Ljubljana, sreda, 11. julija 195b LETO XXII. Stev. 161 GLAVNI m ODGOVORNI UREDNIK Ivan Šinkovec ureja uredniški odbor List izhaja vsak dan razen Betka — Cena 10 dinarjev I ________________________________________ PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI m •LJUDSKA (TRAVICA. ustanovljena a oktobra im* - sled narodnoosvobodilno BORBO JS IZHAJALA KOT ta-ONEVNU £N TEDNIK OD OSVOBODITVE DO C TOL 1001 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK — OD L TONIJA IM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. NAŠA POBUDA V RAZOROZITVENI KOMISIJI OZN Pospešek naporom za razorožitev z začetnim sporazumom na osnovi sedanjih skupnih gledišč New York, 10. jul. (Tanjug). — Jugoslovanska delegacija V OZN je davi na seji razorožitvene komisije OZN predlagala resolucijo, s katero bi pospešili nadaljnje napore OZN v reševanju razorožitvenega vprašanja. Jugoslovanski osnutek resolu-'Je poziva članice ožjega odbora azorožitvene komisije, naj nada-napore za sporazum o Plosni razorožitvi, naj si priza-5vai° že v kratkem pripraviti Porazum ter naj terjajo tiste za- četne razorožitvene ukrepe, ki so v sedanjih pogojih možni. Resolucija priporoča oblike in stopnjo nadzorstva, potrebne za uveljavljanje teh ukrepov, zlasti v zvezi z'zmanjšanjem klasične oborožitve in oboroženih ■ sil, v zvezi z Sredstva iz pomoči ZDA a zidanje stanovanjskih hiš v enajstih naših mestih opustitvijo poskusnih eksplozij komisiji so jasno pokazale, da ve-jedrskega orožja in zmanjšanjem čina članic razorožitvene komisije Up?e0f’rafl? 10. jul. (Tanjug), bil jas°. ln ameriško vlado je 0 doseženo soglasje o nadaljuj uporabi skladov ameriške spodarske pomoči v znesku boH jarde din. Ta sredstva j,. 0 aP°rabljena za zidanje sta-itip iu. v enajstih naših bo a .ločeno število teh hiš r,Tii °j=r,aienih letos, ostale pa °dnje leto. Zidanje teh sta- Alžirci za pogajanja mdhdi IV1’’!- lzključno politično vpraša-Alžirm pripravljenost Pariza, da nom Ceni zagotovi »široko avto-0 izvršno oblast«. novanjskih hiš je bilo določeno že z zveznim družbenim planom s sredstvi, ki se bodo prihranila po proračunu pri izdatkih za narodno obrambo. Omenjeni prihranki so nastali že v letih 1953 in 1954 kot protivrednost dolarskih zneskov, dobljenih v okviru ameriške' gospodarske pomoči, ki je bila svoj-čas uporabljena za nabavo pšenice in nekaterih industrijskih surovin. Dokument o sprostitvi teh di-podpisala vojaških izdatkov. Predlog ugotavlja, da je bil doslej dosežen precejšen napredek glede na nekatere vidike razorožitvenega vprašanja vzlic temu, da še ni bil sklenjen sporazum o razorožitvenem načrtu. Poudarja tudi, da je bilo doseženo precejšnje zboljšanje v. mednarodnem položaju in da je v sedanjih pogojih možen omejen začetni sporazum o razorožitvi, ki bi se utegnil uveljaviti ne glede na nadaljnje sporazume o tem vprašanju. Takšen sporazum bi pripomogel k nadaljnjemu zboljšanju mednarodnega položaja in k napredku v splošni razorožitvi. Razorožitvena komisija zaseda že teden dni. Sedanja razprava bo najbrž končana v četrtek, ko bo govoril tudi indijski delegat Krišna Menon. Dasiravno Indija ni članica komisije, je komisija soglasno sklenila, da bo Menon razložil stališče indijske vlade o vprašanju, ki pri njegovi ureditvi sodeluje že več let. Pred komisijo je že od prej osnutek resolucije zahodnih velesil in ZSSR. Zahodne velesile predlagajo postopno ureditev ra-zorožitvenih vprašanj, poprejšnjo ustvaritev zaupanja, ureditev pe Priznanje Norvežanom ki so pomagali našim internirancem v hitlerjevskih taboriščih na Norveškem i ni zadovoljna ne z zahodno ne s sovjetsko resolucijo. Posamezne resolucije bodo začeli obravnavati v četrtek. Francoski delegat v razorožit-veni komisiji OZN Jules Moch je danes izjavil, da je treba svetovno razorožitev izvajati postopoma, pod mednarodnim nadzorstvom in ob istočasnem zmanjšanju klasične in jedrske oborožitve. Dejal je, da so odstopi »ZSSR na področju razorožitvenega nadzorstva še nezadostni«. Na koncu je izjavil, da se strinaja z načrtom splošne, toda ne enostranske razorožitve. »Celo omejena splošna razorožitev,« je dejal, »prispeva več k vhrnosti vseh dežel kot sleherni pomembnejši enostranski ukrep, ki ga ni moč kontrolirati in ki ga je moč tudi enostransko razveljaviti.« narskih skladov sta direktor uprave za gospodarsko _ in tehnično pomoč Todor Glišič ' rečih mednarodnih političnih in vršilec dolžnosti direktorja za vprašanj.^Sovjetski predlog pozi-ameriško pomoč pri veleposlani- va vse dežele, naj se v mednarod-šivu ZDA v Beogradu Maurice nih odnosih odrečejo uporabi sile Arth. , - i ali grožnje. Dosedanje razprave v Delavski ultimat angleškim avtomobilskim industrijskim družbam sprejel letalo, darilo sovjetske vlade Pie^°®rad> 10. julija. (Tanjug). London, 10. jul. (Tanjug). Spor med delavci in delodajalci v nekaterih britanskih avtomobilskih tovarnah, kjer so pred 10 dnevi odpustili približno 6000 delavcev, se vedno bolj zaostruje. Ljudi so odpustili z dela, ne da bi se posvetovali z delavci in odpuščenim tudi niso izplačali nikake odpravnine. Kot razlog za odpuščanje in skrajšanje delovnega tedna za nadaljnjih 50.000 delavcev so navedli zmanjšanje prodaje motornih vozil doma in v tujini. Predstavniki Trade Unionov v teh tovarnah so včeraj obvestili delodajalce, da bodo za 23. julij napovedali stavko, če ne prekličejo sklepa o odpustitvi delavcev, oziroma odpuščenim delavcem ne zagotove popolne odpravnine. Od delodajalcev prav tako zahtevajo, naj se v prihodnje posvetujejo z , iu, j... 11 j c. Tanjug,. — delavskimi predstavniki. Ta uiti— Tito ?dnik republike Josip Broz mat naj bi potrdili še izvršni od-lišči Je danes popoldne na leta- bori prizadetih sindikatov na portal V ®atainici sprejel potniško sebnih sestankih. Brž ko bo to vjgj0 »1L-14«, darilo sovjetske opravljeno, se bodo začele tudi in ki mu ga je izročil izredni priprave na stavke. i veleposlanik So- Medtem je bila odpovedana lai n zveze v Beogradu Niko- stavkovna akcija v jeklarski in-B. Firjubin. dustriji, kjer je 14.000 strokovnih Prii-i Predsednikom Titom sta r°d a na letališče predsednik Na-zar sobranja Makedonije La- Liurt . Lševski in predsednik BIsža . skupščine LR Črne gore tu,jj Jovanovič. Navzoč je bil Voin_ Poveljnik jugoslovanskega Polk„Sa letalstva generalni podanik Zdenko Ulepič. ^el’a Zveznega izvršnega sveta delavcev, ki so že več mesecev v mezdnem sporu z delodajalci, sklenilo odpovedati stavko. Delavci in delodajalci so se v tem primeru sporazumeli, naj o sporu odloči arbitražno sodišče. Eden v Moskvo v maju 1957 London, 10. jul. (AFP). — Britanski ministrski predsednik An-thony Eden je danes popoldne izjavil v Spodnjem domu, da bo v spremstvu zunanjega ministra Selwyna Lloyda prihodnje leto v maju potoval v SZ na uradni obisk. Eden se bo mudil v SZ kakih deset dni. Tako bo vrnil obisk sovjetskemu ministrskemu predsedniku Bulganinu in prvemu sekretarju CK KPSZ Hruščevu, ki sta bila letos v aprilu v Veliki Britaniji. Dopoldne pa se je Eden sestal z vodilnimi člani vlade in načel niki generalnih štabov oborože nih sil. Razpravljali so o položaju na Cipru. Oslo, 10. jul. (Tanjug). — Jugoslovanski poslanik na Norveškem Vladimir Rolovič je obiskal mesti Trondheim in Strindh, kakor tudi druge kraje v pokrajini Trondheim, kjer so bila med drugo svetovno vojno taborišča interniranih Jugoslovanov. Jugoslovanskega poslanika so prisrčno sprejeli guverner pokrajine Trondheim ter drugi predstavniki lokalnih oblasti. Poslanik se je razgovarjal tudi s predstavniki Rdečega križa, ki so legalno in ilegalno znatno pomagali jugoslovanskim internirancem, ter z osebjem nekaterih bolnišnic in s posamezniki, ki so vsestransko pomagali našim’ lju- dem in organizirali njih pobege iz taborišč. Poslanik Rolovič in predstavniki oblasti so si ogle dali kraje, kjer so bila taborišča, in spomenike, ki so jih Norvežani postavili v spomin na mnoge Jugoslovane, ki ali pa so umrli v taboriščih. Med obiskom so se dogovorili, da bodo od 10. do 20. avgusta izročili listine, s katerimi izraža predsednik republike Josip Broz Tito zahvalo tistim mestom in občinam, katerih prebivalstvo je pomagalo jugoslovanskim internirancem. Zahvalne spomenice bodo izročili tudi nekaterim bolnišnicam in organizacijam Rdečega križa. Dokončna ponovna kandidatura Eisenhowerja Gettysberg, 10. jul. (Reuter). —■ Predsednik Eisenhower je dokončno sklenil sprejeti ponovno kandidaturo za predsednika ZDA na letošnjih novembrskih volitvah. To je danes izjavil novinarjem republikanski senator Know-land neposredno po sestanku z Eisenhowerjem. Predstavnik Bele so bili ubiti I hiše James Haggerty je potem no-hitlerjevskih | vinarjem potrdil Knowlandovo izjavo. DOBRODOŠEL OBISK generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjdlda V Zemunu ga je sprejel državni sekretar *a zunanje zadeve Koča Popovič — Na obisku pri Edvardu Kardelju Beograd, 10. julija (Tanjug), stav niki v OZN, posebno še z I letališča v rezidenco, ki mu jo je Generalni sekretar OZN g. Dag g. Popovičem,« je dejal, »je bilo | Zvezni izvršni svet stavil na raz- Hairtmarskjoid je prispel danes doslej plodno. Upam, da se bom popoldne v Beograd. Njegov ob tej priložnosti sestal z visoki-obisk bo trajal dva dni. Na ze- j mi jugoslovanskimi funkcionarji« munskem letališču so ga sprejeli O. Hammarskjold je izjavil, da je državni sekretar za zunanje za-1 namen njegovega potovanja nadeve Koča Popovič, predsednik vezati stike v prid OZN. zunanjepolitičnega odbora Zvezne S Generalni sekretar OZN je bil ljudske skupščine Veljko Vlaho- (te dni pred prihodom v Jugosla-vič, generalni sekretar predsed-} vijo na Finskem, Švedskem, Polj-nika republike dr. Jože Vilfan, skem, v Sovjetski zvezi, na Ce-predsednik OLO Beograda Miloš škoslovaškem in v Avstriji Po-Minič in višji funkcionarji držav- toval bo zdaj še v nekatere dru-nega sekretariata za zunanje za- ge države. deve. Pri sprejemu so bili tudi! Z g. Hammarskjoldom so pri-predsednik Zveze društev za OZN speli v Jugoslavijo tudi podse-Vladimir Simič, predsednik Na- kretar OZN za politična vpraša-cionalne komisije za UNESCO dr. nja in posle Varnostnega sveta Siniša Stankovič, predsednik Na- dr. Dragoslav Protič, pomočnik cionalne komisije za FAO Slav- generalnega sekretarja g. Lennart ko Komar, predsednik Nacionalne Finnmark in osebni tajnik Wil-komisije za Svetovno zdravstveno liam Ranallo. organizacijo Moma Markovič, j G. Hammarskjold se je skupaj predsednik Nacionalne komisije z državnim sekretarjem za zuna-za UNICEF Krsto Popivoda, ka- nje zadeve Popovičem odpeljal z kor tudi doyen diplomatskega zbora James Scott MacDonald, načelnik urada za tehnično pomoč OZN Symons in načelnik informacijskega urada OZN Milan Hofman. polago za čas njegovega obiska Ob 6 je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj sprejel generalnega sekretarja OZN. Razgovoru so prisostvovali podsekretar OZN za politična vprašanja in posle Varnostnega sveta dr. Dragoslav Protič in načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Sergije Makiedo. Podpredsednik Kardelj se je s svojimi gosti pol ure prisrčno razgovarjal. Generalni sekretar OZN je bil nocoj na protokolarnem obisku tudi pri državnem sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. Nocoj je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj priredil na čast generalnega sekretarja Hammarskjdlda intimno večerjo. Pred odhodom z Dunaja Dunaj, 10. julija (Tanjug). Po opustitev sovražnosti na Bližnjem . . zaključku razgovorov z avstrij- I vzhodu.« Generalni sekretar OZN je. sitimi državniki se je generalni i Na vprašanje, ali ima kak do- prispel z letalom JAT z Dunaja sekretar OZN Dag Hammarskjold i ločen načrt v zvezi z drugim KONGRES ZAHODNONEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV Zaostritev političnega boja proti remilitarizaciji Zahodne Nemčije Munclien, 10. jul. Tu se je danes začel sedmi povojni kongres nemške Socialnodemokratske stranke. Na dnevnem redu ^°Poldnf^L.*K-i'*U'' (TaSjUg)' sta poročilo predsednika stranke izvršnega , ™zne»a Ollenhauerja o splošnih proble- sveta- na kateri je Tito e k rePublike Josip Broz v P P°ročal o svojem potovanju K°humA^°’ Sov-ietsko zvezo in mih stranke ter referat o »drugi industrijski revoluciji«, o socialnih in političnih problemih, ki jih prinašata avtomatizacija v I industriji in uporaba jedrske Zvo-*-,!-! v . ^ . 'industriji m uporaba jedrske odobril n sv® J? Y, ce*otl energije v gospodarstvu. Tudi ta n,.«.??1 Poročilo predsednika re- ...... Phblike poroi5il0 Predsednika re BREMENSKA napoved *a sredo, 11. julija 0b*-jaj°ee> v splošnem precej per no s krajevnimi plohami. Tem-m_, v tem, da kažejo, da v stranki narašča število pristašev teh nazorov in da ne gre samo za izjemne težnje. kmalu po 4. uri. Najprej ga je Emona< v Ljubljani je bil včeraj operiran na želodčnem čiru podpredsednik Zveznega • izvršnega sveta Rodoljub čolakovič. Njegovo zdravstveno stanje je ugodno. Neurie v Celju in okolici Včeraj okoli 15. ure so se nad Celjem zgrnili temni oblaki. Kmalu pa je mesto in okolico zajelo neurje z močnimi nalivi in silovitim viharjem, ki je povzročil precej škode na žitaricah. Ponekod je vihar z nalivom dobesedno zbil v zemljo koruzo, krompir in druge poljske kulture. Proti Vojniku, Dobrni in Savinjski dolini so bile prekinjene telefonske zveze. Med silovitim neurjem, ki je trajalo več kot pol ure, sta izbruhnila požara v Blagovni pri Šentjurju in v Ljubečni pri Celju. F. K. Nad Trbovljami se je utrgal oblak Trboplje, 10. julija. Danes popoldne je bila trboveljska dolina (Zgornje Trbovlje) prizorišče katastrofalnega neurja. Nad dolino se je utrgal oblak. Voda iz potokov in Trboveljščice je prestopila bregove in vdirala v kleti bližnjih hiš, na svoji poti pa razdirala mostove, nasipe in pota. Popolnoma so uničeni poljski pridelki. Škodo zaradi neurja cenijo po prvih podatkih na več kot sto milijonov din. Podrobnejše poročilo o katastrofalnem nalivu bomo objavili jutri, ko bodo znani že tudi podatki posebne komisije, ki ugotavlja škodo. blike Tita in v imenu Zveznega izvršnega sveta. Med drugim je poudaril, da je Tesla videl v napredku znanosti in tehnike močno orožje za premagovanje starih nazorov in za odstranjevanje vzrokov, ki povzročajo spopade med narodi. Na žalost njegovih dosežkov in dosežkov mnogih drugih velikih mislecev še vedno ne uporabljajo številni narodi na svetu, ker nimajo nujno potrebnih sredstev in gmotnih pogojev, ki so jih pri drugih narocih ravno takšni misleci s svojim delom pomagali ustvariti. Čeprav je bil dolgo vrsto let državljan ZDA ki so postale njegova druga domovina, je Tesla ves čas vojne in trpljenja naših narodov spremljal njihov junaški boj in sočustvoval s svojo domovino v njenih najhujših trenutkih. Čeprav s svojim delom in prispevkom k znanosti in tehniki pripada vsemu človeštvu kot vsi veliki misleci in revolucionarji na področju znanosti, mi to poudarjamo kot izraz hvaležnosti naših narodov, ker je bil v težkih dneh naše zgodovine na strani pravičnega boja. Posebno zadovoljstvo nas navdaja — je na koncu dejal podpredsednik Vukmanovic — da lahko ob tej proslavi izrazimo v imenu naših narodov v njegovi domovini to priznanje in hvaležnost naših narodov, ker je toliko prispeval k človeškemu napredku. Nato je govoril tajnik odbora za proslavo prof. Aleksander Damnjanovič, ki je poudaril Teslove najpomembnejše stvaritve in zaključil z ugotovitvijo, da je ime Nikole Tesle tesno povezano z odločilnimi etapami v razvoju elektrotehnike tokov visoke napetosti in porajanjem radiotehnike. Teslova odkritja in izumi so tako globoko zakoreninjeni v teh dveh sodobnih tehniških panogah, da bi si jih ne bi bilo mogoče zamisliti brez tistega, kar jim je dal Tesla. Svečani akademiji so prisostvovali predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, člani Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, Krsto Popivoda, Slavko Komar in Slobodan Penezič, sekretar Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj ter šetvilni kulturni in javni delavci Beograda. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora. Na akademiji je bilo 50 uglednih strokovnjakov za fiziko in elektrotehniko iz Indije, Kitajske, ZDA, ZSSR. Danske, Francije, Velike Britanije, Švice .Turčije, Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Izraela, Grčije, Romunije, Bolgarije in Belgije. Med navzočimi znanstveniki s* bili danski fizik prof. Niels Bom dopisni član sovjetske Akademije znanosti prof. Aleksejev, J>n' gleški znanstvenik Arthur ming, prof. pensilvanske univerM Carl Chambers, častni predsednik Mednarodnega urada za elektro-termijo prof. Gelissen iz Njf0" zemske, predsednik Mednarodne elektrotehniške komisije dr. heath, švedski znanstvenik Dan*" gren in drugi. Na akademiji je predsedni* Mednarodne elektrotehniške k?" misije dr. Dunsheath prebral B* stino o proglasitvi enote magnet* ne induscije z imenom Tesla. Od' lok o tem so sprejeli na zasedaj Odbora mednarodne elektroteh" niške komisije 27. junija v M®' chertu. Predsednik ameriškega teSn* tuta elektrotehniških inženirj®: prof. Richard Sogge je izro® državnemu odboru za proslav0 100-letnice rojstva Nikole Tesle stino, s katero ta inštitut izrek* priznanje delu Nikole Tesle. Prebranih je bilo tudi brzojavk, poslanih odboru za p*®' slavo. „ Po svečani akademiji so taji znanstveniki obiskali grob Nežna* nega junaka na Avali, zatem P3 jim je predsednik OLO Beograd3 Miloš Minič priredil kosilo v ho* telu na Avali. DNEVNA KRONIKA III. splitske letne igre Split, 10. jul. (Tanjug. Z Verdijevo »Aidoc na peristilu Dioklecijanove palače se bodo začele v nedeljo zvečer III. splitske letne prireditve, ki se jih bo razen članov Drame, Opere in baleta splitskega narodnega gledališča udeležilo več renomi-ranih domačih in tujih umetnikov. Od 15. julija do 15. avgusta bo skupno 30 dramskih, opernih in baletnih predstav, oratorijev, solističnih, komornih in simfoničnih koncertov v dveh letnih gledališčih — Peristilu in v Meštrovičevem kašteletu. Od tujih umetnikov gostujejo: prvak sofijske opere Dmitar Uzunov, dirigent Venko Šalaba, Pomembno posvetovanje ekonomistov o metodologiji gospodarskega planiranja Direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher je včeraj začel dvodnevno posvetovanje o metodologiji gospodarskega planiranja. Posvetovanja se udeležuje kakih 100 uglednih ekonomistov iz vse države. Posvetovanje sodi med priprave na izdelavo perspektivnega načrta gospodarskega razvoja FLRJ. Razpustilo naj bi sporna vprašanja o metodah ekonomske analize, o čemer je že bilo govora v našem strokovnem tisku. Preden bi prešli na samo izdelavo perspektivnega načrta. Prvi dan posvetovanja se je oglasilo k besedi 5 diskutantov. Med razpravo so bile poglavitne pripombe prof. Radivoja Davi-doviča, ki sodi, da je treba predvsem razčistiti, kaj naj bi bila izhodiščna točka za določanje metodologije. Po njegovi sodni Zvezni zavod za plan izhaja iz trga oziroma proporcij na trgu, kar ni sprejemljivo, in da je treba vzeti proizvodnjo kot izhodiščno toČKo oziroma planirani dvig življenjske ravni in proizvodnih sil države, saj je oodo ostali v SZ nekaj dni. Seznanili ubiti t.Tftuanu so bili trije ljudje ,se bodo s sovjetskim gospodarstvom ^»lonst^H?! kA J* nastopila proti >n kulturo. ZJ>A VRAČANJE V VOJNI ZAPLENJENEGA IMETJA Washington, 10. jul. (Reuter). Zakonodajni odbor ameriškega senata je redne burmanske Cete so ga leta 1954 spet osvobodile. ZSSR OBISK KANADSKIH SOCIALISTOV Moskva, 10. jul. (TAS). Na povabilo vsezvezne komisije za kulturne stike s tujino je prišla v Moskvo skupina kanadskih socialdemokratov, ki če i-z- antom, je streljala na ljudi. EGIPT PRVE PODMORNICE IN TORPEDOVKE — Kaj bo z oporišči, bruhne vojna? — Ali boste razlastili posestnike na Cejlonu? — Kako je z diplomatskimi odnosi z Vzhodom? — Ali boste mogli sami vzdrževati oporišča? — Kaj mislite o Al žiru? In kaj o Cipru? itd. V bistvu je Bandanaraike rekel tole: Cejkm je z Veliko Britanijo prijateljsko -obravnaval problem ---------------------------------- . , njenih bivših oporišč. Oporišča potrdil načrt zakona, po katerem naj 7ru ■ _ , bi Nemcem in Japoncem vrnili vse | J njegova in bodo uporab- (AFP). Listi poro-®8iDtu se ta mesec dobavili Prim,,. Podmornic. Ze te dni bodo - „,.v , , ?“' jn%red^aknaGriL°a,PAVbCden^ ! bi M \ s .temeljnimi CK °° Do «... .___ Dl tulcem lil japuiucill Vimu I .. - ---- njih prejšnje imetje, ki so ga Ameri- ; ijena t cejlonske namene. Obstoj čani zaplenili v zadnji vojni. ZDA bi tujih vojaških oporišč na Cejlonu nioJtolo tam linilom c trn nnn nrilili'/.tio 1*1 .. . slaviip f,° svojem povratku iz Jugo-*tave na njih egiptske za- ®Siptii „ .2nano, katere dežele so Seflnik v" ale te podmornice. Predstave t„maser 1,0 razvil egiptske za-*** sta iiv.na štirih novih torpedovkah, s®vjet*b neflavno dobavili Egiptu a zveza in Velika Britanija. 9im iniiijunov uuiai j^v v utumju »u j v »• . * ' , . --- blagu. Nekdanji lastniki tega premo- načeli njegove sedanje politike, ženja naj bi prejeli tudi vse dobičke | da se ne veže z nobenim vojaškim od časa, ko so premoženje zaplenili. K]0]<0ni velesil VpliVa R,,-*.™;. Le malo pa je upanja, da bo ta načrt "I. , , t - V rekel, ie nSKU VOiaska Domoc1 dajalce pripravili k pogajanjem o Cejlon kot elan Britanske skup- * “ novih delovnih pogodbah, da bi se nosti bolj navezan na Veliko Bri- tako končala stavka v jeklarnah, ki j-aTI;;n _ _• traja že 10 dni. Razen 650.000 kovinar- | tanl/0 ™ ““ * n,T° »Oljse stike, jev stavka še 80.000 dela.vcev in na- J Hanaanaraike je dejal, da bo Pakistanu ki3ara®i> 10. jul. (Reuter). Pa- meščencev v sorodnih industrijskih njegova dežela vzdrževala opori-in - sko obrambno ministrstvo Pan°sah ln kak‘h 3«-oo# rudarjev. -- - ' aJnei'iSk° veleposlaništvo v Sta ^anes uradno ob-rišijj3’ — '3i^a z nekim ame- nj 'm tehničnim podjetjem skle kista^, P?godha ° popravilih pa- bilo deset ljudi laže poškodovanih, t, dnskih vojaških naprav. Za ko 3e policija razpodila demonstrante, £ Popravila bodo izdali 30 mili- ki so. pIotestiral! JOn°v dolarjev. šča po svojih finančnih možno' stih. V primeru vojne — če že novinarji vztrajajo na tem vprašanju — bosta položaj in uporaba oporišč odvisna od stališča cejlonskega ljudstva do spopada. Dejstvi, da hoče Cejlon nsta-o protestirali proti poujadisticnc- ni mu shodu v Toulonu. Ranjenih je bilo n?vltl svojo Jastno vojsko, ni prav tudi nekaj policistov. i nič navzknz z njegovo nevtral- FRANCIJA DEMONSTRACIJE PROTI POUJADISTOM Toulon, 10. jul. (Reuter). Sinoči je z dne 30. junija o odpravi kulta sedanjega teoretičnega dela m osebnosti in njegovih posledic ter dogmatičnih pojavov, ki se zine-priporoča članstvu, naj ta sklep raj prevladujejo v partijski pro-prouče in ga razlože delovnim ' pagandi. ljudem. ! Po tej konferenci so marsikaj Politbiro pojasnjuje, kako so ukrenili, da bi ublažili napetost nastale Stalinove napake. Pravi, jn dosegli sporazum v Nemčiji, da so »napadalni nemški impe- da bi razvili demokracijo ia rialisti in militaristi prav tako zboljšali življenjsko raven prebi-pripomogli, da je prišlo do Sta- valstva. »Poglavitna stvar v na-linovih napak in da so Stalinovi daljnji demokratizaciji življenja prekrški zakonitosti hudi in ne- v Nemčiji pa je, da ljudske odpustljivi. množice s svojim sodelovanjem Kar se tiče kulta osebnosti v vplivajo na ta proces in pripo-DR Nemčiji, ga je treba od p ra- j m0rejo k odstranjevanju vseh viti z vsemi njegovimi posledica- : birokratskih motenj, k uveljav- mi vred. CK je začel ukrepati v tej smeri na temelju lastnih izkušenj že 1. 1953, ko je n. pr. odredil, da se nlice, podjetja in ustanove ne smejo imenovati po živih osebnostih. Politbiro ne misli, da so s tem likvidirane vse oblike in posledice kulta osebnosti. Zato morajo »partijske organizacije razpravljati o tem, kako bo partija uspešno nadaljevala boj proti kultu osebnosti in njegovim posledicam«. ljanju demokratske zakonitosti in avtoritete izvoljenega ljudskega predstavništva.« Ukrepi proti tujim agentom Berlin, 10. juL — Predstavnik vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost polkovnik Bar-roan je danes izjavil, da bo Vzhodna Nemčija zaostrila pre- Na 3. partijski konferenci so ' ventivne ukrepe na svojih mejah, sprožili številna vprašanja, ki da bi -onemogočila tujim agentom naj bi jih uredili na temelju | prehod preko Vzhodne Nemčije 1 -J.. X nnttlrnTT »->o nriio+olioHli Hovol in marksistično-leninističnih naukov in metod. Ugotavljajo pa, da »socialistična vzgoja delovnih ljudi in marksistično-leninistično izgrajevanje članov Partije zaostajata« spričo pomanjkljivosti do- na ozemlje prijateljskih dežel in predvsem v Poljsko. Dejal je, da so na vzhodnonemškem ozemlju aretirali več ljudi, ki so sodelovali pri neredih v Poznanju. Postavil1* so jih pred sodišče. Razdejanje na Santorinu Spričo novega podvodnega vulkana sta potres in razburkano morje povzročila ogromno škodo na otokih od Krete do Miloša — Po dosedanjih podatkih nad 50 človeških žrtev — Naglo organizirana pomoč Tera (Santorin), 10. jul. (AFP). Z najhitrejšo grškd ladjo so sinoči pripeljali v santorinsko pristanišče prvo pomoč za žrtve potresa, ki je hudo prizadel prebivalce tega vulkanskega otoka na Egejskem morju. Ves včerajšnji dan so motorni toda ta problem je zapleten, ker je razen Grčije na njem zainteresirana tudi Turčija. Bandanaraike je tudi poudaril, da je na konferenci Britanske skupnosti prišlo do izraza prepričanje, da se je svetovni položaj precej izboljšal in da so dane možnosti za nadaljnji mirni razvoj. Koliko so vsi ti odgovori zadovoljili raziskovalce njegovih političnih misli, ki niso posebno skrivnostne, ne bi znal reči. Rečem pa lahko, da je bil salon hotela Dorchester ob tej priložnosti nedvomno zanimivo torišče spopada dveh svetov, enega obsedenega od blokovskih idej in shem, in drugega, morda še ne dovolj izoblikovanega, ki pa ob-j slop ja na obalah Kikladov, na sega že dovolj elementov nečesa novega, nečesa, kar prihaja. potres 48 človeških žrtev. 20 ljudi še pogrešajo. Okrog 100 jih je bilo ranjenih. Računajo, da je okrog 50 % prebivalstva — 5000 otočanov — ostalo brez strehe. Na sosednih otokih so biK ubiti trije ljudje, okrog 30 pa ranjenih. Atenski observatorij je obja- V vU * V> v J- U.J O XIJ X UUli v * "11 y . i j čolni, vojne ladje in letala oto- , da so od včeraj od zore do čanom dovažala pomoč: živež, ; devetih zjutraj zabeležili 257 po- pitno vodo, zdravila, šotore, polj- ; tresnih sunkov različne jakosti. ske kuhinje in sanitetne potreb- | Eskadra vojne mornarice je ščine. 1 prekinila manevre m odplula na TT , n i •• i,- ! pomoč otočanom. Neki ameriški Huda vulkanska erupcija, k. j ^ k; jfi ,etel nad otokom B. Lazič Področje potresa leži na južnem kikladskimi otoki jugozahodno od Krete jo je bilo čutiti vse do Aten in -c_, ._____- • . . ., , • __ Krete, je ustvarila nov jjodmor- j ' . ; ’ Qf) 0/ ski krater med otokom Santori- ! / .. v,- . .P " nom in Milosom, 30 km zahodno ' od Santorina ter 200 m pod mor- i«ta,om ,h„raf® i i j* xt • i . _ cencem, je deiai, da sta dve vasi sko g admo Novi krater je po- severovzhodnem delu otoka , I T ir r’ ,',1^ J, : popolnoma uničeni, medtem ko i slop ja na obalah Kikladov, ™ 1 sta, f jugovzhodna in severo-nekaterih dodekaneških otokih vzhodna_ ob|la znatno zmzali. in na severni obali Krete. I J^eri Je nevarnost, da se bodo Po uradnih podatkih je terjal poškodovane hiše sesule, žive otočani na planem. Veliki valovi, ' ki so tudi danes preplavljali obalo otoka, so povzročili nadaljnjo gmotno škodo. Rasna diskriminacija tudi v Jugozahodni Afriki Haag, 10. jul. (AFP). Po hudi vročini je nastalo sinoči po vsem Nizozemskem silno neurje. Štiri ljudi je ubila strela. Neurje je napravilo veliko škodo. Divjalo je tudi nad vso Belgijo ni nekaterimi kraji Nemčije. Dež, ki je lil kot iz škafa, je povzročil poplave v nekaterih krajih in je voda ponekod vdrla v kleti. Poškodovano je bilo tudi omrežje električne železnice, tako da so imeli vlaki na Nizozemskem precejšnje zamude. V Belgiji je neurje posebno hudo divjalo v Anversu in Lie-geu, kjer so bili nalivi s točo. Poškodovana so mnoga poslopja in ponekod je voda vdrla v kleti. V Liegeu je bilo razdejanih precej prodajaln. * yestos% sk reo,s ^ * Q^/=5/V£>P0S SAMOS j? -X ° KtTNCS]) ’■> 3 O PAt>0^r/\Micso.i <$' s “Delfi A T TENA Koninl <3- Pirgos PE LOP ONE tnipofet Vipdr/s Kalajnžte % KtrmA delu Egejskega morja med Peloponeza in severno od VTISI IZ Romunije Na začetku poti kal^°Se^n'a Romunija je zakora-V _ v drugi f>etletm plan. Kakor rek v druSem pouda- iu ,na. industriji nafte, premoga Hov Vin' °snovni problemi so: i2l. ^etode v črpanju nafte in kvS1' 'anje n°vih nahajališč, li-Riii - Ja ^ostalosti v metalur-. W in premogovnikih, zboljšanje , Novosti izdelkov, nova tehni-! ^ ’ y®^ja produktivnost dela in ' njsi proizvodni stroški. Pov 0t f>re-iSn'i tudi drugi plan i"s splošnim gospodarskim vzhodnoevropskih de-r. ’ Pri čemer je delo precizno dol!! ' Romunija lx) tako iz-ovala traktorje K-d 35, ne bo s_ I>r^'zvaiala, recimo, strojev za a iih -fn^e rePe’ potrebuje, Poijske^i “ Sovjetske zveze in j-p Plan so izpolnili. Nekate-nar»!SiUstri^ske Panoge so znatno edovale. Življenjski standard ubov pa ni napredoval v enaki meri. Razlogi: bilo je znatno nesorazmerje med akumulacijskimi in potrošnimi skladi, ki ga skušajo zdaj ublažiti; vrsta investicij je bila odveč, kakor na primer prekop Donava—Orno morje; investicije so šle preveč v širino, kar so opazili že 1953; bila je občutna razlika med težko in lahko industrijo na škodo poslednje; kmetijstvo je bilo zapostavljeno; povečanja produktivnosti dela niso dosegli in zato niso znižali proizvodnih stroškov; za krepitev oboroženih sil so izdali preveč. Ti raz! - O so vplivali, da prvi plan ni oi jgočil zboljšanja življenjskega standarda v zamišljenem obsegu. Zdaj so uvideli, da je potrebna določena preusmeritev v gospodarskem razvoju in zato so v drugem planu posvetili večjo pozornost industriji pogrošnega blaga. Gospodarske možnosti in po- trebe dežele ter tradicije gospodarskega razvoja v minulih letih so si še nadalje nasprotne, toda to nasprotje morda prvikrat ni tako izrazito. Primer ključavnic Lahko bi rekli, da velja to tudi za sistem planiranja in za težnjo, da bi razvili proizvajalne sile in zmogljivost podjetij. Planiranje je še vedno centralizirano, toda že so ukrenili marsikaj za povečanje prispevka in vloge podjetij. Prej so podjetjem ukazali, naj izdelujejo 600 vrst proizvodov, zdaj pa se je to število zmanjšalo na 400 Podjetja lahko neposredno sklepajo poslovne pogodbe in postala so bolj zainteresirana za boljšo pravočasno proizvodnjo. V planiranju imajo opravka s celo vertikalno lestvico »planerjev«, ki se začenja pri partijskih šmarnicah ki konča v podjetja kot osnovni gospodarski enoti. Na podlagi partijskih smernic določijo vlada, komite za planiranje in ustrezna ministrstva smernice razvoja ter razpone za posamezne industrijske panoge in