Št. 295.
V Ljubljani, petek dne 23. decembra 1910
Leto L
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : ,B JUTRO’ izhaja vssk dan — tudi ob oetisljah In praznikih — ob 3. eti zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1—, z dostavljanjem m tlom K 120; s poito celoletno K18-—, poKetno K 9 — četrtletno K 4*50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulid št 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, roko« pisi se ne vračajo. Za oglase s6 plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša« nju popust. Za odgovor se priloži znamko
Na drugi strani
Senzačna obravnava v Belgradu. — Nesreča na železnici.	~a.. drug.i..strani!
Po razkritjih prof. Masaryka.
•Vsa avstrijska javnost živi pod utisom razkr itij prof. Masaryka, ki je z bengalično lučjo ^posvetil v korumpirane razmere avstrijske politike — in z napetostjo pričakuje nndaljnega razvoja.
Mnogo se je pisalo o teh razkritjih tudi po slovenskem časopisju, toda veliko vprašanje je, ako se tudi slovenska javnost zaveda: tega velepomembnega dejanja prof. Masaryka? Sodeč po kratkih noticah večine slovenskega časopisja — ne oziraje se na podlo pisarenje „Slovenca“ — lahko rečemo, da smo prešli preko tega važnega trenotka brez posebnega komentarja zopet
— v ono »velepolitiko" poslanca Gostinčarja etcomp.
In — ali ni to obsojanja vredno ravno pri nas Slovencih?
Marsikateri tako važen trenotek smo že po zaslugi naših politikov prespali in bili smo radi tega vedno »podlaga tujčevi peti“. Odkar je začel naš narod slovensko čutiti in misliti, bili smo vedno žrtev avstrijske politike — kakršno nam je pokazal prof. Masaryk. Bili smo vedno »avstrijski veleizdajniki“ in vsaki spor Avstrije s tujo državo je bil našim nasprotnikom dobrodošel, da so nas mogli očrniti. Bili smo plačani . od ruskih rubljev, trdni zavezniki Rusije, naše francoske dobe se smemo le z največjo skromnostjo spominjati in nazadnje smo vozili denar v Srbijo — postali smo »velesrbske" izdajice.
In mi — pisali smo si mirno zgodovino slovenskega naroda — Hofchronik.
Najbolj žalostno pri vsem tem je, da so se celo med slovenskimi polit, strankami našli ljudje, ki so skušali po poti, ki so jo ubrali šaši najhujši nasprotniki, splezati na višek in to tudi dosegli. Ne bodemo tu opominjali na vse ono podlo nizkotno pisarenje .Slovenca", kajti to je prežalosten del slovenske politike. Prišli smo tako daleč v naši politiki, da naj ne odločajo našo usode interesi ljudstva in ne interesi katolicizma, ampak stremljenje po svetovni moči papeža. Mi ne obdelujemo našega polja ^ami, mi smo najeti hlapci ^cerkve.
To je tista politika, ki je zasužnjila s konkojdati nekdaj Avstrijo in druge dr-iave, ki je privedla do razglasitve o nezmotljivosti papeža. To naj bi bila (z Avstrijo v zvezi) ona močna organizacija, ki naj bi uničila liberalizem in protestantizem
— v papežu naj bi videla reakcija nezmotljivo glavo — v Avstriji poslušno roko cerkve. In tako smo morali razien različnih porazov prenašati gospodstvo militerizma, birokratizma in hierarhije. Tako se je razširil pregovor: Wer votn Papste iflt, stirbt daran.
In danes — ali ne gremo po isti poti, ki nas vede v isto sužnjost, ali ne gremo danes isto pot, po kateri so hodili stari Rimljani: ljudstvo zasužnjiti in na trgRho-dus peljati? AH nas ni ie zasužnjil klerikalizem in dr. Šušteršič nas danes prodaja. Ali nas tisti vedni klic: vero nam hočejo vzeti, ne spomija na obupni klic navidezne device: že zopet me hoče nekdo posiliti. In da smo po naših klerikalcih prodani vladi na milost in nemilost nam jasno kažejo zadnji dogodki.
In še več! Kdo je bil, ki je hotel sedaj v tako važnem trenotku zamašiti prof. Masaryku usta? — Bili so zopet klerikalci, ki so v službi one vlade, ki nas vedno zatira. In takim ljudem naj mi zaupamo ?
Hrvatski sabor.
Hrvatski sabor se je torej vendar sestal. Zanimanje je bilo zanj velikansko, ne le v političnih krogih, ampak tudi med ljudstvom. Že ob 10. uri dopoldne je napolnila množica trg pred saborom, policija pa je potisnila ljudi nazaj na Markov trg, ker se je bilo bati za vsak slučaj demonstracij. — V zbornici je bilo pred zasedanjem zelo živahno. Na galeriji je bilo malo občinstva. Zborovanje je otvoril dr. Barčic in je izročil dr. Papratoviču kraljevski reskript Nato se je imelo preiti na dnevni red. Tu pa je nastopil znani Stjepan Radič z vprašanjem kaj je predsednik storil ko je dr. Šandor Popovič v skupnem saboru v hrv. imenu govoril madžarsko in in kak odgovor je dal na besede grofa Khuena ki je v govoru žalil Hrvate. Vsled tega je nastala rabuka, ker so nekateri poslanci koalicije ugovarjali Radiču. Poslanec Šuperin je kričal na ves glas, da je sramota, da je hrv. poslanec govoril madžarsko. Radič je začel poslance zmerjati s cigani, kar je vzbudilo splošno nevoljo in odpor. Po dolgem prerekanju se je zbornica toliko pomirila, da je dr. Barčič izjavil, da s svojega sedanjega mesta ni odgovoren za čine delegacije. Nato je bilo žrebanje v verifikacijski odsek. Predsednik je naznanil, kje naj se snidejo verifikacijski odseki in je na to zasedanje zaključil. Poslanci so se mirno razšli, le Radič je kričal, da je to švindl in sramota in da bi se moralo preiti takoj na delo. Za predsednika sabora se splošno misli M. Nikolič-Podrinski, morda pride do sporazuma med državnopravno opozicijo in koalicijo. Vendar to ni gotovo, ker je ban stavil pogoje, da dobi koalicija predsed-ništvo, 1. ako se izvzame dr. Mažuranič in dr. Nikolič-Podrinski, 2. da se volitev v delegacije ne forsira, 3. da se votira indemnitet
banu do konca marca. Sabor bo zasedal samo tri dni, potem pa odide na božične počitnice. Koalicija je pripravljena votirati krajši indemnitet, ako se ukloni železnična pragmatika že letos.
