J*to II. Poštnina plačana d gotoulni. Ljubljana, petek 23. julija 1920. ■nežna Številka 60 vin, - NEODVISEN DNEVNIK Štev. 164. —---------n—mn—m Milimi Cene po pošti: za celo leto . H ar— za pol leta . H za četrt leta. H Zi*— za 1 mesec. . H 7*— Za Ljubljano mesečno 1K Zb Inozemstvo mesečno H ir— Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. S Dredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. kaj s*! n. M ptftm i SC! Nal^J Komunistično nasilje — zlomlfeno. k m,; i Ker so se v kratkem času W»e ,n nesreče, ki so zahtevale štiri, ^ to po 22—24 letih —da vsa-!^ro u ,ncmu človeku misliti. Vemo ■ v C to vodstvo, da je uved-14 dip..4!?10 nov red. Izdelavo smodnika 11 ^ Od ŠC nevarno. Prič dovol; 1% ^čalo se je delavce brez pra-ffistropL kar je zahtevalo tudi žrtev. • ,r So . c^ata po eden do dva delavca, 'Iti, Preie trije, štirje imeli dosti opra- * )e zadnja nesreča tudi s temi od-«o s_,v. zvezi, bo pokazala preiskava, % Prišlo do nje. Že 14 dni je mi-r n,Zk^n*c ncsre^c> preiskave pa do 1^4 1 bilo. Da ljudstvo upravičeno kri- yni P^avo in zahteva pravih s t r o -J!to le v v Za ^z^c^avo smodnika, sto r.c . Svojo samoobrambo. Ako je zna-d vodstvo paziti skozi 22 let, je bilo strokovno izvežbano. Ta-j4f5i 0vnja:kov, kot so pa danes v to-rabimo. Zatorej bo le v korist . ako vrviaskn nrvvplisfvr ako vojaško poveljstvo te stro-2amenja s kvalificiranimi stro- '' al(0 odkrito in bi povedali tu- lD slov 1 i v°dstvo smodnišnice v sa-v° ^ot ens^ih rokah, pa bi postopalo ta-5fstv0 P?st°pa sedanje. Javno varstvo in t)a delavcev zahteva to, Pa g. dr. Karba podtika tu pri teh zahtevah splošnosti, da se dela proti Srbom, ujedinjenju in naši enotni državi, ima svoj prozorni pomen. Vodstvo tovarne molči ob vseh govoricah in pisanju listov. Zakaj ne poda izjave in ovrže vsega tega? Zakaj ne dokaže, da je vse to laž? Ne, poslali so dr. Karbota v boj, da on pod pret-njo denuncijacij zamori vse govorice o nesposobnosti vodstva. Da ima delavstvo v smodnišnici zaprta usta, že vemo, sedaj hočejo vsakogar, ki bi kritiziral obstoječe razmere in vodstvo v smodnišnici, obdolžiti veleizdajniškega čina in pripraviti ga v zapor, Povdarjajo posebno »klerikalce« (rimljane) in komuniste, da bodo na iste dobro pazili. G. dr, Karba ter vodstvo smodnišnice doli do Potočnika in Logarja, kar idite na delo, Ako boste zamašili z Vašimi pretnjami ljudstvu usta, nam jih ne boste, V interesu delavstva zahtevamo, da se razmere v tovarni vendar enkrat urede. Dokler ne bo tam reda in varnosti, toliko časa je naša dolžnost, da pišemo in obveščamo javnost o brezbrižnosti odgovornih faktorjev in svarimo, dokler je še čas. Ali hočete za vsako ceno Še več nesreč? G, dr, Karba hoče napraviti iz ljudske sodbe politično afero, ki bo odkrila velikansko zaroto proti »Srbom, ujedinjenju in naši enotni državi«. Ti zarotniki smo mi in baje tudi komunisti. Poudarjamo ,da zahtevajo delavski interesi ureditev, da pa je bil dr, Karba kedaj zastopnik teh interesov, tega ne bo tu v Kamniku noben razsoden človek trdil, G. dr. Karba in pa celi njegovi »vahkompaniji« želimo sreče, morda pa le pride na vse zadnje še kako visoko odlikovanje. Zvonko. LDlr REŠEVANJE KRKE. °roča . Zagreb, 22. julija. »Jutranji list« /°ru J? Belgrada, da so bili sinoči na ?