List Tečaj XLIV i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Velj v ka jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 27. ianuarija 1886. Obseg: Kaj vse zamoremo sušiti v amerikanski sndni sušilnici. Toplot« v hlevih družbe kranjske. Naši dopisi. Gospodarske izkušnje. O dolenjski viuorejski soli. Imenik udov c. kr. kmetiijske Zemlje- in narodopisni obrazi. NoviČar. / Gospodarske stvari. v m delo\ bolj lahnega sadja, kakor breskt in Kaj vse zamoremo sušiti v amerikanski sadni sušilnici. ^relic, gotovo še lepe prihodnosti nadejati. Sušenje tega sa-lja za kupčijo vršiti se je pa d o sedaj zamoglo le s pomočjo solnčne toplote, koje je primanjkovalo skorai povsod v kili pokrajinah k o j pa sedaj tem listu objavili smo uže popis amerikanske sadne sušilnice, tei pri tisti priliki obljubili tudi v zamoremo nadomestiti s toploto v amerikanskili sušilnicah. Češnje suše se v amerikanski sušilnici ravno tako kakor češplje. Za veliko kupčijo s suhim sadjem važno je ja- prihodnjič še objavljati ostanke, zadevajoče sušenje sadja oziroma zelenjadi po amerikanskem načinu. Namen današnjega članka je. čast. čitateljem objaviti, belko in pa hruška. O sušenji teh dveh sadnih sort kaj se da v amerikanskili sušilnicah vse vspešno sušiti, spisali bodemo še ob priliki posebne članke, danes prvi vrsti je za sušenje in sploh za trgovino omenimo le toliko, da za sušenje ni vsaka sorta spo- najbolj važna naša domača navadna češplja ame- sobna ter da more biti to sadje pred sušenjem po- rikanski sušilnici zamoremo iz češplje napraviti naj- sebno pripravljeno, to je, olupljeno in pa zrezano. Važna je amerikanska sadna sušilnica za kraje, bolj dovršeno blago za sušenje. Znano je, da je pri češplji ta velika neprilika, da češpljin sad v pokra- kjer pridelujejo likerna vina, na pr jinah zelo ob enem dozor1', toraj se veliko tega sadja katerega ni moč kakor 5? pikolit u na Vipavskem. Vsak ve, koliko časa in prostora je J UU/iUI l J IVI Cl J OV/ v V.J1IVU ochujm;j --------1 -----------------*---- * ~ 7 -------- --------x---------o dolgo hraniti pa tudi ne daleč pre- potreba za sušenje grozdja in pri vsem tem, koliko se važevati, v enem kraji nakopiči. Ena amerikanska se vendar grozdja pokvari. amerikanski sušilnici sušilnica zamore pa v par tednih stotine centov če- po- špelj posušiti in to kolikor le mogoče dobro, pisu amerikanske sušilnice rekli smo, da je prevelika ali hoče močneje ali slabeje likerno vino imeti doseže se vse to v par dneh z veliko manjšimi nepri-likami in je ob enem v moči vinarja leže določiti, , to je, množina vode v sadji, koja naredi, do sadje gnije. Te ali pusti iz grozdja več ali manj vode izhlapiti. Tako vode nam pa ni treba vse iz sadja iztirati, ampak le sušeno grozdje da se tudi dolgo shraniti, in če je po- kolikor potrebno in to se da doseči ravno z amen- kansko sušilnico. Tako nam je na priliko znano če zimi v toplo vodo položimo, napije se vode tako, da izgleda kakor sveže grozdje, ki bi imelo na pr. v bo- češplje sušimo, je sušenje dovršeno, ako L1VU /j 11 d/11 Vy ^ KJKJ --O---- —---~ * ^ r iz 100 kilogr. žici gotovo lepo ceno. svežih češpelj dobimo 30 kilogr. suhih. Kako važno Dalje zamoremo sušiti v amerikanski sušilnici ie to pri kupčiji, vsak lahko sprevidi, ako ve, da tr- tudi gobe. Gobe rastejo v deževnem vremenu in le govec toliko boljše plača sulie češplje, kolikor težje so to je, kolikor manj jih gre na 1 kilogram. Ameri- zelo hitro spridijo. težko se posreči, večje množice jih posušiti > ker se Sušene gobe imajo v mestu visoko kanska sušilnica je pa zarad češpelj se v drugem ob- ceno, ker jih je težko veliko napraviti. Z amerikansko žiru važna. Znano je, koliko dobička naredijo goriški, sušilnico posušimo pa tudi ob vlažnem in meglenem vremenu in par urah velike množice gob. furlanski sadjarji z olupljenimi češpljami, ki so na solnci sušene in koje pridejo v kupčijo z imenom pru- nele. Posebno važnost ima pa amerikanska sušilnica za Do sedaj je bilo izdelovanje prunel večinoma sušenje zelenjadi. tej sušilnici zamoremo sušiti monopol južnih pokrajin, katere so tako srečne, da vsakovrstno zelenjad, ki je kuhana, ravno taka kakor imajo dolgo, lepo in toplo jesen, koje solnce jim olup- bi bila sveža kuhana. Sploh vsi izdelki te sušilnice, ljene češplje suši. Pri nas je izdelovanje prunel jesen bodi sadje ali zelenjad, so kuhani ravno taki kakor je zabranjevala, a amerikanska sušilnica nadomesti popol- sveže kuhane sadje ali zelenjad, k večemu da bolj sladki nem solnce in tako smo vstanu si z izdelovanjem prunel postanejo. V amerikanski sušilnici zamoremo sušiti novi vir zaslužka pridobiti. krompir, zelje, repo, kolarabe itd. Tako posusena ze Kar velja o prunelah, to tudi velja o krhljih bre- lenjad drži se leta dolgo in zamoremo imeti vsled tega/^ skev in marelic. Naša dolenjska stran se ima pa ravno pozimi v juhi ali pa za prikuho ravno tista kakor poleti, kedar nam nai sama od sebe vse da. ravno se noc ia dan trudi in štedi. kder more. Ne Sušenje zelenjadi ima še veliko prihodnost, zato ho- ve kje zmiraj škodo trpi. čemo tudi o tem še pozneje enkrat pisati Toplota hlevih. Kar žival vsled slabe postrežbe izgubi, to jej moramo vrniti s pomočjo krme, ako nočemo, da nam shujša. Čem dražja je toraj krma in živalski pi vod: mleko, surovo maslo, meso itd., temveč stane spodarja slaba, neusmiljena postrežba pri živini. Nihče pa rad ne trpi škode ter ne sega v mošnjo go bi po trebe, zato bode umestno, ako kmetovalce opozorimo kolike izgube jih tukaj vsako leto zadenej i pa 7 se nje niti ne vedo. Marsikdo ute o Izgube so tukaj znamenite. Mislimo, da ima vsak razumnik dolžnost, prilično kmetovalce opozoriti na nje. Vsak razumen gospodar in živinorejec naj torej hlev tako priredi, da ga bode lehko proti mrazovom zapirati. Od živine izhajajoča toplota ga bode zatem uže dovoljno razgrejala. Tukaj štediti je toliko, kakor zapravljati. Vsak razumen gospodar naj kapital za popravo hleva hitro žrtvuje, da ne bode pri živini zavoljo mraza, prahu, nemira itd. škode trpel. Vendar krivo naj nas nobeden ne sodi. Preveč toplote tudi škoduje. Več kakor 14° ali 15° R. naj termometer nikoli ne kaže v hlevu. Tudi je treba pametno mere se držati. dobro zaprtem hlevu bi naj visel termometer ali bravši, resno premišljevati, kako je Živinozdravniki pa bi naj ne opešali ljudem priporo- čevati, da bodo svoji živini bolje stregli. Naj povzdig- .......i na one vrstice pre- dosihmal ravnal, gorkomer, da je mogoče toploto prav uravnavati. Na- posled je še potrebno skrbeti » da se hlevi primerno nejo povsod glas posameznikom pa tudi celi dežel korist, kedar kaj napačnega zapazijo. Naj ne mirujejo dokler napak ne odpravijo. Sedanji živinski hlevi so na kmetih še skoraj po prevetriti dajo in novega, zdravega zraka dobivajo. „G. Gl.