Poljski glas o Čehih v vladni večini.
Poljski poslanec Buzek je govoril v Lvovu o političnem položaju in je pov-darjal,, da hočejo poljaki močan parlament. Brez Cehov pa se v Avstriji ravno tako ne more vladati, kakor brez Nemcev. Vprašanje vodnih zvez se je z zadnjo krizo izboljšalo in je postalo realno. Poljaki bodo pazili za ugled poljskega kluba, klub bo podpiral ono vlado, ki bo pripravljena izvršiti kanale. Mora pa se misliti na to, da ima novi kabinet v sebi tudi češke zaupnike brez ozira na izid češko-nemških pogajanj, in da bodo šli Poljaki z Nemci skupaj le tedaj, če se izvrši zakon glede kanalov. V vsakem slučaju je želeti, da se drž. zbor kmalu zopet skliče. Ako bi Poljaki ne imeli uspeha, bodo skušali ustvariti drugo pol. konstelacijo.
Angleške volitve.
Angleške volitve so razun na severnih škotskih otokih končane in niso prinesle izpremembe. Angleško ljudstvo je zelo trezno in premišljeno in se ne da z nikako agitacijo in z nikakimi obljubami pripraviti do tega, da bi parlament tekom enega meseca bistveno izpremenil svoje lice in svojo notranjost. Zato kaže nam tabela ta le uspeh velikega boja:
Lib. Del. Redm. O Br. Maj. Union. Dec.	1910. 270	43	73	9 —	395 272
Jan.	1910. 275	40	71	11 =	397 273
—	5 + 3 + 2 —2 = —2—1 Od meseca januarja dozdaj torej le za par glasov izpremembe. Volitve so veljale najmanj 50 miljonov kron. To je velika svota. Zato	se sliši, da	bo	poleg	izpremembe gorenje	zbornice prišel	tudi	predlog	za izpre-
membo volitev.
Obravnava proti Vasiču.
Vasič bo sojen po § 86. kaz. srb. zak., ki se glasi: S težko ječo do 20 let se kaznuje, kdor namenoma izdaja ali seznanja tuji državi državne skrivnosti ali trdnjavske načrte ali take odloke oziroma sporočila, o katerih ve, da se morajo skrivati pred tujo vlado iz koristi države. Profesor Masaryk se udeleži obravnave.
Kreta.
Po vseh krajih Krete se vrše zborovanja v katerih se povdarja volja ljudstva, da se hoče boriti z orožjem in brez ozira na velevlasti za zedinjenje Krete z Gredjo. Zadnja nota velevlasti, v kateri se povdarja Turčiji posestno pravo nad Kreto, je vse kroge zelo razburila.
Francoska komora.
Francoska komora je obravnavala Fournierjev predlog o tem, da se zopet nastavi odpuščene železničarje. Zbornica je s 954 proti 78 glasovom odklonila predlog, naj se o tem obravnava, ko nastanejo na železnicah zopet normalne razmere.
Perzija.
Times poroča o velikem pustošenju v Sirasu. Promet je pretrgan. Zidovski del razdejan.
Dnevne vesti.
»Slovenski Narod" je napačno razumel naš članek »Prijateljem Jutra". Nam niti na misel ne prihaja, da bi izzivali napredne liste, posebno sedaj ne, ko ima napredno časopisje dosti drugega, važnejšega opravila. Članek je bil zato jako miren in je pravzaprav plediral za neke vrste razdelitev dela in za medsebojno dopolnjevanje med obema ljubljanskima naprednima dnevnikoma. Nismo pričakovali, da se bo to smatralo za izzivanje in za to nas je notica »Slov. Naroda" opravičeno iznenadila.
Kako je Laschan začel z ljudskim štetjem? V torek so začeli v Ljubljani raznašati pole za ljudsko štetje. Te pole dobi vsaka stranka. Pri tem poslu se »ljudsko štetje* vozi. Delavec ima naložen voziček s takimi polami, pa ga vozi od hiše do hiše. Za sprevodnika pri tej ljudsko štetski vožnji je navadno kak magistratni sluga. Ker pa jih je premalo, sta se oba vrhovna šefa magistrata domislila, da bi bili za ta posel dobri tudi tisti stražniki, ki so prosti službe. Vsak dan je v to službo komandiranih 5—6 stražnikov v civilni obleki. Stražnik, ki ima po predpisu 24 ur službe, 24 ur prosto, pride opoldne iz službe, popoldne namesto da bi bil prost, mora že ob eni uri markirati slugo. Policijski šef Lavtar se tedaj še zabava z nemškimi natakarji v »Unionu*. Bogve, če mu pride pri tem kaj na misel, da stražnik ni zato tukaj, da bi v prostem času opravljal službo magistratnega sluge z vozičkom po mestu in to še popolnoma brezplačno ? — Kolikor je nam znano, se mora stražnika, ^ ^Porak* v njegovem prostem času izključno le za policijsko službo, posebej nagraditi. Zato smo zelo radovedni, ali bodeta Laschan in Lavtar te nove vrste sprevodnike pri vožnji za ljudsko štetje sama !z svojega žepa kaj plačala, ali pa dobe za božič 5 odstotno draginjsko doklado od plače magistratnega svetnika?
Imenovanja. Poštna oficijala Ivan Mermolja v Gorici in Mihael Palčič v Ljubljani sta imenovana poštnim nadoficijalom
Rešilna nagrada. C. kr. deželna vlada" je podelila gojencu tukajšnjega ljubljan-
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[194]
Ragastens ni rekel ničesar več, nego je čakal, da se čoln vrne. Čez pol ure, kakor je bil napovedal Giuseppe, se je oglasilo pljuskanje vesel.
Giuseppe je zadovoljno zavzdihnil. Kajti ai se čutil varnega, dokler je bil primoran čakati v caprerskih vodah.