vsako podjetje posebej. Komite za planiranje je imel v prejšnjem obdobju glavno vlogo, zdaj pa so dali večjo prednost ministrstvom in podjetjem. Ministrstvo ne določa samo osnovnega proizvoda za vsako podjetje, marveč poveča tudi število stranskih proizvodov, da bi izkoristili vse zmogljivosti. Podjetje pa kalkulira vrednost in določi količine tega blaga. V tem smislu je poučen primer ključavnic. V prvem petletnem plarau so nekemu podjetju naročili, naj izdeluje tudi ključavnice, niso mu pa označili velikosti, marveč samo skupno tonažo. Kaj se je zgodilo? Da bi izpolnilo obveznost, je izdelalo silno velike ključavnice, ki jih nihče ni mogel uporabljati. Obveznost je bila izpolnjena, toda učinek je bil enak ničli. Zdaj pa je podjetje samo prevzelo obveznost, da bo izdelovalo kliu&avoica ustreznih veli- kosti in je napovedalo število kosov, ki jih bodo izdelali. Težnje po demokratizaciji V razgovoru z več romunskimi novinarji in ekonomisti smo si ustvarili precej natančno predstavo o naporih, da bi zmanjšali administrativni aparat in pove-čaM pristojnost nižjih organov. Ta napor, so nam rekli, je čutiti bolj ali manj na vsej črti. Začenši od 1. januarja 1955, so v vseh ministrstvih, ki nam jih naš romunski kolega iz nekega buka-reškega uredništva še vedno ni mogel našteti, začeli zmanjševati aparat. To je bil samo začetek. Niso ostali pri njem in si prizadevajo, da bi upravo poenostavili, da bi zmanjšali statistične organe, ki kontrolirajo izpolnjevanje plana in da bi v podjetjih zboljšali razmerje med neproduktivnim in produktivnim osebjem. Znan je tudi odlok o reorganizaciji notranjega ministrstva. Vzporedno z zmanjšanjem aparata oziroma debirokratizacijo je opaziti tudi težnjo po demokratizaciji ali. natanko rečeno, povečanju pristojnosti nižjih organov in vključitvi čimveč ljudi v sistem upravljanja. Dosedanja praksa je namreč malo hasnila, ker je zavirala delo lokalnih organov in dušila njihovo pobudo. Proti temu procesu demokratizacije pa se kaže odpor z dveh strani, iz bojazni nekaterih voditeljev, da se ne bi prenaglili v spremembah, po drugi strani pa iz bojazni posameznih svetov in komisij pred odgovornostjo, ker so bili doslej navajeni mehanično izpolnjevati napotke od zgoraj. Glasilo vlade »Romania libera« je začelo oster boj proti odporu na terenu, pri čemer uživa podporo posameznih naprednejših svetov, ki sami pospešujejo demokratizacijo in decentralizacijo. Romunijo je torej zajelo novo pozitivno vrenje, ki se bolj ali manj kaže v vseh vzhodnoevropskih deželah in ki zbuja ponekod močnejši, drugod šibkejši odpor starih, preživelih pojmovanj, ki so se leta in leta kopičila spričo določene, skoraj že okostenele prakse. D. TraUovič ZRNA IZ NAŠEGA KMETIJSTVA Gospodarske poslovne zveze skoro že v vseh okrajih Slovenije Poslovne zveze so v Sloveniji *cer »na pohodu«, škoda pa, da že dolgo pričakovani izpopolnjeni zakon o zadružništvu še ni spre-jet. Kot napovedujejo, bo zakon kmalu izšel in potem bodo poslovne zveze — gospodarske in nekatere kmetijske proizvajalne — ki so formalno že ustanovljene, zaživele. Seveda s tem ni rečeno, da zadružne organizacije sedaj čakajo križem rok. Nasprotno, polne roke imajo dela, da primerno pripravijo pot in nakažejo poslovnim zvezam smer konkretnega dela na vseh področjih našega kmetijstva. Kot so bralci lahko že razviden iz naših obširnih poročil o občnih zborih okrajnih zadružnih zvez, so v vseh okrajih Slovenije že ustanovili gospodarske poslovne zveze z izjemo ptujskega okraja, ki^a^daneT i^^lnjenega Lr /■»'»■ hnWn ta ost Trt rnriovt v , . 1 f* ■ r* l . i z možnostjo definfekcije in kon-serviranja imenujemo postopek CODIMA ali »gaskonservc sistem. Poskusi, ki sedaj potekajo v Ljubljani pod strokovnim vodstvom tujih izvedencev in natančnim nadzorom posebne komisije pri Odboru za sadjarstvo Glavne zadružne zveze Slovenije pod vodstvom prof. Adamiča, temelje na tem postopku. Njegove prednosti so v tem, da NAMESTO SONCA UMETNA ATMOSFERA Ne suše ne poplav ne bo ko bo zgrajen prekop Donava—Tisa—Dovanfl ! Eno največjih del v našem kinetij- režin in možnosti, ki se obetajo naši sadni trgovini Poskusno 11 ra! »gas-konservo« v skladišču Slovenija-sadje v Ljubljani primerjavi s tujimi, presegli 1 din režima Donavi 17 nrni etn Kiln i»nnrtn«l.000 in soncnic za 1200 vago- ! cijo V brezračnem pritisku je raz- nov. Investitor te velike gradnje bo iz-bi celo bolj od naravno dozore- kužen je po CODIMA načinu vršni svet avtonomne pokrajine Vojvo- lega na sladkorju in na vitaminih, sedemkrat cenejše. Desmfekcijo je dme. Ker traja zorenje po tem po- niozno izvesti brez vakuuma z Med osnovne ukrepe za povečanje stopku od 2 do 5 dni se da na- dovodom methyl-bromida v celico naše kmetijske proizvodnje na »širši ravno sezono za razne’ sadeže po- in nikakor ne škodi zdravstveni frontk v žitorodnem območju Vojvodi- vrednosti sadja, kar je na mor- ne, vzhodne Slavonije, Posavine, Podra-skih prašičkih potrdil tudi naš vine z Baranjo, spada ureditev vodnega Centralni higienski zavod. Ker je dovolj, če se delujočo plinsko celico, ki jo lahko zgradimo iz plo-ali v cenejši izvedbi iz transport sadja idealna. Znanstvena ugotovitev, da je mogoče naravni proces zorenja sadja, zelenjave in cvetlic izredno pospešiti, če ga ob običajni temperaturi izpostavimo delovanju umetne atmosfere — zmesi raznih plinov, je prinesla veliko novih možnosti. Prejšen način zares umetnega »zorenja« sadja z ace-tilenom, kar je dejansko nasilje nad naravo, je zamenjal nov na- da bi lahko z namakanjem pot( « proizvodnjo za 70 in celo do 12* */* tega območja dobivamo okrog 75 */• vseh tržnih presežkov kmetiji proizvodov. Tu je tudi kulturna i* nična raven proizvodnje višja. M* 3.4 milijona ha površin letno trpi *•” radi poplav blizu 14 milijard <^nal^ j škode in škoda nastaja tudi zaradi To žitorodno območje obsega ■*** 25.4 •/• skupne kmetijske površine J0^ slavije, a ima 57.3 •/• njivskih povrik To je eno najboljših zemljišč v ^rr0' pi, kjer pridelamo okrog 50 */$ žit, & 1 koruze, 85 •/• sladkorne pese, 82 •/• oM** rie in 74 */• konoplje od »kupne slovanske proizvodnjo. DOVOLJ UMETNIH in premalo organskih gnojil Za zboljšanje poljedelstva v goriškem okraju bi kaza^ bolj gnojiti z organskimi gnojili ker primanjkuje humusa in fosforja _____, j. ___________ r. V goriškem okraju ima upo- [ treba povsod povečati uporab1’ skem naredi paradižnik plodove raba umetnih gnojil, posebno v J organskih gnojil, ki jih dvakrat na leto. Toda medtem ko nižinskih krajih, več desetletno grede omenjeno, v goriškem ’ dozore do lepe rdeče barve le tradicijo. Poleg skrbne obdelave ju spričo naglega razvoja živin®' prvi sadeži, prehiti druge mraz se je predvsem temu zahvaliti, da reje ne primanjkuje. Potrebni P* še zelene. Z umetnim zorenjem so donosi nekaterih kultur (žit,: so tudi ukrepi za zagotovitev za' druge bire bi lahko dosegli koruze, krompirja itd.) nad jugo-: dostnih količin fosforja in. kal)Ja: svetovni trg s svežimi paradižniki slovanskim povprečjem. Kako je j Vse to je združeno z majhni® celo januarja. — Kaj pomeni na razširjena uporaba umetnih gno- j gmotnimi izdatki, koristi, ki P primer za Slovenijo desinfekcija jil, govori dejstvo, da so predlan- j bo imelo kmetijstvo spričo orga®' sadja, kažejo možnosti pri izvozu skim prodali na Goriškem in Tol-1 ske obogatitve zemlje pa so B®' jabolk in primorskih češenj. Slo- minskem skupaj 3 milijone 716 dvomne. Da se zemlja ne bo ta*. čevme ali v cenejši betona v poljubni velikosti, tudi gibljivo, na ladji, vagonu ali avtu, nadzoruje enkrat na 24 ur, je tisti, ki jo upravlja, lahko polno zaposlen Prednosti so očitne tudi, če pogledamo naše jugoslovanske možnosti. Vzemimo paradižnik. V Banatu, Makedoniji in na Kopr- Sadje po umetnem zorenju ; venska jabolka so, z redkimi iz- tisoč kilogramov, lani pa že 4 hitro izčrpavala, je treba jemami tudi najlepše sorte, oku- milijone 745 tisoč kilogramov kjer bodo to opravili le ta teden. Tako so med prvimi ustanovili gospodarsko poslovno zvezo v Celju in kmetijsko proizvajalno zvezo v Žalcu. Gospodarski poslovni zvezi imata tudi Goriška in Tolminska, v Kranju so ustanovili gospodarsko poslovno zvezo za Gorenjsko, v Ljubljani za ljubljanski okraj in v Novem mestu za Dolenjsko. Za kmetijske proizvajalne poslovne zveze za sedaj ustanavljajo večinoma iniciativne _ odbore, v nekaterih okrajih enega : umetno zorenje, razkuževanje in za celoten okraj, v nekaterih pa | konserviranje potekajo v isti ne- po več iniciativnih odborov za do- produšni plinski celici (vendar je ločena področja. Kmetijske proiz- ] treba izvesti vsak postopek po- vajalne zveze bodo ustanavljali sebej) napolnjeni z določenimi povsod postopoma, kot bodo to1 zmesmi plinov, ki niso škodljivi zahtevale naloge in problemi sadju, ne človeku in ne vnetljivi. kmetijstva. i Pline, ki prihajajo za to v poštev, „ , ___________ Na vseh občnih zborih okraj- lahko pridobivamo doma poceni spešiti tudi za mesec dni (pri žena s kaparjem. Nemčija kot ve- gnojil. Uporaba umetnih gnojil na nih zadružnih zvez so zadružniki in v velikih količinah. Umetno nekaterih sadežih več, pri drugih lik uvoznik jabolk pa je prepove- nektar površine znaša v goriškem pozdravili ustanavljanje poslovnih zoreno sadje obdrži vse svoje or- manj) ali podaljšati S konserva- dala uvoz okuženega sadja. Tako okraju 103 kg, državno povprečje zvez in ker si od njih mnogo ganoleptične lastnosti — barvo, cijo polzrelega sadja tudi do smo kljub lanski obilni letini ja- pa je le 29 kg. Od celotne količine meseca dni. Režijski stroški po bolk ostali glede izvoza v Nem- odpade na hektar 15 kg dušičnih, tem postopku ne bodo, po grobi čijo na cedilu. Sadje, za katerega 80 kg fosfornih in 8 kg kalijevih bi lahko dobili lepe devize, smo gnojil. morali doma uporabiti n« razne j Nekateri kmetovalci pa so po-gospodarsko manj vredne načine, j zabili, da umetna gnojila kljub Podobno velja tn-di za primorske j številnim odličnim svojstvom ne češnje, kjer bi izvoz z razkužit- I morejo povsem in povsod nado- vijo podaljšali tudi po 20. juniju, j mestiti organskih gnojil. Posledi- Na pobudo naših strokovnja- ja preinajhne uporabe slednjih je, kov so pred nedavnim v Veroni “a zemlji primanjkuje nekaterih — ----------------------- — ----prvič izvedli poskus umetnega sestavin, ki so neogibne za sodelavcev-strokovnjakov tako kori- zorenja slive. Poskus je uspel, po uspešno rast kmetijskih ^ kultuf. sten nasvet, kot pomoč, slišijo se pa prvih podatkih traja umetno zo- Nedavna kemična analiza 214 tudi govorice, da Je posestvo kljub renje slive štiri dni in jo je moč ',zorcev raznih zemljišč je poka-vsemn v pasivi, a dejstva so taka: lani postaviti na trg 20 dni pred obi- zala, da je na 71°/o teh zemljišč so imeli na Javornika nad 12 milijo- čajno sezono, S čimer bi dosegli humusa manj kot 2,5 °/o, kar je nov dinarjev dohodkov, dobička pa do 25®/® višjo prodajno ceno. občutno premalo. ^Dovolj humusa 497.219 din, ki so ga zopet vložili za Poskuse s slivo bodo izvedli tudi 'nia le 1 5 °/o zemljišč na Tolmin-napredek posestva. | v Ljubljani in je že na poti iz skem, medtem ko so z^ njim naj- Na državno posestvo Javornik gle- Bosne skupaj s polzrelo papriko, s'rorn?*n? zemljišča v Go- dajo nekateri ravenski krogi marši- ki jo bo komisija tudi izpostavila ri in Vipavski dolini, kdaj neupravičeno postrani in dajejo umetni atmosferi. . . Morda še slabše je s fosforjem, tudi male napake pod drobnogled. Se- tnrfi obetajo, želijo, da bi čimprej za- okus, vonj in prehrambeno vred-čele z delom. M. R. I nost; v nekaterih primerih prido- Na državnem posestvu lavornik pričakujejo obilen pridelek vseh kultur Na levi polici nad Ravnami se je v nekoč nedvomno daleč naokrog največji graščini že več kot pred dvema stoletjema zasidrala vrsta grofovskih rodov. Tudi novim Ravnam dajejo arkade in stebrišča gradu Javornik prijeten videz. Sedaj je v njem središče državnega posestva, ki ima nad 100 ha obdelovalne zemlje. Za pol-drug meter debelimi stenami živijo in delajo delavci in uslužbenci državnega posestva. Vendar večina teh prostorov služi le še za skrajno silo, ker jih je zob časa že hudo razjedel, in kličejo po nujni obnovi. Nad dvorcem nastavlja stotine cvetličnjak in Se razširili vrtnarijo, sadnega drevja toliko plodov, da se ! Priznati moramo, da trije v vrtnarstvu obeta ena najlepših sad»ih letin. Ka- j zaposleni ljudje na Javorniku oprav-kor da hoče staro in mlado v sado- ljajo svoje delo s priznanja vredno nosniku povrniti obilen trud zadnjih prizadevnostjo. Lani so pridelali na let, pravo gnojenje, čiščenje in škrop- >0 a 3500 kg rdeče pese. Tudi letos do-llenje, temnozelena polja pšenice s bro bbeta. Na 0,70 ha so dobili 22.000 kg stasitim latjem poljejo v širokih valo- ! zelja itd. Poskusni tobačni nasad za vih. Vsi pridelki dobro kažejo — vsak ] ljubljansko tobačno tovarno (na 10 a) posevek in nasad daje priznanje skrb- tudi lepo kaže. nemu vodstvu državnega posestva in _ pridnim ljudem na njem. j MERILO DOSEŽENIH USPEHOV Z delovodjo Jakobom Kavčičem, 80 »REDNI HEKTARSKI abs. kmet. šole, Ivanom Serbinekom, i DONOSI vrtnarjem in s knjigovodkinjama smo Pri krompirju žlahtnih sort so do- se malo pomenili o tem prehrambe- segli 280—300 q na hektar; z apnom nem središču močnega industrijskega dovolj bogata tla so spričo uporabe ka-mesta. I dušika in drugih ustreznih gno- »Res, vse kulture kažejo za svojo jil rodila več ko dvakraten običajen vegetacijsko dobo prav zadovoljivo, sad (povprečje Je v občini 120 q). L»e-Sadovnjaki in travniki so bili v zad- tos imajo na 3,5 ha posejano pšenico e prijeli, njih letih kar prepojeni z umetnimi »Tasilo«, ki je na ostro podnebje že kratkotrajnimi In dolgotrajnimi gno- navajena. Pridelek Je namenjen veči- ^ Jill in pričakujemo lep pridelek. Tudi del za seme. Predvidevajo ,da Jo bo * sena smo nakosili, kakor že dolgo ne. °b vsaj odslej toplem vremenu okrog Okrog 3000 kg na ha. Čeprav nam Je 2000 kg na ha. Tudi nasadi krompirja vreme hudo nagajalo, imamo že nad so taki, da bi jih človek kar gledal. 95 •/• travnikov pokošenih In krmo pod Ponekod so j« sicer pojavil kolorad-streho.