*4 i vsod pretesni in prekratki. Slednj se godi časih še celo pi poslopjih. Vsled tega je težavno, hlev snažiti. Pogosto ležijo živali v sami nesnagi in mo kroti, kar oboje živini škoduje, zlasti mokrota v hlad Imenik udov c. kr. kmetijske družbe kranjske. nem, mraznem, zimskem navzame mokrote. Znebi j-e nje žival vremenu Dlaka živalska se (Dalje.) , kedar jo s svojo toploto v ho pa je za vsaki posamezni mokrote treba toliko živinske toplote porabiti, Podružnica v Kamniku. sopar spremeni gram to Gg. Oblak predstojnik, baron Apfaltrer kolikor se nje nai rin sežgemo (kakoršna je na primer skrobna moka se zraven še nareja 0*241 gramov ogljikove kisline je za napravo one živinske to Černič M., Degišar B.. Eder edi, če 0.148 gramov organičnih tva- Kecel j Koblar A., Leveč Janežič E Lukanc Kajdiž Majdič ? Meiač A.. Murnik J.. Narobe F., Svetlin A., Wieltsch Tista krma torej, ki nig M i Wolf Fi > Z or^ > Zorman Zupančič J Vrhu plote bila potrebna, gre kmetovalcu v izgubo tega še mokrota nepovoljno vpliva na žival. Ona se v mokroti slabo počuti Moki hlevi lažna ležišča manjšajo dobiček. Krivo mi- Berlič i I • * t v • • __- - . Podružnica v Radovljici. Gg. Legat Fr, predstojnik. Apih A Benedek kvarijo zdravje živini : slijo pa oni, ki mokre hleve hvalijo, ker več gnoja ni boljšega tako dobivajo. To je krivo brota gnoja ni zavisna od mokrote ki se živini polaga, in Bernik Množina do Florijančič Bi — • Gabrijelčič Dežman M., Dralka Gogola Grilc 1 pak od krme Habe J., Homan O., Hudovernik F., Hudovernik Fried., Jeklar M., Jereb Fr., Kapus vitez Puchelstein od stelje Hoče gospodar mogoče eliko koristi od Jan. A.. Kolman J., Kumer Mallner J.. Meršol A Olif svoje v • v C1C živine > L ^UO^UUUll UiV^UVV » v« ^ ' "J" Olt/ O., V skrbi za suha ležišča, naj ne škrtlja s steljo, Schrev R Ovin Poklukar Prešern Schullei grof Thurn G.; Vester A Roblek A., Vidic ali če je v to prisilj naj skrbi, da se bode gnojnica AValland J<31 XJ., ^iVl 11 VJ..; T ' Wucherer J., baron Zois pl. Edelstein odtekala se vsaki dan kidalo IYC*1C* 111 > O M, IV X Vl.A,!! 11., i-A Lt j Jako važna je tukaj tudi primerna toplota v hlevih. Žvegelj Zupan J., Zupan Matevž, Zupan Matij 7 Žumer J Goved sicer ni tako občutljiva zoper mraz, kakor konj tt___* _ „_ _____i. 10O T? \T fc Ugaj pa jej najbolje temperatur 12 tej Podružnica na Vrhniki. toploti izkoristi krmo najbolje. Izkušnje kažejo, da je govedom tem več polagati, čem močneje jih treba mraz: sicer nam shujšajo Od Gg. Kotnik Fr., predstojnik, Borštnik F proti ledniku nize le treba pri vsaki nižji stopinji 5—7% več krme je položiti St., Gal Jelovšek Gruden Jansekovič M., Javornik T Al K Kotnik Lenarčič 7 od o V Odlvl 111 ti J1 otu^lll jI 'J • IO » "1 ^ ---- ---- - 7 R. naprej proti 13° R. pa pri vsaki Lenassi P., Maj Mav Oblak 7 stopinji za 2—3°/0. Tega naj bi kmetovalci ne pobili. Dobro razgret je govejski hlev, ako temperatura v njem kaže 8—13° R. in tukaj izkoristijo živali krmo zmiraj enakomerno. Kedar pa živino mrazi, potrebuje za tretjino več krme, časih za polovico, tedaj namesto 100 funtov po 150 in 160 funtov, kajti mnogo krme > ki je zavoljo zunanjega mraza izhlapila se. Ne bode preveč Papler .. Tel- F., Petelin A., Podobnig Ig.. Skof L., >libar M ban Jan., Telban Jos., Tomšič M., Tršar F., \ erbič J.. Verbič L., Vonče A., Žitnik K. gre na to v povžitek, da se nadomesti toplota Podružnica v Ribnici. Gg. Škubic M., predstojnik, Frohlich M., Jan Pr Klun Pakiž j.., Prijatelj M., u.**«^, „ Višnikar F., Zadnik J., Zgur A. Pristov ako škodo od glave in dneva v aznem hlevu zara- Voglar 7 7 Pele čunimo s 15 kr., kar pri 12 živalih uže 1 gld. 80 kr. izgube nanaša. Če živini ne polagamo zavoljo mraza Podružnica v Kočevji. več krme, tedaj nam shujše skozi da se do sv Janževega komaj popravi takih okolišinali ako marsikateri kmetovalec nič ne pride naprej 7 čudo ako- Gg. Krese J., predstojnik, Faber E. Knapp B., Spintre F., Teran P. 7 Gerzin M. 7 Podružnica v Idriji. Gg. Leskovic J., predstojnik, Blažič Fr., Gruden P., Habe J., Kavčič M., Kogoj J., Pleško J., pl. Pre-merstein K., Rudolf F., Vidmar J., Warto J., Trevn V., Urbas L. Gospodarske izkušnje. Kako upliva svitloba na surovo maslo. Na mlekarski razstavi v Monakovem razkazival je prof. dr. Soxhlet jako zanimivo, kako vpliva svetloba na surovo maslo ter časih pouzroči, da postane lojnato, gnecasto, cmokasto. Zvonaste posode štiri pokrivale so vsaka kose masla narejenega iz sladke smetane pod vplivanjem toplote 40°. Prva posoda je barvana rudeče, druga rumeno, tretja zeleno, četrta modro. Zrak prosto vhaja. Maslo pod prvimi tremi posodami je neizpremenjeno, pod četrto, modro, pa vse bledo ter lojnato in gnecasto. Iz tega posnema prof. dr. Soxhlet, da na maslo surovo najbolj uplivajo svet-lobini žarki modri in višnjevi, zelo malo pa rumeni in rudeči. Praktično porabljivi nauk iz povedanega je sledeči maslo in smetano je treba kolikor mogoče varovati zoper vplivanje modrih in višnjevih žarkov svet-lobinih in sploh zoper solnčno svetlobo, ker se njih v tej mnogo nahaja. Shramba za surovo maslo in smetano bodi mogoče temna. Kedar se oni dve mlekarski tvarini na prodaj stavite, treba ji je pokriti z zeleno rutico, kajti zelena barva zabranjuje škodljivo upli- vanje modrih in višnjevih žarkov. Na mlekarski razstavi v Monakovem so dokazali? 