■ Korn-niStri dr. Vesnič, dr, Križman in > ,j0°Sec- Ako se ne bo v nakrajšem l)° vlad sPorazum' sodijo, da bo no-KL^e]a° Sestavila politična skupina, ki ^ kr°gjina^0£°, izvesti volitve. V politične Jjjj »odi* da bi se na ta način raz-0 r^- konsolidirale, kar bi bilo pota zunanjega položaja, r * Be]tf ^reb» 22. julija. »Obzor« poro-I f ^Uet ?la^a; Ako bi se ustvaril drugi obelitevr' yesniča, bi ostala dosedanja L^Žale ministrskih listnic. Stranke bi j2 “°sedanje število ministrskih jj., ^i Se eci‘no nekatere oseb- tn ■ttlitiistpempe‘ ,>>Hrvat<< Pa javlja, da je • r.Votič v avdijend pri regen-fiisitraciio,e ,‘1avil> ie tydi sam za kon-e str i P0(^ P°Žojem, da ministe-glasujejo za člen 15. volil- °onf/ kak°r ga je sprejel parla-P°svet ./ Narodni klub je pri svo-iiK ^>lo*ii°Vaniih glede sestave nove vla- ra~iiJe ,lzjavil, da je tudi sam za kon od pc isujejc ;or g; 'Jarod jih :>čir;r)m ,gIede--------------------- - v .^r. r , a svoje delegate pri pogajan-Aka >r. ,oviča, dr. Drinkoviča in Ce-LDlfClča. ?el.£rad> 22. julija. Dopoldne in lta^s° imdi parlamentarni klubi se-»k Cetitra^^, So razpravljali o vstopu v kluu-1S vlado dr. Vesniča, Posa-j\](^ z 0 -1 So izrekli definitivne sklepe H na to pričakovati, da bo *tfcl .*?*eriral dr, Vesnič z načel- »°ve i.6211**1 klubov glede sestave H-H »>Iicentracijske vlade. 22, julija. V posamez-a bi i ^. arnih skupinah obstoji mne-vfeh treba pasivno volilno pra- učiteljem, ako se v goto« ne odvzame ta pravica vsem državnim uradnikom. Posamezniki so mnenja, naj bi državnim uradnikom, ki nimajo pasivne volilne pravice, zaračunali poslanska leta v redno službeno dobo. LDU Belgrad, 22. julija, »Tribuna« piše: Povodom ostavke vlade je bil g. Da-vidovič vznevoljen radi postopanja posameznih svojih tovarišev, smatrajoč, da je tako izzivanje krize nepotrebno. Čuje se, da se protivi, da bi ponovno vstopil v vlado. Za primer, da bi vztrajal na tem, se imenuje za njegovega naslednika Draško-vič, Z ozirom na obstoječi položaj pričakujejo, da bo Davidoviču in dr, Vesniču uspelo svoje strankarske tovariše dovesti do sporazuma, tako da bo jutri sestavljena ista vlada, v kateri bodo ostali vsi ministri dosedanje vlade, LDU Belgrad, 22. julija. Posebni pravni odbor pri deželni vladi v Bosni in Hercegovini je izdelal načrt kazenskega zakona za Bosno in Hercegovino, ki bo v kratkem poslan pravnem svetu v ministrstvu za pravosodje, LDU Belgrad, 22. julija. Potem ko je predvčerajšnjim sprejel podpredsednika narodnega predstavništva dr. Ribarja in včeraj načelnika dveh večjih političnih skupin, Protiča in Davidoviča, je regent prestolonaslednik Aleksander pozval sno-či k sebi ministrskega predsednika dr. Vesniča ter mu poveril nalogo, da sestavi novo vlado. Dr. Vesnič je imel včeraj zjutraj daljše posvetovanje z Davidovičem, s katerim je izmenjal misli o političnem položaju, pri čemer se je izrazila želja, da bi se v najkrajšem času sestavila nova vlada ter obenem določil tudi njen program. Pogajanja se bodo nadaljevala zopet jutri zjutraj, ko bosta oba izmenjala misli s svojimi političnimi prijatelji. Dokument