»Zdaj lahko odrinemo,* je dejal. Na katerem kraju Sardinije želite, da vas izkrcam?"
»Ne pojdem v Sardinijo!* je dejal Ragastens.
»Ah! . . . Kam torej?"
»Izkrcali me boste tu, na Capreri. Coln naj kar ostane.*
Kapitan »Stelle" je bil prav gotovo zelo presenečen od te nagle izpremembe, toda pokazal tega ni. ^
»Kakor vam je drago,* je dejal kratko. »Čoln je pod lestvico, treba vam je samo stopiti vanj.*
»Da; ali preden vas zapustim, bi rad govoril z vami par besed tako, da naju nihče ne bo slišal.*
»Pojdite z menoj!* je dejal Giuseppe z isto mirnostjo ...
Nekaj hipov nato sta bila Giuseppe in Ragastens v mali kapitanovi sobici.
»Ali hočete zaslužiti majhno bogastvo na en mah?* je vprašal vite/.
»Vaša Visokost naj samo govori ... Kaj je treba storiti.*
»Izkrcam se v Capreri in ostanem tam nekaj dni — nemara dva, nemara deset, tega ne vem natanko . . . Rabim pa barko, da se vrnem ... Ali hočete križariti v vidni razdalji od brega, dokler vam ne dam znamenja, da mi pošljete čoln? . . .*
»Da!* je dejal Giuseppe brezobzirno. »To stane deset zlatnikov na dan.*
»Deset zlatnikov — dobro! In kadar stopim na laška tla, dobite še petdeset zlatnikov po vrhu.*
»Kapitan »Stelle je vztrepetal od radosti.
»Velja,* je dejal, »zanesite se name. »Poslušajte, kadar boste potrebovali čoln — ako bo podnevi, ustrelite z vrha skale, pod katero vas izkrcam, trikrat z arkebuzo; ako bo ponoči, zapalite na skali tri ognje . . .*
»Ragastens je zaključil svoj dogovor s kapitanom »Stelle*. Nato se je vrnil na krov.
»Pa vaša konja?* je vprašal Giuseppe.
»Naj ostaneta na krovu; na otoku jih ne potrebujeva.* Nato se je Ragastens s Spadacappo spustil v čoln, ki je čez dvajset minut pristal na ozkem pasu obrežnega peska.
Ragastens je krenil takoj proti vrhu skalne obali; zgoraj je našel cesto, ki je vodila ob morju. S krepkim korakom sta se napotila po . njej ter kmalu dospela do nekakega sela, sestoječega iz tucata koč, v katerih so nedvomno prebivali ribiči.
Ragastens je poiskal kočo, naznačeno mu od Giacoma. In ko jo je našel, je zapazil, da je še razsvetljena, dočim je vladala po vsem ostalem selu tema. Potrkal je na vrata.
Moški, oblečen kakor vsi ribiči po tistih krajih, je s svetilkov v roki prišel odpirat.
»Česa želite?" je vprašal z dokaj osornim glasom.
k »Prihajava po Giacomovem naročilu,* je odgovoril Ra-
Vstopita!“ je dejal možak. »Našla bosta še eno osebo, ki prihaja istotako, kakor vidva.*	’
Ragastens je preslišal ta del razgovora, ali ga pa ni razume . Vstop, je, m za njim Spadacappa, našla sta se v precej tesni izbici.	y
Blizo peči — čeprav ni bilo ognja v njej — je sedela ženska ter iztegala roke proti ustju, v Jmehanski gesti človeka, ki se greje. Spadacappa je prijel Ragastensa za roko, ter mu pokazal to žensko:
»To je starka, ki je bila na »Stelli«, mu je pošepetal
Ragastens se je radovedno ozrl v njen obraz in vztrepetal.
LXII.
Perot smrti.
Aleksander Borgia je živel v gradu svoje hčeri življenje obsojenca. V tem starcu, ki je dotlej neprestano dajal o sebi dokaze neverjetne duševne sile, so bile nenadoma opešale vse zmoznosti uma. Poraz Cezarja pred Montefortom mu je bil zadal strašen udarec. Vsak večer je trdno za-pahnil vrata, preden je legel spat. In le redkokdaj se je zgodilo, da bi bil spal dve noči po vrsti v isti sobi.
Polagoma pa se je papež vendarle potolažil. Lukrecija m zaman napenjala svoje bistroumnosti, ter mu dokazovala da je grad dobro zavarovan, in da se za njegovimi zidovi nima česa bati.
Čez nekaj dni se je starec toliko osrčil, da si ie upal zvečer pod noč, na svoj vrt, v katerega se je bil zaljubil ta“PJ °d začetka, ker ga je spominjal tivolskih vrtov. Kakor v Tivoli, se je tudi tu najrajši izprehajal sam.
(Dalje.)
skega učiteljišča Ivanu Škufci, ker je z lastno nevarnostjo rešil Terezijo Zupančič, da ni zgorela, postavno rešilno nagrado v znesku 52 K 50 h.
Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je ponovil ob žal polprazni hiši Lehirjev »Grof Luksemburški".vOpereto je diri-goval gospod Edvard Čajšnek, kije pokazal, da razume, kakšen mora biti or-hester pri operetah; elegantno, mirno, nikdar preglasno spremljanje je napravilo najboljši utis. Pozdravljamo g. Čajžneka kot dirigenta in ga želimo še večkrat videti na dirigentskem podiju I — Aplavza je bilo malo, igra primerno malo animovana.
—a—
Umrl je v Nišu v Srbiji 25 letni že-nijski poročnik Danilo Vukasovič, sin znanega goriškega rojaka, sedaj srbskega podpolkovnika Janka-Vukasoviča-Štibiela. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
»Društvo slov. profesorjev" v Ljubljani bo imelo svojo glavno skupščino dne 28. decembra 1910 ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma*. (Nadaljevanje eventualno popoldne.) Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo od-borovo, a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) računskih preglednikov. 3. Predlog o zvišanju članarine. 4. Referati oziroma predlogi: a) o suplentskem vprašanju, b) o slovenskih izpričevalih, c) o telovadbi in risanju. 5. Volitve a) predsednika, b) enega odbornika, c) enega odbornika namestnika. 6. Slučajnosti.