1. čisto surovo maslo, 8 dni tako izstavljeno solnčnim žarkom, da zraka nič ne vhaja, ostane neizpremenjeno 2. čisto surovo maslo, v plasteh V2 centimetra debelih, 8 ur pod vplivanjem solnca tako, da zrak vhaja, postane bledo, lojnato in gnecasto; 3. čisto surovo maslo v plasteh 7„ centimetra debelih v temi ostane neizpremenjeno, če prav zrak vhaja. Poziv kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikansko sadno sušilnico. S povzdigo našega domačega sadjarstva je treba ob enem preskrbeti tudi umno razpečavanje sadja. Izmed raznih načinov sadje razpečavati je prodaja suše nega sadja najbolj važna. Naše sušeno sadje je v svoji kakovosti še daleč nazaj za tacim sadjem druzih naprednih dežel, zato smatra podpisani glavni odbor za svojo dolžnost tudi v tej zadevi pripomoči do boljšega in umnejšega postopanja. Z dovoljenjem vis. c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 17. decembra 1885., št. 15.732/2077, razglašuje toraj podpisani odbor ta poziv z namenom, da se blagovolijo oglasiti do 1. marca 1886. pri podpisanem odboru vsi oni sadjarji, oziroma občine, kateri, oziroma katere bi bile pri volji napraviti si najpozneje do 1. septembra 1886. amerikansko sadno sušilnico, kakor je popisana v 1. listu „Novic" iz leta 1886. ali pa v 2. listu „Kmetovalca" iz ravno tega leta. Iz vrste oglašencev izbral bode potem podpisani glavni odbor, uvaževajoč sadjarske razmere posameznih oglašencev, sadjarja, kojemu bode glavni odbor priznal državno subvencijo v znesku 100 gold. ter mu na nje- govo zahtevo pomagal z djanjem in svetom pri sostavi sušilnice. Oglasila poslati je do 1. marca 1886. podpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 1. januarija 1886. Karol baron Wurzbach, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Ruski lan. Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. k. kmetijske družbe. Gospodarske zadeve v deželnem zboru. 4 O dolenjski vinorejski šoli. Poročilo združenega finančnega in gospodarskega odseka o nakupu posestva za vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem se glasi tako-le: in gospodarski odsek, kateremu se je izročilo poročilo deželnega odbora priloga 58, da ga pretresava in stavi definitivni nasvet, \ olil je pod-odsek, sostavljen iz gospodov poslancev Detela, Faber, vitez Gutmannsthal, ar. Poklukar in prof. Šuklje, v ta namen, da vprašanje glede nakupa enega posestva za vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem na podlagi vseh dotičnih podatkov in spisov temeljito prevdarja, da zadevno poročilo deželnega odbora skrbno presojeva ter da združenemu finančnemu in gospodarskemu odseku o tem poroča in stavi primerne nasvete. Pododsek izvršil je izročeno mu nalogo ter je to stvar vsestransko temeljito pretehtaval, poročilo deželnega odbora skrbno presojeval in zaslišal deželnega inženirja Witschl-a kot izvedenca glede stroškov za ona popravljanja ali prezidanja pri poslopjih posestva Grm in Bršlin, katera bi bilo za šolske namene treba izvršiti. , Vsi člani pododseka priznali so enoglasno, da je izmed vseh deželnemu odboru za ustanovitev vino- in sadjerejske šole ponujenih posestev najpripravnejše posestvo Grm. V tem vprašanji, ko bi se glede nakupa posestva Grm z ozirom na to posestvo vknjižene dolgove pokazale nepremagljive zapreke, da bi se potem oziralo na od deželnega odbora secundo loco nasvetovano posestvo Bršlin, pa je bilo mnenje o tem različno, ker je en član pododseka to mnenje zastopal, da bi se o nakupu tega posestva še le potem moglo sklepati, ko bode predložen tehnični načrt in stroškovni preudarek za dotično pri tem posestvu potrebno prezidauje. Glede na to, da se je lastnik posestva Bršlin v svoji ponudbi zavezal, da ostane s to svojo ponudbo le 14 dni po dokončanem deželno-zborskem zasedanji pri besedi in da bi se z odložitvijo sklepa do prihodnjega deželno-zborskega zasedanja nakup tega posestva za 20.000 gold. storil lahko nemogoč, pa so se drugi člani pododseka temu mnenju toliko manj mogli pridružiti, ker je deželni inženir, kojemu je obseg pri posestvu Bršlin potrebnega prizidanja popolnoma znan, predložil proračun, po katerem bi stroški tega prizidanja in druzih popravljanj pri obsto- ječih poslopjih ne presegali s ročilu deželnega odbora, prilo ote 14.000 gold. \ po Q O. eželnemu odboru se naroča, pri c. kr. vladi 58 posestev Grm in Bršlin je pododsek presodil ter da je krajnim razmeram primerna. edeno cenitev prositi za kolikor moč izdatno ustanovno podporo, za šel Pododsek poročal v skupni finančne in gospodarskega odseka po dežel dr. Poklukarju in se izrekel posla podu za kup posestva Grm toda s tem pristavkoin. da naj bi se v tem *luč bi nakup tega posestva imel nepremagljive i sprejela kupna ponudba gosp. Franca viteza Langerja iji ap nakup posestva, prezidavanja poslopij, notranjo upravo in preselitev šole, kakor tudi za stalno letno podporo za vzdrževanje šole. 4. Deželnemu odboru dovoljuje se za nakup, prezi- dovanje iu druge nujne potrebščine pri nakupu posestva tisoč gold.), do Grm kredit do 38.000 gold. (osemiutrideset pri naKupu posestva oziroma 34.000 gold. (štiriintrideset tisuč gold.) iz Bršlin kredit samo deželnega za- 1 bati spoznala glede posestv Pri dotič finančue za ustanovitev vino- in sadjerejske eči združe Klada , od katerih je odšteti svota državne ustanovne o ga in gospodarskega odseka, da je posestvo Grm podpore. o. pnp misleki ponujenih vedeni od ene str je pov ljišč posestva Grm preveliko in da se ne eželnemu oaboru je nalog, nakup za šolo na-menjeuega posestva v pravem času iu z redno previd-kup uostjo skleniti, potrebno prezidavanje z najmanjšimi Po potrebuje toliko sveta za vino- in sadjerejsko ovrgli beti, so se s trditvijo da se za ke namene nepotreb todi za to skr da se dohodki posestva od nakupa do preselitve strošii kar prej preskrbeti, vrh tega pa zemljišča lahko v najem dajo, oziroma prodado; tudi se pa skrbeti, šole