slovenskega svobodomiselstva. Včerajšnji »Naprej« je objavil vojaško povelje, ki je je izdal na podrejene komande general Smiljanič. To povelje je došlo generalu Smiljaniču od vojnega ministrstva preko armadnega poveljstva v Zagrebu- Vojno ministrstvo pa je podatke za to povelje prejelo, kakor povelje samo ugotavlja, od ministrstva za notranje posle. To pribijemo zato, da vemo, kdo in kje je duševni oče tega povelja. V notranjem ministrstvu, kjer so delali to »vojaško« povelje, so doma eksponenti naših svobodomislecev. Za kaj gre v tem povelju? Vojaška oblast je oficirjem dala navodila, kako naj se obnašajo proti katoliškim duhovnikom in proti katoliškemu ljudstvu. Pri tem pa so notranje ministrstvo, oziroma demokrati in kapitalistični svobodomisleci naše duhovnike in naše ljudstvo tako le opisali: »Rimsko katoliški duhovniki iz stare rimske papistovske šole, ki so skozi leta in leta udihavali duh jezuitizma, kakor tudi narod stare mentalitete, ki je odgojen v temi neznanja in suženjstva, ki so mu skozi stoletja umetno in sistematično utepali mržnjo proti vsemu, kar se imenuje srp-sko ali pravoslavno in kar spominja na Srbe, vsi ti ljudje se ne morejo preko noči pretvoriti v dobre sedanjim razmeram od-govarjajbče Jugoslovene. Moje prepričanje je, da bi za jedin-stveno stvar bilo najbolje, če bi v toza-nevnem občevanju s katoliškim življem posnemali taktiko angleških upravnikov. — Plemenitost in široka velikopoteznost v pedagogiki — to so najboljša in najsigur-nejša sredstva privlačnosti in pridobivanja nekulturne mase in lažiinteligence z nejasnimi nazori o svetu in življenju. In za take ljudi gre v našem slučaju.« Slovensko katoliško ljudstvo sedaj ve, kako sodijo o njem liberalni kapitalisti, ki so se udinjali za slepe pomagače našemu militarizmu. Slovensko ljudstvo je \v očeh kapitalističnih pijavk » narod stare mentalitete, ki je odgojen v temi neznanja in suženjstva.« Po nazorih demokratskih kapitalistov in svobodomislecev je katoliško slovensko ljudstvo podobno Kafrom v južni Afriki, ki jih upravlja in vodi velikopoteznost angleških kolonijalnih upravnikov. To sicer v dopisu notranjega ministrstva ni dobesedno izrečeno, vendar bralca cel stavek sili v primero z divjaki, ki jih po svojih kolonijah upravljajo Angleži. To potrjuje tudi končni stavek, ki govori o »nekulturni masi in laži inteligenci-« Izrecno pa potrdi našo domnevo stayek: »In za take ljudi gre v našem slučaju.« Nas sicer ni prav čisto nič sram, če ima ta bankirska gospoda tako mnenje o našem ljudstvu- To je le znamenje, da je to ljudstvo trdno in samosvoje dovolj, da se noče metati pod noge raznim »upravnikom«, ki bi radi paševali med našimi ljudmi, kakor pašuje kak angleški guverner v južni Afriki ali v Indiji. To ljudstvo, ki je bilo po svojih lastnih zaslugah eno najbolj izobraženih v stari Avstriji, ki je samo iz sebe zgrabilo veliko idejo narodnega združenja, ki je po svojih najboljših sinovih dr. Kreku, dr. Jegliču in drugih sredi najhujših stisk izpovedalo svojo voljo po narodni osvoboditvi, mora danes slišati očitek, da je »nekulturna masa«. In ta očitek ni niti nov! Ponavljali so ga z enako vnemo nemški in laški nacionalisti