjsko delo in ga bodo vse življenje opravljali z veseljem, ker so se ga naučili v veselju. Pri opravljanju hišnih del se nikoli no dela razlika med dečki in deklicami. Vsak opravlja tisto delo, za katerega je telesno bolj sposoben in ga najbolj veseli. Deklic ne vzgajajo v kaki posebni postrežljivosti ali ponižnosti in dečkov ne v lažnem kavalirstvu. Ljubezen in razumevanje do bližnjega je podlaga vsej vzgoji.
Ob deževnih dneh se otroci zbirajo v veliki dvorani, ki je v upravnem poslopju. Tam se otroci lahko igrajo, prepevajo, poslušajo radio ali navijajo gramofon. Pouk v petju in muziki dobivajo otroci doma.
Otroci, ki se nahajajo v tem domu, pa niso samo sirote, temveč tudi otroci revnih ali slabih staršev, pri katerih ne ihd mogli imeti niti nE>jpotreb-nejšega ali pa bi bili moralno zgodaj pokvarjeni. Vendar ni namen tega društva, obdržati v naselbini otroke vso otroško dobo. Nekateri so tam le nekaj tednov ali mesece-v. Uprava 'si zelo veliko prizadeva, da dobi za te otroke dobre stalne domove. Vse otrdke, ki zapuste naselbino, adoptirajo zakonci brez otrok ali taki, ki žele poleg svojih otrok odgojiti še siroto, ki ji usoda ni bila tako mila kakor njihovim otrokom. Veliko otrok oddajajo samostojnim, neporočenim ženskam, ki imajo sredstva za vzdrževanje lastnega doma in je njihovo srce vedno hrepenelo po drobni sladki punčki ali malem zlatem fantku. To detroitsko otroško zavetišče ima v Ameriki velik ugled in ljudje se za gojence zelo zanimajo.
Ob sprejemu v naselbino zdravnik vsakega otroka natančno pregleda. Bolne otroke oddajo takoj na kliniko. V domu jako gledajo na prehrano,
:228
saj je prav od hrane v glavnem odvisno otrokovo zdravje-. Največ telesno in duševno šibkiii otrok je med on.imi, ki jim je v rani mladosti primanjkovalo primerne hrane.
Zobobola otroci v naselbini skoro ne poznajo. Zdbovje urede vsakemu otroku tafcoj ob sprejemu v naselbino in ga potem skrbno negujejo.
Otroci, ki so bili vzgojeni v staromodnili zavetiščih ali ntožnicah, navadno nimajo lepega spomina na svojo otroško dobo. Neprijazno poslopje, dolga vrs-ta železnih postelj, hrana, ki je bila pripravljena vse prej kakor z ljubeznijo in ki je malokateri dan zadostovala za otrokov večno prazni želodec, dolgočasna barva in kroj uniform, osorna zapovedovanja, stroga disciplina, hude kazni, prerano vstajanje, preveč dela in morda tudi preveč molitve ter malo časa za razvedrilo, pomanjkanje ljubezni ali morda celo zasmehovanje radi katega prestopka staršev, to so spomini sirot, ki eo odrasle po starodobnih zavetiščih ali ubožnicat.
Sirote iz uLožnic so ob koncu 19. stoletja smatrali za nekake izvržke človeštva. Pa tudi potem, ko so ti otroci odrasli, niso imeli v življenju nikdar tistega mesta kakor oni, ki so se lahko izkazali z rodovnikom. Sramotnega pečata „ubožnica" jih je često rešila šele smrt.
Angleški pisatelj iu veUti človetoljTib Charles Dickens je 'V svoji knjigi Oliver Twist, katero je Župančič prevedel tudi na naš jezik, satirično opisal razmere, ki so takrat vladale po ubožnioah. V tej povesti je pisatelj izrazil ves gnjev in upor proti takratnemu družaibnemu redu ia takozvanim „Ijudomilim angleškim zakonom". Junak povesti Oliver Twist je zagledal luč sveta v ubožnici. Njegova mati, mlado iu zapuščeno dekle, je umrla še tisti dan, ko je bil otrok rojen. Počilo ji je srce od žalosti. Nihče ni vedel, kdo je bila. Našli so jo vso onemoglo iu nezavestno na cesti. V knjige so jo- registrirali kot vlačugo brez imena, kajti strežnica v ubožnici jo je mrtvo okradla in utajila vee, kar je bila umirajoča izročila in naročila. Oliver je ostal v ubožnici in ni hotel umreti, kakor so pričakovali predstojniki. Ko je bil star eno leto, so ga poslali v rejo k brezsrčni in skopi ženski. Tam je preživel Oliver osem let skupno z drugimi otroki, ki so imeli enako usodo. Tam se je dodobrega naučil stradati, biti zaničevan, tepen, nikdar umit ali čisto oblečen. Samo kadar je rejnica dobila tajno olbrvestilo, da pride iz ubožnice obisk, jim je dala nekoliko več hrane, jih imiila in čisto oblekla. Ko je bil Oliver star devet let, so ga vzeli nazaj v ubožnico, da se bo izučil kakega rokodelstva. V ubožnici je bila hrana še pičlejša. Predstojniki so sklenili, da ne smejo več izdajati toliko denarja za to z a 1 e g o. Vendar niso pri tem veliko prihranili. Otroci so nagloma iimirali in račun pogrebnih stroškov je zelo narastel. Dečki so bili J>opolnom'a sestradani. Obleka je pokrivala samo še kosti in kožo. Od same lakote so kar divjali. Eden izmed njih je zagrozil, da bo ponoči pojedel svojega tovariša, če ne bo dobil vsak dan -še ene skodelice močnika. Otroci so nami-eč ddbivaü trikrat na dan redek ovsen močnik in le ob nedeljah hlebček kruha. Lačni dečki sio verjeli grožnji. Posvetovali so še in sklenili, da mora eden izmed njih h gospodarju in ga poprositi še za skledico moč-
:229
nika. Odločitev je padla na Oliverja. Ko so zvečer dečki pojedU in polizab svoje skledice, se je Oliver dvignil in šel, vee tresoč ee, h kotlu, iz katerega je gospodar zajemal močnik. Trepetajoče je rekel:
„Prosim, gospod, jaz bi rad še malo."
Razdeljevalec jedi ga izbuljeno pogleda in komaj slišno vpraša:
„Kaj si rekel?"
„Prosim, gospod, jaz bi rad še malo močnika," je ponovil Oliver. V tistem: hipu je gospodar mahnil Olivera z zajemalko po glaivi. Stresel ga je z rokami in kričal, kje je birič.
Predstojništvo je ravno svečano zborovalo, ko plane razdeljevalec hrane močno razburjen v sobo in nagovori predsednika v visokem stolu:
„Oprostite, gospod, Oliver liwjist je hotel imeti več."
Učinek teh besed je bil, kakor bi bilo treščilo mednje. Vsi so osupnili.