kar najboljše zagotove deželi na korist; konečno da je z ozirom na ponudbe ki so bil uošle dežel se po dogotovljenih pripravah vino- iu odbo konstatiralo, da ni bilo sadjerejska šola v primernem času preseli s dlapa na primernega posestva poiskati namenu Dolenjsko. » ki bi imelo ravno toliko zemljišča se za vino- iu sadjerejsko šolo bhod kolikor trebuje. Od druge strani se je nasvetovalo, naj bi se deželni odbor pooblastil, kupiti posestvo Grm le s tem pridržkom, ako zagotovi visoko poljedelsko ministerstvo donesek 20.000 gold. za ustanovitev vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem. Večina združenega finančnega in gospodarske deželnega zbora. Razprava o deželni podpori za niške železnice. gradbo kani- Ka znano, sprejel se v seka pa te svetu ogla pritrditi, ker bi se na kamniške žel da državni zakon o zgradbi država pripomore v ta ta način nakup posestva le zavlekel in vsled tega lahko voto 200.000 g aprečil > kajti lastnik tega posestva se v svoj po ko tudi dežela kraujss; Poročal le o tem pred nudbi zavezal, da ostane pri besedi le 14 dni po kon čanem deželno-zborskem zasedanj primernem do namen s s prevzame za 50.000 gld. del logu deželnega odbora poslanec Krsnik, za njim pod- nasvet finančnega odseka gg. buklje m nesku strani visocega c. kr. poljedelskega ministerstva pa se ne more dvomiti, ker so se za vse do zdaj usta pir dr. sta S ker ---'v----- oo- poslanec Suklje pritrdi sicer * • predloga zmiraj le kazal na Dole očitavsi prejsujim ovij kmetij zavode dovolili jako izdatni doneski iz državnega zaklada in ker je tudi v državnem prora deželnim zbo česar. da za D o 1 e n i s k o niso s t ni- oglasil se J tudi P o k l u k besedi in je čunu za 1. 1886. glede državnih podpo v znesku 30.000 gold. opomnjeno, da taKe ode svoje stališče označil in ono očitanje zavrnil približno v tem znesku tako tudi zapopaden prvi ustanovni rok za viuo-in rejsko šolo na Dolenjskem sadj N bil nameujen spregovoriti pri tej točki seka 58. i Večina združenega finančnega in gospodarskega od neke opazke prveg odgovoriti mu kolik govorni v tej zadev , pa no me oč na kratk > uvaževaje v poročilu deželnega odbora avedene razloge in na podlagi od pododsel priloga l poda- Da imamo prvio prilik pečat se z železuico, katero nam je do uja prijaznej la v iv 0- nega poročila ter od njega stavljenih nasvetov sklenila, slavnemu deželnemu zboru priporočati naslednje nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: . Deželni odbor se pooblastuje, za deželno vino-in sadjerejsko šolo na Dolenjskem nakupiti posestvo rist naše dežele in poglavitno čuti katero gotovo na- vso vdaja vlade, da se zbornico endar ei čutj hvaležnosti do krat ozrla tudi deželo Drugo čutje pa je gotovo neka tesnoba, katera nas Grm (Staude pole CT 5 Z gospodarskimi poslopji, 66 oralov 513D0, kakor nika gosp. Antona Smola z Novega mesta z grajščinskimi in emljišči vred v skupni meri sno v dopisu posest- oktobra 1885., dežel- navdaja glede prihodnosti morala za i a£0 naša ubog a žela vse urihodnje zgradbe ponuj dne tej razmeri, v državnem ri tej želez kako zbori v deželi dokladati v nam je vlada po postavi sprejeti naložila d glede te žel pripomore z 200.000 O old Ako de- nega odbora št za ceno 30.892 gold. 50. kr. proti žela pa 50.000 gold., toraj to gotovo ni prava izmer temu, da se prevzame vžitek kuplj in vsaj bi bil to sila nevaren prejudic za prihodnost sidepom kupne pogodbe in da se s prepisom vred izbri posestva s ue .)rezremo revščine naše dežele ledaj se mi zdi da sej kdar ne bo p njiženi dolgovi, katerih dežela ne prevzame. uaša dežela ne more odaj naglašati stali tudi v prihodnj . Ako take zapreke, pri nakupovanji posestva Grm nastale meri vdeleževati se pri gradbah želez sča, da e v tej raz-v taki raz- da bil nakup pod pogoji v prvi toČKi meri. kakoršno imamo hote ali nehote pri kamniški na navedenimi nemogoč, je deželni odbor pooblaščen, mesto onega posestva kupiti v isti namen in z enakimi dvoj Kar pa me kar prisililo danes besedo poprijeti lašal prvi srovornik. in to je nje UlcSlO Ulična [JUocaiva ivupiti v ion uamcu m h cua^iiui uvujuu, aai jc uagiaoai r v/i ^ ^ • ---—j ~ pogoji gosp. Franc vitez Langerjevo posestvo „Bršiin" dolenjske svoje izvolitve in pa očitanje, da je deželni poleg Novega mesta s poslopji, zemljišči in pravicami zbor do sedaj zanemarjal Dolenjsko. vred v skupni meri 69 oralov 37 l D0, kakor je ponu- Gospoda moja ! Kadar se gre za imenitno gospo- jano v dopisu zgoraj imenovanega posestnika deželnemu darsko vprašanje, naj uže bo to v korist temu ali onemu glašati sav odboru z dne 22. septembra 1885., pod deželnega odbora št. 5725, za ceno 20.000 gold. delu naše dežele, tedaj vendar nikakor ne gre tesnosrčne okoliščine, je-li je kdo izmed nas izvolj tem ali drugem kotu naše dežele, toraj smo vsi po- veri je Črnogorec trden in nepremakljiv. On na vse naše dežele, in moramo biti eaini v tem, toliko svojo vero ljubi, čuva in brani, da hoče zanjo vsak čas umreti. Nič ne _ navdušuje Črnogorca tako slanci storiti vse, kar more služiti v povzdigo njenega blagostanja. Ako pa gospod poslanec očita deželnemu zboru, da je do sedaj zanemarjal Dolenjsko, moram pa vendar nekoliko na pomoč priti njegovemu opominu. Opozarjam močno, kakor vera, kajti Črnogorec za vero in v veri živi in umira. Vera mu je umrjem za krst častni in vero kristijansko." psovati vero samo na dolenjsko' železnico, naj gospod govornii* malo in cerkev, pri Črnogorcih ni treba tega, vsaj do sedaj in trdi: „Rad Pri drugih narodih se zabraujuje z zakoni prva svetinja na zemlji ter pregleda stareje in noveje naše stenografične zapisnike in tu bo našel, kako živo se je ves čas brigal za to železnico, ni še imelo povoljnega ni kriv deželni zbor kranjski ne. Bog ne daj, aa bi kdo Črnogorcu psoval vero deželni zbor cerkev, utegne ga ubiti na tistem mestu, ubiti kot psa. Ako do sedaj to prizadevanje Kedar je bolnik v hiši, hodi Črnogorec po duhov- peha, toraj temu prav gotovo nike, da molijo navadne molitve. Čim