« skl hrošč, a so proti njemu pravočasno | ukrepali, v kratkem bodo 5e vse njive POLJEDELSKO PFLOIZVODNJO ■ oprašili. Pese imajo nasajene 2 ha, lani PREUSMERJAJO V PRID i je bil hektarski donos 300.000 kg — ŽIVINOREJE ! posamezni sadeži so tehtali po 8 do Ze letos so se precej vrgli na oko- 10 kg. Nad 2 ha imajo posejana z de-*iavine in krmne rastline. V bodoče teljo, nekaj pa je silosnih mešanic, bodo odmerili tem pridelkom še več i zemlje. Kaže tudi, da bodo imele letos POVPREČNA MOLZNOST Ravne dovolj krompirja, saj ga imajo 1 JE 3408 LITROV posajenega na Javorniku kar 12 ha. Državno posestvo Javornik Je Ze zdaj ga je dovolj za potrebe trga predvsem pomembno kot vzrejno srepo 35 din, z njim zalagajo tudi Zgornjo dišče za govedo sivorjave pasme. Kdor Mežiško dolino rudarskih revirjev. bi bil pred nekaj leti videl »kravji Vrtnarstvo je poleg živinoreje ozi- spital« v teh hlevih (sem Je državno roma mlekarstva najbolj pridobitna posestvo Marenberg spravljalo tuber-panoga tega gospodarstva. S sadikami kulozno živino iz svojih hlevov), bi so zalagali ne le Mežiško dolino, tem- danes to težko Verjel. V vsako leto več tudi mislinjski in dravograjski temeljito razkuženih hlevih imajo dakot. Komaj lani so uredili velik vrt nes 23 krav in IS telic ter plemenjaka in 20 toplih gred. V sredi vrta imajo »Miška«, ki je doma nekje v Svicl. sončni ogrevalnik vode za zalivanje Več molznic daje letno nad 4000 kg najbolj občutljivih posevkov in nasa- mleka. Ko so prva leta nabavili to dov. V kratkem bodo mogli dati na živino, je bila povprečna molznost po trg prve paradižnike, sčasoma tudi 1200 kg, a sedaj je povprečje 3408 kg na papriko. Gojijo tudi melancane. Za- leto. Živino hranijo večinoma z osnov-nimive so pa besede tovariša Serbi- no hrano, le najbolj pridne molznice, reka: »Z veseljem poskušamo gojiti kakršna je »Nina«, ki daje letno nad vsakovrstno zelenjavo, kljub temu, da 5180 kg mleka, dobijo dnevno do 3 kg nam še marsičesa manjka. Čudno pa močnih krmil. Seveda se tudi v zim-Je, da se ravenske gospodinje tako skih mesecih drži molznost na pri malo okoriščajo s tem, kar jim že mernl višini, saj dobivajo živali slll-lahko nudimo. Tako očividno ne po- rano krmo (lani so imeli 82.000 kg sl-nnajo uporabo rabarbare, nadzemelj- losa zanje). V svojem živinorejskem ske kolerablce, cvetače, mclancan idr. načrtu Imajo predvideno vzrediti mla-Lanl so zrigolali za vrt še okrog 35 a do živino z najvišjo molznostjo. Od tam, kjer Je bilo prej tekaltšče za svi- vsake teh živali si obetajo nad 6000 kg nje. Na njivo so posejali oziroma po- mleka letno. sadili pol ha endivije, da je bo dovolj O doseženih uspehih na Javorniku za jesenske in zimske dni. gre glas med sosesko in marsikateri Seveda bi radi uredili sodob»M kmet je prejel od upravnika, podjet- nega tovariša Emeršiča ali njegovih d , . C1 ... ki ga zemljišča Da splošno vse- v*ua se pr, ulK. se zgou. ,n Juffosla''že^ekai °vcčiih bu/e*? ?el° mail\ne količine. Pokaj, kar ni v prid in v ugled posestvu, hladilnic, ki bi z uvedbo plinskih a take napake so čedalje bolj redke celic za umetno zorenje in raz-! čl 1 r J L t ] in neznatne, sicer je pa morda k temu j kužitev postale popolnejši in ra- navedenega sledi, da je včasih doprinesla svoje tudi ostra, a j cionalnejši gospodarski organi- I ---------------------------------- zem. Kalo, ki ga imajo hladilnice dobronamerna kritika. Pa še o nepoštenem odnosu do lastnine državnega posestva Javornik. Marsikatera gospodinja je kar brez sramu nabirala po njivah posestva ra-dič in motovilec, katerega je bilo treba posejati, in prav tako skrbno obdelati. Pred kratkim so poljski tatovi prišli celo nad nasajene sadike zelja itd. Ker so kraje tudi po drugih poljih, bi bilo prav, ko bi te strice in tete, ki hočejo živeti na račun drugih, M. H. pri vskladiščenju zrelega sadja, je precejšen. Za nas je pomembno, da so vsi materiali in instrumenti, potrebni za zgraditev plinskih celic za umetno zorenje, na razpolago na domačem trgu. Uvedba umetnega zorenja tudi v Jugoslaviji je torej, ako bodo poskusi uspešno zaključeni, vezana le na odkup licence in na vzgojo potrebnih strokovnjakov. B. F. skrbeti za pravilno kolobarjenja M. D- Kako kaže letine* Ker je bilo junija dolgo 8**jj j slabo vreme, ozimina le po®*? zori. Tudi košnja ie težavna. j delki so sicer dobri, le njih°v,. kakovost pogosto ne ustreza. Sloveniji je obdelana vsa zemlja. Vsi posevki so normal'1, vskalili. Krompir cvete poys?|. Pšenica je odcvetela tudi v visj1. delih Slovenije. Ječmen in °veJ že zorita, medtem ko gre o*eS . klasje. Kar zadeva koruzo. L visoka 20 do 50 cm in torej njena rast zaostaja. Razen deževnega vremena ' razmeroma nizke temperature J^j nija mesepa je treba omeniti to® točo, ki je prizadejala škodo čiv ju v Radečah in AjdovŠciB Tudi okopavanje koruze in kr°®9 pirja se je zaradi neugodne? vremena zakasnilo. Deževje J razen tega povzročilo gnitje * šenj in širjenje peronospore, £. belam pa je slabo vreme pok^a1, j lo pašo. Pšenica je ob neviht® ; v več krajih polegla, v PofflurJ ; pa na splošno prav dobro usp^f ‘ Spričo pogostih neviht je K otežkočeno tudi zatiranje k® . radskega hrošča, medtem ko Nova kmetijska zadruga v Banjščicah V Banjščicah na tmovsko-banjski na ječmenu širita rja in planoti so te dni ustanovili splošno snet J kmetijsko zadrugo, ki naj bi povezo- j fečmen so začeli 7P VO^° vala kmetovalce in usmerjala njihova i v jcumeii ho zaceu ze * prizadevanja za boljše gospodarjenje. V j zeti in na Splošno dobro ^ teh goratih krajih je gospodarstvo zelo | pšenico že žanjejo na Goriš*** zaostalo m razdrobljeno in bo zato jn y osta]jh ravJn(nskih delih Sl£ venije. Razen tega so na Dranj imela zadruga obilo nalog zlasti v pospeševanju živinoreje, ki je tod osred— »cuijc. naicu icga ua nja kmetijska panoga. S tem se je Ste- skcm polju začeli kopati f8 vilo splosnih kmetijskih zadrug v novo-gorižki občini povečalo na deset. krompir. M. D. I Kmetijski inštitut SlovenUe O ovcah na Otoku U armar Duck nas je štiri no- , belo nastlan s slamo. To je vse, in i polje. Pozimi, ko pašniki zamro, vinarje iz Jugoslavije sprejel j to predstavlja hlev, ki je seveda žive ovce v kvadratih, kjer ra-nadvse prisrčno. Preden smo si ] neverjetno poceni, pravzaprav za- šteta ohrovt in repa." Ohrovt red-ogledali njegovo posestvo, ki leži stonj. Leto in dan preživi osem | kokdaj zmrzne in ovce ga pridno kakih dvajset kilometrov od uni- sto ovac, toliko jih je na farmi, i obirajo, repi pa farmar že jeseni verzitetnega mesta Chambridge, nam je gospa Duckova pripravila čaj in praženec. Skoraj prepričala nas je, da je močan čaj z mlekom najboljša pijača. Skoraj, pravim zato, ker nam pijača le ni šla rada po grlu. Pokramljali smo in si ogledali prijeten dom. V kaminu, ki je neizogibna pritiklina britanskega stanovanja, je dogoreval premog. Britanci pravijo: »Tudi kadar sem sam doma, sva dva, če v kaminu živi ogenj.« Pa imajo prav. Kamin s svojimi plameni ustvarja prijetno domačnost in nekam prisrčno toploto. LETO IN DAN NA PROSTEM Zunaj je bilo hladno in hiteli smo preko polj do prostora, kjer farmar Duck redi ovce. Najprej smo si ogledali »hlev« in začeli zbirati podatke o posebnostih živinoreje na otoku. Marsikaj tega, kar smo videli, bi lahko naš kmet koristno uporabil. Bojim pa se, da je še preveč starokopiten, da bi se lotil takih čudnih in za nas resda še nenavadnih vzrejnih metod. Hlev za ovce je precej velik tetverokotnik, ograjen s slamnatimi povezi. Cez to ograjo so položeni povezani snopi ln to je streha, pod katero se stisnejo ovce ob neurjih. Ves prostor je na de- na prostem. Tako so navajene na mraz, da bi se v zatohlih hlevih ne počutile dobro, celo škodilo bi jim, trdi farmar. Ta hlev je prav lahko preseliti, saj snopje in tistih nekaj kolov ter žice zlahka naložiš na malo večji voz. (Glej sliko!) Za osem sto ovac je treba precej pašnikov, smo menili. Farmar pa nam je povedal številka, ki ji še danes težko verjamem, čeprav nam je vse utemeljil in nazorno pokazal. Nekaj več kot dvajset akrov, je dejal, potrebujem za preživljanje svojih ovac. Vzeli smo svinčnik in naračunali nekaj več kot osem hektarov pašnikov. Kako je to mogoče? ZELENA ŠAHOVNICA Ogledali smo si te pašnike, če to stvar sploh lahko imenujemo tako. Niti pregonski pašniki, ki jih pri nas vsaj po imenu poznamo, niso dober izraz. Tu je kaj druga-fen sistem prehranjevanja ovac. Polja in pašniki so ograjeni podobno kakor šahovnica v nekaj sto metrov velike kvadrate. V ograjenih poljih sadi farmar brstičasti krmski ohrovt, v sosednem ograjenem polju pa repo. Tudi travniki so ograjeni — in farmar prepušča ovce Ir polja v odreže cimo in ovce kopljejo do repe pod zapadlim sneg.jm ter jo obgrizejo do samega korena. S tem, da ovce grebejo po snegu, se ogrevajo, da ne govorim o tem, da imajo zaradi vzreje na prostem v zimskem času zelo dolgo volno. Res da je ta malo bolj resasta, toda zato je količina veliko večja. Pri jesenski striži pa d® farmar sicer manjše, toda vostne poveze volne. Le sem. u tja mora farmar pozimi dova®* na polje tudi dodatno krmo. Ovce prinesejo farmarju ve , dohodke kot reja goveda. ^ ,eg tako, o tem drugič. Farmar P® u i me' volne proda precej ovčjega , sa, ki ga imajo Angleži Paradi. Včasih taki pečenki do°_J„ . irii' malo sladkorja, pač različni si. Veliko korist pa mu Prir'_.e, tudi slama, ki jo razgrne v P prostem hlevu. Ko je ovce ljito nagnoje, jo kot najb^U gnojilo razvozi po njivah in & nikih, zato betonske gnojnične J Irt. »• me ne pozna. Takle je »slamnati hlev« na prostem, v katerem prežive ovce dan. GRADBENA DEJAVNOST V MARIBORSKEM OKRAJU Krediti so tu, treba bo pohiteti Nejasnosti glede razpoložljivih ^redstev za stanovanjsko graditev in investicijska dela, ki so v prvem polletju močno ovirale delo gradbenih podjetij in investitorjev mariborskega okraja, so zdaj odstranjene. Čeprav’ so negospodarske investicije v primer-»vi z lanskim letom močno stnanjšane, čakajo ljudske odbore in podjetja velike naloge pri ^vilnem in pravočasnem izkoriščanju razpoložljivih finančni« sredstev za gradnjo stano-Vanj, pa tudi graditev. za investicijsko Med večja investicijska dela ..^gradnja gozdnih avtomobilskih cest na področju Pohorja in gornje Mežiške doline. Za •a dela je predvideno v okrajnem proračunu 145 milijonov Omarjev, dolžina cest, ki naj bi bde letos dograjene, oziroma naj °i se na njih začela izvajati dela, P® znaša 29 kilometrov. Razen gozdnih cest je predvidena dogra-oitev in adaptacije večjega stena drugih gozdarskih objektov, zlasti logarnic. Na teh objektih “O nedavno šele začeli intenzivno oelati. Zato bodo moTali pohiteti, aJti ceste in objekti, ki jih gra- dijo, so na področjih, ki so močneje podvržena vremenskim ne-prilikam. Zamujenega časa tako ne bo mogoče nadoknaditi, ob neugodnem jesenskem in zimskem vremenu, pa bi se zamuda še povečala, če ne bi zdaj dosledno izkoristili vseh razpoložljivih sredstev in možnosti. Podobna ugotovitev velja tudi za stanovanjsko graditev, zlasti za tiste nove stavbe, ki jih šele nameravajo graditi Za stanovanja je predvidenih preko 800 milijonov dinarjev. Pretežni del sredstev bo sicer uporabljen za dograditev že obstoječih poslopij, popravila in preureditve. Občinski ljudski odbor center je začel z načrtnim popravljanjem starih in poškodovanih poslopij v središču mesta. Podobna popravila poslopij izvajajo tudi po občinah, zlasti tam, kjer skladi za stanovanja niso tako veliki, da bi lahko začeli nova dela. Nekatere občine, kot n. pr. v Dravogradu, bodo pretežni del sredstev dodelile graditeljem zasebnih stanovanjskih hiš v obliki posojil. Občinski ljudski odbori so letos posvetili posebno pozornost dograditvi stanovanj za prosvetne delavce. Tako pravkar končujejo Ob 100-letnici Ignaca Mertiaria načelnika gasilskega društva v Dolenji vasi 'Usi Dd f .J0. sg v Prigorici in Dolenji rili ,wv!i0 . blci dolini svečano prosla-slr. n!ro rojstva borca za sloven- DrtmJ^c ?tT0 J?naca Merharja. Ob tej stnr,?? . slovesnosti so se zbrali za-* Republiške gasilske zveze in M_ K oblastnih organov. V času Ignaca Vnli- Ja /a("('li ustanavljati prosto-ločb?*' 8a/'i!ska društva in čete. V odbiti Je 0 iočoo odrejeno, da mora j, boreljevanje v nemščini. Prvi, ki j, P . omi! ta ukrep je bil Merhar, ko v r>°i ‘-2-letni fant leta 1879 ustanovil terem ■ vas' gas6sko društvo, v ka-V .j Je ovedel slovensko poveljevanje. sl„—°vf1?s m jeziku je sestavil prvi ročnlv Tad>nk ra gasilce in več pri- •ufc*1880- let® i* ž® »• ^iki V ip_. ’Tečanosti v Ljubljani članom svo-uš,‘Ta poveljeval v slovenščini, oblasti so mn pa to zabranile. le Merhar doživel poraz, je v„ ° Poveljevanje dalo ostalim Mo- ti uv«?.i*“‘, m ** močnejšo voljo, da MeJS slovensko poveljevanje, felnilr j r 1® bi' neumoren gasilec, na-l!Uk ^mačeg, društva je bil kar M Lepa spominska svečanost v Velikem Podlogu To nedeljo so v Velikem Podlogu v občini Videm-Krško odkrili dvoje spominskih plošč. Na Zadružnem domu so odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesanih 16 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Podloga in šestih okoliških vasL Drugo spominsko ploščo pa so to nedeljo odkrili na rojstni hiši narodnega heroja Milke Kerinove, ki je kot komandat bataljona junaško padla leta 1944 v boju za Ljubno v Savinjski dolini. Nedeljske svečanosti se je v velikem številu udeležilo prebivalstvo iz krško-videmske občine, posebno še iz Podloga in sosednjih vasi. Ob odkritju spominskih plošč sta o naši veličastni domovinski vojni in njenih pridobitvah govorila ljudski poslanec Lojze Colarič in predsednik občine Stane Nunčič. (ž) Delo velenjske Svobode se bo pravočasno začelo Šaleški festival Je zaključen. Velenjska dramska sekcija sl je po ocenjevanju strokovnjakov priborila prvo mesto. Nič manj ni laskavo priznanje moškemu pevskemu zboru, ki je razen moškega pevskega zbora prof. dostnim številom delavcev in da med boljšimi v so odpadla mnoga investicijska j stanovanjski hlok v občini Ruše za prosvetne delavce šole v Lovrencu, dograditev stanovanjskih blokov pa je v načrtu po ostalih krajih, v Rušah, Ribnici na Pohorju, Črni in Mariboru. Med večjimi gradnjami, ki obetajo preko tri sto stanovanj, je treba omeniti dokončanje poslopij MTT na Pobrežju, stanovanjsko kolonijo železarne v Ravnah in gradnjo stanovanj v Mariboru. Medtem ko je upanje, da bodo stavbe, ki so že v izgradnji, v tej sezoni dokončane, pa bo bržkone spet nastal zastoj pri gradnji poslopij, za katere so bili šele pred kratkim izdelani načrti, ali so šele v pripravi. Okrajni družbeni plan sicer predvideva zaradi skrčenja investicijske dejavnosti in zastoja v prvem polletju zmanjšanje za 20 odstotkov, vendar bo treba pohiteti s smotrno organizacijo in izvajanjem gradbenih del, da ta odstotek ne bo večji in v škodo stanovanjski graditvi v naslednjem letu. 'Glede na to, da razpolagajo gradbena podjetja z za- i pričakovati, da bodo dela 'V : Slatina Radenci , • Za turizem let. Za uspešno delo na področju gasilstva je bil odlikovan z raznimi gasilskimi odlikovanji, ki so sedaj v gasilskem domu v Dolenji vasi. Čeravno je bil velik rodoljub in napredni mislec, ni dočakal osvoboditve. V 87. letu starosti je umrl leta 1944. Da bi se slovensko gasilstvo oddolžilo njegovemu spominu, je Okrajna gasilska zveza Ko-čevje v ta namen organizirala to pro-slavo. Tudi svečana seja okrajne gasilske zveze je bila v Dolenji vasi. V hiši, kjer je bil Meruhar rojen, so pa odkrili spominsko ploščo. -v- lp£ dela, bi bilo predvidena dela pravočasno zaključena. Vendar pa je preusme ritev na manjša gradbena dela povzročila v gradbenih podjetjih organizacijske težave in narekovala spremembe, ki se jim podjetja šele prilagajajo. To pa so razlogi, ki ne dovoljujejo, da bi naloge v gradbeništvu prepustili samo podjetjem. Letos bo bolj kot prejšnja leta potrebno sodelovanje občinskih odborov, njihova pomoč in nadzor nad izvajanjem gradbenih del. Ta zahteva ni postavljena samo zaradi skopo od- , ....... . merieneca časa nač Da še noše- Upajmo, da bodo vsi sindikati ln merjenega , p p po j organizacije razumele osnovno nalogo bej zaradi ekonomičnega L .5?.®” j velenjske »Svobode« ln ji bodo pri vilnega izkoriščanja razpolozljl- njenem Izobraževalnem delu pomagali vih denarnih skladov. -od. 1 v. S. Delo društva se bo po festivalu še razširilo. Posamezne sekcije so že sestavile programe, tako da bo delo jeseni pravočasno zaživelo. Tako bo na primer dramska sekcija vsak mesec uprizorila po eno predstavo. V njenem repertoarju so zelo zahtevna dela, kot »Othello. »Ko bi padli oživeli«, komedija »Ce kličeš hudiča« in druge. V jeseni bodo organizirali tečaj za igralce. Baletna sekcija že sedaj pridno vadi In bo pripravila samostojen nastop. Zelo močna je postala glasbena sekcija. Pripravila bo dva koncerta ln tri komorne koncerte. Naj omenimo še mladinsko godbo, ki je odlično pripravljena nastopila 3. julija. Od NANOSA do JADRANA Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Novi Gorici ‘*ovi c*«,!