Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doinn. XXVIII. Pijemontezi so tudi tukaj pokazali svojo junaško srSnost s tem, da so kapele križevega pota pokončali, križ prestavili, pobožna opravila, ki so jib verni tukaj gostokrat opravljali, popolnoma prepovedali in zatrli, sami pa so začeli ua globoko kopati; iščejo nekaj, pa ne vejo kaj. Bog daj ! da bi že skoro pamet našli. Enako so iz zidovja zeleno grmovje, ki je služilo ptiSjim pevcem za piebivalia6e, iziuli in s tem zidu škodo zadjali. Pij IX. so muogo za kolisejum storili, jihovo ime je zato na marmoruati plošci od zunajšne strani proti cesti z zlatimi čikanii zapisano. Grede naprej od kolisejuma smo imeli priložnost prepri5ati se, kolikor hudega so Pijemontezi v Rim spravili. Po nedeljah se zdaj sme delati, kdor hoče in kar bo5e. Našli smo na ulici proti Lateranu, da so delavci tla polagali in kamenje zabijali, na drugem mestu smo videli pod neko staro zapuščeno cerkvo raztigane in omazane crevljare sedeti in obutala krpati. Pod papeževo vlado je bilo vsako delo po nedeljah ostro prepovedano; zdaj delajo po praznikih, denarja pa njim manjka povsod. Kar kdo v nedeljo zasluži, ni5 ne hasni. Zdaj pridemo do je6e av. Petra — S. Pietro iu carceie. — Leži na podnožju kapitola. Sv. Petra in Pavla in veliko drugib vernib so sem zaprli, dokler niso bili na smrt obsojeni in jih neusmiljeni trinogi odvlekli na moiišče. Dve je5i ste druga nad drugo. Skozi ozko luknjo so trdosr5neži jetnika po vrvi v globoSino spustili, tam je ostal, dokler ni gladu umr!, ali dokler ga niso zadavili, 5e ni moral čakati druge smrti, ktera se je izrekla nad njim. Po ozkib stopnicah se pride v prvi odelek, kjer se razun altarja drnga nič ne najde. Na potu v drugo, spodnjo jcčo, najdemo kamen, kteremu je vtisnena podoba 61ovecje glave. Pripoveduje se: kedar so sv. Petra v ječo vlekli, ga je trinog v zid pognal, da je ob kamen hudo z glavo tresnol in kakor bi bil kamen iz voska, so ostale zna- menke Petrove glave vtisnene v njem. Doapevšega v globočiuo, kdo ve povedati kaki občutki se polastijo človeka? Globoko pod zeraljo, v okrogli mokri kajbi, med teranim zidovjem iz debelih štiroglatih katnuov, se duši vsili apomin žalostnib dogodb, ki so se tukaj godile. Tu stoji kamnati steber, na kteiega sta bila priklenjena sv. apostola; tam, kder je zdaj altar, ae pripoveduje, da je atal av. Pavl, ter je jetni5arja Proceaija in Martinijana in 47 drugib ž njima vjetih tovarišev podu6eval v Jezusovi veri. Vai ao se spokorili in želeli biti krščeni, pa odkod vode? Sv. Peter ae k Bogu obrne in glej! na tleh se odpr6 izvirek hladne vode, ki ae se do zdaj ni vsuail. Bili so potem od sv. Petra kršSeni vai. Tu ata vzdihovala av. apostola 9 mesecev, potem od pokristijanjenega jetni5arja iz.jece izpuaSena, ata odbežala, po kratkem zopet vjeta in sem zaprta, ata v zaporu ostala, dokler nista bila na smrt obso.jena in uraorjena. Tudi omenjena 2 jetničarja in onib 47 spreobrnencev je bilo zavoljo sv. vere mu5enih; vsi so prejeli venec nin5eniatva. Jihova sv. trupla poSivajo sedaj v baziliki sv. Petra pri Vatikanu. Nad obema ,je6ama je zala cerkvica. Biizo cerkve stoji dobro ohranjen obok Septima Seveiija in od tod do Titovega oboka ležijo razvaline malikovskib tempeljnov, in druge podrtine od staiib 5asov. Stebri, podobe, kamenje jo neredno razmetano, ki Sloveku na glas kliče: pod solncem ni6 ne obataja. Posebnico od Titovega oboka še hoeem zapisati, kakor mi je njo moj spremljevalec povedal. Skozi Titov obok se zdaj g^re ateza, vendar židov nnbeden ne6e akoz njega. Se celo, ako se pelja, stopi pred obokom iz voza samo, da se ga izogne. Titov obok in itne je Judom strab in groza, ker jib veduo spominjata na razdjanje Jeruzalemskega mesta. Nastavek prihodnjiS. Sinešničar 11. Nek vra5nik, ki ui ravno preveč izurjeu bil v avojem poaln, se je rad livalil in babal: ,,še nobeden mojib bolenikov se ni potožil črez mene". Nek kmet rau pa odgovori: ngospod, to Vam ua besedo verujein, ker dobro znain, da vsakemu boleniku brž usta zapšete z — nnabritovsko" zemljo!"