stareji je duhov- i Čr- Dalj pa opozarjam niči v zadevah kmetijske nik, temveč se zanašajo na njegovo molitev. Mnogi zbor- nogorci volijo cerkvi ali samostanu to ali ono, kedar za Dolenjsko, prosim po- vidijo, da bode treba umreti. Za pokojnika opravi Čr- stareje razprave v gledati stenografične zapisnike pred 10. do 12. leti in nogorec navadne mrtvašnice. tam bodete našli, kolike be smo imeli uže v tej za- Do molitve in blagoslova božjega drži Črnogorec devi v naši zbornici in koli so se je uže tedaj preiska- mnogo v vseh okolnostih svojega življenja. Brez mo- valo in pripra trebne šole. za ustanovitev te Dolenjski po litve ničesar ne pričenja niti skončava. Ce je iprišla bolezen na živino, gre po duhovnika, da blagoslov vodo, Ako bi se toraj samo le na te dve reči oziralo, je s katero pokropi stajo in odmoli primerne molitve. Ob očitanje, katero se neopravičeno. Oprostimo storilo našemu deželnemu zboru nedeljah in praznikih Črnogorec ne dela. Kedar Črnogorec prihaja mimo cerkve, ali jo se toraj v takih vprašanjih one ugleda, obstane ti, sname pokrivalo, prekriža se trikrat tesnosrčnosti, katera našo deželo vedno hoče trgati v s priklonom ter veli: „Pomagaj različne dele, temveč imejmo pred očmi vedno korist Mamka Božja, pa sveti mi Bog in pre^veta potem in sveti Peter !;i vse naše dežele gre naprej. Kedar na potovanju dospe na višino, s ka Glasoval bom toraj s tega stališča za predlog finanč- tere je lep razgled, tedaj se spominja moči in slave nega odseka in dostavek gosp. dr. Samca. (Spi po hvala iu dobro med poslaaci aa obeh straneh.) M o Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a r o s 1 a v. 20. Nabožnost v Črni gori Kristova je obdržala Črnogorce v vsem onem v čemur jih danes vidimo. Strah božj ljubezen veri sta napolnila d rnogorci so kristij viteško srce Crnogo božje, sname pokrivalo, križa se in Boga moli. Lepo je videti Črnogorce, kedar imajo obhod, žaki gredo po dva in dva spredaj, in ženske po dve in dve zadej. Možaki in ženske vičejo z nekim čudnim povdarjanjem glasu: „Gospod pomiluj \u Kedar se je vse izvršilo, tedaj začno pucati. Kjer je pobožnost, trdi Črnogorec, tam tudi Bog pomaga, tam se more napredovati, a kjer je ni, tam se nabirajo križi in težave. Trdna vera je obdržala Črnogorce v svobodi in v ponosu, in delali so čuda na bojnem polju, kakor nam spričuje zgodovina. Po črnogorsKem ozemlji stoji primeroma mnogo cerkev in cerkvic. Črnogorci so jih postavili s pubož-nosti. Cerkve stoje zuuaj vasi prav na samem, in okolo s pravoslavne cerkve njih so grobi. Druzih vernikov Črnogorec ne mrzi, Kakor to delaj Cerkve so male, odmenjene so ne samo Srbi v kralj v Bo rimskimi katoliki a zahteva, da tudi njegove cerkve nikdo ne psuj Nas službi božji, nego tudi zavetju in branbi ob nevarnostih. Več potov uže so se Črnogorci umaknili v cerkve in se branili neprijatelju z dobrim vspehom. Vse cerkve so naživa Latince, zato ker nam rabi latinščina pri službi s kamenja zidane, znotraj so navadno siromašne. Obrazi božji Črno dober vernik, spoštuje zak ali v cerkev le po redi« zahaja, kedar pa dojd božji, moli jako pobožno. Prihaja ti v cerkev s svečo povesmi, z žitom, s kadilom oljem s z drugimi stvarmi da mu Bog pobla njegovo delo, da ga ob svetnikov in svetnic in drugo okrasje je vse zelo preprosto, obleka cerkvena je slaba, zadrgnjena, kelihi so iz vsakojakega metala, tudi svinčeni. Siromašne so tudi druge priprave cerkvene. Klopi ni po cerkvah črnogorskih, samo v prelepi morački cerkvi jih vidiš. po nekaterih cerkvah in samostanih je veliko in varoval zlega, in da bi mu pomagal v sili in v potrebi, dragocenega posodja, obleke, orodja in drugih potrebščiu. leto Črnogorec se izpoveduje in obhaj po štirikrat aa Tisto so zvečine velikodušni darovi ruskih čarov. Ru Posti lapovedane postne dni obljubi Črnogorec ostro. Več poto ali samostanu, M' moli dolgo in presrčno. Na ;;zadušno soboto" se spominj to i • n posti se ono cerkvi sij namreč in kedar prinese bljubšči tedaj še osobito pokojnikov vojih Za sakega pojedinega pokojnika prinese po jedno svečo, postavi jih pred oltar in nažge. V jutro uslišali prošuje jadnih C dajala uže od nekdaj črnogorskim cerkvam vseh potrebščin, pa tudi novcev za poprave. Več potov so TurKi nemilo palili iu podirali črnogorske cerkve. Nadpastirji in g »spodarji črnogorski so se potem obračali s prošnjami do dvora ruskega, da jim pomaga ponoviti hiše božje. Ruski cari so vsak pot zadušne sobote nažge tudi doma toliko sveč, kolikor je pokojnikov Zato trdijo Crnogo bilo Črnogorec ve, da je Bog vsegamogočen, da brez stalo krst d t Da ni Rusij so radi pomagali bilo ikj ne bi dušnih daro prst u Za spomin veliko njegove on i Pri ne more biti nič na tem svetu, zategadel gorci čarov ruskih pri službi oožj vsestranske pomoči spominjajo se Črno polnuje s srčno ljubeznij dolžnosti kristijanske Samostanov je devet v Črni Gori. Morački samo sakem delu se spominja Boga, ter pravi: „V imenu stan je najstareji, ustanovil ga je srbski car Dušan silni. D .hovenstvo v Črni gori je preprosto. Duhovniki božjem! Na slavo Bogu! Tako bode, kakor Bog hoče in pri tem navadno privzdigne pokrivalo na glavi. črnogorski v obče nimajo nikakega znanja, niti kake o jajfijega duševnega razvitka. Danes se tudi v tem oziru na tla, da je delavca, ki je pri tleh opravljal svoje delo obrača na bolje in ki se ni mogel urno umakniti, popolnoma 1 in Vsak duhovnik ima svoje okrožje, po katerem po- so vkljub hitre pomoči reveža uže mrtvega poteg uili iz bira biro, pa mora zato opravljati vsa cerkvena opra- pod snežene teže vila. duhovnikov je preveč, zato imajo malo duš na Strah, da bodo od naših goratih krajih plažo pi oskrbi, in vsled tega tudi zelo pičle dohodke. Zato pa vzročevali tudi kako škodo, skazal se uže vče morajo se ukvarjati z navadnimi vsakdanjimi deli > da raj opravičen. V sosednji dolini, zvani „v grapi morejo živeti; oni orjo, kopljejo, tržuj drugo temu ondi stoječo valjavko tukajšnjega strojarja a IZ slično. Vsled tega se črnogorski