}0*0 in nedeljo zvečer je v Rarnriv,« , .gostovalo znano Slovensko je Toiri ?tališče iz Trsta. Uprizorilo *draW d1 Jevo komedijo »Primorske ne a * • predstavi sta bili sredi narav-Ienta’ na dvorišču stare ope-Postn-Jn- er «so na improviziranem odru vlo»ft . ,c^° obmorsko vas. Glavne Sancin ^^Iroačili znani igralci Modest skovo \ Raztresen, Zlata Rodov- Je >Primorske zdrahe« si Qov LedaA° kot 1000 Novogoriča- °J>uieinih ieT1!ni rojaki Iz Italijanskih s*etn i krajev. V imenu Okrajnega rlca i« £a°n in Prosvetnih društev Go-brodn*n.!l • im umetnikom zaželel do-PodpreruL *im izro2il i0Pek cvetja “Predsednik tovariš Joško Humar. M. D. Prihod prvih mladinskih brigad V nedeljo popoldne je bfla v j Koper je pozdravil mladince in Premu majhna slovesnost ob pri- | mladinke dr. Svetozar Polič, ki hodu prvih mladinskih delavnih je dejal, da bo cesta odprla nove brigad, ki bodo gradile Brkinsko perspektive razvoju gospodarstva cesto na odseku Prem—Celije. V j v Brkinih. Priskevek mladine je Premu se je zbralo okrog 200 bri-] še toliko bolj dragocen, ker ceste gadirjev, članov ljubljanske, ma-! brez njene pomoči letos še ne bi riborske in celjske mladinske de- ] mogli začeti graditi. lovne brigade ter ilirskobistriške mladinske čete. Brigadirje je naj V imenu brigadirjev se je zahvalil za lep sprejem komandant prej pozdravil predsednik CK gradbišča Zdravko Troha. Prepri-LMS Franček Mirtič, ki je po- čan sem — je dejal — da bo mla-udarO, da predstavlja ta akcija ’ dina storila vse, kar je v njeni nadaljevanje tradicije prejšnje moči in da ne bo razočarala pri-generacije, ki je opravila ogromno delo v prvem razdobju socialistične graditve naše domovine. V imenu okrafnega komiteja ZKS SPLOVITEV PRVE, DOMA ‘Zdelane potniške ladjice . Planski ladjedelnici so v iadii ° 6Plovih prvo potniško jedli« .grajeno v slovenski lad-žili Svečanosti so se udele-hih -S i predstavniki politič-y drugih organizacij ter ma-Piiuimorskega narodnega heroja i ® Tomažiča, ki je tudi ladji-sJla ■ rova^a- Nova ladjica bo no-TT1‘ne Pinka Tomažiča. Udeležence slovesnosti je naj-heoi P^dravil predsednik uprav-^,°dbora Piranske ladjedelni-neo,Mhelj, ki je materi pokoj-)3a Plnka Tomažiča izročil šo-cjpl na2eljnov, nato pa je čestital nih- i emu kolektivu podpredsed-harij^°Prske občine Leopold Ca- Di-ik aj '^ca Pinko Tomažič bo že žati nedeljo začela preva- ba p°thike med Koprom in An-žev °m’ Na krovu ima 54 sede-^.Pofrdke, v salonu pa 12. h;,»en ima tudi lično urejen Vsa dela na ladji so izdelali delavci sami, le os za vijak so naročili v ladjedelnici »3. maj« na Reki. Dogodek predstavlja nov uspeh delovnega kolektiva Piranske ladjedelnice, ki je začel že s 70 % gradnjo železnih ladijskih konstrukcij. Po združitvi s pomorskim podjetjem Splošna plovba Koper pa bedo začeli samostojno graditi železne pomorske plovne objekte od 2000 do 2500 ton nosilnosti. Rekorden ulov v koprskem zalivu Zaradi rekordnega ulova v noči od sobote na nedeljo so imeli v nedeljo v tovarni Arrigoni v Izoli reden delovni dan. Tovarna je prejela od izolskih in piranskih ribičev v solenje in nadaljnjo predelavo 4 tone sardonijev, 14 ton sardel in 2 toni palamid. čakovanj. Mladinske delovne brigade se bodo mudile v Brkinih mesec dni, nato pa jih bosta zamenjali II. ljubljanska in II. mariborska mladinska delovna brigada. Odsek Brkinske ceste Prem—Celije, v dolžini 4 kilometre, bodo mladinske brigade gradile do konca avgusta. Pobudo za to akcijo je dala mladinska organizacija koprskega okraja, da bi pomagala gospodarskemu razvoju brkinskega dela. Zaradi pomanjkanja dovoznih poti imajo na tem področju mnogo težav, zlasti jeseni, ko izvažajo velike količine kvalitetnega sadja. L. O. Prisrčna slovesnost v partizanski vasici Veliko Polje V hribovski partizanski vasi Veliko Polje med Sežano in Vipavsko dolino je bila v nedeljo prisrčna slovesnost, ki se je je udeležilo okrog 1000 prebivalcev iz vasi in iz bližnjih krajev. Na hiši Skapinove družine, ki je iz gubila med NOB dva sinova, dve hčeri in moža, hčerka Milena pa je narodni heroj, so odkrili spominsko ploščo 21 padlim partiza nom iz te vasi. Spominsko ploščo je odkril domačin Ivan Nabrgoj, nato pa sta govorila predsednik okrajnega odbora Zveze borcev v Kopru Anton Ukmar in predsednik sežanske občine Alfonz Grmek. V svojih nagovorih sta orisala slavni boj primorskega ljudstva za svobodo, zlasti pa žrtev vasice Veliko polje, ki šteje komaj 24 hiš. Po govoru je godba iz Prva-čine zaigrala žalostinko, prebivalstvo pa je počastilo spomin padlih z enominutnim molkom. Po svečanosti so odkrili nov vaški vodovod, ki so ga zgradili domačini s prostovoljnim delom in s finančno pomočjo občinskega ljudskega odbora. Središče turizma v Pomurju je zdravilišče Slatina Radenci. Le-to je dobro znano skoraj po vsej naši državi, saj prihajajo gosti tudi iz drugih republik. Število gostov je po vojni hitro naraščalo. Bivanje bolnikov in turistov v zdravilišču bi lahko še povečali, če bi uvedli zimsko sezono. Tega ne bo težko uresničiti, če bodo speljali plinovod od nahajališča zemeljskega plina v Prekmurju, da bi zdravilišče dobilo ceneno kurivo. Delno izboljšanje v zdravilišču se je začelo že po združitvi s slatinskim podjetjem. Vtem ko je zdravilišče bilo v finančnih težavah, je slatinsko podjetje ustvarjalo lepe dohodke. Ker je združeno podjetje letos kategorizirano za gostinsko, mu bo ostalo precej sredstev za investicije. Dopust v zdravilišču bo še bolj zanimiv in privlačen za mnoge delovne ljudi, ko bodo urejeni krajši izleti v okolico. Možnosti za to je mnogo, saj ima Pomurje precej znamenitosti in izletniških točk, ki bi si jih bilo vredno ogledati: lendavski grad, kočo na Tromejniku, Gomilo, Jeruzalem, Kapelo in druge. Razen uprave in delovnega kolektiva zdravilišča pospešujejo izlete v okolico turistična društva, ki so v zadnjem času glede tega že precej storila. Omeniti je treba predvsem turistični društvi v Radencih in Gornji Radgoni. V Radencih bodo letos uredili zdraviliški park in zravnali prostor med parkom in železniško postajo. Za i jem Železarne. obisk okolice pa je društvo poskrbelo z markiranjem poti na Kapelski vrh, Murščak in Janžev vrh. Tudi v Gornji Radgoni urejajo prostor pred železniško postajo, letno kopališče na Muri in drugo. In še nekatera turistično-olepševalna društva v Pomurju skrbijo za večjo privlačnost svojega kraja. Turizem v Pomurju pa ovira neustrezen promet. Vožnja z vlakom prek Ormoža je zelo počasna, zato tudi mnogi gosti zdravilišča prihajajo z avtobusom iz Maribora. To pa povzroča ob lepem vremenu gnečo na avtobusu. Prometne zveze bi najlaže izboljšali z uvedbo motornega vlaka na progi Maribor—Murska Sobota, za kar se Pomurci najbolj zavzemajo. P- J* Koristni tečaji na Jesenicah Ko so na Jesenicah zaključili ciklus predavanj, seminarjev in tečajev, ki so jih priredili Ljudska univerza, Društvo Inženirjev In tehnikov ter Klub mladih proizvajalcev, so pripravili nove seminarje, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet, Občinski komite ZK in tovarniška sindikalna organizacija. Vsi seminarji so bili dobro obiskani; na njih so predavali ugledni predstavniki političnih in kulturnih organizacij. Udeleženci so bili predavateljem hvaležni, da so jim v tako poljudni obliki posredovali koristno snov, ki jo bodo prenesli delovnim ljudem v delavskih centrih ln na vasi. Na seminarjih so predelali snov o naši gospodarski politiki, zadružništvu, notranji ln zunanji politiki ln še o drugih problemih, ki zanimajo naše delovne ljudi. Trenutno je na Jesenicah seminar, namenjen mojstrom in delovod- KRATKE IZ DRAVSKE DOLINE # Kmetijske dolini bodo v povati gozdne Na umetnem Dravskem jezeru ZAPISKI Z NEDELJSKEGA IZLETA V V Stohem Činžatu Ribiško pristanišče v Kopr- Sredi temnih gozdov nad falsko pečino stoji od sveta pozabljeno naselje Činžat. Nič kaj velikega se tu ne zgodi, da bi kdaj prodrl v svet glas o njegovih prebivalcih. Mnogo jih ni, saj bi skoraj vse kmetije lahko preštel na prste ene roke. Prav nobene ustanove ni v naselju, ki bi dajala kraju pravico do naslova vasi. Toda za takšno čast se tudi nikoli niso ljudje na Činžatu potegovali. Niso vajeni, da bi kdorkoli kaj govoril ali pisal o njih.' Lepo na samem obdelujejo polje in po malem sekajo les, žive nekako tako, kot osamljen pastir na planinski višavi, ki si poje o tem, da mu je malo mar za »ljudske mnhe«. Staro »latinsko« ime vasice ne spominja na Rimljane, čeprav so se nemara tod mudili. Pred stoletji so namreč tu cerkveni gospodje iz radoljske kotline in s falskega gradu pobirali od kmetov svoj vsakoletni cenzus. Kmetje, ki so bili po večini koroški priseljenci, so temu davku pravili »činž«. Pa je tako iz kraja, kjer so morali dajati davek, nastal Činžat. To se kmetom na Činžatu danes že nekako nenavadno zdi, zakaj stari dedje, ki so poznali zgodbe iz minulih časov, so že pomrli. Včasih so vedeli po- vedati imenitno zgodbo o turškem krajih na tej strani Pohorja, zidu, ko so kmetje iz Činžata in Majhno naselje ima torej dolgo jn Ruš ugnali Turke v kozji rog. bogato zgodovino, le da je še no-Komaj toliko jih je bilo, da bi (ben zgodovinar ni utegnil raz-lahko sestavili skromno četico, J iskati. Na Činžatu bi ga prav turških jezdecev pa kot listja in j gotovo z enakim zanimanjem po-trave. V tej stiski so se domislili ! slušali in ogledovali, kot gozdar-potegavščine. Zbrali so se v vrsto ! ske in gradbene inženirje, ki se in začeli drug za drugim hoditi j zadnje čase pogosto sučejo tod okrog brega. Ko je prvi prišel na- ] okrog, riklj okrog, se je spet priključil na j Na Činžatu se od takrat, ko repu kolone in tako so hodili | so se poslovili zadnji partizani in dolge ure. Turški poveljnik, ki je odšli v svobodno dolino, ni mno- zbral svojo vojsko doli pri Dravi, —------------— —:1" T” +OT" |e štel te kmečke vojščake in se jih naposled ustrašil, ker jih ni in ni zmanjkalo. Kdo se bo spoprijel s tako močno vojsko, si je mislil in odpeketal s svojo konjenico proti Mariboru. Upehani kmetje, ki so morali med potjo go spremenilo. Tu in tam je kdo zakrpal streho, popravil hlev, ali prenovil kuhinjo, kaj več pa ni bilo videti. Zdaj bodo tiišno in spokoj, ki že stoletja kraljuje tod okrog, zmotili gozdarji in gradbeniki. Načrti za novo avtomo- .......................... r-.,~ , bilsko cesto, ki jo bodo s te stalno menjavati svoje obleke, so strani speljali na vrh Pohorja, so si potem oddahnili in kazali osle končani, in kar je najvažnejše: za turško vojsko. Zgodba, ki je denar je zagotovljen. Pjsv te drvi zgodovinsko izpričana, je še dol- ' se zbirajo inženirji m delavci, da ga stoletja živela med ljudmi na bodo začelij delati.^ Ni izključeno, tej strani Drave. da se bo potem našlo več ljudi, ki n ...... . ,. - Ibodo prihajali na Ciužat. Mimo- I ozabljeni Cinzat^ je tuoi se j grede bodi povedano, da je tako n—j i-x. „o- i Jnjrnj]1 ]epjh kotičkov malo na Pohorju. Nemara si bodo Cinža- zadruge v Dravski | maline. Sodijo, da bodo letos maline kratkem začele odku- j rekordno obrodile, kot še nobeno leto sadeže, borovnice in j po vojni. Zaradi dolgotrajnega dežja se bo obiranje sicer nekoliko zakasnilo. ker v višjih legah šele cvetejo. Trgovine kmetijskih zadrug že sklepajo pogodbe in pripravljajo vse potrebno za odkup, ki se bo menda začel čez dva tedna. O Te dni proučujejo gozdarski in gradbeni inženirji projekt za novo avtomobilsko cesto, ki naj bi povezala Lehen in Ribnico na Pohorju z lovrenško dolino. Cesta, o kateri je govora že dobrih petdeset let, bi bila izrednega pomena za gozdarstvo in kmetijstvo na tem delu Pohorja. Ce bodo čez leta zgradili velik akumulacijski bazen v Lehnu za potrebe dravskih hidrocentral, bo ta cesta pomenila za Ribnico ln Josipdol edino in najkrajšo prometno zvezo z Mariborom. Del nove ceste z lovrenške strani so pred leti dogradili v režiji bivšega občinskega ljudskega odbora Lovrenc. Gradnja nove ceste naj bi bila finansirana iz investicijskega sklada za gradnjo gozdnih kamionskih cest, del sredstev pa bodo prispevali tudi v Lovrencu in Ribnici. Tako je kmetijska zadruga Lovrenc za letošnja začetna dela pri gradnji ceste iz svojega dobička namenila prispevek v višini 4 milijone dinarjev. 9 V mnogih krajih Dravske doline nadaljujejo letos z gradnjo stanovanjskih hiš. Zaključna dela na mnogih poslopjih bodo dala nekaterim krajem povsem drug videz. Zlasti občutne so spremembe v gornjem delu Dravske doline. Tako je v poslednjih letih nastalo v Breznem preko 30 stanovanjskih hiš zasebnih graditeljev, s čimer se je število stanovanj te vasice za dvakrat povečalo. Povsem novo naselje je nastalo na Vižingi nad HC Vuhred, prav tako pa se je v celoti spremenilo središče Vuhreda, kjer so v dokončni izgradnji še štirje moderni stanovanjski bloki. Gradnja zasebnih hišic ln blokov HC Vuzenica je poslednja leta zlasti napredovala v Vuzenici, kjer so se stanovanjske površine tega kraja za več kot trikrat povečale. Po približnih cenitvah bo v Dravski dolini na novo pridobljenih preko 60 družinskih stanovanj, kar gre na račun dograditve hišic zasebnih graditeljev in gradnje stanevanj iz občinskih skladov. Precej pa je začetih gradbenih del pri zidanju hiš, ki bodo dokončane v naslednjem letu. 9 Velike količine kock, ki leže na postaji v Podvelki, še nadalje opozarjajo na težave v josipdolski granitni industriji. Produkcija kock in robnikov je zaradi zmanjšanja komunalnih del v mestih zašla v težave. Podjetje mora zaradi Izkoriščanja strojnih naprav in zaposlitve delavcev to blago kljub temu proizvajati, čeprav je povpraševanje malenkostno, Zdaj računajo, da bodo lahko del zalog prodali v Italijo, zavzemajo pa se tudi še za izvoz v sosednje države. © Minuli ponedeljek se Je pred železniško postajo v Rušah pripetila prometna nesreča. Jutranji vlak, ki je prihajal s Koroške, je iztiril na kretnicah z lokomotivo in štirimi vagoni. Zaradi zmanjšane hitrosti vlaka pri uvozu na postajo človeških žrtev ni bilo. Progo so čez dan spet usposobili za reden promet. -vd drugače zanimiv. Pred leti je na šel kmet na Monetijevi njivi se kiro iz serpentina, ki spominja na tarji potem omislili še kakšno človeka kamene dobe. In kot je krčmo, kjer bo lahko nedeljski mogoče po imenih potokov (Ra- - izletnik sedel za mizo in rekel doljna )sklepati, so se tu mudili j kakšno o kamoi,: -«kiri in tur-naši pradedje prej, kot v drugih ! škem zidu. T/resnik Iz Kočevja Turistično društvo v Kočevju je nedavno izdalo brošuro »Vodič po Kočevski«, ki je razdeljen na več poglavij, zemljepisno, gospodarsko in zgod®vin-sko. Vodič ima tudi poglavje o»«4»ltur-nem urisDevku. c ŠPORT IN TELEINA VZGOJA J- SREDA, 11. JULUA i»RED EVROPSKIM PRVENSTVOM V VESLANJU NA BLEDU REKORDNA UDELEŽBA Organizacijski komite za evropsko veslaško prvenstvo na Bledn je prejel pred dnevi novo prijavo, in sicer od Tnrčije. S tem se je število prijavljenih držav zvišalo na 21, kar pomeni največjo udeležbo, ki so jo doslej zabeležili na povojnih evropskih prvenstvih. Ce temu do- damo še prav tako rekord no udeležbo držav za žensko evropsko prvenstvo, za katero je doslej prijavljenih 12 držav, potem vidimo, da bo blejski šampionat zares po- membna mednarodna prireditev. Organizacijski komite pa pričakuje pa zelo številen organizacijski aparat. še nove prijave, saj je skoraj povser* ----- T>, J- —:----------11---- ,:-J: —** gotovo, da se bo prijavila za nastop moški konkurenci Norveška, morda [Jsenikova (Odred) je na medrepubliškem atletskem troboju za ženske v Zagrebu postavila odličen rezultat v metu krogle. S 14,32 m je le za 2 cm zaostala za svojim državnim rekordom. Na sliki: Usenikova se pripravlja za met tudi še kakšna druga država. OmemEe vredno je tudi, da je organizacijski komite prejel v zadnjem času obvestila iz nekaterih držav (češke. Danske in drugih), da bodo njihov« ekipe številnejše, kot pa je bilo prvotno najavljeno. ORGANIZACIJA DOBRO TEČE Na samem Bledn pa gre delo za sedaj lepo izpod rok. Seveda organizatorji naletijo včasih na naravnost nepremostljive težave, ki pa jih z dobro voljo le rešijo. Od važnejših del je j bila prav te dni dograjena v Zaki cen- ! trala PTT, ki bo služila novinarjem. 