v svojem boju proti našemu narodu, kakor so ga že pred desetletji trosili doma in drugod naši liberalci. V časih hudih bojev, ki jih je bilo slovensko ljudstvo proti liberalnim oderuhom, predhodnikom današnjih demokratičnih bankirjev, je bila ta psovka v ustih vsakega meščanskega liberalca. Da jo danes ponavlja jugoslovanski kapitalizem, je le znamenje, da je ostal duh tega svobodomiselstva isti ko pred 20—30 leti. Garantiramo, da bo tudi njegova usoda ista: popoln polom! Ta usoda je klevetnikom in izdajalcem lastnega ljudstva zagotovljena, pa najsi se tudi skrivajo za hrbet militarizma. Tudi o njem bomo še govorili. Govorili pa bomo tudi o naši socialdemokraciji, ki v svojem marksističnem časopisju z veliko vnemo ponatiskuje duševne zablode jugoslovanskega velekapitala in smešne domišljavosti militarističnih glav, ki se nikjer in nikdar še niso mogle povzpeti do prepričanja, da je na svetu še kaj drugega razun njih- K tej družbi našim socialdemokratom iskreno častitamo. Podrepniki kapitalizma ste bili že davno. Odslej dalje ste tudi še podrepniki militarizma! Ne čudite se, če bodo vaši rdeči generali kmalu brez armade. Dr. J. P.: Dajte nam več višje naobrazbe. Delavstvo je najukaželnejši in za no* ve misli najdovzetnejši del naroda. Živ* ljenjske razmere so ga prisilile, da je pričelo samo misliti, kako bi si pomagalo is lastne moči. Z organizacijo delavskih sil je nastopila doba boja za delavske pravice. Zavest delavskega razreda se je silno okrepila, Cim je segla organizacija delavstva preko ene države v drugo ter stvorila splošno delavsko zvezo z edinim ciljem, dajati drug drugemu v razrednem boju potrebno oporo. Delavstvo je danes po celem svetu priznana organizirana sila, ki je kapital ne bo mogel nikdar več potisniti ob stran, odkar je v Rusiji dobil smrtnega sovražnika. Toda ravno Rusija, vzor vseh komunistov, je podala v treh letih nepobiten dokaz, da treba delavstvu sklepati kompromise z ene vrste kapitalom, ki ga ni mogoče nikakor s krepko roko ne centra* lizirati in ne diktatorsko deliti samo enemu sloju: brez duševnega kapitala tudi ruski boljševizem ne more dalje. Z neukimi masami ni mogoče voditi gospodarskega komunizma, ne delilnega ne proizvajalnega. In tako vidimo, da je boljše-viška Rusija zadnji leti pričela z buržuj-sko inteligenco, ki jo je pričetkoma trebila do slednjega moža, sklepati kompromise, ker je uvidela, da ji brez inteligence ni mogoče organizirati boljševiške države. Dejstvo je torej, da se mora naslanjati vsaka organizacija, bodisi strokovna, politična ali pa nepolitična, na duševni kapital. Prav posebno ve to delavska organizacija, ki hoče, da krepko vodi organizirano maso delavstva ter širi in množi razredno, strokovno in politično zavest med drugim delavstvom. Vsaka organizacija si mora sama iz sebe izbrati za vodstvo najsposobnejših sil. Brez gotovega pouka v socialnih splošnih in po* drobnih vprašanjih ni dobrih delavskih voditeljev. Zato smo videli po prevratu, da je soc. demokracija px*ičela s svojimi socialno-političnimi tečaji, ki naj bi prinesli njenim sodi’ugom več razredne zavesti ter usposobili čim največ soc. demokratskih delavcev za propagando idej v vodstvo