Užltnlnskl zakup. Odkar so odprli na Poljanski cesti novi most čez Gruberjev prekop, so mitnico z levega brega, kjer je dolgo vrsto let bila nastanjena, premestili na desni breg v Hradeckega vas, nasproti mostu. Ondi se sedaj pobira za ta del mesta užitnina. Novi most je v toliko praktičneje zidan, ker je zdatno širji.
Pomanjkanje ledu v ledenicah se že zdatno čuti. Mestne in zasebne ledenice bodo shajale s staro zalogo le še kratek čas. V »gorenjski Sibiriji” — Ratečah, še ni letos niti snega niti ledu, kar je za ta visoko ležeč kraj nekaj redkega.
Naši perutnlnarjl so za letošnje božične praznike močno okupirani, kar je dokaz, da je ta gospodarska ideja v praksi kaj dobičkanosna. Ljudje pri nas pač marsikaj ne znajo ceniti. Koliko bi bili naši perutninarji ravno v tej dobi pitanih živali prodali, če bi jih — imeli! Kranjci smo pač nepraktični ljudje in v marsičem stoprav začetniki!
Razširjenje proge. Južna železnica zasipa ob svoji progi pri Martinovi cesti staro zbirališče vseh sumljivih elementov takozvano »Zeleno jamo“, ker bo položila na pridobljenem prostoru nekaj novih tirov za premikanje vlakov.
Nekoliko več požrtvovalnosti! Družba sv. Cirila in Metoda je izdala svoj bogati koledar, ki nam daje jasno sliko o našem obrambnem delu. Dasi se je poslal le priznanim rodoljubom, vendar ga mnogi vračajo. Menimo pa, 1 K 30 v pač zmore vfeak rodoljub, ako pa koledarja ne rabi, naj ga daruje kakemu bralnemu društvu. Torej nekoliko več požrtvovalnosti
Družba sv. Cirila Jn Metoda nastopi v nekoliko dneh novo društveno leto. — Mnogo slovenskih src se ji je odprlo v tej dofti; prinašali so ji svoje darove mladi in stari, veljaki in prostaki. — Slovenci in Slovenke! Na tisoče slovenske mladine se potujčuje po Obmejnih pokrajinah. Zato naj nobeden rodoljubni Slovenec in rodoljubna Slovenka tildi nadalje ne zabi na-
J ! t>T n ’ },Q 1>11>''
kloniti družbi darov ob raznih prilikah, n. pr. o božiču, novem letu itd.
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril g. M. Guštin, trgovec v Metliki 30 K mesto običajnih božičnih in novoletnih daril svojim odjemalcem. Hvala g. darovalcu in prošnja cenjenim gg. tovarišem, da ga posnemajo. Obenem spominjamo lepo udomačene navade: odkup od prazniških in novoletnih voščil družbi naši v korist. Teh vrst čestitk želimo prav mnogo. — Neka družba v Cerknici je izročila družbi sv. Cirila in Metoda srečko državne loterije, ki je bila vlečena. Ljubljanska kreditna banka je na to izplačala 8 K 80 v brez odbitka provizije. Za take srečke naša lepa hvala in priporočilo. — »Prva češka spl. deln. družba za zavarovanje na življenje v Trstu" je nakazala 175 K 56 v provizije od polic, sklenjenih v prid družbi. Hvala iskrena!
Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo vabi k božičevanju, ki ga priredi na Sv. Štefana dan, to je 26. decembra t. 1., v veliki dvorani Mestnega doma. Pri božičevanju sodeluje sl. Slov. Filharmonija. Vstopnina 60 vin., otroci samo 3v0 vin. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu.
Pevsko in bralno društvo »Triglav" v Radovljici vprizori na dan Sv. Štefana, dne 26. decembra 1910. v prostorih restavracije g. Rudolfa Kunstelja, znano narodno igro »Rokovnjači." Začetek točno ob 6. uri zvečer. Po igri prosta zabava in ples.
Izvenreden jubilej. Te dni je bil v Ljubljani aretiran 36 letni delavec Ivan Jerše iz Cerkelj na Gorenjskem, ki praznuje izvanredno redek jubilej. Jeršeta so namreč sedaj že petdesetič vtaknili v luknjo in sicer brez vsakih slavnosti. Mož je priznan vlomilec, kateremu je strogo prepovedan povratek v Ljubljano, za kar se pa on prav nič ne zmeni. Pred kratkim ga je stražnik zopet zasačil v mestu in ga takoj aretiral.
Razgrajač. Dne 20. t. m. je prišel delavec Ivan Bizjan iz Nove vasi precej pijan na Glince in je tamkaj vzdignil tak šum, da se je v trenotku zbralo okoli njega precej radovednežev. To je Bizjana tako ujezilo, da je zgrabil za sekiro, ki je ležala pred kovačnico Franca Kokalja in ž njo prepodil vse gledalce. Večina je zbežala v gostilno g. Pavliča, kamor jim je ta sledil. Ker mu je pa gostilničar zabranil vstop, je razbil s sekiro dve šipi in nato odšel proti Novi vasi. Tu je napadel na cesti mizarja Josipa Oblaka in ga brez vsakega povoda pretepel, nato pa še posestniku Nikolaju Selanu razbil šest šip. Nasilnega razgrajača so konečno aretirali in izročili deželnemu sodišču.
Tat. Predvčerajšnjem popoldne je bil aretiran na starini 26 letni potnik Gašparovič iz Zadra, ko je hotel prodati na starini skoro popolnoma nov havelok. Policija je sumljivega moža izročila sodišču.
Konjski tat aretiran. Začetkom t. m. je ukradel 24 letni hlapec Mihael Stare iz Skaručne, v gostilni gospe Trpine v Kamniku konja v vrednosti 550 K, last posestnika Martina Vršnika iz Solčave. Prihodnjega dne je prodal konja ključavničarju Josipu Grajžarju za 500 K Ko je Stare hotel izročiti konja Grajžarju, ga je nedaleč na cesti pri Hrašah posestnik Mihael Bohinc, ki je ustavil konja takoj spoznal, in ga Staretu vzel. Tat je nato skušal ubežati, kar pa se mu ni posrečilo. Bil je namreč v Kamniku aretiran in izročen sodišču.
Gremij trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja svoje člane na sklep občnega
zbora, vsled katerega je prepovedano dajati svojim odjemalcem kaka darila bodisi v blagu ali denarju, ali sploh na kak drug način. Ravno tako je prepovedano dajati društvom darila za prirejanje veselic, tombol in v druge take namene. Proti onim članom, ki se ne bodo držali tega sklepa, bo načelstvo gremija v smislu pravil postopalo najstrožje.
Zatekel se je rumen istrski lovski pes. Lastnik ga dobi pri g. Otonu Doktoriču v Boh. Bistrici.
Našla se je manjša svota denarja v bližini vojašnice 27. pešpolka. Dobi se pri g. Ivanu Frankoviču, Cegnarjeva ulica št. 6, I. nadstr.
Falzifikator Vasič pred sodiščem.
(Izvirna brzojavna poročila ,Jutru'.)
Bel grad, 22. decembra. Danes dopoldne se je pričela v Belgradu obravnava proti znanemu falzifikatorju dokumentov, ki so potem služili za podlago zagrebškemu in Friedjungovemu procesu, Vasiču. Zanimanje za obravnavo je po vsem Belgradu, zlasti pa med diplomatskimi krogi naravnost velikansko. Občinstvo nestrpno pričakuje izid obravnave.
Bel gr a d, 22. decembra. Obravnava proti Vasiču se vrši le deloma tajno. — Prisotni so različni tuji časnikarji, med njimi tudi naš poročevalec. Veliko pozornost vzbuja znani prof. Masaryk In glavni zagovornik srbskih „veleizdajni-kov“ pri zagrebškem procesu, dr. Hinko Hinkovlč.
Bel g ra d, 22. decembra. Obravnava proti Vasiču je silno zanimiva. Že tekom današnjega dne so prišla na dan sen-začna razkritja, ki so za avstrijsko poslaništvo v Belgradu naravnost uničujoča. Splošno prevladuje mnenje, da se prof. Masarik pri svojih razkritjih v delegacijah ni nič zmotil in da bo doživel avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal, ki je vse tajil, strahovito blamažo.
Bel grad, 22. decembra. Falzifikator Vasle je odločno priznal, da je osebno občeval z avstrijskim poslanikom v Belgradu, grofom Forgachem. Popisal je natančno vse občevanje z grofom Forgachem od meseca januarja do oktobra 1. 1909.
Belgrad, 22. decembra. Vasle je Izjavil, da se je prvikrat sestal z grofom Forgachem v stanovanju avstrijskega dragomana v Belgradu, Sventohovskega, kjer sta sl nenavadno prijazno segla v roke. Pri odhodu mu je grof Forgach stisnil v roko 200 frankov in nato Izročil 200 ponarejenih dokumentov v popravo. V teh dokumentih šobile falzi fici rane seje »Slov. Juga“ in srbske vlade, katerim so očitali, da podkupljajo srbsko-hrvatsko koalicijo in srbsko narodno in m oha meda n s ko organizacijo v Bosni in Hercegovini. Vse te fa 1 -zifikacije so se vršile sporazumno med grofom Aehrenthalom in avstrijskim poslanikom v Belgradu, grofom Forgachem. Na podlagi tek škandaloznih dokumentov se je potem in-sceniral zagrebški in Friedjungov proces.
Belgrad, 22. decembra. Za popravo falzifikatov je dobival Vasič od grofa For-gacha stalno mesečno plačo 700, za praznike in cesarjev rojstni dan pa 300 dinarjev. Grof Forgach je hotel Vasiča poslati na stroške avstrijskega
zunanjega ministrstva na dunajsko vseučilišče, a Vasič je hotel na vsak način prisostvovati zagrebškemu »veleizdajniškemu" procesu. Grof Forgach ga je spremil na kolodvor in priporočil državnemu pravdniku pri zagrebškem »veleizdajniškem" procesu, Accurtiju, vojaškemu poveljstvu in predsedniku senata, ki je vodil zagrebški proces, Taraboc-chiji. Vasič je stanoval v Zagrebu v stanovanju kapitana Cvitaša in sicer zastražen. Ko se je zaznalo o njegovem bivanju v Zagrebu, je pa takoj zbežal v Belgrad.
Belgrad, 22. decembra. Falzifikatorju Vasiču je plačeval grof Forgach 700 dinarjev stalne mesečne plače, dalje za vsak praznik in cesarjev rojstni dan 300, za vsako nočno delo pa 50 dinarjev.
(Nadaljevanje med telefonskimi poročili.)	___________
Železniška nesreča
na južnem kolodvoru v Ljubljani. — Štirje poškodovani.
Včeraj je belo Ljubljano pokrivala skozi ves dan neprodorna, umazana, zloglasna ljubljanska megla, kakršne že dolgo časa ni bilo. Ta megla je bila tudi glavni vzrok železniške nesreče na prelazu Dunajske ceste, torej tik pred južnim kolodvorom. Nastopno priobčujemo poročilo po poizvedbah na licu mesta:
Gorenjski vlak je trčil ob premikajoči stroj.
Nesreča se je zgodila pri gorenjskem vlaku št. 1715, ki prihaja ob 4-17 pop. na južni kolodvor. Ko je vlak privozil iz državnega kolodvora na Dunajsko cesto k vhodu na južni kolodvor, so stali vsi signali na stoj! Vsled goste megle strojevodja ni mogel opaziti signala, vozil je naprej ter trčil ob na istem tiru se nahajajoči premikajoči stroj. Vlak se je na to ustavil
Posledice.
Takoj ko sta stroja trčila skupaj, sta skočila prva dva voza iz tira ter se nagnila na stran.
Žrtve nesreče.
Velika sreča v tej nesreči je bila, da se razun 3 potnikov in vlakovodje, ni nihče poškodoval. Pa tudi od onih štirih ni nihče posebno hudo poškodovan. Kolikor se je dalo doslej dognati, je izmed poškodovancev še najbolj prizadet g. Blaž Kamenšek, veleposestnik na Blejski Dobravi. Zadobil je pri sunku več poškodb na glavi. Zdravniško pomoč mu je dal g. dr. Stoje. Nadalje je poškodovan tudi vlakovodja g. Magerl, neki vojak, ki je šel na dopust v Postojno, ter neki neznan potnik. Bolj težke poškodbe so pri stroju gorenjskega vlaka, a tega te poškodbe ne bole, kvečjemu bodo bolele južno železnico.
Železniški zdravnik.
Od strani poškodovancev smo čuli pritožbe, da ni bilo nikjer najti železniškega zdravnika, temveč so si morali sami iskati privatno zdravniško pomoč. Mi to pritožbo le registriramo kot smo jo slišali, čudno pa se nam zdi, da bi južna železnica na takem glavnem kolodvoru ne bi imela pri rokah svojega zdravnika.
Vzrok nesreče.
Glavni vzrok je bil, kot smo že omenili, neprodorna megla. Kot drugi vzrok pa se navaja nesporazumljenje med državnim in južnim kolodvorom glede od- in prihoda osebnega vlaka.
SibHob^ai^istek.
nbnlv nntošsb .i>l -J .li?-
•	*[	vx t)inciij
Književnost, gledališče in umetnost.
Knjige »Slovenske Matice"
Lete
 topiš je sedaj v oni obliki, kakor
so si ga mnogi želeli. Prinaša »Imenik" poverjenikov in članov. Imenik je važen za pregled in kontrolo. Po njem se tudi vidi, kje je več zanimanja za »Matico", kje manj. Po tem se da marsikaj presoditi in
sklepuLjan-auft bihet c~>[ Bqq60BbEt,
Poleg imenika in računov prinaša Letopis tudi par primernih člankov* in poročil, ki smo jih že omenili. .Govorilo se je o tem, naj bi Letopis imel tudi nekak pregled in popis raznih važnih kulturnih dogodkov v slovanskem svetu spl$h: shodi, življenjepisi, delovanje raznih kuturnih društev, štatistike etc. v tem smislu se je odločila za prihodnje leto knjiga, ki sedaj še nima naslova (nekaki slovjmski življenjepisi) ; tam bi bili življenjepisi ev. tudi prevodi značilnih del onih slovanskih pisateljev, ki bi v tem letu imeli svoj “jubilej. Idejo je pozdravljati, toda bati se je mešanice. Lepo bi bilo n. pr., če izda Matica prihodnje leto zbirko Tolstega s primernim uvodom in nekaj prevodov važnih njegovih del, toda to bi morala biti kjiga ali knjižica zase, ker le taka pride do svojega pomena. Slovanski jubileji naj se rajše na kratko zabeležijo v letopisu, prevodi pa naj tvorijo knjige zase.	lf4r>ibujsi	iž(Bii8n	ul	ib
Za administracijo je seveda primerneje, če je manj knjig, v resnici pa ima mala enotna knjižica, ki je zase celota, večjo vrednost, nego velike knjige z raznimi namešanimi članki, ki nimajo nič skupnega. Zato bi ne bilo priporočati, da izidejo prevodi n. pr. Tolstega skupaj z drugimi, ampak posebej.
Glede zemljevida slov. ozemlja javlja Matica, da je prejela poročilo, da se bo tiskal v prvi polovici 191 č.
Zabavna knjižnica.
V »Zabavni knjižnici" je letos povest »Pegan in Lamberger" od pisatelja Detele. Izšla je kot skupni dar »Slov. in Hrv. Matice". Zaradi te knjige se je vnel prepir, zato predsednik dr. Ilešič še enkrat izjavlja na 4. strani, da se je po tej knjigi mnogo popraševalo in da bi niti tedaj Matica ne bila izdala to povest v drugi izdaji, ko bi ne bil na vrsti ravno pisatelj Detela. S tem pa ni zapostavljeno nobeno novo delo. Mi ne odrekamo vrednosti tej lepi povesti in je bilo le napačno, če jo je Matica prvič tiskala tako malo, da je tako hitro pošla, vendar smo stali na strani dr. Prijatelja, ki je govoril o tej stvari v »Naših Zapiskih". Seveda se nismo strinjali z načinom, s katerim je nastopil dr. Prijatelj, ker je bil ton celo polemiki neprimeren. Glede knjig, ki jih izdajati obe Matici skupaj, ozir. jih za-menjujeti, bi si dovolili svetovati sledeče: Zamenjavati bi se morale one knjige, ki je treba, da jih vsak ima in pozna. Tudi tu bo morda manjša enotna knjižica povedala več, nego zbirka: torej naj bi recimo »Sloven-
ska Matica" podarila Hrvaški ceno izdajo Prešerna, ona naj bi se revanžirala z Vrazom (seveda izbrane stvari), naša naj bi dala Jenkota, ona Preradoviča, mi Vodnika ona Kačiča itd. Ako bi na ta način drug drugemu podali res tisto, kar je stalnega pomena v našem razvoju, bi lahko prišli na vrsto sedanji pisatelji v posameznih delih ali v zbirkah. To je naše mnenje, mislimo si, da bi bil v tem pomen zveze obeh Matic. O knjigi sami ne govorimo, ker je znana in je pisatelj le jezikovno delo nekoliko spopolnil. Vkljub temu najdemo na strani 23. neredno obliko: Živini še pokla-dem jutri etc.)
Prevodi Iz svetovne književnosti.
Julij Zeyer: Jan Marija Plojhar. V letopisu je govor o tem, da se bo poslej prevajalo sistematično in da se ne izda vsak prevod, ki pride slučajno pod roke. To je prav in prav, je da se je začelo z Zeyerjem.
Jan Marija Plojhar je njegovo reprezentančno delo, lahko rečemo njegov življenjepis. Zeyer uživa čim dalje večjo slavh. Ko je umrl, je določil svoje spise za fono, iz katerega naj se podpirajo mladi pisatelji. Češka akademija se je bala tega daru, ker je mislila, da bo pri spisih zguba. Danes znaša Zeyerjev fond na tisoče, njegovi spisi se prevajajo na vse jezike, saj je Zeyer svetoven pesnik, ki je pisal le v češkem jeziku. Nekaj njegovih krajših stvari smo že čitali v slov. prevodu, zato je prav, da smo dobili tudi Plojharja. Predgovor o pisatelju samem zadostuje za informacijo.
Pisatelj Podlimbarski je znan po lepem lahkem stilu, ki se kaže tudi v prevodu (nam. melanholsko bolje: melanholično, ker je to vpeljana oblika).
Jan Marija Plojhar bo našel gotovo mnogo čitateljev posebno med ženskim svetom. Želimo, da bi pri sistematiziranih prevodih imela »Matica" i v bodoče tako srečno roko in nam podala tako res važna dela svetovne književnosti.
O »Brambovcih" izpregovorimo pozneje. Enako o »Vojvodinji Koroški" in o Zborniku.
Kolera In kako se je moramo čuvati.
To brošuro je kot 5. zvezek svoje »ljudske knjižnice" izdal urednik Vekoslav Špindler v Celju in se dobiva knjižica pri njem. Posamezen izvod stane 20 v in je treba poslati znesek bodisi v denarju bodisi v znamkah vnaprej. Knjižica je poljudno prirejena po hrvaški brošuri g. dr. Vladimira Vrabčeviča, ki je doživela 40.000 naklade. Nujno potrebno je, da se med ljudstvom razširi poznanje temeljnih pojmov o koleri in o obrambi proti njej. Zato toplo priporočamo slovensko brošuro, ki se dobiva pri uredniku Vek. Špindlerju v Celju, ne le posameznikom v nakup in proučenje, ampak osobito vsem korporacijam, krajnim šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk ljudstva v tako važni stvari pri srcu, naj jo naročijo v večjih množinah in jo razdele med ljudstvo.
(4UCI)
N*jnovejša telefonska la brzojavna poroti!*.
Obravnava proti falziflkatorju Vasiču pred sodiščem.
Bel grad, 22. decembra. Ob pol petih popoldne se je nadaljevala obravnava proti falzifikato rj u Vasiču. Čitali so se različni spisi in dokumenti, ki so bili zaplenjeni v Vasičevem stanovanju. Nafotografičnihkopijah znanih dokumentov, ki so potem služili prof. Friedjungu, se še dobro pozna Vasičev podpis, ker je zadnja črka povsod enako zavita. Sodnijski izvedenci so izjavili, da je nekaj teh dokumentov, ki so pisani v nemškem jeziku pisal dragoman Sventohovski
sam.	.	.
Bel grad, 22. decembra. Sedaj je natančno dognano, da sta bila glavna falzifikatorja teh škanda-loznih dokumentov avstrijski poslanik v Belgradu grof Forgach in dragoman Sventohovski. Državni pravdnik je govoril zelo taktno in stvarno. Vasičev zagovornik je povdarjal, da danes ne stoji pravi krivec pred sodiščem, da je bil Vasič samo zapeljan. Prava krivca je iskati v grofu Forgachu in drago-manu Sventoho vskem u, ki sta pa žalibog sakrosantna. Državni pravdnik je konečno predlagal kazen 20 let težke ječe. Predsednik je izjavil, da bo razglasil sodbojutri, ker mora sodni dvor vse akte poprej natančno preštudirati. Splošno se sodi,da bo sodba jako mila, ker je bil Vasič od grofa Forgacha zapeljan.
Forgach nemogoč.
B e lg rad, 22. decembra. Grof Forgach je v Belgradu nemogoč. Za jutri je pričakovati velikih nemirov v celi Srbiji.
Srbska skupščina.
Belgrad, 22. decembra. Jutri bo vložil poslanec Agatonovič v skupščini interpelacijo radi tega, ker je vsem srbskim časopisom prepovedano pisati o obravnavi proti Vasiču.
Rekonstrukcija avstrijskega kabineta.
Dunaj, 22. decembra. Današnja številka „Slawisches Tagblatta" prinaša iz slovanskih parlamentarnih, najbrže iz poljskih krogov uvodni članek, v katerem pisec članka opozarja vlado, da se bo morala pri rekonstrukciji kabineta ozirati posebno na Jugoslovane, katere je dosedaj vedno prezirala.
Župnik — ubijalec.
Za d er, 22. decembra. Župnik Toma-ševič, ki je nahujskal svojega hlapca, da je ubil njegovo teto Slovenko Ručigaj, je bil danes obsojen na 5 let; njegova ljubica Ostojič pa na 10 let težke ječe.
Ban Tomašič ima večino.
Zagreb, 22. decembra. Ban Tomašič je definitivno prekinil vsa pogajanja s koalicijo. Zato se je obrnil do krščanskih socijalcev in Starčevičan-cev, katere je skušal pridobiti za vladno večino. To se mu je tudi posrečilo. Vladna stranka šteje torej sedaj 50 poslancev. Koalicija je v manjšini in popolnoma izolirana. Predsednikom sabora bo izvoljen vladni kandidat dr. Pinterovič.
Težka obsodba.
Praga, 22. decembra. Češki morna-rični enoletni prostovoljec Borek, ki je bil pred kratkim aretiran v Pulju radi razširjanja anarhistične propagande med vojaštvom, je bil danes od praškega vojaškega sodišča obsojen na 10 let trdnjavske ječe.
Po sklepu lista.
Klerikalen zajec obstreljen. Za včeraj ponoči ob 10. uri sta sklicala dr. Zajc in dr. Pegan shod uslužbencev električne železnice k Flegarju v Vodmat. Uslužbenci ektrične železnice so pa protestirali proti temu in sklicali narodno-napreden shod k Prusniku. Dočim je bil klerikalen shod čisto prazen in je prišel tja le klerikalen štab agitatorjev iz Ljubljane je prišlo na napreden shod okoli 60 ljudi. Ob 12. uri je prišel na napreden shod tudi obstreljeni klerikalni zaje, katerega pa je shod soglasno odklonil, da bi govoril. Obstreljenega klerikalnega zajca so pri Flegarju v tolažbo napojili skoraj do nezavesti. Napreden shod se je vršil sijajno in končal z velikanskim navdušenjem. (Daljše poročilo sledi).
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Šivilja Katarina Vidmar v Kladezni ulid št. 1, (Krakovsko predmestje) se priporoča cenjenim damam za izdelovanje gornjih in spodnjih oblek po najmodernejšem kroju.	446	3—3
Popravek.
K moji izjavi dne 21. decembra t. 1.: Namesto .Usodepolne noči od 14. do 15. marca 1909 ... naj se glasi: „Pred usodepolno nočjo od 14. do 15. marca 1909 . . .“. Namesto .Zakaj jim leži oseba v želodcu ki se je ponižala po lastnem vplivu pred nasprotnikom . . naj se glasi. .Zakaj jim leži oseba v želodcu, ki se je ponižala po lastnem vplivu z nepopolno upoglivostjo pred nasprotnikom . . .* — Namesto: .ki bi bile tudi resnične njene besede* naj se glasi: .ki so bile tudi resnične njene besede.*
M. Sladič.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorlla
jr gostilno
na Sv. Petra nasipu št. 67.
Pristna vina in gorka kuhinja bodo vedno na razpolago. — Cenjenim gostom se najvljudneje priporočam
T. DURN, gostilničarka.
Vi ppIlirsaiBit© d ©m ar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
darilo I
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
I.epo darilo!
K
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz
glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti Leopold VTeiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
T. Mencinger,
naznanja slavnemu občinstvu, da bode v petek dne 23. in v soboto 24. decembra prodajal sveže
ribe iz Severnega morja
po sledečih cenah:
Vahunja velike ribe brez glave kg K 140 male ,	...	—'80
Cabliau............................1’—
Morski losos................... .	1 —
Kruleč......................... ,	1‘—
Ostriznica.....................„	1 40
Angler...........................  150
Zlati ostriz.......................—90
Schollen..........................1'50
Rudečl jezik.......................180
Kamballa....................... .	2 80
Na te dneva se prodaja nadalje: Polenovka, popolnoma po kapucinskem načinu namočena kg a 72 vin. Sveže morske ribe iz Jadranskega morja po navadnih cenah kakor vsak teden.
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a
JANOL
t
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eiinfliausgasse štev. 5.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar In trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik švicarskih tovarn „IJnlon“ v Blelu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
-H
! Kolesaijem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
  brezplačno =
tvrdka
2S. Č*ajocl^xxijJsz9
specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Vsak vprašuje
kje bi dobro in po ceni nakupil
božična in novoletna
= darila =
Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po n^jnižjih cenah ter jamčil za pristno blago.
Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem ■■■— ali jemljem v zameno ————.
Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po
izredno nizki cen j, LTB. ČESVi!
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ni. 3.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalua trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Ibo“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakltov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje t Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: „H. Suttner". Cenik zastonj ln poštnine prosto!
I. Buzzolini
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9
priporoča za predstoječe dneve znane okusne
ze mor
iz Severnega morja po zelo nizkih cenah kakor tudi vsakovrstno
kuretniuo, divjačino ter pristne kranjske in druge klobase, različne sire itd.
Mayola“
Chevre aux- svetla - krema
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8-—, za miši K 3 60 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Poseh
kleparski mojster, Dunaj XVII., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
za čevlje vseli vrst usnja!
je voščeno-oljnata krema; se vsled tega nikdar nevsuši; se sveti takoj brez truda; konservira vsako usnje; ga naredi nepremočljivega; svetloba drži dolgo; je zajamčeno prosta kislin; omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega; je najcenejša krema; se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iz-nenadi;
se dobi v vsaki trgovini; je varstveno zavarovana; se izdeluje edino v kemični tovarni
RUDOLFI A TER, kemik
Asch (Češko).
Glavna zaloga za Avstrp-Pgrsko;
rn.se FUCHS
Dunaj XIIl/3, Hutteldorferstrasse št. 135.
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Mayola
Meitil
uvoz
velepražama\
Nova podru
v Ljubljani
Šelenburgova
HI
Br'" ■
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■vseli velilsosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno ’u dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.,
Santergasse 13.
w
Ogromno znižane cene v božičnem tednu!
Narejene oblake, športne obleke ter suknje za gospode in dečke; konfekcija za dame in deklice. Primerna božična darila! Dober nakup!
Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVlC,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
wi^—i
			Fmi
čBfasl			
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
za potrebe se vlj-dno pripono	TURK	lil BRATA ROJINA.
N«ynizge cene!
Dr;Sr; Lfnbllanska kreditna banka v LlnblfanL
*	Stritarjeva	ulica	štev.	2.
301—46
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
JL	JL	  XT	M — — -»	   *	'	—
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V|0.
Važno za vse urade in trgovce!
Ličen stenslti
KOLEDAR 1911
je izšel in se dobiva pri založniku
FR. IGLIČ v Ljubljani
Mestni trg št. 11.
Cena samo 30 v, pri večjem naročilu popust.
Vsak petek sveže
mod
v restavraciji „PR1 LIP1“.
Pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla in gorka kuhinja vedno na razpolago. — Sprejema se tudi abonemente na hrano.
■151
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrže.
tavbišč
na prodaj!
Še nekaj krasnih stavbenih parcel v sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice.
Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. — Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5.
Svilnato blago
baržuni, pliši, tančice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jabots šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila, vedno najnovejše in v največji izberi
Modna trgovina P. MAGDIČ, Ljubljana, naspr. glavne
i/jfnuvijci!« i. 100^. - 1C1CIUI1	51. 100.
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cestal8
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge
“ ' 01
po 4’
H brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in	jih	obrestuje od dne vloge do time dviga.
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad	K 400.000.
Posojuje na zemljišču po 5*/4°/o z V/2°/o na amortizacijo ali pa po 51/4°/° brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in prazniov
kdor svojim ljudem dopušča, da kurijo z drugim premogom, kot šentjanškim.
Šentjanški premog
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi za 60 vin. pri 100 kg cenejši, kot vsak drug premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo dostavljen in to samo v mestnem okrožju
50 kg po K 1-20.
Razen prodajne pisarne v Šelerlburgovi ulici 7., I. nadstropje sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska cesta, E. Kavčič, Prešernova ulica, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, I. Mencinger, Sv. Petra cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, Fr. Trdina, Stari trg, Ivana Tonih, Tržaška cesta, Uradniško gosp. društvo, Kongresni trg.
L Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. Lud. Kotnik, trgovec v Sp. Šiški.
TRO‘
neodvisen političen dnevnik se prodaja povsod.
samo po 4 vin.
ooooooooooooooooaooooo Jro/ lovanrtiško znamltt
pnporocujemo-kotpriznano
f /6ii, /!Ol
pridatek t za kavol