„Več!" je vzkliknil predsednik, umirite se, gospod Bumle, in odgovorite mi razločno. Ali naj mi tako razumemo, kakor da je zahteval še več, ko je prejel večerjo, ki jo določa prednik?"
„Tako je, gospod!" je odgovoril Mr. Bumle.
„Tega fanta čakajo še vislice," je rekel gospod z belim telovnikom. „Povem vam, ta fant bo le visel..."
Odkar je bila ubožnica, ee še ni nikdar nobena sirota predrznila prositi za malo več jedi. Olivera so zaprli v klet, kjer je ulbogo dete bridko jokalo in klicalo svojo mamio. Na vrata ubožnice pa so nalepili oglas, da Olivera oddajo komurkoli iu v katerikoli namen proti odškodnini 5 funtov. Za dečka se je posebno zanimal neki dimnikarski mojster, ki je ubil že štiri dečke s tem, da je zažgal dimnik, ko je bil deček notri. Vsak drugi dan so pripeljali Olivera v obednico, ko so drugi jedli, in ga tam bičali v svarilo drugim. Jesti ni dobil ničesar, le moliti je moral z njimi in prositi Boga, naj mu odpusiti ta strašni greh.
Razmere, ki so opisane v tej knjigi, so vladale v Evropi še celo 19. stoletje in vladajo ponekod tudi še danes. To delo je zrevolucijoniralo v Angliji sistem in zakone, ki so do takrat podpirali tako postopanje.
Položaj v uboznicah se je od takrat močno spremenil, dasi moremo v iem pogledu zaznamovati največji napredek šele v povojni dobi.
Svet se je začel nekako bolj socijalno usmerjati.
* ft *
Amerika se v najvišji meri zaveda vseh dolžnosti do otroka. Vsakemu otroku, ki nima doma poleg svojih ljudi, mu ga je treba dati. Otrok ima pravico do doma in ne do ubožnice ali zavetišča. Na ta novi sistem odgajanja otrok v Ameriki so nekateri gledali spočetka zelo skeptično, toda po treh letih obstoja se je izkazalo, da je bila zamisel Mrs. Frances Knighte o modemih domovih za otroke odrešilna. Otrokom se ni treba več bati in tresti od strahu in nič več jim ni treba korakati v vrstah kakor kaznjencem. Z vzgojo, ki jo imajo otroci danes, dosegajo vse tisto, kar ni šlo prej ne s palico ne z osorno Ibesedo. Vzgoja je združena z delom, razvedrilom in Iju-
:230
bezaiijo. Po tem vzorcu se bodo sedaj preurejali vsi mladinski domovi v Ameriki.
Otrok sam ne ve, česa potrebuje in 'kaj bi moral imeti, dobroi pa čuti, <la nekaj 911 prav. Zato najdemo ravno po zavodih toliko mračnih, plahih in upomib. otrok. Ker ni otrok sam nikdar dovolj jasno in glasno protestiral, smo imeli zavest, da smo ^srtorili vee, če smo dali otroku streho in skrbeli, da ni bil lačen ,in da ga ni zeblo. Da ima pa visak otrok povrhu pravico še do ljubezni, tega nismo nikdar pomislili in nikdar nismo poglei-■dali v nesrečna otroška srca.
Kar doživi otrok v svoji otroški dobi, se nikdar ne izbriše iz njegovega spomina, pa naj bodo to dobri aJi elabi spomini. Če premotrimo danes življenje neštetih mladih zločincev, bomo skoro pri vseh našli zelo žalostno detineko ali mladostno dobo. Od svojega prvega dne so bili odveč na svetu. Nihče ni z veseljem pričakoval njihovega prvega krika v življenje. Vedno so bili vsem v napotje, vsem v nadlego, nihče jim ni nikdar dal ljubeznive besede, nihče jih učil dobrega ä lepo besedo, nihče jim ni pomagal delati poti v življenje. Kaj moremo potem pričakovati od teh ljudi? Kaiko 6e moremo tako strašno zgražati nad njihovimi .dejanji? Ali more človek, ki ini nikdar prejel nobene dobrine, dati družbi kaj posebno dobrega? Kaj je storila družba zanj takrat, ko se je morda lačen in prezebel potikal okrog? Ali mislimo, da ti otroci nimajo potrebe in pravice do prijetnega doma, čiste postelje in tople hrane? Ali res mislimo, da je to potreba in pravica samo nekaterih otrok? Te nesrečneže spozna družba za svoje člane šele takrat, ko ji .s<tore zlo in koi se lahko nad njim zdivja. Krivica se jim je zgodila že z rojstvom, krivica se jim je godila vse življenje, ker jim ni nihče dal tega, kar jim gre po božjih in človeških zakonih, a največja krivica se jim godi takrat, ko jih peljejo na vislice.
Nikdar bi ne smeli pozabiti, da se ni nihče rodil iz lastne volje, nihče ■si sam izbral svoje otroške usode in da smo vsi rojeni iz iste mijnositi in po istih človeških zakonih. Zato imamo vsi ljudje na svetu enake pravice in enake dolžnosti. In če komu nismo dali pravice, ne sahtevajmo od njega ■dolžnosti!
Pri nas smo začeli mladinske domove šele ustanavljati. Kar jih je bilo ■pred vojno, so bile le kasamiške sirotišnice najstarejše vrste. Y njih se je vzgajala mladina tako, kakor jo je opisal Ivan Cankar v knjigi ,;Hiša Marije Pomočnice". Če je sedaj prodrlo spoznanje, da moramo za mladino storiti več, ker je mladina .bodočnost naroda in države, mora prodreti tudi spoznanje, da moramo seči po najmodernejših mletodah. Pri tem pa ne smemo misliti, da to, kar je izvedljivo drugje, ni izvedljivo pri nas.
Najprej je seveda potrebno, da se otresemo tiste nesrečne in nekrščanske miselnosti, da spada skrb za mladino v področje dobrodelnosti in da morajo biti uboge sirote na vse mogoče načine ponižane iu po vrhu še iz dna srca večnt) hvaležne svojim dobrotnikom, kateri pa niso storili zanje nič drugega kakor svojo dolžnost.
:231
Zavedajmo se, da ima ötrok pravico zahtevati 'Vse, kar H moral imeti pri dobrih in skrbnih starših, ne da bi moral zato moledovati in komu izkazovati posebno češčenje. Potem bi šlo tndi pri nas, zakaj stroški za tako mladinsko skrb bi bili celo manjši kakor pri starem sistemu. Po starem sistemu izdajajo oblasti velikanske vsote za otroke, ki jih imajo v reji po deželi ali po različnih zavodih. Če bi tudi mi imeli mladinske domove po ameriškerat sistemu, (bi vsi otroci, katerih bi nihče ne sprejel za svoje, lahko ostdli v d'omu, ker bi bilo za vse dovolj prostora. Ti otroci bi obiskovali šole ali pa se izučili kakega rokodelstva, S tistim denarjem, ki oblasti vzdržujejo otroka zunaj, bi se potem otrok lahko vzdrževal doma v zavodu. Prav gotovo bi se dalo pri takem postopanju še kaj prihraniti, saj je izdatek za prehrano ene osebe v velikem gospodinjstvu minimalen.