strokovnih organizacij. Krščansko socialno delavstvo je šele letos krepko strnilo svoje vrste. Od komunističnega poloma sem pridobiva stalno v moči med delavstvom vseh strok. Po smrti dr. Kreka, ki je bil oče in duša krščan-sko-socialnega gibanja med Jugoslovani in ki je zasnoval davno pred vojsko »Jugoslovansko strokovno zvezo«, je ta pojav veselo znamenje, da ima njegovo seme več moči, kot pa se je zdelo temu ali onemu, ki je zrl le moč soc. dem. oganizacije ali pa moč kmetske politične organizacije, ki jo je po večini reprezentirala VLS. Kakor socialistično, tako tudi kršč. soc. delavstvo uvideva, da mora svojo organizacijo temeljito preosnovati. Izprevidelo je, da ni dovolj, če ima načela trdna, nego treba tudi obilo drugega z n a n j a , ki pa ga more delavec dobiti samo v posebni šoli tekom več mesecev. Zato je pred kratkim sklenila »Delavska zveza«, da v jeseni osnuje lastno večmesečno socialno-politič-no šolo za svoje delavske voditelje. Lepo je to in veselo znamenje, da delavstvo stremi za znanjem, ki ga potrebuje strokovno Stran 2 »Večerni list«, dne 23. julija 1920. Štev. 164- izvežbani voditelj. Toda še nekaj je potrebno s splošno socialnega stališča, da dobi namreč delavstvo dovolj pregleda in vpogleda v vsa vprašanja, ki se ne tičejo strogo delavskega razreda, nego tudi vseh drugih današnjo družbo sestavljajočih razredov! Želeti je zato, da dobi delavska politična šola splošni, naddrazredni značaj. Jasno pa je, da razredno zavedna, strokovno organizirana delavska masa hoče najprej tako šolo, ki bo služila v prvi vrsti strokovno organiziranemu delavstvu. Prav tako jasno pa bi moralo biti državni oblasti današnjih dni, ko stoji delavstvo in splošno socialno vprašanje v prvi vrsti, da bi ravno ona morala ustvariti tako soc. politično šolo, ki bi širila znanje splošno socialnga značaja. Menimo namreč, da je tudi to njena sveta '&r žavniška dolžnost, da preskrbi svojim državljanom, ki si ne morejo sami pridobiti dovolj trdnega socialnega znania In sami iz sebe ne morejo dovolj k r i t i C n o presojati socialnih dnevnih vprašanj, posebno socialno politično šolo, bi naj bi bila dostopna vsakomur brez razlike stanu in naobrazbe. Če imamo posebno poverjeništvo za socialno skrbstvo, menimo, da bi lahko imeli tudi še poseben samostojen oddelek v našem poverjeništvu za uk in bogočastje, katerega naloga bi bila voditi d r-ž a v n e socialno-politične šole ter vso izobrazbo, ki jo nudijo drugod že dolgo osnovana ljudska vseučilišča. Če ima centralna vlada v Belgradu poseben oddelek za ljudsko prosveto v ministrstvu za prosveto, zakaj ga ne bi dobili tudi pri nas v pokrajinski vladi, ki pozna težnje našega ljudstva vse bolj kot pa centrala? Naglašamo še enkrat: Država, daj nam nemudoma za vse inteligentne, a ne izšolane državljane od 18. leta dalje posebno visoko šolo! Tudi to e sveta tvoja dolžnost, da popravljaš socialno krivico na vseh poljih! Delavstvo ti kliče to v spomin, ker hoče, da ljudstvo napreduje na globoko in široko, ker hoče, da se bo samo — vladalo po treznem prevdarku v vseh slučajih. Država, ki si za vse in ki moraš biti za vse v enaki meri socialno pravična, zavedaj se, česa še nisi dala ljudstvu do danes! Vlada, oglej si število raznih profesorjev, vseučihških in srednješolskih! Poišči si primernih strokovnjakov in organiziraj nam prepotrebno socialno politično vseučilišče! Kapital, ki ga za ta namen žrtvuješ, bo poplačan s stoterimi obrestmi! NA REKI. LDU Bakar, 22. julija. Župnika dr. Račkega so včeraj Italijani odpeljali v Trst. D' Annunzio je imel na Reki zopet svoj običajen govor, v katerem je hvalil junaštvo svojih čet, ki so kljub štirim ve-levlastim osvojile Reko. Na Reki se vsak dan vrše preganjanja Jugoslovenov. GRKI PROTI TURKOM. LDU Pariz, 22. julija. (DKU-Brezžič-no) Po poročilih iz Carigrada poroča grški generalni štab, da so grške čete s podporo angleškega brodovja, med katerim sta se nahajali tudi dve večji bojni ladji, pri Eregliju in Rodostu zlomile turški odpor in zasedle navedeni mesti. Turki so zbežali proti severu. Grki izkrcavajo dalje svoje čete. GRŠKA KLIČE POD OROŽJE. LDU Belgrad, 22- julija. Iz Aten poročajo, da je pozvanih pod orožje več letnikov vojaštva. Ti pozivi se spravljajo v zvezo z glasovi o bolgarski mobilizaciji in ojačenjem čet v Aziji- JUDJE GREDO V AMERIKO. LDU Belgrad, 22- julija. Včeraj je do-šlo v Belgrad okoli 300 židovskih družin, ki so pobegnile iz Besarabije vsled strahu pred boljševiškim prodiranjem. Po nekoliko dneh bodo nadaljevali svojo pot v Ameriko- Z MADŽARSKE MEJE- LDU Belgrad, 22. julija. Poročajo, da sta dva madžarska častnika, člana bele tarde, napadla na obali Tise pri Novem egedinu dva naša orožnika ter zadala prvemu 4, drugemu pa 7 težkih ran. Napadalca sta takoj pobegnila, toda kakor poroča policijski komisar iz Novega Se-gedina, so sedaj oba prijeli. Napadalca, od katerih je prvi madžarski podporočnik, drugi pa kadet, so izročili sodišču. ANGLIJA BRANI POLJSKO. LDU London, 22. julija. (Dun. KU) — Brezžično) K odgovoru sovjetske vlade na noto angleške vlade je Lloyd George izjavil, da je poljska zahteva, da se noče pogajati z obstoječo poljsko vlado, nedopustna, ker je bila poljska vlada izvoljena na temelju splošne in enake volilne pravice in si je tedaj Poljska ravno to vlado izbrala. Popolnoma nedopustno je, da bi zunanja sila hotela tuji državi naprtiti vlado, ki si je ne želi. Ako sovjetska Rusija zavojuje Poljsko, bi bilo to usodno za evropski mir in bi pomenilo veliko^ nesrečo. Anglija je obvezna Poljsko podpirati, ako jo kdo napade na njenem ozemlju, in sicer po mirovni pogodbi, iz lastnih interesov in v imenu interesov vse Evrope in vsega sveta. BELA KUN NE MORE NA RUSKO. LDU Berlin, 21. julija. (DKU) Kakor javlja »Vossische Zeitung« iz Svinemiinde, je več nemških torpedovk na ladjistaji zadržalo transportni parnik »Lisboa«, ki je dopoldne s približno 1000 ujetniki za zameno zapustil Stettin, da bi peljal na Rusko. Na tem parniku so se peljali bivši ljudski komisar madžarske sovjetske vlade Bela Kun in bivši član monakovske sovjetske vlade, ter več drugih komunistov. Popoldne so jih prijeli in odvedli v Stettin. Taborsko poveljništvo v Svine-munde potrjuje resničnost te vesti, K tej vesti doznava »Vossische Zeitung« s pristojnega mesta. Avstrijska vlada se pogaja z rusko sovjetsko vlado o izmenjavi ujetnikov, Pred kratkim je zaprosila nemško državno vlado, da bi smela ruske vojne ujetnike, ki so še internirani v Avstriji poslati preko Nemčije v Rusijo, Nemška vlada je v to privolila. Tako je bil napoten transport preko Podmoklih na Stettin. Tam je avstrijski častnik, ki je vodil transport, izjavil, da se nahaja v transportu več visokih političnih osebnosti. Že poprej je avstrijski brzojavni in korespondenčni urad razširil vest, da je bil Bela Kun z več spremljevalci odpeljan v Nemčijo. Ker je nemška vlada na vprašanje avstrijskega poslanika v Berlinu izrecno izjavila, da se njeno dovoljenje nanaša le na transport vojnih ujetnikov in da načeloma ne more dopustiti, da bi se transportu priključile druge osebe, zlasti politični preganjanci kakor Bela Kun, so morali transport v Stettinu zadržati. Po določbah mednarodnega prava je bil transport, ki ga je vodila in čuvala Avstrija eksteritorijalen. Izločitev političnih osebnosti od vojnih ujetnikov tedaj ni nemški oblasti ni bila pri-puščena, temveč je morala ta ves transport, ker je bil sestavljen proti dogovoru, zavrniti v Avstrijo. Transport se že vrača. Nemška vlada obžaluje, da se je vsled postopanja avstrijske vlade zakasnil povratek ruskih ujetnikov. Delovala bo na kar najhitrejši povratek vojnih ujetnikov, kakor hitro avstrijska vlada dokaže, da bo novi transport sestavljen po dogovoru. PREPIR RADI BELE KUNA. LDU Dunaj, 22. julija. (Dun. Ku) Državna korespondenca priobčuje nastopni komunike: Zastopnik madžarskega po- slanika dr. Gratza, opravnik Masirovich, je izročil avstrijskemu državnemu tajniku za zunanje posle dir, Rennerju nastopno izjavo madžarske vlade: Madžarska vlada je vzela z ogorčenjem na znanje, da je bil Beli Kunu po zahtevi ruske sovjetske vlade omogočen odhod. Državni tajnik dr. Renner je Masirovichu tako-le odgovoril: Proti tej izjavi naj spomnim madžarsko vlado na dve točki. Prvič se mi zdi, da so na Madžarskem vspričo tolikratne menjave vlad pozabili, da je Avstrija priznala Beli Kunu azilsko pravo, in sicer na podlagi pogovorov pred padcem madžarske sovjetske vlade, ki so se vršila tukaj na Dunaju med antiboljševiškimi in koizerva-tivnimi madžarskimi krogi ter avstrijsko vlado ob intervenciji zastopnikov enten-te, da se prepreči krvava katastrofa v Budimpešti. Drugič mora izjaviti, da ravna današnja madžarska vlada s člani poprejšnje vlade na Madžarskem, ki so, kolikor se spominjam, borili se s Češkoslovaško in Rumunijo, da ohranijo Madžarski njeno posest, kot z zločinci. MED LITVINCI IN RUSI. LDU Kovno, 22. julija. (DKU) Litvin-ska brzojavna agentura poroča: Da se preprečijo vsi konflikti med litvansko vlado in ruskimi četami, ki se nahajajo na ozemlju, izpraznjenem po Poljakih, je zahteval litvanski minister za zunanje stvari od moskovske vlade, da sprejme gotove pogoje. Po teh pogojih bi ruske čete ne smele prekoračiti demarkacijske črte, ki bi jo morali skupno določiti obe vojni vodstvi. Civilna uprava bi morala biti popolnoma v rokah Litvancev, Rusi bi smeli porabljati samo one prometne proge, ki so jim v vojaškem oziru neobhodno potrebne. Politične novice. -j- Duševna revščina. Da časopisje v dnevnem političnem boju ni posebno izbirčno v sredstvih, razumemo. Da bi pa socialnodemokratično glasilo na uvodnem mestu z odobravanjem prineslo militaristični ferman, pa naj bo že izdan proti komurkoli, tega doslej še nismo doživeli — do včeraj. Včeraj je t0s oiiu vsa«, uaii ia&vii Vodicah ob pondeljkih, sredah J — »Po prevratu ste pa Pustll.‘ $g^ stvo in ste pričeli verižiti!« Francetu Kostanjevcu iz Vipave, ^ tožen, da je kupil leta 1919 od ^ jj na Gorenjskem 5 električnih jih prodal naprej. »Ali ste to nar . j^po-»Takrat, g. predsednik, ko sem __ - j» val, je bilo to prosto. V Ljubljan1 milijone takih reči kupovalo in Pr na,« ^ »Stanovali ste pri Slonu?<<"7 * — »oianovau sie pri Drž. pravdnik dr, Modic: »Tak Z belo ste goljufali, da je bilo ze ^ Deklevom sta imela cel magacinj^cJ Loki,« — Sodišče je obsodilo K ^ jero® zaradi nakupa sumljivih reči na globe, oziroma na 20 dni zap01'^^ pf*‘ kazen je s preiskovalnim zapora stana. T .»oreb^1 — Valute dne 22, julija, Na *a8 kfo* borzi: 1 dolar 65.50 K; 100 aVS^P*4 jiaP0^ 41 K; 100 carskih rubljev 125 Ki , o»' ondor 305 kron; 100 lejev 1 nalij31* 100 nemških mark 182 kron; 10” .q0 1? skih lir 400 K; 1 angl. funt 240 ‘Vjrfra)5 škoslovaških kron 141 K. — Na . j a®’ borzi: 20 dinarjev v zlatu 23.30 o* jta-gleški funt 68 din.; 1 dolar 1? *{!:!, lijanskih lir 105 din,; 100 nems 47 din.; 100 češkoslovaških kron 100 avstrijskih kron 10.50 din. . B( ',»r j, J* v ^0 i v Ht ! Ku itočil s I 'trt lih t? S fen hi i« Ljubljanske lj Osorno postopanje proti gL se mu stražniku. Pred deželno sod j^ ka' zagovarjala Frančiška Cirman, ^i piilii® kor je poročalo županstvo, na . premoženja, ker jo je naznanilo P^ j,jeO ravnateljstvo, da je, ko je Prl®.c policij5 mesnico na Gosposvetski cesu V 1 stražnik povedat, da ni dopus*11 pustila stati konja z vozom nairairi.* brez nadzorstva, na štirikratno ^ vo vprašanje po imenu: »če^ vo vprašanje po imenu: : taDi vr, če niste slepi, poglejte na tabl® obt0?. nad štacuno.« Cirmanova je bl ^ sf na reda in zaradi pregreška p° | jq4 » u /v J n • M ra n Ji ~ /CA O 1/ O T>0 U J na reaa m zaraai pregr^n.« ^ ^ ga reda in zaradi pregreška P~.8 0jet»a L skega kazenskega zakona. j9l0 ■?! bila Cirmanova 1. 1907 na 50, * god'* na 30 kron globe zaradi žaljenja^ je Cirmanovo oprostilo, ker s0 flje ■ čene besede pač osorno P° . ^1^ „ sproti stražniku, toda žalila s f3 *?. Kar pa se tiče prestopka Pr J jjjco P° policijskemu redu, Cirmanovo cija kaznuje. , ierje** v lj Svoji gospodinji Klari ina‘blckeh. ukradla Marija Sušnik razne je o vrednosti 1540 kron, vsled česa ječe' sodilo deželno sodišče v 2 mes I. slovanski orlovski **** v Mariboru- ^ Primorci, Korošci, Prekmurci.^ murci, Kranjci in Štajerci, pr' poh1 u bor na tabor v narodnih no a 'gabi v avbah, pečah in drugovrstni sp boste povzdignili sijaj slavnos voda. I * irttg i\ Okoličani Maribora! P^iP® . ooš^( okrašenih vozovih z narodni čePljjl Fantje, ki nimate ne kroi > ^ prijezdite v narodnih nosa sCrt*j Jaha se lahko na sedlu ali jcZclef. Ji Konji naj bodo okrašeni, vsa ima slovensko zastavico^ Orl ^ je* na lahkih, narodne noše Pa konjih. Odgovorni urednik Jože B* jjjt***.-J Izdajatelj konzorcij »Večern ^ yob i Tiaka »Jugo«lovan*ka ti»k*m* K*