duhovnik v ničemur strmine prihrumeli plaz kar posnel in popolnoma raz ne razločuje od navadnega Črnogorca, oblači se in nosi rušil orožje kot drugi. Kedar gre duhovnik v cerkev, gre ves v orožju, tam Ljubljane ga odloži po službi božji se rovalo se je miuuli teden zboru kraujskem obloži zopet ž njim. Duhovniki hodijo biti se iim je prepovedano vojsko » ali kdor kri prelival, ne trgoma goče, da se je v tem bo dnevom skoraj nepre . Tako je bilo 1110 rešila dolga vrsta za sme potem izvrševati bogoslužnih opravil. Nekateri du- našo deželo pomenljivih gospodarskih vprašanj hovniki načelujejo v vojski, ali s primernimi besedami unemajo in srčijo vojnike. Domačini duhovniku vele , pop" __skoraj brez izjeme mjj^ič samo izmed zastopnikov je[Uega poses tvarne Sploh pa Črno- katerega ~o6šla selja, dregniti nekoliko po vladi gorci vse svoje svetovne duhovnike nazivajo „belo du hovenstvo", da jih tako razločujejo od menihov ali ka ludjerov tam pa po večini. Tal^ i)rij)etiljt se je^ izrek(ynaj?oslancu Luck- mannu. kateri razpravo o proračunu deželnega za- klada porabil v to , c. kr. vladi očitati, da bi bila pri Menihi se pa uže razločujejo od drugih ljudi, raz- zadnjih deželno-aborskih volitvah hotela izpodriniti pri ločujejo se po obleki, potem po dolgi bradi dolgih staše nasprotne ji stranke Vrh tega se je g. laseh. Črnogorec menihe bolj čisla in spoštuje od sve- fPaim. s ponosom tovnih duhovnikov. Kedar sreča meniha sname pokri- sklicaval na , v, Luck zasluge pokojnega pl Strahla za rešitev našega kameraluega zaklada valo pristopi, poljubi roko pozdravi tudi z besedo Koj poleg zaslužne Strah pa je poa oja Načelnik črnogorskemu duhovenstvu je nadškof krila jemal svojega soseda D esc h m (vladika) s tremi arhimandriti; eden njih stanuje na Cetinju pri vladiki. Svetni duhovniki črnogorski se smejo oženiti, se one ^tra^ke j kot veterana at^ri ^ Gosp. de- poslanca Luck- mgjmgo _ _ ^__ . preaŠeHrrrk baron Winkl ve da enkrat manna očitanjema kratko lcer zavrnil nasproti obema. pozornejši opazovalec de želno-zborskih obravnav nehote videli da Luckmann Naši dopisi. SVOJ ojstrej X : u za pokoro greha govor proti vladi moral izpovedati storil mala katerega se je krivega dni Železnikov 24. jan. (Debela zima; nesreči: opra za kulisami, potisnjeui iz deželne zbor vičeni strah pred plazovi.) Ža naše kraje, kakor sploh niče gori za Koslerj za gorenjsko stran je o zimskem času sneg velika potreba in dobrota, ako ga je, kakor pregovor pravi: ;;eno namreč še mira) ne m a- reč." Ali take sile belega zimskega gosta, kakor celo pravo ga je letos, je pa ljudem in ubogi živini da gozdni divjačini v veliko nadlogo in trpljenje. Cestni veliko matere eliko - nemŠKim zvouoin na refren e i 11 o f f, Schonerer in pa oni promet do malega stoji, ker je sneg tako debel, zraven nemški genij, katerega si je prizadeval obuditi nek drugi pa tako suh, da gre skoraj vse do tal, in se ljudj pristaš Luckmannov, prepričali se bodo tuai iz klen živina kar zakopujejo vanj-ga. Po strehah je zopet kanja, katero se je čulo v zadnji seji deželnega zbora, snega toliko, da jih njegova teža preti potlačiti na kup; da je tudi papirnati nemški most do našega jadran- toraj so ga pretekle dni tukaj in v okolici obilo kidali skega morja pretrgan in žagali z poslopij; ker bolje je imeti manjši strošek, z upamo, da pretrgan za m i r a j kot pa pomečkana in pohablj ostrešja, ter s tem Predmeti, ki so se rešili v zadnjih sejah, pa so po velike škode. Ker sem omenil tudi zverjadi, naj povem, menlj Pri zalogi za pokritje potrebščine deželnega da so včeraj pripeljali tukajšnjemu gospodu najemniku zaklada po vik s e d lova tri žive srne m enega srnjaka. Vjeli so jih lovci v takem kraji, da so bile uboge živalice v nevarnosti, na 6 gold h ektolit ves na žganj e o nasproti pa so se zn i ž p riklad n a p o s r ed d za t priti nepravim istnikoiu v rok ako bi J lovci ne d s t o t k e vkljub temu, da se je sklenilo mnogo i/. bili preskrbeli prijetnega movanja Ker za lov redne potrebščine izrekoma za nakup posestva za do na srne eč uže prepovedan čas, jih bo dotični lenjsko vinorejsko šolo 38.000 gold za pokritje škode r najemnik dotlej v hlevu krmil, dokler ne pride zopet katero je prizadela povodenj v kranjskogorskem okraju i-. « ^ iim Ka rl o 1 o nof lfri \T 7n]anqfto n Q 1 Q V n A m ilTIAtil i/rftHnp.orti krfifiita 1HA)00 srold.. za ugod da se jim bo dala prostost, iti v zelenega na javnem imetji izredneg kredita 18.000 gold gozda prijetni dom potrebščine vodne komisije (5000 gold Konečno se sosednem Rudnem obžalovati je bilo v zadnjem sicer pri deželnem proračunu kaže primanjkava -42.000 času dveh naglih eprevidenih smrti. Pred 14 dnevi gold pa to pokriti bo tem laglje, ker je pričakovati zaspal je v ondotni vaščanski krčmi neki Dražc gvsiu., pu. uv [/uuiiti w »»5'jvi ~ J - r - da ravno za pokritje navedenih treh potrebšči i država v vsej svoji obnaši pravi dobrovoljček — za vselej pripomore z izdatno podporo do 30.000 gold kar v hiši pri peči. Sicer mu je bilo „žganjče u tudi Dalj sprejeli so se predlogi gospodarskega odseka priljubljena pijača, pa ker je hrepenel le po tem, da bi o prememb mu skuhali žgancev, in ker je bil ponesrečeni bolj šibke stave t post in o tanovit dež m o č v i r s k d kom postave, je bolj misliti, da ga je umorilo le opešanje Včeraj pa so žagali ravno v tej vasi z neke strehe sneg. Telebil je s tako silo in tako nepričakovano hitro Det dalj ? o katerih predlogih je poročal dr. Pokluk o ustanovitvi dolenjske šole, poročevalec gosp čel je soditi Nov političen dnevnik „Agramer Tagblatt u M z novim letom izhajati v Zagrebu za- samoumoru Zenarijevem kranjska eskomptna banka, je po vsebini imel tako trgovino samo pod pokroviteljstvom neodvisne stranke. To konkurenta. M^jer, ki seda^^obi w ^ Weme. Pretekli teden padal je do sobote jutro nepretrgoma sneg in padlo ga je tako debelo, kakor že zdavno ne. so znamenja, iz katerih je soditi, da se v sosedni Hrvatski pripravlja zdrav, političen prevrat, kateri naj