Banska uprava in mestna občina ljubljanska izdajata vsako leto na sto m sito tisočev za same podpore raznim dobrodelnim društvom. Sto in sto tisočev izdajo za rejnine otrok. Poleg tega vzdržuje banovina še lastna dva dečja domova: enega v Ljubljani, ki ima prostora za 22 otrok, drugega v Mariboru, ki ima prostora za 70 otrok. Ti domovi so še vedno veliko premajhni, da bi mogli živeti v njih vsi otroci, ki jih banovina prevzamei v oskrbo. Zato morajo otroci na deželo ali v druge zavode.
Mestna občina ljulbljanska nima nobenega svojega dečjega doma. V mestu in okolici vzdržuje takozvana „Dečja dnevna zavetišča", kjer so otroci lahko podnevi in tam dobivajo tudi hrano. Za vse tiste otroke pa, ki potrebujejo stalne oskrbe, plačnje občina ravno tako kakor banovina rejnino zunaj.
Če bi združili vse te velikanske svote, ti se letno izdajajo v katerikoli obliki za revne otroke, ter bi delo nekako centralizirali .in tako uredili, da bi imela banovina, občina ui vsa javnost pregled in kontrolo, bi se tudi mi lahko približali ameriškemu idealu mladinskih domov. Bodoče delo za mladino bi se moralo organizirati tako, da bi oblasti ne dajale' podpor dobrodelnim društvom za revne otroke, temveč tako, da bi dobrodelna društva v katerikoli obliki sodelovala z banovino.
Če bomo skrbeli za mladino, katero je nsoda oropala roditeljske ljubezni in skrbi, ter jim pomagali, da postanejo koristni člani družbe, se ne bodo pozneje vračali moralno pokvarjeni v nesrečo sebi in družbi. Kapital, ki ga bomo vložili v njihove duše in telesa, se bo bogato obrestoval njim in nam.
Skrb in odgovornost za osirotelo mladino je sveta dolžnost vsakega posameznika, kateremu je bila usoda milejša.
:232
„Poslednje ustoličenje" na Poljani v Mežiški dolini 1. sept. 1935.
Ivanka Žmavčeva
„Saj se je tudi v pravljici sami trnje razklenilo, ko je prišel čas ..
Gospogvetskl knežji kamen, ki ga trnje o-brašča že od 1. 1914., emo v mislih prestavili na Poljano, ga očistili stoletnih mahöv, se zbrali ob njem in prisostvovali Brenkovi igri „Poslednje usitoličenje."
Ysa Mežiška dolina od Dravograda pa tja gori do Črne je bila zbrana tu, vei sloji so kot v pravljici hoteli prikazati enega najlepših in najbolj tragičnih dogodkov v slo'Venski zgodovini; poslednje ustoličenje.
Tu plemstvo — tam kmečko ljudstvo. Vladajoča hiša je Emest- Železni z ženo Cimbergo. Predstavnik višjega plemstv^. je Henrik lA^., grof goriški.
Kmetski rod, katerega so izmozgale prirodttie nesreče, stoji nasproti pomehkuženemu in razuzdanemu plemstvu. Iz svobodnega rodu Edlingerjev je hercog Šater, ki daje pri ustoličenju knezu oblast nad deželo. Spomladi 1. 1414. se začuje po slo'Venski zemlji novica: „Knez Ernest se bo dal -ustoličiti." Tieoč novih upov in nad je naipolnilo slovenska kmečka srca, eaj je bilo trpljenja dovolj in bede dovolj. Mar bo zopet mir v deželi in stara pravda?
Od vseh strami se zgrinjajo ljudje na slavnostni dan, da vidijo obred, ki ga že več ko 100 let ni bilo. Pastir Rok ve vse, kar se je zigodilo pred sto in še več leti. Z gora prihaja. Dva dni pred -ustoličenjem sreča meniha Cirila, ki je pobegnil z Oeojskega samostana, Salzburška cerkvena oblast ga zasleduje, ujeti ga hoče in odstraniti, ker svojim rojakom odpira oči in oznanjuje vero T slovenskem jeziku.
Z mnogim spremstvom prihaja knez v deželo. V bližini krnskega gradu ga po naročilu goriškega grofa Hemrika IV. napade roparski vi+ez Ravbar. Uliiti hoče Jurija, Šaterjevega sina, sina knežjega kmeta, ki je bil predstavnik ljudstva in izročal knezu oblast v deželi. Z njim bi moral izumreti rod, ki spominja kneza na poniževalni način ustoličenja, da mu je narod sam iz svojih rok izi-očil oblast. Henriku se ta načrt ponesreči. Jurij celo reši smrti knezovo ženo Cimbergo. Rešeni odidejo v| krnski grad.
Tam gori od Žile, od Drave, od Aniže, od vseh koroških rek in jezer prihajajo vedno nove množice ljudi. Toda samo trije iaaned vseh vedo jasno, zakaj se bo dal knez ustoličiti. Ne zato, da spoštuje narodove pravice, ampak da utrdi svoj lastni politični položaj. Nevarnost plemstva v lastni deželi mu preti in divji Turki, ki se zajedajo vedno 'globlje v Evropo.
Šater skliče v noči dva dni pred ufitoličcnjem kmečko večc. Kmečki fantje in možje iz vse dežele naj se «bero ob knežjem kamnu. Svolwdni kmet Šater jim z živo besedo razjasni položaj in zahteva v teh resnih dneh tistoličenja sloge od njih. Toda mlaidina njegovih besed ne razume. Fantom načeluje Šaterjev sin Jurij, :ki ljubi Ravbarjevo hčerko Veroniko. Dva tabora nastaneta: očetje in sinovi. Ljudstvo odhaja nezadovoljno.
:283
Dan pred ustoličenjem lovi knez Ernest zajce z gospođo. Obenem sodi svojega napadalca viteza Ravbarja. Hemrik Goriški zahteva zase odškodnino. Svojo hčer Veroniko pa mora dati Ravbar Saterjevemu einu Juriju. S to zvezo ga hoče Henrik odtujiti, da ne bo kmet nikdar več ustoličeval kneza.
Omamljen je Jurij od lepe, lahkomiselne Veionike Ravbarjeve, nase pozablja in na evoje preprosto kmečko dekle Hanko. Sanja, da bo vitez na Ravbarjevem gradu.
Ustoličenje. V prazničnih nošah je ljudstvo zbrano krog knežjega kamna, na katerem sedi knežji kmet Šater s prekrižanimi nogami. V rokah drži rovaš — staro palico z zarezami, ki pomenijo število. ;kiiezov, katere je njegOT rod ustoličil. Ponosno govori svojemu sinu Juriju o zgodovini svoje hiše.