1 Vso pohvalo pa zasluži JLA, ki je organizatorjem marljivo priskočila na pomoč in te dni so v Kranju na Savi za poizknšnjo postavili začasne tribune na vodi in pa tribune za domače veslače, ki bo stala tik ob tekmovalni, progi na jezeru. Poizkusi so zelo uspeli in s tem je JLA naredila nedvomno zelo veliko uslugo organizatorjem. Enote JLA bodo prišle te dni na Bled, kjer bodo na kraju samem začele postavljati tribune. POMOČ IZ LJUBLJANE Kar še zadeva organizacijo na Bledu, naj omenimo, da obseg te prireditve zahteva zelo sposoben, predvsem Ker pa na Bledu primanjkuje ljudi, saj dejansko vsa dela okoli organizacije opravljajo trije ljudje, ki so tako rekoč za zdaj alfa in omega organizacije, je veliko vprašanje. Če bo ta sedanji aparat zmogel vse breme in zelo verjetno je, da bodo nadaljnja dela pri organizaciji te pomembne prireditve nujno zahtevala pomoč sposobnih športnih delavcev iz Ljubljane. To vprašanje bo treba v najkrajšem času temeljito razčistiti, kajti zavedati se moramo, da pri organizaciji te prireditve ne gre le za ugled našega veslaškega športa, temveč tudi naše države na sploh. KAJ BO S POSEBNO ZNAMKO? Naš tisk je že poročal, da bo PTT izdala ob tej prireditvi posebno znamko z žigom. Prav sedaj pa so se poja- vile s tem v zvezi nove težave, organi-^ zacijski komite se je namreč že lani v jeseni dogovoril o vsem potrebnem glede znamke z Generalno direkcijo PTT ▼ Beogradu. Le-ta pa je obljubila, da bo ena izmed znamk iz predvidene olimpijske serije prežigosana za evropsko veslaško prvenstvo na Bledu in izaana prej. Te dni pa je prejel organizacijski komite na Bledu od Generalne direkcije PTT obvestilo, da ta znamka ne bo izšla, ker ni v seriji olimpijskih znamk niti na eni znamki slika veslača. To pojasnilo je res precej čudno, zlasti še če upoštevamo, da so edino naši veslači na zadnjih olimpijskih igrah osvojili zlato medaljo in bi zato menda kot prvi, zaslužili, da se temu športu posveti vsaj ena znamka, čudno pa je tudi, da na Direkciji PTT tega niso vedeli prej. Organizacijski komite, ki je bil v prospektih za tujino že omenil, da bo izaana posebna znamka, se je sedaj seveda znašel v zelo neprijetnem položaju. VELIKO ZANIMANJE ZA PRIREDITEV V TUJINI Razen tekmovalcev so se zaceli na veliko prijavljati gledalci iz tujine, ki bodo prispeli v našo državo s posebnimi avtobusi. Tako so na Bledu prejeli številne prijave zlasti iz Salzburga, Munchena, Wiirzburga in Italije. Te lju- v Bohinju in Radov- di bodo nastanili ljici. GENERALKE: 29. JULIJA IN 5. AVGUSTA Prvotno je bilo rečeno, da bo prva generalka za evropsko prvenstvo 5. avgusta, ko bo na Bledu državno prvenstvo v veslanju, ki bo veljalo kot izbirno za sestavo naše reprezentance, istočasno pa bo to tudi zadnja preizkušnja za organizatorje. Naknadno pa je bilo določeno, da bo 29. julija^ torej samo en teden dni pred državnim pr-venstvom na Bledu še republiško prveu- Sljapin je eden najboljših ru»* stvo T veslanja. S trm so dobili org«- vaterpolistov. Samo v Beograd nizatorji novo možnost za preizkušnjo , , _ _ _ ... , . vseh naprav. Seveda pa bodo morali za- Je dal Jugoslaviji trt S radi tega nekoliko bolj pohiteti z deli. i Zato bodo začeli tribune postavljati že čez nekaj dni. Proga bo obeležena z barvnimi baloni na vsakih 50 metrov. Motornih čolnov za sodnike pa bo na razpolago kar 6. Dandanes skorajda ni več pomembnejše prireditve, ki je ne bi ovekovečili na filmskem traku. Pravico za snemanje filma o_ evropskem veslaškem ►rvenstvu ;o filmsko bo izdelalo kratke tednike, morda pa še celo daljši dokumentarni film o prvenstvu v barvah. S. J. 5. AVGUSTA V CELJU, 8. AVGUSTA V LJUBLJANI Kaj takega še nismo videli Atleti 11 držav na mitingih t Sloveniji Letošnja atletska »politika« je dru- gačna. kot je bila prejšnia leta. Prej so jugoslovanski atleti imeli v sezoni po več meddržavnih srečanj, sedaj pa imajo kvečjemu eno ali dve. Namesto teh »mamutskih« dvobojev je ASAJ sklenil, da bo raje priredil več velikih mednarodnih mitingov, ker so stroški za taka tekmovanja neprimerno manjši kot za mednarodne dvoboje. Prvi tak miting je bil pred dnevi v Beograda, v za- KEGLJANJE Noša reprezentanca odpotovala v Vzhodno Nemčijo Ljubljana, 10. julija. Nocoj je z Jugoslavija expressom odpotovala iz Ljubljane v Vzhodno Nemčijo naša državna kegljaška reprezentanca, ki bo v mestu Erfurt od 13. do 15. julija sodelovala na tekmovanju za evropski pokal. To tekmovanje bo po kvaliteti vsekakor močneje od sedanjih svetovnih prvenstev, saj bodo na njem sodelovale tudi reprezentance vzhodnoevropskih držav, med njimi Madžarska, ki ima po rezultatih sodeč trenutno najmočnejšo reprezentanc© na svetu. Zato bo na tem tekmovanju vsekakor izredno zanimivo srečanje moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije. Vzh. Nemčije, Madžarske in ČSR, saj se bodo verjetno le-te potegovale za prva štiri mesta. Seveda pa ne gre podcenjevati tuCoppa leta 1953 v Nijmegenu. v ■ Vaterpolisti so torej na\1uL večji up za Melbourne. Pred [ tri so imeli svoje prve pomembne tekme. Pri nas je * stovala reprezentanca SZ in treh tekmah dosegla eno in dva remija. Naši vaterpolist1 torej niso revanžirali za poraza v SZ. Stari v olimpip^! letu torej ni kdove kako Tekme pa so bile nedvomno J*i koristne, saj smo lahko nazorno videli, kaj manjka najnl igralcem. Predvsem sta to " , stvari: kondicija in učinkov pred vrati. V Zagrebu je JU°(C slavi ja vodila do tik pred tekme, v Beogradu pa celo n *kok 3:0 in 4:2 ni zadoščal . j zmago. Ljubljanska tekma je nekaj posebnega (skoraj ves ,Pr( polčas je Jugoslavija igra’\ , igralcem manj), pa je bilo jasno, da bi naši z boljšim Ijanjem na gol lahko dos®‘ ugodnejši rezultat. , . Do Melbourna je še precej * sa. Jasno je sedaj, katerim ,eL mentom igre je treba pri treninl, posvetiti največjo pozornost \ trenerju in igralcih je — da \ slabosti čimprej odpravijo. ne, ki so na razpolago v liji, pa bodo nagrada za tem&r opravljeno nalogo. ^ Mladinsko šahovsko prvenstvo V nadaljevanju posameznega mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije v Rogaški Slatini (Hotel Bo* hor), so bili doseženi v VIII. kolu obeh skupin naslednji izidi: A skupina: Mestek : Jamšek 1:0, Rapajc : Jazbec 1:0, Lorenz : Djordjevič 1:0, Ivanič : Romih 0:1, Mavrič : Kneževič 0:1. Prekinjene partije: Kneževič : Djordjevič 1:0, Mavrič : Rapajc 1:0, Lorenz : Mavrič remi. Stanje: Kneževič 6,5, Mestek, Romih 6, Lorenz 5,5 itd. B skupina: Janžek : Berčič 1:0, Stepančič : Topalovič 0:1, Dolanc : S turo 0:1, Sprajc : Cerpnjak remi, Pi-cek : Studnička remi. Prekinjene partije: Janžek : Sturm remi, Janžek t Topalovič remi, Berčič : Sprajc remi, Studnička : Topalovič 1:0, Dolanc : Stepančič 0:1. Naši planinci so zadovoljni Planinska zveza Jugoslavije je orga-l Iz Slovenije se je udeležilo zleta 24 nizirala od 4. do 8. julija V. planinski j društev z 230 udeleženci pod vodstvom zlet Jugoslavije na gorah Prokletije. toT- Fetiha in tehničnega vodje tova-Zlet je bil na planini »Ničinat« nad : ri.ža Potiska Mirka ter zastopniki našega ^ , planinstva na čelu s tovarišem Bučar- ^ lm. I.jem Tonetom. Za uspešno taborjenje pa Na predlog Izvršnega sveta Jugo- in»a izredne zasluge naš »Andrej < iz sla vi je je bil odobren udeleženci*, tega . direktor tovarne usnja tov. Stegner, ki ni bil skrben oče le šo-Stanjske grupe, temveč vseh slovenskih udeležencev na tem zletu. Zlet je bil odlično organiziran. Poskrbljeno je bilo za prevoz prtljage od . „ _______ _________________ železniške postaje Peč pa do vasi Ku- število, ki so ga predvidevali za 25 od- čište. Udeleženci so prehodili 12 km v stotkov. Zastopana so bila vsa planin- 1 >Rugovskxx sotesko, ki po svoji veli-ska društva y Jugoslaviji. Zleta so se čini nima tekmeca v Jugoslaviji. V Ku-ndeležili tudi zastopniki SZ, Poljske, čištn so planinci prevzeli prtljago ter Grčije in Nemčije. I se povzpeli v taborišče, ki je bilo na zleta izreden dopust. Razen te »ugodnosti so nekatera planinska društva rtu-dila svojim članom še razne olajšave. Vse to j« mnogo prispevalo, da se je udeležilo planinskega zleta nad 4000 planincev in je bilo s tem preseženo KOŠARKARSKI KOMENTAR BORISA KRISTANČIČA DVE SREČANJI Zadnje srečanje s turško eki-30 je bil osmi meddržavni dvoboj obeh reprezentanc. V sedmih dosedanjih smo zmagali štirikrat, izgubili pa ostala tri srečanja, tako da smo si s Turki delili na evropski rang lestvici vih strelcev in slabe igre centrov. K temu je pripomogla ležernost, do neke mere pristransko sojenje Turka, v prvi vrsti pa zagrizenost in dobra igra nasprotnikov. Zanimiv je bil za-precej podobno mesto. Posebno j enega napadalca k drugemu, ključek tekme, ko je naša repr§-obeuten je bil naš poraz leta 1952 medtem ko so vsi ostali mašili zentanca skušala nadoknaditi za-v Milanu v borbah za kup Mai- nevarne vrzeli v svojem obramb- mujeno in ko so Turki inspiri-rano, ki bi morale biti naša zad- nem prostoru. Po odmoru in z rani .°d prekaljenega trenerja z nja priprava na olimpijske igre menjavo na centru pa se je do raznovrstnimi domislicami pre-v Helsinkih. V zadnjih sekundah tedaj nesigurna igra spremenila k i n ja. 1 i vsak naš napad. Ko je tekme s Turčijo je visoki Altan v desetminutno vrhunsko košar- | ,v n°kem trenutku pn šestih dosegel koš iz daljave. Turki so | ko, kjer je vsak naš napad kon-: točkah razlike, prestregel žogo zmagali z eno točko razlike, nas , čal ▼ mreži, po kombinacijah, ki in, *am proti kosu, je^ nekdo “ I 1*1. i? 11 • i 11 /\rl TnrlfAV vi»fKkJ J* — * — — - J? postavili na predzadnje mesto jih je sproti duhovito zasnoval i Turkov vrgel na igrišče ste ad i prešla- ! Katic, razumel Loci in končno j klenioo.^ Sodnikje ^ tek mo preki uspe' olimpijskega leta, naslov turnirja in vzeli, zaradi prešla' ---------, --------- „— ... .. j-r. . . -w , bega uspeha v usodnih trenutkih realiziral Minja. Turška obramba n“> °a pocishh črepinje. Metl-olimpijskega leta, naslov olim- ■ je bila popolnoma razbita. Stal-1 tem so seveda rurki uredili svojo pijskih kandidatov. no gibanje, varanje in odkriva- ] obrambo. Vsak naš napad so V Beograd je prispela naj- nje naših napadalcev jih je pri-j Jurki spremljali z vpitjem in la-kompletnejša turška reprezentan- sililo k predaji. Zahvaljujoč samo i janjem, kar je očitno zelo vpli-ca, in kar je še več, vodil jih je desetim minutam odlične, skoraj va‘]0 naše pralce, ker pri nas znani ameriški trener Fox, ki ga | vzorne napadalne igre so Turki je turška federacija dobila v doživeli svoj peti in največji po-okviru kulturnega sodelovanja in i raz z nami. ameriške pomoči tujini. Naša reprezentanca je bila sestavljena šele v zadnjem trenutku brez Konjoviča, Popoviča, Ra-dojčiča in Zupančiča ter ni vzbujala posebnega zaupanja. M«d banketom pa je tre dpt se se- . :_______r i le i Fox razlagal: >Moje delo 1 stoji predvsem iz mantalnega boja, kajti prepričati moram svoje igralce, da je žoga zato, da j se strelja sodniki tega ne dovoljujejo. je žoga zato, in doseže koš.« Tako ; je prepričanje zastopnikov skrajno agresivne igre, ki lahko ustvari izredno nevarno ekipo, njenih naj MARIBORČAN DANEV PRAVI REPREZENTANT Na tej tekmi je preživel svoj ognjeni krst še en Slovenec — Danev Ivo, član mariborskega Branika. Z nekaterimi odločnimi potezami je dokazal, da je upravičeno v reprezentanci in eden epreze jbolj perspektivnih vprašanje je le, če bo Američanu igralcev. uspelo spremeniti igralsko men-1 V zaključni oceni lahko re-tahteto starejših turških t FORMACIJA 1-3-1 Prvi polčas beograjske tekme je to potrdil. Naša obramba je bila preslaba, da bi se uspešno j “• . _ . ------------------------------- zoperstavljala turški preciznosti talitcto starejsih turških tekmo- čemo, da je naša reprezentanca pri metanju iz najrazličnejših valcev. [ v sedanjem sestavu sposobna pozicij, zaradi slabe igre centrov Mirninrt» t tvtt r\\rr\vr\i tekmovati z vsakim evropskim pa smo imeli skrajno nenačrten DVOBOJ moštvom v napadu, da pa ostaja napad. Razen tega so nas Turki, ’ TUZLI njena obrambna igra v senci presenetili z agresivno consko j Neoficialni dvoboj v Tuzli je najmanj osmih neprobojnih siste-obrambo v formaciji 1—3—1, v pomenil zasluženi triumf za j mov vseh vzhodnoevropskih vrst kateri je Turban kot sprednji [ Turke. Naiš stroj je zaškripal za-1 ter verjetno tudi francoske in branil#1'* od I radi indisponiranosti Proleterje- I italijanske reprezentance. planini Nečinat. Tam je zraslo P jj mesto šotorov, pestrih, označen1* C( postavljenih po skupinah. Za Sl<>^ jo• je bila pripravljena skupina plaviD torov z imenom Triglav. Tako jh vrstile vrste svetlozelenih, temno***-* in sivih šotorov za planince i* ^ fj-Hrvatske, Makedonije in Srbije. Tj-fi-borišču je bila električna razsvetjJ s telefonska zveza, knjigarna, trgOvjW športnimi potrebščinami, fotote&^o brivnica in še kaj. Planinsko »Djerovica« je organiziralo ra£i#tij-rastlinstva in živalstva P^° ii& Vse navedeno nedvomno dokazuje J#. no organizaciie tega planinskega .1 Program zleta je bil skrbno Prv? fcib ljen. Bila so tekmovanja orientacU p in strelskih skupin, razni izleti boriščne discipline. Slovenci se jj-teh tekmovanj niso udeležili, ker 8u0f. rabili skoraj ves čas za obisk Vrhovi Žuti kamen, Nečinat, ^ . Djerovica in še razni drugi vrho bili polni slovenskih planincev. pa To silno hotenje osvajati vrhov y je zahtevalo žal tudi svojo ^rt.cJ1uj 1 petek 6. julija dopoldne je nasta* taborišču razburjenje. Zvočniki so j,j živali vse reševalce zaradi nesr^fnri^5 se je pripetila uro hoda od tab o v stenah Nečinata. Na sipini pod g^pi* so našli razbito truplo tovariša nislava Tomšiča, ki je v spremstvu jj. tovarišev plezal v steno in 001 trt^ Tako smo Slovenci dali svojo P**y.° Kr planinam bratske republike Srb*J®* j| t sevalci so mrtvega tovariša PreD/Wipr*' mesto Peč in ga od tam dalje 00 mili v domovino. 4V. planinski zlet je po svoj* n0ji> ni, organizaciji in udeležbi Pr vse dosedanje zlete ter je dal pl.an r*s‘ bogate izkušnje za Še uspešnej»° jugoslovanska planinstva. VI. POSAMEZNO SAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE v LJUBLJANI Šestnajsterica pri izpitu Ljubljana, 10. julija. — Da°^iceJ® poldne ob 11. url se Je v Saho*’ jj-domu v Ljubljani začel zaključnico hovski turnir za letošnje Posarf0o»t" prvenstvo Slovenije — VI. samP*° jo-Na lanskem prvenstvu — V. natu Slovenije Je zmagal zcz!! obrat Domža-ra5un J? ,n. nepodpisan dopolnilni trične pla«t° »neprijavljene« elek-mp«oI_er®de odnosno prostorov za kolon ,,, nazaj ter 300 din za kon-erjeve stroške. nU«iara«ant tovariš S. ni strankam giJe o7t?inen11 ntaje električne ener-stori v roma utajenih prostorov. Pro-Pa sta „ nici tudi niso utajeni. Pač Vilka n vseh državnih zgradbah šte-JUh 2a ’. ln 11 • v stanovanjih, zida-kjer Sp ®no stranko, po dve stranki, hava j.. ,, vsak prvi prostor zaraču-1 v 28 ostale prostore, ko J1. aaant je torej dobro vedel, ka-Zato treba prostore zaračunavati, krivi Tonimo, da niso potrošniki raiUna,Te, nl prostorov pravilno zahval. 2vlšan?m° Elektro-LJubljana, obrat O<1govow’ nara na ta dopis javno Preip ri, saj smo doslej naše dopise Jn brp, * vrnjene brez utemeljitve Jtontrni« ®ovora' zakaj mora stroške agi kie, nositi potrošnik ln na pod-J®Vo pS„ e uredbe znese kontrolor-Verjetp Ourno delo 1800 din. (Saj ima b0 dnevnico.) N. V. IZPRED SODI5CA v LJUBLJANI Nepravilnosti r Gorenjski predilnici iz škofje Loke ,ls‘«nov?i”rner,is,k! Preailnici, ki je bila f ,Sele leta 191S- je bil za-Har n* 1953‘ •kot dire^lor Stanc stvu »JJ5 , em Pa i® Mi v istem svoj-°Tarni T5 u “ • ® T Mariljorski tekstilni v zre*' °ji® torej dobro poznal delo °0st oL vodstvom podjetja in pristoj-fllr«di V.!,?ov opravljanja podjetja. Prav jiv0 j pa. j® i°iiko bolj ncrazum-kriminAl 80 podal na spolzko pot a zaradi osebnega okoriščanja. sodjgx a°dbi> .ki jo je izreklo Okrožno i^iniernJ 1r.a,t J.c ugotovljenih štirinajst Ur*dni 2a^ar zlorabil svoj je m j j‘a,i uradne pravice. Tako t>rivatrw» drugim privoščil desetdnevno ®°RraH R?to^anJe i* Škofjo Loke v ,p0virn^ \Skopjje, Ohrid. Kosovsko Mi-8 iovam^t- ° in naz8i v Skofio Loko ^e°ier n • °sobnim avtomobilom, pri *®ria zaračunal za sebe in so- 2a ren^CVn e’ *iro^ke nočnin, stroške dobilo ozentanco in garažiranju avto-nrl!i7iar.ni v skupnem znesku 40.050 din z« llni,ca Pa je trpela tudi 37.007 Za Porabljeno gorivo. Podobnih primerov, ko je zaračunal žagar potne stroške za prevoz v IL razredu vlaka, čeprav je ui ta službena potovanja, uporabil predilniškega >Bui-ckac, je Dilo še več. Kakšen je bil Žagarjev odnos do družbenega premoženja, kaže zgovorno tudi primer, ko je odredil neki podrejeni aalavki v Predilnici, da je morala paziti v času njegove odsotnosti na privatnem potovanju po Jugoslaviji, na njegove otroke, za zar pa je prejela polno plačo iz sredstev Predilnice. Na enak način je izkoristil tudi štiri delavce iz tovarne, ko jih je zaposlil na posestvu svoje družine v Mariboru deset dni, mezde za ta čas pa jim je pustil izplačati iz sredstev Predilnice. Tudi prevoz teh delavcev v Maribor in nazaj v Škofjo Loko je opravil s tovarniškim osebnim avtomobile V letu 1955 je opravil s tovarniškim avtomobilom tudi prevoz materiala na posestvo v Mariboru, pri čemer je trpela tovarna zopet 14.750 din škode. Na korist posameznikov v tovarni tudi ni pozabil, sai je samolastno odobril nekemu uslužbencu izplačilo 22.224 din na račun dnevnic, potnih in drugih stroškov, čeprav je bil dotični uslužbenec upravičen le do povračila potnih stroškov in osemnajstih polovičnih dnevnic. Nekaterim uslužbencem je dovoljeval tudi uporabo osebnega tovarniškega avtomobila v čisto zasebne namene, za poravnavo zapitkov nereprezentančnega značaja pa je odobril iz sredstev podjetja kar 48.597 din. V poizvedovalnem postopku je bilo med drugim ugotovljeno tudi, da si je Žagar protipravno prilastil 25.000 din, ki jih je prevzel v tovarni z nalogo, da jih izroči gasilski četi Mariborske tekstilne tovarne kot dar Gorenjske predilnice. Pri teh in drugih nepravilnostih se je izkazal tudi Leon Horvic, komercialno finančni vodja tovarne, ki ie odobraval in omogočal izplačila, Jci niso bila po obstoječih predpisih z ničemer opravičena. Ob uradnem potovanju Graz pa je izplačal trem uslužbencem za osebno uporabo vsakemu po 910 šilingov, enak znesek tuje valute pa sl pridržal tudi sam, nato pa celotno vsoto obračunal kot porabljeno na petdnevnem potovanju v Graz in na Dunaj, čeprav je traialo potovanje le dva in pol dni za ogled graškega velesejma. Horovic pa jo tudi svojo službo očitno nemarno opravljal zaradi čeaar je utrpelo podjetje znatno premoženjsko škodo. Z direktorjem Žagarjem sta složno kršila tudi predpise deviznega zakona, ker sta sklenila s podjetjem »Centro-tckstil« iz Beoorada pogodbo, da jim je to podjetje prodalo iz svojih razpoložljivih deviznih sredstev 572.85 USA dolarjev za nakup nadomestnih delov za avtomobil »Buick«, pri čemer je bila kupnina obračunana v smislu dogovora z zvišanjem cen surovinam, ki jih je podjetje »Centrotekstil« dobavljalo Gorenjski predilnici. V zvezi s temi posli sta oba — Žagar in Horvic — ponaredila tudi več uradnih listin. Tako poslovanje vodilnih uslužben- OBVESTILO ČEBELARJEM Od gozdnih opazovalnic, ki so nam poslale tridnevna poročila, smo prejeli naslednje podatke o gibanju tehtnice kontrolnih panjev: 4. julija — Nemci 3, Predmeja 4, Podkraj 1, Hrušica 1, Ravberkoman-da 1, Rakek 2, Preserje 1, Iška 1, Kom- olje 2, Fara ob Kolpi 1, Podstenice 1, Jrmošnjice 1, Podturn 1, Lovrenc na Pohorju 1, Ribnica na Pohorju 1. 5. julija — Predmeja 4, Podkraj 2, Rakek 3, Preserje 2, Iška 2, Kompolje Fara ob Kolpi 2, Crmošnjice 2, Lovrenc na Pohorju 1, Ribnica na Pohorju 1, Podstenice 2, Občice 2. 6. julija — Podkraj 2, Ravberko-manda 2, Rakek 2, Iška 1, Kompolje 1, Fara ob Kolpi 2, Crmošnjice 3, Podturn 1, Lovrenc na Pohorju 2, Obči-ce 3. 7. julija — Ravberkomanda 1, Crmošnjice 3, Podturn 1. 8. julija — Crmošnjice 3, Podturn 2, Šmartno na Pohorju 3. Številka 1 pomeni, da je tehtnica padla ali da je izravnana, 2 donos do 0,50 kg, 3 donos od 0,50—:1 kg, 4 donos od 1—2 kg in 5 donos, višji od 2 kg. Na postajah Crmošnjice, Jurka vas, Podturn, Občice, Lovrenc na Pohorju so čebele nabirale na žlahtnem kostanju in na lipi. Kmetijski inštitut LRS MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 11. JulUa: »Melje«, Meljska cesta ž. Četrtek, dne 12. julija: »Planinka«, Glavni trg 20. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 11. Julija: Zaprto. Četrtek, 12. julija ob 1SJ0: Mascagnl: »Cavalleria rustieana«; Baranovtč; »Srce Iz lecta«. Sola TAM. Zaključek sezone 1956-1956. Umetnostna galerija. Retrospektivna grafična razstava Božidarja Jakca. Umetnik razstavlja Iz svojega bogatega opusa blizu 200 lesorezov, litografij, jedkanic, suhih igel, akvatint, med temi tudi nekaj ilustracij in ex-librisov. Razstava je odprta do 15. julija dnevno od 10—18, ob nedeljah pa od 10—13. ProtiperOnospoma služba Poročilo za dne 10. julija 1956 Srednja dnevna temperatura se je gibala med 20 do 23 stopinj Celzija, na Primorskem do 27 stopinj. Maksimalna temperatura se je dvignila do 30 stopinj. Minimalna temperatura pa Je bila višja od 16 stopinj. Padavin ni bilek Napoved: Čeprav zadnje dni ni deževalo po vsej Sloveniji, je bila na Primorskem močna rosa, predvsem pa v nižinskih legah, ki je tudi zaden sto vala, da se izvršijo manjše okužbe." Zaradi tega svetujemo vinogradnikom Goriških brd, okolice Šempetra pri Gorici, Ajševice, Branika, Vrtojbe, Volčje drage, Kopra, Izole, Portoroža, Škocijana pri Kopru, Ankarana, Doline Rižane, Tribana, Strunjana in Šmarja nad Koprom, naj četrtič poškropijo svoje vinograde do 13. julija. Predvsem je potrebno poškropiti tiste vinograde v omenjenih krajih, kjer se je v zadnjih dneh pojavljala močnejša rosa. Ostale vinograde še ni treba četrtič škropiti. Svetujemo vinogradnikom Primorske, naj redno žveplajo svoje vinograde, ker je vreme zelo ugodno za pojav oidija. Kmetijski inštitut LRS. OBVESTILO SADJARJEM Sadjarji okolice Ljubljane, Kranja, Zabnice, Škofje Loke, Vrhnike, Gro-suplja, Trebnjega na Dolenjskem in Novega mesta, če hočete imeti v jeseni zdravo in dobro sadje, poškropite četrtič sadno drevje proti škrlupu (fuzikladiju). Za škropljenje sadnega drevja proti škrlupu uporabljajte 0,3 •/• Ditan ali i •/• bakreno apno ali pa 0,3 •/• Cosan. Da zavarujete plodove pred jabolčnim zavijačem, vedno primešajte enemu izmed teh sredstev 0,2 % Lindan olja ali 0,2 % Gesarol 50, lahko pa primešate tudi 0,05 do 0,1 •/« Fosferno 20 ali E-605-forte ali Paration v isti koncentraciji (50—100 g na 1001 brozge). V kolikor za škropljenje proti jabolčnemu zavijaču uporabljate Fosferno 20, E-605-forte ali Paration, bodite previdni, ker so sredstva zelo strupena. Kmetijski inštitut LRS. OBVESTILO HMELJARJEM _ Hmeljarji pozor! V času cvetenja in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje, škropite hmelj proti peronospori dva- Danes zadnjikrat. — Jutri ameriški krat, in sicer prvič, ko začno c vesti barvni film: »Generalni inšpektor«, spodnje panoge, t. j. v tekočem tednu, drugič, ko začno cvesti zgornje pano- , Še, t. j. tekom prihodnjega tedna. — 1 ^ „ kropite z l % bakrenim apnom ali KINO »SLOGA«: Ameriški film: »Sla 0 g Ditanom och. foHniičn Prprista« Proti rdečemu pajku uporabljajte do 15. julija sistemična sredstva. Škropite s Systoksom pol decilitra na 100 litrov vode, ali pa zalite s Terašitonom 1 del l #/t raztopine na rastlino. Po tem roku škropite proti rdečemu pajku z 0,16/« Tedionom. Hmeljarski inštitut, Žalec KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški barvni film »Gola džungla« Tednik: Filmske novosti št. 27. — Predstave ob 16, 18 in 20.». V glavni vlogi Eleonor Parker in Charlton Heston. Prodaja vstopnic od 14 dalje KINO »KOMUNA« Ameriški film KINO »TRIGLAV« švedski film cev se je’ preneslo tudi še na ostale. Tako sta ODratovodji Janko Oblak in Franc Dagarin tudi neupravičeno uporabila denar, ki jima je bil uradno zaupan, ker sta porabila zase 207.87 nemških mark, ki ni jih bila morala vrniti predilnici kot višek dnevnic. Sodišče je obsodilo Žagarja na eno leto zapora, Horvica prav tako, Oblaka in Dagarina pa vsakega na pet mesecev zapora, pogojno za dve leti. Obsojenci morajo pa po sodbi sodišča plačati sindikalni podružnici podjetja tudi vso nastalo škodo, in sicer Žagar 158.004 din, ostali pa skupno 10.794 din, medtem ko je bila Predilnica zavrnjena r svojim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 1,672.829 din na pra/do. .k. Poročili so se: Franc Maček, 29 let, šofer — Frančiška Toplak, 27 let, gospodinja; Vincenc Pešl, 25 let, sovozač — Marija Podgoršek, 28 let, trgovska pomočnica; Peter Pridigar, 24 let, zavirač drž. že L — Angela Ivančič, 19 let, tkalka; Franc šprajc, 25 let, strojni ključavničar — Alojzija ^nčimer, 24 let, nameščenka; Franc Tement, 22 let, trgovski pomočnik — Silva Brezner, 19 let, frizerska pomočnica; Ivan Vuzem, 62 let, osebni upokojenec — Adela Habjanič, 56 let, osebna upokojenka; Milan Hernet, 21 le£, delavec — Darinka Klojčnik, 19 let, delavka; Franc Kosi, 26 let, livar — Silvestra Dreven šek, 21 let, sušilka blaga; Martin Matjašič, 55 let, invalidski upokojenec — Jožefa Andrašič, 41 let, delavka; Josip Pečenko, 24 let, nameščenec — Olga Čander, 27 let, bolničarka; Bartol Ze-lenič, 28 let, monter — Karolina Čoh 18 let, navijalka; Mate Drinkovič, 31 let, ekonom — Branimira Koren, 21 let, nameščenka. Rodile so: Marija Zist, 25 let, tkalka — Emilijana; Angela Brumen, 29 let, gospodinja — Miro; Emilija Borovnik, 51 let, gospodinja — Zdenko; Ana Ho-ler, 30 let, gospodinja, Dražen vrh — Anico; Ivana Markovič, 36 let, gospo^ dinja, Benedikt — Marjetico; Marija Najglič, 24 let, poljska delavka, Ruperče — Draga; Angela Šalamun, 18 let, navijalka — Nado CELJSKE VESTI KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Mimi človek«. »METROPOL«: Madžarski barvni film; »Kvišku glave«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški barvni film: »Rapsodija«. V glavni vlogi Elizabeth Taylor, Vittorio Gassman ln John Erlcson. — predstava ob 20. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Boris Mušič, bolnica KINO »RADIO«: Ameriški barvni film »Na divjem zapadu«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: Zaprto. Z BLEDA »Gospodična Julija« Tednik. V glavni vlogi UM Palme in Anita Bjdrk. Predstave ob 16, 18 po oblasti«. Brez tednika. Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Avstralski Robin Hood Tednik. Predstave ob 16, 18 in Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »VIC«; Ameriški film: »Sla po oblasti«. Predstave ob 16, 18 in 2R30. KINO »SOCA«: Angleški barvni film: »Doktor v hiši«. Predstavi ob 38 in 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14 dalje, za matinejo v kino »Sloga« pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film: »Boj za lastnino«. — Predstava ob 20.». Danes zadnjič. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino finski film: »Olimpiada«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni film: »Bledoličnikov sin«. Tednik: Filmske novosti 21. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »ŠIŠKA« Italijanski film Dekleta iz Sanfredijana V glavni vlogi Antonio Clfarlelo ln Roesana Podesta. Predstave ob 16, It tn 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. DNEVNE NOVICE Obvestilo o sprejemu gojencev v Dijaški dom »Ivana Cankarja«, Ljubljana, Poljanska cesta 28, v šolskem letu 1956-57. — Vsak prosilec mora izpolniti »Vprašalno polo« (obr. 1, 74) in jo dostaviti zavodu najkasneje do 31. julija 1956. V rubriki m morajo Gounod: »Valpurgina noč«; R. Strauss: »Nekdanje svečanosti«. Festivalna predstava v Letnem gledališču v Križankah ali v primeru slabega vremena v Operi. V vlogi primabalerine pariške Opere nastopi v baletu »Nekdanje sve- bitl podatki točno izpolnjeni v vseh čanostl« v petek, dne 13. julija 1956, rubrikah, kar potrdi pristojni odbor občine v rubriki vm. Ako je kdo od roditeljev v službi, mora potrditi delodajalec v rubriki VI. V rubriko V vpišite 5300 din mesečno in se podpišite, s čimer se zavezujete, da boste redno vsak, mesec nakazovali Upravi doma navedeno vzdrževalnino. prosilci, ki prvič prosijo za sprejem v dom, predlože še prepis zadnjega šolskega spričevala. »Vprašalno polo« kolkujte s 30 din državnega kolka in 20 din kolka mestne občine Ljubljana. kot gost Veronika Mlakarjeva. Zaključek operne sezone. RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 11. julija Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 18.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.25 Naš jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — lf.OO Radijski koledar — 11.05 Orke- Za morebitno podporo za vzdrževanje stralni scherzi ln rapsodije — 11.50 v domu vložite takoj prošnjo na pri- Za dom in žene: Nekaj o higieni za stojni Občinski ljudski odbor. Ce pro- vsak dan — 12.00 Opoldanski operni silec ne more plačati vzdrževalnine, koncert — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. mora Imeti potrdilo Obč. ljudskega od- Jože Rihar: Gozdno medenje in opa-bora, da bo kril stroške vzdrževanja, zovalna služba — 12.40 Srbske pesmi odnosno kril primanjkljaj. Potrdilo na narodne teme poje basist Miroslav je treba priložiti »Vprašalni poli«. Ob Cangalovlč — 13.15 Zabavna glasba — vstopu v zavod je treba plačati za ' 13.35 Lahka in operetna glasba — 14.» prvi mesec celotno oskrbovalnino ln Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 500 din vpisnine. Ob vstopu v dom 14.40 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 mora dijak prinesti s seboj tudi ■ zdravstveno Izkaznico ln odjavnlco lz dosedanjega bivališča v Ljubljano. Obvestilo o sprejemu prejme dijak v drugi polovici avgusta. — Uprava internata. Zabavna glasba, vmes reklame — 35.36 M. Glinka: Ruslan ln Ljudmila; J. Gotovac: Kolo lz opere »Ero lz onega sveta«; J. Gotovac: Suita lz opere »Morana« — 16.00 Utrinki lz literature: Plu Sungllng: Knjižni molj — 16.» Zdenek Fibich: Simfonija št. 2 v Es-duru — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.» Razgovor z direktorjem rečnega brodarstva Jugoslavije — 18.15 Samospevi jugoslovanskih skladateljev — 18.45 Radijska univerza: Lavo-slav Struna: Delo Tehniške sekcije Terminološke komisije — 19.M Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — ».00 A. Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v m. dejanjih — 21.45 Glasbena medigra — 22.15—23.M Jazz-cocktail - 22.15—23.» UKV program: Nočni komorni koncert — 23.M—24.M Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenps iz Zagreba). DROBNI OGLASI OSEBNI AVTO Panhard Dyna, št. motorja 60693, moč 25 ks, temno modra limuzina, primeren za prevoz blaga na krajših relacijah. Informacije: »Tekstu«, Ljubljana, Ciril Metodova 3. 2722 »FESTIVAL KINO Ameriški film: »Kalifov zaklad«. Predstavi ob 18 ln 20.30. V glavni vlogi Rod Cameron, Tab Hunter ln John Dehner. IZ DOMŽAL KINO Angleški film: »Trinajsta ura«. — Predstavi ob 18 ln ». IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Angleški film: »Zena na brodu«. List IV. LJUBLJANSKI FESTIVAL od 30. junija do 21. julija 1956 Sreda, 11. julija: ob 20.30: J. Gotovac: »Simfonično kolo«; Mlakar: »Plesalec v sponah«; Gounod: »Valpurgina noč«; Richard Strauss: »Nekdanje svečanosti«. — Izvaja balet ljubljanske Opere. — Križanke. V primeru slabega vremena v Operi. Četrtek, 12. julija: ob ».30: M. Begovič: »Brez tretje- ta«. izvaja SNG Trst. Sodelujeta tefka Drolčeva in Miha Baloh. — Režiser Jože Babič. Predstava v krogu. Viteška dvorana. Križanke. Cenjeno občinstvo naprošamo, da pride na prireditve v Križankah točno, ker bodo prehodna vrata ob pričetku predstave zaklenjena. Ne s silo, ampak s pametjo čisti obleko, vso mastne madeže očistiš z lahkoto s preparatom FLEX. — Pazi — zahtevaj samo FLEX. ROZno MLEKO Tclnt Bell vsebuje naravna hraniva za kožo, Jo regenerira in pomlaja. Teint Bell KOŽNO MLEKO je višek kozmetske proizvodnje. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 11. julija ob 20.30: Baletni večer: Gotovac: »Simfonično kolo«; Mlakar: »Plesalec v sponah«; Gounod: »Valpurgina noč«; R. Strauss: »Nekdanje svečanosti«. Festivalna predstava v Letnem gledališču v Križankah ali v primeru slabega vremena v Operi, petek, 13. julija ob 20.30: Baletni večer: Gotovac: »Simfonično kolo«; Mlakar: »Plesalec v sponah«; Uprava podjetja in sindikalna podružnica kamnoloma Verd naznanjata, da je umrl član kolektiva tov. IVAN RAMŠAK glavni računovodja Pogreb bo 12. julija ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče na Zalah. Dobrega tovariša in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Uprava in sindikalna podružnica Podjetja kamnolom Verd Upravni odbor MLINSKEGA PODJETJA razpisuje MURSKA SOBOTA mesto računovodje z daljšo prakso v večjem podjetju Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja naj interesenti pošljejo na upravo podjetja do 25. julija 1956. Nastop službe s 1. avgustom 1956. Plača po dogovoru. 2721 ^So°o^n.?'^°žniSk0,.PC><1J,^t,i» • Ljudske pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II1, telefon «. 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Nazorjeva uUca 10/11 - Lprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase št 31-030 - Telefbn poslovalnice na Titov: d«n, za tujino 500 din Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni predaj 42 — Tisk tiskarne »Ljudske oravice« — Poštnina plačana v gotovini ~ ttev. 21-613 ln kulturna rubrik cesti 22-322 — Mesečaa naročr' Rokopisi on ne vračajo NI CESTE Pred nekaj dnevi so Fr^n- j je slabih pet metrov. Razdalja ozi javno pokazali svoj prvi med kolesi znaša 126 cm, osi so jto na reaktivni pogon. Po j prazen pa tehta nnanjosti je novo vozilo še lajbolj. podobno specialnim dirkalnim avtomobilom, imeno-oali pa so ga »leteča 'zvezda*. 2.4 m vsaksebi, 950 kg. Reaktivna turbina novega vozila zmore največ 370 KM, zato menijo strokovnjaki, da bi »Leteča zvezda« lahko dosegala maksimalno hitrost 320—330 km SELE NA AMERIŠKIH CESTAH BO LAHKO POKAZAL PRVI FRANCOSKI AVTO NA REAkTIVNI POGON, KAJ ZMORE lahko pripetila vozniku smrtna nesreča, ker ceste ne bi potekale v dovolj dolgi ravni črti brez večjih vzpetin ali drugih znakov, • , i- „y,, • ! na uro. Ceste, ki bi na njej pre- zaradi katerih bi moral voznik . , ■ -v .... j izkusili zmogljivost tega vozila, kar naprej spreminjati hitrost, pozornost aerodinamična linija, £a ni v Franciji in ne y vsej razen tega pe se zdi avto nena- Evropi. Dasi je zlasti v Zahodni vadno nizek. To je tudi v resnici, Nemčiji nekaj zelo dobrih avto-S£ij je visok komaj 92 cm in je mobilskih cest, vendarle menijo, torej najnižji avto na svetu. Dolg da bi se pri maksimalni hitrosti Ze prihodnji mesec namerava-slal Pisali smo že o uspehu članov švicarske planinske odprave, ki so premagali letošnjo pomlad kar dva himalajska velikana, in sicer najvišjega (Mt. Everest) ter četrtega po vrsti (Lotse). Kdor je zadnje dni kar gagal od nenadne vročine, si bo morda z zanimanjem ogledal ti dve »zasneženi« sliki, katerih prva kaže nevarni prehod čez prepad po lestvi, ki se je spremenila v zasilno brv, druga pa enega izmed članov švicarske odprave in Iva požrtvovalna Šerpa. Urarjem bo odklenkalo? Številne tovarne ur v ZDA so začele mrzlično raziskovati, kako bi bilo mogoče izdelovati ure na elektronski pogon. Pri tem ne gre za nikakršne baterije ali akumulatorje, marveč bi nove ure poganjali radijski ali podobni impulzi. Potemtakem ure v bližnji bodočnosti ne bodo imele več nikakršnih strojev niti vseh tistih dosedanjih sestavnih delov, ki so omogočali merjenje časa za vsakdanjo rabo. V trenutku, ko bodo tak mehanizem za pogon ur dokončno preizkusili in če bo dovolj rentabilen za proizvodnjo, bo odklenkalo urarskemu poklicu, ka-;or so v zadnjem času postale dveč že številne druge obrti. Med številnimi izkopaninami, ki io jih odkrili na kraju, kjer je v davnini stalo po mnenju arheologov mesto Ur v Kaldeji, so našli tudi gornji, približno 40 cm visok okrasek, ki je menda veljal zraven žrtvene posode kot znamenje, kam naj darovalci odlagajo posamezne predmete. Kipec s podstavkom je izdelan iz lesa in na debelo pozlačen. Izkopali so tudi več grobov takratnih jo poslati »letečo zvezdoc v ZDA, z njo pa bo potoval tudi tridesetletni šofer Jean Ebert, ki jo bo preizkusil na Floridi. Številni novinarji, ki so si ogledali prvo vožnjo »Leteče zvezde« z omejeno hitrostjo, so bili presenečeni, ko so videli, s kakšno lahkoto je vozilo doseglo na ravnem delu preizkusne betonske steze hitrost 220 km in kako naglo je spremenilo hitrost, da je šinilo po blagem ovinku z brzino 150 km na uro. Vsi navzoči so baje na moč hvalili konstruktorje novega vozila, ki med vratolomno hitrostjo ne grmi, marveč le žvižga. Navsezadnje pa so se nekateri le začeli vpraševati, za kaj bo pravzaprav mogoče praktično uporabljati nenavadno hitri avto. Inženir Larury, ki velja za duhovnega očeta »leteče zvezde«, je na gornje vprašanje odgovoril samo to, da namerava na podlagi izkušenj izpopolnjevati »letečo zvezdo«, da bo zmogla še večjo hitrost. Prav zaradi proučevanja je inženir vgradil v svoj prvi avto tudi vrsto raznih merilnih aparatov. Posebne težave bodo imeli konstruktorji novih vozil z avtomobilskimi plašči, ker je nevarnost, da bodo sedanji popokali že pri stalni hitrosti 350 km na uro. »Leteča zvezda« je pravzaprav zdaj nekak »laboratorij na kolesih«. V bližnji bodočnosti bodo morda začeli take avtomobile serijsko proizvajati, takrat — ali morda še prej — pa bo nastopilo nov« vprašanje: kakšne naj bodo ceste, po katerih bi divjala reaktivna motorna vozila z brzino 350 km in še hitreje. g Marsikdo se tudi 1 v tako imenovanih j| zrelih letih navdu-g šuje za otroško jj električno železni-Ji co, švedski novi-H nar Hultberg pa j izdeluje v prostem j času po fotografij skih posnetkih mili niaturne modele §§ železniških pro-g metnih nesreč. — jj Prva, ki jo je tako g modeliral, mu je jg vzela 500 ur pro-jf stega časa, na raz-g polago pa je imel nad petdeset polj snetkov z najraz-Jg ličnejših zornih I kotov. Na modelu je zaznamoval celo take podrobnosti, kot je na primer jj luknja v strehi J potniškega vago-jj na, skozi katero so g rešili nekaj pone-g srečencev, pa tudi g okenske šipe so J nalomljene vsaj g približno tako, kot j so bile v resnici. Bjiiiii:i!iiniiiiiiiuim)iitiiiiHiiii)iinniiii»iiiii[i;iiiimiiiiifln[ii)i!iiiiiiiiiiimmi;ni!nmin)iiiin!nmmiii;niii[iin!»iiiiuiii[niiiiKiiiiii[iHPiiiiitinmmiainii!mt>iiiiinniimiimnmnmnTmmmmilHn1nnm«inalnmiiiiM* Rentgenov rojstni kraj pr Harvvellu sir John V javnosti je malo znano, da je bil sloviti znanstvenik Wilhelm Conrad Roentgen rojen v Rem-schcidu. To nemško mesto je nedavno tega prekoračilo številko 100.000 prebivalcev in si s tem pridobilo pravico naziva najmlajšega nemškega velemesta. Mesto je neke vrste posrednik za izvoz in uvoz blaga, mimo tega pa je tudi pomembno kulturno središče. Njegovi prebivalci so najbolj ponosni na bogati muzej z neprecenljivimi dragocenostmi in na Roentgenski inštitut, v katerem so pogosto konference mednarodnega roentgenskega društva. Kitajska restavracija v Zagrebu Po vsej verjetnosti bodo v kratkem odprli v Zagrebu kitajsko restavracijo. Okrajni ljudski odbor že proučuje predlog kitajskega veleposlaništva, da bi odprli kitajsko narodno restavracijo. Ce bo odbor ta predlog sprejel in našel v mestu ustrezne prostore, bodo Zagrebčani imeli še eno prijetno in hkrati za naše razmere nenavadno restavracijo. Po dosedanjih načrtih bo nudila le kitajske jedi in pijače, vsi uslužbenci, tako kuharji kakor natakarji, pa bodo Kitajci, ki bodo oblečeni v narodne noše. Tudi uprava Zagrebškega velesejma je prejela pred kratkim podobno ponudbo, ki jo je poslalo neko madžarsko gostinsko podjetje. Po tem predlogu bi v vele-sejmskem paviljonu odprli madžarsko restavracijo, ki bi obratovala vse leto, njene goste pa bi zabavala seveda tudi tradicionalna madžarska glasba. Londonski sestanek atomskih strokovnjakov Prejšnji teden je bila v Londonu štiridnevna mednarodna konferenca o fizikalnih vprašanjih nuklearnih reaktorjev, ki jo je pripravil angleški fizikalni inštitut v sodelovanju z angleško upravo za atomsko energijo. Posvetovanje je bilo v dvorani inštituta elektrotehničnih inženirjev v Londonu, udeležili pa so se ga na dnu m mor la e Na škofski obali so začeli geologi sondirati kakih 1600 m od kopnega podmorsko dno, ker menijo, da se v tisto smer nadaljuje premogovna žila iz bližnjega rudnika. Vrtalni stolp bo v celoti visok 56 m, tehta pa z vsemi ustreznimi napravami 5000 ton in so ga v glavnem ze sestavljenega privlekli z obale. Še poprej je bilo treba pripraviti temelje: v morsko dno — voda je tam okoli globoka le nekaj nad dvajset metrov — so zabili vrsto jeklenih pilotov. Menijo, da bodo s tem vrtalnim stol- , pom prodrli v globino 600 m. V bližini obale je na kopnem že precej izčrpan rudnik dragocenega črnega premoga, geologi pa sklepajo po gubah zemeljskih plasti, da bodo v tej globini naleteli na novo premogovno žilo. Največji optimisti celo zatrjujejo, da bi se lahko s to in s podobnimi »morskimi« napravami povečalo bogastvo znanih britanskih premogovnih ležišč za nadaljnjih šest .milijard ton, to pa je t5-krat več premoga, kot ga zdaj nakopljejo letno na vsem področju Združenih držav. Drugi sondažni stolp nameravajo postaviti pet kilometrov ob obale, premog pa bi kopali ali tako, da bi pod zemljo podaljšali rove s kopenskih rudnikov do teh ležišč, ali pa bi zgradili rudniški jašek kar na vodi. Prvi izmed obeh stolpov ima petnajst metrov nad gladino ploščad z vrtalnimi napravami, grajen pa je tako, da uspešno kljubuje tudi viharjem, ki divjajo s hitrostjo 130 km na uuo in delajo do deset metrov visoke valove. Drobne Inštituta za proučevanje atomske energije vi Cocroft, ki je govoril o znanstvenih problemih v razvoju jedrske energije. V okviru posvetovanja so odprli tudi posebno razstavo, ki jo je pripravila angleška uprava za atomsko energijo. Vsa poročila, ki so jih prebrali na posvetovanju, bo kasneje objavil Fizikalni inštitut. Nad milijardo zaposlenih Po zadnjih statistikah je na vsem svetu približno 1025 milijonov ljudi zaposlenih v podjetjih, ustanovah, obrti in kmetijstvu. Od tega pride na kmetijstvo in z njim povezane poklice okoli 59'Vo, na trgovino in vse, kar.je z njo v zvezi, okoli 23‘Vo, le 18°/o pa na industrijo. Mednarodni urad dela v Ženevi, ki je pred kratkim wvw\\\\\\\\vwMwwew»* objavil te podatke, pripominja,? da so odstotki na raznih celinah ' seveda različni. Tako je z industrijo najslabše na Oceaniji, medtem ko je v Evropi zaposlenih v industrijskih podjetjih 33°/«, kar gre predvsem na račun nižjega odstotka kmetov, KRAJŠE CIGARETE Tobačna tovarna v vzhodnonemškem Dresdenn je dala prodajo komaj 4.5 cm dolge c»r garete namesto dosedanjh, ** merijo 7 cm. S tem želi tovarn« ugoditi tistim potrošnikom, ^ jim je nikotina dovolj že po nekaj dimih in potem odvržejo lik ogorek. POGUMNI RIBIČ Ves izčrpan je priplaval mlajši ribič na obalo v bližini Key Westa na Floridi, da bi organiziral pomoč za svoje tri tovariše, ki so ostali na visokem morju ob prevrnjenem ribiškem Čolnu. Za petnajst kilometrov do*' go pot je potreboval dobrin osem ur. Takoj po njegovem prihodu je obalna straža posla*8 na morje helikopterje, ki so šli ^prevrnjeni čoln in vse ribiče, čoln je stražna ladja p^" tegnila v pristanišče. PREPLAH V KINU predstavo v zavpil: Takole so peljali prvi vrtalni stolp, s katerim bodo v bližini škotske obale iskali ležišča premoga' na morskem dnu. V*. Med filmsko Cuernavaci je nekdo »Kino, se podira!« Nastala j® gneča, v kateri so ljudje zad«' sili dvoje starejših odraslih *n dvanajst otrok. Preiskovalni ot-gani še niso mogli ugotoviti, «*! je nekdo zavpil zaradi opeke, ** se je odkrušila z zidu pod str&~ ho, ali pa si je privoščil neumestno šalo. PETEK KOT DAN POČITKA Sovjetsko veleposlaništvo v Kairu je sporočilo, da bo uvedlo v bodoče petek kot dan počitka* ker je to v skladu z musliman' skim praznikom v Egiptu. EgiPl tovska vlada namerava uvesti petek kot splošno veljavni dan počitka v vsej deželi. Doslej je banke, šole in trgovine niso bile odprte ob nedeljah. FILM SAMO ZA SODIŠČE Na neki pariški razpravi z*" radi umora je bil glavni dokazni predmet film, ki so ga P° zločinu v pariškem podzerolju posneli v baru ter ga na pravi pokazali sodnikom in ne~ katerim pričam, ki kot po navadi »niso ničesar videle«. O" gledanju filmskih prizorov na cesti pred zabaviščem in v baru samem so potem priče prip^" vedovale in tako rekonstruiral« zločin. ~ ~XVVXVXXXXV>XSXS:'^^XV>^VVVVNXVVXXVVVSXXVVV^>>»^'XXXXXX>XX\VXV\N>X>^VVXXV>XVVXVSN>Va>V VSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXX>X\XXVVXXX' immm MIRAN SATTLER — FRANC MAVEC kaldejskih odličnikov in navadnih številni jedrski fiziki in inženirji vojakov. Izkopavanja je vodil iz 21 držav. Na konferenci je angleški arheoloc Wnoll»v i imel oordrnvni erovor direktor Prvi razred so končali. Vsak se je vrnil na svoj dom. Le Rifo Potepin ni imel nikjer svoje hišice. Trik ga Je povabil s seboj. Videl je nebotičnik in to mu je bilo dovolj, da razveseli sošolca Rifa. Vzela sta dolgo žago in se lotila Tri-kovega doma Razžagala sta jo na tri dele. Dele sta pribila drugega na drugega in ta pasji nebotičnik sta prislonila k zidu. Trik je prosil mamo Minko za dve stari skodeli in ji povedal, da bo čez počitnice stanoval z Rifom v hišici — nebotičniku. V tovarištvu sta preživljate počitnlcc. P beloglavec ju je večkrat obiskal. P°n® ljali so, kar so sc naučili in se pripravil®, za prihodnje šolsko leto. Živeli so v »1°*, in miru: v pritličju nebotičnika je Poživ*j Potepin, v prvem nadstropju Trik, tBot , pa Crni Fifi. Trik ni bil več hud na«”' Postal je resen in dober •»““ KONE<~