bil v blagor Hrvatske. zdavno ne. V soboto popoludne pa je nastala prav po Poinoč zoper škodo, katero trpi kmetijstvo letna huda ura z dežjem, bliskom in gromom. Kakor vsled vodnih nezgod v deželi kranjski. Deželni zbor se nam piše, treščilo je ta dan v stolp cerkve sv. An- pritrdil je v svoji zadni seji dne 23. januarija na pod- tona v Idriji, ki se je tudi vnel in je pogorel, tudi zvo- Jagi predloga dr. Poklukarja sledečim predlogom gospo- novi so doli popadali; večjo škodo zabranili so rudo- darskega odseka: kopski gasilci. Letni soinenj sv. Pavla v Ljubljani bil je dobro . Deželnemu odboru daje se nalog, v sporazum- Jjenji z visoko c. k. vlado kar prej moč osnovati deželno vodno komisijo, v kateri naj bo: vodno-tehnični, gospodarski in pa kulturno-tehnični zastopnik. — Ta komisija, podrejena deželnemu odboru, ima nalog: a) preiskati vse kraje naše dežele, kateri trpe pomenljivo škodo po vodnih nezgodah, dalje, preskrbeti vse tehniške, skladne (konkurenčne) in zakonodajske priprave za vrejenje teka in zgradbo bregov zemljiščam nevarnih voda, v kolikor se to ne zgodi po državnih organih, in obiskan. Prignalo se je na živinski trg 17oo glav, kup- čije bilo je nekoliko, pa cena za pitano goved se še ni zboljšala. Voli pitanci se ne prodajo tako, da bi prišel stari cent žive vage na 15 gold. — Kramarskega blaga, kocev in obuvala spečalo se je precej, ker sedaj naku-pavajo neveste s kmetov praznično oblačilo in druzega blaga za bališe. Po ljubljanskih ulicah in trgih je na debelo snega » včeraj pa je južno vreme in gorko solnce sneg dobro pobiralo tako, da se bodo sani morale pa za osuševanje močvirskega ali sicer pogo- stoma preplavljenega ozemlja. . Deželnemu odboru je, po zaslišanji komisije izdelati za-njo osnovo pripadajočega ji dela in navod za delovanje. Pri razvrstitvi dela ozirati se je pred vsem na priprave za one deželno-kulturne dela, za katee je sicer pričakovati državne podpore in konečno tudi pri- takoj umakniti kolam. Gospod ščine Blejske in Fužin dne 19. t. m. in slovesno pokopan dne 22. t. m. kojni sploh, bivši posestnik graj-Jesenicah, umrl je Po- e velik dobrotnik svojih delavcev in ubogih gospod! anirung Verlegungen kroatiscli- prave za taka dela zboljševanja zemljišč, pri katerih nngarischen Ausgleiches. Wien 1866. Verlag von St. stroški zadevajo praviloma samo prizadete. Pražak 9 Kolowratring 10" pokritje stroškov za vodno komisijo privoli se osmerki obsegajoča brošura. imenuje se 96 strani v na kratko pa Predgovor deželnemu odboru za leto 1886. kredit do 6000 gold. dobro pojasnuje razmere med hrvatskimi strankami » na- (šest tisoč goldinarjev) iz deželnega zaklada. vaja, da je načrt prvega nuncija (naznanila) izdelal pred- Visoka c. kr. vlada se naprosi glede na važno sednik pododseka hrvatske regnikolarne deputacije bar. Živkovič kraljevi sekcijski načelnik za čas banov nalogo deželue vodne komisije za povzdigo rodovitnosti zemljišč v deželi, ob državnih stroških namestiti v de- Mazuraniča in Pejačeviča, ne pa izvoljen poročevalec želi naši kulturnega inženirja, kateremu bo mogoče so- Miškatovič, ki je kot najgorečejši zagovornik Tiszo- j vega vladanja v Hrvatski preveč imel posla z ometa- delovati v vodni komisiji, dalje pa, da za pokritje stroškov te komisije za čas njenega delovanja blagovoli do- vanjem Živkovičevega^ načrta tako, da je konečno reg-kladati izdatno letno vice vse potrebščine. podporo, ako moč v pokritje polo- nikolarna deputacija Zivkovičev načrt sprejela za pod- lago svojih obravnav. Po kratki oceni tega načrta, za o. delovanji vodne komisije poroča naj deželni katero se da soditi, da se je brošura rodila v krogih odbor vsako leto. neodvisne (Strossmajerjeve) stranke, prinaša brošura Prememba postave za obdelovanje ljubljanskega v nemščini do besede baron Živkovičev načrt prvega močvirja, katerim je pritrdil deželni zbor, so bistveno nuncija, v katerem se naštevajo in utemeljujejo veči- sledeče: a) Močvirsko ozemlje in glavne odvodnike pril. I. in II. določuje c. kr. deželna vlada po zaslišanji deželnega odbora; b) močvirski odbor šteje v prihodnje 17 udov namestu dosedanjih 15, vsled tega, ker jih de- noma vsa žaljenja hrvatsko-ogerske pogodbe, katera je učinila ogerska vlada. dodatku nahajajo se dotične želni odbor imenuje 3 (do sedaj samo 1); 12 udov določbe zakona o pogodbi, tako, da po vsem gradivu Čitatelj zamore sam presojati, v koliko je opravičen se- danji politični boj Hrvatske proti ogerski vladi. Bro- močvirskega odbora voli se v 9 skupinah (do sedaj vo- šura je gotovo prav dobro aošla vsem našim političnim lili so se v 5 skupinah); deželni odbor sme ude krogom, ker smemo pričakovati, da se bodo hrvatske močvirskega odbora, kateri brez opravičenja k odborovim razmere sedaj tudi v avstrijskih merodajnih krogih oce-skupščinam ne prihajajo ali jih pred časom zapuste in njale za Hrvatsko pravičnejše in povoljnejše, kakor se Vtis te brošure se ne bo izbrisal, ako bi si tudi Miškatovič čas vzel odgovoriti s tem skupščino store nesklepčno, kaznovati na denarjih je to godilo zadnja leta. do 100 gold.; e) močvirski odbor sme letne obresti se- danjega močvirskega zaklada porabiti v pokritje potreb- ščine, razkazane deželnemu odboru za uradne in na-njo pisar- niške potrebščine in pa stroške trebljenja glavnih močvirskih odvodnikov. Valentinu Vodniku na čast bo tudi letos dne . uri v prostorih ljubljanske Novičar iz domačih in tujih dežel. . februarija zvečer ob čitalnice sijajen ples. Dunaja. Akoravno je zborovanje državnega zbora pred durmi, vendar še časništvu dajejo več gra- Novo menjalnico v Ljubljani s tvrdko „Kordin diva ravno sklenjeni deželni zbori, med katerimi je bil in Schmitt" odtvorila sta tukajšnja trgovca Kordin in zadnji sklenjen tirolski še le dne 25. januarija , kakor Schmitt. Mogoče je tedaj v Ljubljani različne obligacije pa državni zbor. Vse, kar delovanje tega zadeva, je in denarje, nakaznice in menjice kupovati oziroma pro- ugibanje. Tako čujejo se glasovi o predlogih vladinih dajati