Knez prihaja. Ne razume pa Šaterjevih besed, njegovega jezika. Šater ju se zmrači lice, ljudstvo je razočarano. Henrik, grof Gori&ki, pojasni kneziu, naj etopi ina kamen in zamahne na vse štiri strani neba z mečem^ v znamenje, da bo narod čuval in mu bo pravičen. Šater mu da iz kmečkega klobuka piti studeai&aico. „Da se boš za vse večne čase zavedal, da je tvoja moč le kmečkega izvora, in v opomin, da bo tvoje življeoije skromno in preprosto, kot je kmetovo življenje. Udarjam te na lice T opomin! Če boš kršil svoje obljube in dolžnosti, je naroid oproščen pokorščine in se ti lahko upre. Prepuščam ti zdaj kamen. Vzemi ga v last in deželo!" Trikrat vodi ljudstvo kneza krog kamna iin poje Bogu hvalnico, dal je dal zvestega vodnika, pravičnega sodnika. Ob strani stoji gospoda in se smeje starodavnemu obredu.
Po ustoličenju kuri zvečer narod' kresove vojvodi na čast. Pleše in prepe^ra po starem običaju. V svojem romanju spozna Jurij, da ga Veronika ni nikdar ljubila in da si je on želel samo njenega gradu. Ta večer se pri grmadi srečata s Hanko. Povesta sd, da se bosta vzela. Faaitje ukradejo Juriju nevesto in jo odvedejo v vas. Jurij jo išče. Ernest-pride v kmečki obleki med ljudstvo, prekriža Henriku načrte, ko Koče ujeti meniha Cirila, pomiri ljudstvo in spozna, da je pametnejše od voiditeljev. Ljudstvo odhaja v vas s pesmijo „Gor čez izaro..."
Od takrat je zapisal čas t Svvojo knjigo 500 trdih let. Knežji kamen so v tem času prenesli v Celovec. Tam gori na Gosposvetskem polju pa še stoji vojvodski prestol kot spomin in opomin in zemlja je tam še vsa taka kot tedaj, preprosta in lepa in v svoji preprostosti nepopisno bogata. Morda bo čakal naš spomin tami v osrčju Koroiana še 500 dolgih let, da se bo trnje samo razklenilo... Bog ve, zakaj?
:234
Književnost in umetnost
Milka Žicina: Kajin put. (Kajina pot.) To je prva knjiga pri nas fe neznane srbske pisateljice. Milka Žicina prihaja iz najnižje, najštevilnejše in najvažnejše plasti našega naroda — iz malokmetske rodbine, in knjiga o mali Kaji je menda začetek njenega lastnega življenjepisa.
„Kajin put" je povest o življenju majkne kmetske deklice od njenega šestega do dvanajstega leta in obenem povest o propadanju in razbitju kmetske rodbine. Mala Kaja je iz siromašne kmetske družine, hči pijanca, ki se večinoma potepa po gostilnah, prihaja domov pijan in pretepa ženo. Od vseh številnih otrok — osem jih je — je ona edina, ki zna v takem časa z očetom ravnati: kadar mati in starejše sestre zbeže pred nasilnim pijanoom, ga Kaja sprejme in čaka, da se zdivja, potem pa da drugim znak, da se lahko vrnejo. Vendar Kaja ljubi očeta," posebno kadar je trezen in dela, ter se sramuje zanj, kadar pijan kolovrati po cestah.
Mati in tri starejše sestre hodijo v vas na dnino, Kaja pa doma gosipodinji in pazi na male bratce. Vsa snečna je, ko sme prvič v bližnji trg v šolo in dobi zato celo novo obleko! Z vso nežnostjo otroške duše se njena domišljija oklene lepo oblečene učiteljice, dokler ne opazi, da ima učiteljica rada samo male tržanke, ki so lepo oblečene in katerih matere pozna. Tedaj se Kaja v svojem razočaranju lateka k materini Ijnbezni, močneje vzljubi svojo revno, zgaiano mamo. Bolj kot kdaj na vasi zacuü v trški šoli razliko med revnimi in bogatimi. Doma se pred žalitvami zateka v svoje domače delo, ki jo navdaja s ponosom in veseljem, v šoli se druži s kmetskimi tovarišicami, posebno rada ima krepko in pametno Soko. Soka je hči bistrega, umnega kmeta, ki je potoval po svetu in se učil, in zdaj modro uči svojo hčerko in njene male prijateljice, kako se je treba učiti, delati in se zavedati skupnosti.
Tako poteka Kajino otroško življenje kljub vsej revščini zadosti normalno
—	ob malih rabukah v šoli in doma, v igri in učenju — dokler je ne zadene strašna katastrofa: mati umre za zastrupljenjem krvi, ko si poizkuša odpraviti devetega otroka. S tem se rodbina raziđe. Najstarejši sin je že dolgo v tujmi. V knjigi se javi samo v sanjah male Kaje kot veliki brat, ki bo prišel, jo rešil vseh težav in jo odvedel s seboj... Zdaj gresta še dve starejši sestri na delo v trško tovarno, tretja kot služkinja tudi v trg, majhne bratce vzamejo k sebi sorodniki — saj bodo kmalu za pašo —Kajo pa da oče k bogatemu kmetu Moji' za deklo.
Dvanajst let stara punčka bi morala še hoditi v šolo, a kaj to briga gospodarja! Sestradani, zapuščeni otrok bi se rad oklenil nove gospodarice, a kmalu opazi, da ga le izkoriščajo, da zanj ni dobre besede. Nekoliko lažje ji postane, ko se spoprijazni s svojim tovarišem, petnajstletoim pastirjem Markom, siroto, ki služi ŽĐ od ranega detinstva in ni še nikoli vidll šole. Oba otroka morata naporno delati, a obljubljenega plačila — ene obleke na leto in Marku šc sto dinarjev
—	ne vidita nikoli. Posebno v odraščajočem Marku se vedno bolj nabira divja jeza proti izkoriščevalcem. Do izbruha pride, ko najde Mojinica neko nedeljo otroka s knjigo v senu in ju grdo opsuje kot pokvarjena in nemoralna. Ko doume Marko, česa ju Mojinica sumi, plane nanjo s psovkami in se je tudi dejansko loti. Otroka zbežita, potem ko sta naredila kolikor mogoče veliko škode v hlevu in vozarnici, v širni svet. To je konec knjige — konec, ki ni konec in zahteva nadaljevanja, katerega najbrže misli pisateljica še napisati.
Knjiga je napisana z izredno toplino in psihološkim razumevanjem otroške duše, kakor ga redko kje najdemo. Z razumevanjem mehkega otroškega srca, ki potrebuje Ijuiezni in jo povsod išče, ki je pripravljeno ljubili vsakega odraslega in o vsakcin misliti samo dobro, dokler se ne razočara; z razumevanjem otrokovega veselja do koristnega dela, če mu le puste veselje, da dela sam, ne da bi mu
:235
kdo neprestano ukazoval in ga grajal. Nekaj stavkov iz te knjige naj bi si zapisal T spomin vsak vzgojitelj. "V tem pogledu je .posebno posrečen prizor, ko zajeze vaški otroci potok brez povelja, iz lastnega nagiba, v dvodnevnem težkem delu, najprej zato, da bi si naredili kopališče, potem pa da narede pralnice materam. Kako se vsi ponosno vračajo a dela domov v vas.
Pretresljiv je prizor materine smrti. Kaja ostane doma pri bolehajoči materi. Brez rasimievaiija, a vendar z zlo slutnjo sledi raznim poskusom obupane matere, da bi izzvala splav, in gleda, kako pripravlja vreteno, s katerim končno izvrši usodno dejanje. Ves tisti dan se Kaja oklepa matiere z vročo otroško ljubeznijo kakor še nikoli — a čez dva dni je mati mrtva. Pretresljiva je tudi želja male Kaje po učenju, po šoli -J kako teka v prostiti urah k starejši Soki, da bi se le kaj naučila, in žalostna toži Marku: daleč so že! In končno se še ponosni Marko ukloni in se uči pri njej vsaj čitanja in pisanja. In vse to je povedano tako pristno in toplo, da ni mogoče dvomiti, da je to proživljeno in premišljeno. To je knjiga o slavonski vasi, kakor je Slovenci o svoji še nimamo, in obenem knjiga o otroku, kakor sem jih redko kje čitala. Nekako nehote odpira pogled v množico vaških problemov, v težke socialne krivice, ki jih trpe revni kmetski otroci. Kako bo mala Kaja zase rešila te probleme, je samo nakazano v pogovorih z borbeno Soko in njenim očetom, modrim čikom Petrom, ter pri sestanku Kaje z njenimi sestrami, tovarniškimi delavkajni v trgu.
Vsekakor je Milka Žicina med najboljšimi našimi pisatelji in bomo z zanimanjem pričakovali njenega nadaljnega dela. „Kiijin put" nam obeta jugoslovansko pisateljico evropskega formata.	Olga G r a h o r j e v a
Dr. Ksenija Atanusijcvić: Blaise Pascal (človek in mislec). Beograd 1935. Po temeljiti studiji življenja in filozofijo vicleuma Baruha d'Espinose je dr. Ksenija Atanasijević posvetila svoje najnovejše delo francoskemu pisatelju, filozofu, fiziku, aritmetiku, geometru, mislecu, moralistu, sociologu, apologu krščanstva ter mistiku Blaisu Pascalu. Kakor so o vsakem velikem duhu mnenja vedno različna, tako so tudi o Pascalu. Znano je, da je bilo njegovo življenje mučeniško-sretniško, vendar je skušala francoska pisateljica d'Orliac odkriti v njem zver-človeka na podlagi Freudove teorije. Naša filozofka pa dokaauje z znanstvenimi dokazi, da je delo omenjene francoske književnice plod gole fantazije brez stvarne podlage. Z njej lastno točnostjo in razumnostjo dokazuje dr. Ksenija Atanasijević svoje zaključite o visoki moralni osebnosti velikega misleca Pascala. Sledi anaUza njegovih spisov, zlasti znamenitih „Misli", ki so fragmenti apologije krščanstva, katere pa ni dovršil, ker je prerano umrl. Po njegovi smrti so jih razni znanstveniki urejevali po vsebini, vendar jih strogo znanstveno ni moči urediti. Glavna poteza jim je Bog in ničovnost tega sveta. Pascal je kakor srednjeveški alkemik kombiniral svojo zmainsiveno nadarjenost z mističnim hrepenenjam, da si utre široke steze do transcendentnega (nadzemeljskf^a) kroga in da najde ncčuten prehod k njemu.
Pascal je pripadal janzenistični sekti in je bil odkrit sovražnik jezuitov. V pismih „Les Proviuciales" ostro napada svoje nasprotnilce ter ognjevito brani nazor«3 janzenistov. Dr. Kseniji Atanasijevičevi se je posrečilo, izklesati veren lik tega velikega Francoza, ki je poleg svoje mistične duhoTOOsti obdaril tudi znanost s pomembnimi odkritji (matematiko in fiziko). Njena naloga ni bila lahka. Razbrati iz njegovih del tako razčlenjeno dušo ter jo spojiti v celoto, pri tem pa kritično upoštevati številne podatke in vire o Pascalu, to zahteva resnično poglobitev v delo. Tudi to znanstveno delo je napisala živahno, zanimivo iu v lepem jeziku, ki prehaja s snovjo od suhoparne znanosti v poe'zäjo.	M. ž. K.
Dr. Vilma Janiševa-Ruškovič: Biologija žene i njen socijalni značaj. I. dec. Beograd 1934. Pisateljica je že v naslovu označila namen knjige: pokazati ženo v luči njene biološke strukture in socialne važnosti. V teh dveh pravcih je dosledno, z medicinskega in praktičniega življenjskega vidika obdelala prav raznovrstna vprašanja, kakor spolne ženske organe, nosečnost, obolenja, higijeno v vseh ob-
:236
dobjih ženinoga žlTljenja, pomen biološkega življenja za organizem žene in za človeštvo, sociajlne probleme z ozirom na nosečnost in materinstvo, posvetovalnice za noseče žene, materinstvo poklicne žene itd. Žene preslabo poznajo sestavo svojega telesa in prvobitne zahteve svoje prirode — pravi v uvodu. Knjiga hoče pokazati ženi materinstvo z najčistejše zdravniške strani kot prirodni proces, katerega mora preiti vsaka zdrava žena. Dr. Janiševa trdi, da je izvrševanje biološke funkcije že^ji neobhodno potrebno: ako si hoče žena ohraniti zdravje tudi za' staros't, mora roditi najmanj trikrat, a največ šestkrat, kakor so pač socialne prilike. ' Materinstvo mora biti vsaki zdravi ženi nojnujnejša življenjska naloga. V ženi se mora vzbuditi socijalna zavTest, da ne čuti samo sebične ljubezni do svojega deteta, marveč pojmi materinstvo kot ponosno dolžnost do Hoveštva. Ne samo žena gospodinja, temveč vsaka zdrava žena bi morala biti mati, tudi ročna delavka in žena v visokem intelektualnem poklicu, kajti „vrsta dela ne more spremeniti materinskega gona". Da ne bo materinstvo v telesno škodo materi in otroku, si mora žena določiti za porode tisto dobo, katero ji je odredila narava. Avtorica, svetuje ženam, naj smatrajo 21. leto kot prvi, 30. leto pa kot zadnji rok za porod prvega otroka. Najprimernejša leta za prvo nosečnost so med 22. in 25. letom. Ker se pa radi gospodarskih prilik možie ženo danes v mnogih primerih šele med 35.—40, letom, se ženi tudi takrat ni treba odreči materinstvu, ako je zdrava. Vendar naj vsaka žena gleda, da izkoristi svoja mlada leta za materinstvo, saj traja doba njene sposobosti za delo najmanj 40 let, in od te dobe je treba posvetiti le nekaj let biološkim funkcijam. Statistično je tudi dokazano, da itak dožive žene višjo starost kakor moški in da traja njihova sposobnost -m delo dalj kakor pri moškem.
Pisateljica zastopa v vseh vprašanjih strogo zdravniško stališče, vendar si nikjer ne zapira oči pred neizprosnimi zahtevami sodobnih socijalnih prilik. Žena mora kakor mož živeti v živem življenju. K temu jo silijo ali gospodarske stiske, ali želja po neodvisnosti, ali veselje do dela samega, ali spoznanje, da ima tudi ona dolžnosti in pravico sodelovati v gmotni in duhovni prid človeštva. Kajti marsikdo ne dela samo zato, da si krije izdatke za obstanek. Ako bi bil cilj človeškega življenja samo v ohranjevanju življenja, bi bil ostal človek samo lovec in poljedelec ter bi ne stremel po napredku. V tem primeru bi bila tudi žena ostala samo gospodinja. Toda človeška narava sama ne more smatrati dela samo za ekonomsko in egoistično zadevo, temveč tudi za ideološko in altruistično. Voljo za delo, fizično ali razumsko, pa je treba spoštovati, odlične sposobnosti negovati, naj jih ima mož ali žena, in treba jim je dati priliko, da se razvijejo. Iz teh razlogov tudi dr. Janiševa zahteva, naj ima žena neoviran dostop do kateregakoli dein. Biološka stran njene narave pa je pri tem ne sme ovirati, zakaj prava sodobna žena živi tako, da spravi v lepo soglasje svojo biološko nalogo in življenjski program. Duh sedanjega časa, mrzlična borba za življenje, v katerem aktivno sodeluje, jo dela čvrsto in odporno. Zato je menstrnacija ne sme nikdar motiti pri izvrševanju dela. „Odločno je treba zastopati mnenje, da mora- zdrava žena preiti vse neprijetnosti, katere ji morda povzroča menstruacija, ker se dajo te neprijetnosti zlahka prenašati, a postajajo neznosnejše, če žena osredotoči nanje svojo pozornost. Nepotrebno gibanje ali nepotrebne napore, posebno pa zabave, naj žena takrat le opušča, nilcakor pa ni treba, da zanemarja svoje vsakdanje delo. V tem pravcu se mora deklica vzgajati že takoj v začetku puberteto. Kakšno delovno moč naj bi pa predstavljala žena, četudi samo gospodinja v svoji hiši, ako bi se vsakih 28 dni smatrala 4—5 dni nesposobno, ali vsaj deloma nesposobno za delo ter bi pri tem brez potrebe žrtvovala 15—18% svojih dni v dobi spolne zrelosti." Kakor pri puberteti, menstruaciji in nosečnosti, tako opozarja avtorica tudi pri klimakteriju na razne težave in daje nasvete, a zopet pripominja: „žene, ki po cele dneve delajo, ki se ne utegnejo preveč ukvarjati s premišljevanjem o svojem stanju,
:237
neprijetnosti gotovo lažje prenašajo kakor one žene, katerih življenjski smisel je samo skrb za lastni fizični blagor in zadovoljstvo.
Današnja žena, ki ne vidi več svojega življenjskega cilja samo v bioloških funkcijah, sprejema nastop klimakterija bolj ravnodušno, ker je prepričana, da pomeni izguba menstruacije zanjo samo nemožnost oplojenja in da ji ostaneio užitki, katere ji je dajalo življenje doslej, še dalje pristopni. Sedaj žena lahko podvoji delavnost v svojem poklicu in društvenih dolžnostih, ker je ne bodo razne faze njenega biološkega življenja več motile pri delu."
Poleg koristnih zdravstvenih pripomb in navodil se je avtorica pomudila tudi pri socialnih problemih, ki često še bolj kakor bolezni otežujejo ženi zdrav razvoj in pravilno biološko izživljanje.
Puberfetna doba prinaša zlasti malokrvnim deklicam mnogo težav. Tovarniška in strojna dela so skoro vsa škodljiva mlađim dekletom. Dokler nima dekle urejene menstruacije, bi se ne smelo lotiti napornega dela. V teh letih bi se moralo deklicam skoro sleherno pridobitno delo sploh prepovedati in oblast bi morala, strogo nadzirati vrsto in čas zaposljenja. Nepopisne važnosti za ženo in človeško družbo pa je vsestranska zaščita matere, ki dela izven doma. Ni prostora, da bi navedla številne pisateljičine predloge, po katerih bi morali mož, oblast in družba ščititi vsako nosečo ženo, mater dojiljo in otroka, da bi mogla žena v pravih letih s primemo telesno mocjo in duševnim mirom ter brez bojazni za svoj gmotni obstoj porajati človc.5tvu mlada življenja. Umevno je. da ima pisateljica, ki gleda organizem žene in njen pomen za človeštvo s prodornim očesom zdravnika in s pogledom sociologa, tudi stroge zahteve glede zdravja novega rodu in se mvzema za materinske posvetovalnice in dečje domove po vseh delavskih okrožjih, v prvi vrsti pa za omejevanje pz. prepoved nosečnosti v onih primerih, ki bi imeli za posledico rojstvo telesno ali duševno bolnega rodu in s tem ogromno obremenjenje družbe. "V dokaz navaja med drugim primer, ko je stala samo ena telesno in moralno nezdrava družina državo 2,500.000 dolarjev! Iz istega razloga, iz skrbi za zdrav zarod, pa zahtera pisateljica, da mora človeška družba dati vsaki ženi, ki je biološko sposobna in ki čuti obenem voljo in odgovornost za odgoj deteta, pravico do materinstva, in da morajo veljati za vsako mater, poročeno in neporočeno, enaki državni in družabni zakoni.	P. Hočevarjeva
„Naša pota" je slovensko-hrvatska revija za pospeševanje tujskega prometa, kakoršne smo že dolgo pogrešali. T stvarnih, temeljitih, a poljudno pisanih člakUi odkriva krasote naše domovine. T mojstrskih slikah pa občudujemo lepoto naših gora, veličino našega morja, slikovitost našega Juga; pa tudi zanimivih slUc iz naših gozdov, letortšč, naših lepih mest nc manjka v njej. Kdor rad potuje, bo oživljal ob teh slikah svoje spomine, ali si bo ob njih sestavljal načrte za bodoča potovanja; komur ni dano, da bi potoval, bo v reviji našel nadomestilo za potovanje in izlete.
„Naša pota" bi morala predvsem najti pot v vse naše kolonije. Naši emigranti so najbolj izpostavljeni nevarnosti, da jim veliki svet zabriše spomin na domovino; kaj kmalu se privadijo meriti svoj rojstni kraj s tujim merilom. Z revijo „Naša pota" bi si osvežili spomine; s ponosom bi lahko razkazovali v svetu domače lepote. Predvsem pa naj bi služilo slike in spisi iz domovine kot najvažnejše sredstvo za vzgojo jugoslovanske najmlajše generacije, ki se rodi na tujem in ki se vzgaja v tujem duhu. Temu našemu naraščaju je treba že v rani mladosti vcepiti ljubezen in spoštovanje do domovine. Pomožnih sredstev za vršitev to naloge, žal, nimamo ravno v izobilju; zato moramo izrabiti vse, kar imamo. Med temi sredstvi zasluži revija „Naša pota" odlično mesto.
Priporočamo zato revijo „Naša pota" našim naročnicam v tujini. Naj jo pridno prei>irajo v domačem kroigu, a one, ki imajo po svojem položaju stike s premožnimi domačini, naj ne zamude prilike, da se pred njimi postavijo s slikami iz svoje lepe domovine. Revija se naroča v Ljubljani, Enafljeva ul. 5.	M. M.
:238
Drobne vesti. „Klub likovnili umotnic" v Jugoslaviji ima v Zagrebu lepo razstavo. Med članicami je tudi 11 slovenskik slikaric. — Mara Kraljeva, ki je inuela skupaj z možem, likovnim umetnikom Tonetom Kraljem, sijajno uspelo razstavo na Dunaju, je odpotovala za nekaj mesecev na Goriško, kjer bo sodelovala pri slikarskih delih svojega moža, ki je dobil večja naročila po tamkajšnjih krajih.
Desanka Maksimoviceva, beograjska profesorica, pesnica in pisateljica, je prejela književno nagrado Alek-sandra Popovica Din 5000.
Obzornik
Wcstfalske Slovenke v domovini in tujini. Septeimbra so trije veliki avtobusi pripeljali v Ljubljano — in dalje na Oplenac — naše izseljene rudarje z West-falskega. Med njimi je bilo iudi mekaj njihovih žen in hčerk. Y našem uredništvn sta so zglasili ga. Ana Korentova iz Bura in ga. Ivanka Lončarjeva iz Gladbeka. Pripovedovali sta nam prav razveseljive in zanimive stvari iz življenja naših rudarjev.
Sloven&ke žieaie na Westfalskem imajo že 12 ženskih društev, ki so se ustanovila Y zadnjih treh letih in ki štejejo po 30—40 članic. Y Gladbeku imajo društvo „Krailjioa Marija", in visoka gospa je tudi prevzela pokroviteljstvo. Društvu predseduje ga. Ivanka Lončarjeva, ki je sicer rojena na "Westfalskem, a govori prav lepo slovensko. Duša vsega ženskega gibanja pa je ga. Ana Korentova, ki silno marljivo deluje s predsednicami vseh ženskih društev in pripravlja ustanovitev Zveze slovenskih ženskih društev ma Westfalskem. Njena vneta sodelavka je tudi ga. Dračeva iz Botropa.
Glavna naloga teh dru^ev je, ohraniti in utrjevati narodno zavest v koloniji, delujejo pa tudi socialno. Prirejajo krožke, male prireditve s petjem in dekla-macijami, kjer sodeluje tudi deca. S prebitkom podpirajo porodnice ter prirejajo božičnice za otroke in revne starke.
Med našimi izseljenci je žo dolga leta tudi mnogo brezposelnih; s podporo ' 50 nem. mark za silo tudi žive.
Ženska društva imajo lepe uspehe, ker jih tudi domačini spremljajo s simpatijami. Posebno mnogo žrtvuje za naše žene ga. Maričeva, tovarnarjeva žena iz Solingeaa, ki je po rodu sicer Nemka, a čuti tudi za rojake svojega moža in redno prihaja na prireditve naših žen.
Česa žele naše sestre v tej koloniji? Predvsem prosijo knjige in note z našimi pesmimi. Ako ima katera naših čitateljic kaj primernega, ziasti pa slovenskih in jugoslovanskih pesmi, naj jim jih podari (lahko potom naše uprave). Tudi učite-teljice za slovenščino si žele. Otroci zahajajo v nemške šole, doma pa tudi nimajo vedno prave prilike, da bi slišali in govorili materinščino.
Westfalsko Slovenko so so poslovile od nas s prisrčnimi pozdravi vsem našim čitateljicam. Tudi me smo jih v duhu spremile s toplimi in bodriinimi pozdravi vsem našim sodelavkam v koloniji.	M. M.
Omladinska podružnica ženskega poki-eta v Zagrebu. Zagrebško društvo ženski pokret je ustanovilo v svojem okrilju dijaško sekcijo. Tu se zbira ona napredna ženslca omladina, ki se hoče izobraževati v feminističnem duhu ter skupno s starejšimi feministkami „oživotvoriti .pravo žensko gibanje, ki bo organizirano in sistematično vodilo borbo za koristi vseh žena". Omladinska podružnica Ženskega pokreta je imela že nekaj predavanj in razgovorov o vprašanjih, ki tvorijo feministični program, in si je razdelila delo v več odsekov: za zgradbo ženskega dijaškega doma, za mir, za žensko volilno pravico, za klubske prostore, za ustanovitev knjižnice. List „Ženski pökret" je dal podružnici na razpolago nekaj strani za kotiček omladink. Y zadnji številki pojasnjujejo omladinke svoje
:239
stališče do ženskega gibanja, popisujejo ustanovitev podružniae v Zagrebu ter objavljajo kot prvi članek, r seriji svojili raziprav spis „Ženska omladina in morala". Avtorica Vjera Anđrijević dokazuje, da vladata danes dva ipojma o morali; razredna morala z ozirom na delavski in meščanski razred ter dvojna morala 2 ozirom na moža in ženo. Mlade feministke zanima predvsem vprašanje dvojne morale, saj jim često očitajo, da smatra moderna ženska mladina za moralno vse ono, kar je dovoljeno moškim, ia da to tudi Mliteva zase. Andrijevičeva ugotavlja, da res tudi dsl ženske omladine smatra seksualno nemoralo za moralo, toda to je samo posledica današnjili družabnih in gospodarskih prilik, ter je uverjena, da so taki nazori le prehodna faza v razvoju. O napredni omladini, katera se zbira pod gesli, ki tvorijo program Ženskega pokreta, pa izjavlja Andrijevičeva :
„Svobodna ljubezen, kakor jo razume današnja ženska omladina, pomeni, da jemljeta mož in žena drug drugega samo na temelju sporazuma in stvarne simpatije, ne pa zaradi volje roditeljev, zaradi denarja itd. Samo ona družina je mogoča, katero tvorita dva enakopravna člana brez ozira na vero, denar in po-kolenje. V tem se razodeva tista „svoboda" ljubezni, ne pa v poljubnem „menjavanju", kakor podtikajo to danes, le da bi ženska mladina odstopila od pravega cilja. Omladinke se nočejo boriti za nekaj, kar bi jim bilo še v večje ponižanje. Omladinke se nočejo odreči materinstvu, kakor jim mnogi pripisujejo,"
Javna zahvala in obvestilo. V pripravah za narodni tabor 1. sept. na Poljani se je podpisana podružnica kot gospodarski odsek obrnila z vljudno prošnjo in vabilom na razne tvrdke, sestrske podružnice, ženska društva, funkcijonarje in zasebnike. Prejele smo najrazličnejše prispevke; v blagu, delu, prevozu itd.
Vsakomur, ki se je na prošnjo in vabilo velikodušno odzval, izrekamo prisrčno zahvalo in mu sporočamo:
V spominski knjigi bo poleg mnogih podpisov oficielnih in neoficielnih mani-festantov zabeležen potek manifestacije. V potrdilu bodo priloženi totografični posnetki prireditve.	. ,
Bila je dostojna, vsebinsko globoko zasnovana in od prijateljev koroških Slovencev močno podprta manifestacija. Navizočih je bilo, sodeč po zasedenem prostoru, najmanj bOOO ljudi.
Vsakomur, ki je bil navzoč ali je na katerikoli način pripomogel do lepega uspeha slavnostnega dne, naj velja zadoščenje, da se je z manifestacijo najlepše oddolžil onim in za one, ki jim ni bilo mogoče, da bi se z osebno navzočnostjo oddolžili borcem za svobodo, ljubezen in čast slovenskemu maternemu jeziku.
Podružnica K. jugosl. sester za Mežiško dolino. Telesno-kultumo društvo Atena v Ljubljani je otvorilo potrebno mladinsko knjižnico in čitalnico v Prečni ulici. Dostop imajo otroci od 6. leta dalje in srednješolska mladina.
„Belo-modra knjižnica" Atene je imela pred dobrim letom knjižni srečolov. Naključje je naneslo, da je baš lastnik srečke, ki je zadela veliko zbirko knjig, pozabil nakazati plačilo za srečko — tako so knjige ostale društvu. Iz tega srečnega slučaja se je potem rodila misel o ustanovitvi javno mladinske čitalnice in izposojevalnice knjig, kakoršne imajo po večjih mestih. Naša deca in mladina povečini nimata dovolj primernega čtiva. šolske knjižnice ne dobivajo zadostnih dotacij za izpopolnitev in dopolnitev svojih zbirk, starši nimajo sredstev za nabavo knjig in listov, javne knjižnice se premalo brigajo za najmlajše in jim često izposojajo neprimerno čtivo. Marsikateri otrok nima toplega, mirnega doma, kjer bi rad čital v prostem času. Vse to so ustanoviteljice upoštevale — je rekla pri otvoritvi predsednica ga. Miuka Kroftova — in so zasnovale čitalnico in knjižnico tako, da bo res prava, moderna mladinska ustanova.
:240
VSEBINA 10. ŠTEVILKE
Deveiega oktobra... Pod dalmatinskim solncem — Niidaljfvanje (Maša Slavčevu) Pesnik Sorskega polja (Vera Dosialova) Dlmitrana Ivanova (Marija Omeljčenkova) Za otroke bi'ez doma (L. MegJičeva) „Poslednje ustoličenje" na Poljani v Mežiški dolini 1. sept. 1975 (Ivanka žinavčeva) Književnost in umetnost: Milka Žicina: Kajin put (Olga Graliorjeva) — Dr. Ksenija Atanasijević; Blaise Pascal (M. ž. K.) Dr. Vilma Janiševa-Rašković: Biologija žene i njen socijalni značaj (P. Hočevar jeva) Obzornik: Westfaiske Slovenke v domovini in tujini (M. M.) Slika na platnicah: Vojvodinski prestol na Gosposvetskem i>olju
Ženski svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Ijin 64-—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Posamezna številka Din 6-—. Za Italijo L 24-—, posamezna štev. L 2-50 za inozemstvo Din 85-—. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/11. Pošt ček. račun UMi. — Izdaja Konzorcij „ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Mai-telančeva. Tiskali J. Blasnikovi nasi., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Listnica uprave.
Cenj. naročnice v Buenos Aircsu opozarjamo, da lahko pošljejo svojo naročnino pdom Bajico germanico de la America del sud, katero uam potem nakaže potom poštne hranilnice.
Mnoge naročnice napišejo «a položnico „za 'A leta", „za Vi leta". To vidimo že same po zneeku, ki ga dobimo. Prosimo pa, da napišejo, za kateri čas je plačilo, n. pr.: za> prvo ^ letje 1955. ali za 3. K let je 1935 itd. Tako lahko primerjamo z našimi zapiski in takoj opazimo, če je kaka razlika.
Vse, ki jim pošljemo stanje plačil, prosimo, naj najn potrdijo pravilnost našega obračuna ali naj takoj javijo razliko. Le tako lahko popravimo morebitne pomote, kar je v obojestranskom interesu.
Ako se katera preseli, ni dovolj, da pošlje plačilo iz novega kraja, ker si lahko mielimo, da je tam le začasno. Treba je izrecno prijaviti svoj novi naslov in obenem odjaviti starega, kar nam zelo olajša poslovanje.
Katera izmed cenj. naročnic, ki ne da vezati letnikov, bi odstopila letošnji n. zvezek Ženskega Sveta proti plačilu? Pošlje naj ga upravi.
Nove naročnice dobe list po plačilu prvega obroka naročnine. Brez plačila se naročilo ne izvrši. Večkrat ee nam zgodi, da nova aaročnica naroči list in ga prejema, ko ji pa pošljemo opomin za plačilo, ga dobimo nazaj z opazko „odpotovala" ali „nepoznana".
Kako izgleda nov ženski plašč?
To zimo bodo zopot nosili posebno temne tar-pe. Priljubljene barve za plašče so temnamodra, rjava in nai-a™o tudi črna. Blago je barvano v niirnili tonih, večinoma glad'ko ali pretkano z diagonalnim vzorcem ali pa v isti barvi z vzorcem ribje kosti. Mnogo se nosijo tudi gladki žameti. Y kroju je malo sprememb. Kakor v prejšnjih letih prinaša moda tudi letos svoje,spremembe na rekavu. Ker smo imeli t. zv. bušaeti rokav (Puffärmel) in rokav v obliki stegna (Keulnärmel), se rokav zožuje navzgor in razširi v svojem spodnjem delu. Poleg tega je tudi bogato okrašen.
Rarame se, da igra tudi krzneni ovrainik zopet neko vlogo. V naftlednji številki Vam na istem mestu prinesemo podrobnosti o krzmili. Medtem pa boste našli nove modele v vsaki Tivar-prodajalni. Oblecite jih enkrat za poizkus, pa ee boste prepričali, kako se Vam brezhibno prilegajo in kako-povzddgnejo Vašo eleganco.
Cene so letos se bolj ugodne, tako da danes v vsaki Tivar-prodajalni dobdte damske plašče že od Din 320'—. Ali tudi za damo, ki ima največje zahteve, imamo velik izbor divnih modelov po zelo nizkih cenah.
Splošno se misli, da so le drage reči dobre. Tivar Vaim s svojo orgaaii-zaeijo im razumtao kalkulacijo cen že leta in leta dokazuje, da so tudi najboljše reči lahko poceni. Vsati dami priporočamo obisk najbližje Tivar prodajalne, da se o vsem sama prepriča.