tudi v tej menjalnici. Odkar se je porušila po glede ponovljenja pogodbe z Ogersko, da desnici ne bodo po volji, in da je vlada odločena, ako bi se njenim odjenja, grško vojno brodovje p i je v jutro tistega dne predlogom ne pritrdilo, da hoče državni zbor razpustiti, odrinilo v morje z zapečatenimi povelji. Od druge, levičarske strani pa se cel6 uže računa s tem, da se pri tem vprašanji sedanja večina državnega vladiniin V nedeljo večer zbralo se je veliko ljudstva pred bij in aa se državno krmilo zopet izroči le- poslopjem z zahtevanjem vojske proti Turški. vičarjem, v prvi vrsti se ve da Chlumecky avstrijskemu klubu to samo sladke sanje in nade levičarj Sicer se iz oficijoznih krogov naznanja kmalu in nemško-roko se lahko prime, da so in nič več. . da vlada Kralj ni bil navzoč, minister Delianis da bo pa je odgovoril. vlada izvršila svoj narodni program v smislu • # prejšnji predloži načrt zakona zarad opisavanja zemlj škega davka zarad nezgodah škode, prizadete po emenskih Tukaj umrl je grof Widm se Pokoj bil 49 let star. za čas ministra Potockija leta 1870. nekaj menj kot dva meseca minister za deželno brambo Med tem ko je' bilo zborovanje državnega zbora pre trgano, umrli so trije poslanci: gornje-avstrijski Wick vladine izjave, dane v parlamentu. Najnovejša poročila dostavljajr žuganju Angleške pridružile tudi žave. zabrani to se pa dala je drugim državam na balkanskem polotoku da se tudi E da so se Tel ti. druge evropejske dr-bo pa vse eno mogoče mir vzdržati oziroma a bi Grška ne zasedla na priliko otoka Krete, danes nikakor ne more presoditi. Bolgarska ne ustavlj pehom junaške Iz Belegagrada pa se poroča, da se je kralj vsled sklepa lade vendar-le odločil, resno delati na dokončni hoff. koroški V vega in gališki J ar oš. mesto pr miru iu da se voj azpušča izvoljen je advokat dr. Hochhauser, zad vana dva pa še nimata izvoljenih naslednikov v gosposko zbornico pozvanega baro ljen je Laška. Finančni minister razlagal je minula v Bukov C o n r a d a izvo-pristaš Hohenwartov vitez Zotta. Na mesto nedeljo v zbornici poslancev da se je državno gospodarstvo minulega leta zboljšalo za 37 milijonov lir memo predsednik okrožne sodnije Včeraj blagoslovlj proračuna. potrebščin Zato ni bilo vladi treba segati v pokritje po izrednih stroških, katere je dovolila novna gledišče kapel dozidana na mestu blagosljena je bila usta- ) prej vtčjiin stroškom, 14 milj. Kjer Ringtheatei Blagoslovljenj e stal šilo se po dvornemu župniku prelatu Majerju, potem pa je prv mašo v tej kapeli maševal kardinal Gangelba navzočnosti cesarja, cesč v zbornica. Vse to pa vklub katere je prizadela kolera in pa vojna ekspedicija v Afriki. Pričakovati je, da bodo novovredjeni davki prinašali 64 milijonov več in tako naglašal je minister da tudi za zgradbe železnic ne bo treba najemati več druzih nadvojvodo > rjevič kakor tudi druzih dostojanstvenikov. Trst. — Pri volitvah za mestni odbor tržaški zmagali so vsaj okoličani zoper Lahone v 5 okrajih samo v enem zmagal je Pretisov privrženec Križanac. posojila, in da sklenjena. je o tem knjiga državnih dolgov Angleška vlada zažugala je irski ligi z krogi ojstrim pri- par- Ogerska gosposki zbornici vprašal j grof Julij Andrassv ministerskega predsednika, jeli je res, gtedi. ravnanjem, zato pa se irski odločevalni pravljajo vodstvo lige preseliti na Angleško, lamentu namerava vlada staviti predloge o prenaredbi opravilnega reda v takem smislu, da se časom bolj ta namen ima se odpraviti javno oglašenje da se med Turško in pa knezom bolgarskim vrše ob- interpelacij, obravnava predlogov, katera se je pre-ravnave v ta namen, da bi se bolgarsko in izhodno ru- trgala zarad pičlosti časa bode se v novem zasedanji melsko vprašanje rešilo potom osobnega združenja, m ako je temu tako katere stališče zavzima skupaj vlada temu nasproti do sedaj, in katero namerava zavzemati v prihodnosti. Ministerski predsednik odgovoril je takoj smatral naravno njegov odgo ministerstva zato , da bi se kot mnenje skupnega pa njemu tako malo mogoče, sedaj nadaljevala tam, kjer se je pred pretrgala. Španjska kraljica je vsled prehlajenja nekoliko obolela. — Vlada sklenila je v severne dele kraljestva polati samo 20.000 vojakov, na mesto poprej namenje- nih 30.000, ker sedaj ni tam poskusili zanetiti upor. nosti da Karlisti na to vprašanje odgovoriti kakor bi bilo to mogoče ministru vnanjih zadev. Gotovo je, da si države prizadevajo, složno doseči tako stalno rešitev tega vprašanja, kakor je sploh tam mogoče, v ta namen vrše se sedaj razprave, ravno zato pa sedaj ni mogoče objavljati, kaj se godi. deželnem zboru razpravlja se državni proračun Solmi 26. ian Grško brodovje se je menda zato umaknilo iz Pirejske luke, da bi ga Angleži ne vjeli in za poroka miru obkoljene ne imeli. Umaknilo se je v Evbejsko luko. in očitalo se je vladi, katerih večina prih :lk P* v roke judov držav in z posest\ » ikaj se na- DanaŠnji Številki „Novic" je prilo ena za tak ijoi ne jemščina kot 1011 vladi očital z madjarskim okolopisom posestva, ki so leta 1880. znašala več iztirjajo se zlati po Posla gold. Thaly pa je delujejo tudi priloga lekarne Trnkoczij-eve, na katero nase čitatelje posebno opozorujerno. Na balkanskem polotoku imela Grška izbojevati gl e minule dni boj zoper pritisek evropejskih Žitna cena držav da naj bi pustila svojo vojno. Ko je Grška na prvi skupni svet držav odgovorila, da tega ne more storiti, je znanil grški vladi kmalu (dne 23. t. m.) angleški poslanik na- vojno v Ljubljani 23. ianuarija 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške da Angleška pripravlj brodovje poslati v grško morje da zabrani napad na 7 gold 23 kr. 8 kr turšice 4 gold. 87 kr soršiee 6 gold rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. Turško, ako se Grška še dalje ustavlja razpustiti svojo prosa 5 gold. 4 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa B gold vojno Minister Delianis odgovoril je drugi dan, da ne 9 kr. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani