Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani tista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Leto XXXII.
Glasilo koroških Sloocncep
Celovec, 11. prosinca 1913.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
St. 2.
Albanci in koroški Slovenci.
Mnenja slovenske delegacije.
Naši državni poslanci so prepričani, da je z zmagami balkanskih Slovanov nad Turki odklenkalo tudi v Avstro - Ogrski nemško - mažarskemu napuhu. V evropski Turčiji ne bo več gospodov Turkov in krščanskih hlapcev, ne bo več zatiralcev in zatirancev, ampak bo vladala svoboda, pravica; prebivalstvo se bo oddahnilo od poltisočletnega strahu, nastale bodo povsod narodne šole, trgovina se bo povzdignila, neobdelana polja bodo začela donašati bogato žetev, blagostanje in kultura bosta zacvetela. To bo vplivalo tako na našo državo, da se bojo tudi pri nas razmere izpremenile: Tlačeni Slovenci in Hrvatje bomo dobili narodno avtonomijo; ne bojo nam prikrajševali suhih skorij Nemci in Mažari, ampak sami si bomo rezali bel kruh, postali bomo »enakovreden narod« ne samo v dolžnostih, kar smo bili že do-sedaj, ampak tudi enakovredni glede pravic in državnih dobrot.
Državna skrb za narodne šole.
Tako sodijo naši poslanci in — prav imajo. Pomislite! Albanci so še po pretežni večini barbarski narod. Turčija jim ni dala šol, kakor nimamo koroški Slovenci narod-bih šol. Toda naša skrbna država je zaxela * našim avstrijskim denarjem, ki ga nimamo preveč, ustanavljati Albancem narodne šale. Razumljivo je potem, da bo naša država dala tudi nam koroškim Slovencem, avstrijskim podanikom, narodne šole, in sicer jih ne bo vzdrževala s t n j i m, ampak z našim denarjem. Skromni koroški Slovenci bodo po mnogih krajih celo prav zadovoljni, če se bo po naših šolah poučeval vsaj tisti alfabet, ki se poučuje v albanskih narodnih šolah, ker tisti alfabet je skoro
do pičice podoben slovenskemu. To je tembolj verjetno, ker Slovenci že davno, davno nismo več barbari, ampak kulturen, talentiran, miroljuben, patriotičen narod, tako-rekoč steber naše države. Cela vrsta s l o -venskih učenih mož je pisala za nemške gimnazije in avstrijske šole’učne knjige. V zahvalo za to bomo dobili seveda Slovenci svojo visoko šolo, na Koroškem pa vsaj ljudske narodne šole in eno slovensko gimnazij o !
Navdušenje za narodni avtonomijo.
Naša država je zelo navdušena za narodno avtonomijo, za samostojnost svojih narodov. To je dokazalo naše ministrstvo za zunanje zadeve. Velikodušna Avstrija je z vsem povdarkom, z vso svojo diplomatično učenostjo nastopila za avtonomijo Albanije in z nabasanimi puškami in nasajenimi bajoneti zahteva brezpogojno, da se ustanovi Albanija na podlagi narodne avtonomije. Krog 700 milijonov je izdala za vojne pripravo, da doseže ta svoj cilj, kljub nevarnosti, da se zna enkrat še zaplesti zaradi Albanije v strahovito vojsko z Lahi, našimi najboljšimi zavezniki. Če bi dobili Albanijo Srbi, bi se Lahi lahko obrisali, in Srbi bi stoletja imeli dovolj opraviti z Albanci, da bi jih držali v strahu in miru in bi jih povzdignili na tako visoko kulturno stopnjo, na kakršni smo sedaj Slovenci. In Avstrija bi imela pred temi nadležnimi Srbi mir in prihranila bi si veliko skrb in brezuspešno delo, stikati brez potrebe med najbolj patriotičnim avstrijskim narodom, Slovenci, celo med pohlevnimi koroškimi Slovenci in iskati veleizdajalcev.
Bodimo brez skrbi!
Da ne bi morda prišel kak Albanec pod srbsko oblast, je sklenil grof Berchtold, naš minister za zunanje zadeve, da mora obsegati bodoča Albanija vse kraje, kjerko-
li prebiva še kak Albanec. Če bi vsled tega vsi Srbi, ki prebivajo v mešanih srbsko-albanskih krajih, prišli pod novo albansko državno oblast, je to čisto prav; saj so Srbi osvobodili Albance turškega jarma. Žal, grof Berchtold s tole zahtevo ne bo zmagal, ker jej nasprotujejo Rusi, Francozi, Angleži in menda tudi pruski Nemci, ki si hočejo ohraniti, oziroma pridobiti srbsko prijateljstvo in trgovske zveze na Balkanu. (Naši državi tega ni treba, ker je itak že preveč bogata.)
Ta prevelika gorečnost za Albance izvira seveda iz same ljubezni do Jugoslovanov, predvsem do Slovencev. Toda ta goreča želja se grofu Berchtoldu vsled nevolje drugih držav ne bo izpolnila; zato pa že iz Dunaja brzojavljajo, da bo Prizren ostal v srbskih rokah in se ne priklopi novi veliki Albaniji.
Da bi pa nihče ne dvomil o navdušenosti naših diplomatov za avtonomijo Albanije. je ministrski svet dovolil novih 200 milijonov kron, da se vojna pripravljenost avstro - ogrske monarhije še tekom prihodnjih dni izpopolni in ker bo ta vojna pripravljenost po zatrdilu vladnih krogov trajala še najmanj štiri tedne.
Združena Slovenija.
Kje je še kak Slovenec, katerega bi to navdušenje naših državnikov za narodno avtonomijo Albancev ne zadovoljilo in osr-čilo! Če so avstrijski ministri tako navdušeni za avtonomijo tujega, še barbarskega naroda, koliko bolj bodo seveda navdušeni za avstrijske podan ik e, koroške Slovence! Oj, blagor nam, koroškim Slovencem! Blaženi časi! Učakali smo vas!
Gorje vam, nemški nacionalci, če nas boste še naprej pritiskali in poniževali! Do-sedaj ste bili pravi Turki, od sedaj zana-prej pa ne boste več! Za avtonomijo Slovencev se bodo ministri še vse drugače po-
Podlistek.
Ob obletnici prijateljeve smrti.
(V spomin č. g. F r. V a s t e 1 n u.)
Spisal Joso J. Rudi.
Minilo je eno leto, odkar je kruta smrt ugrabila enega — naših najboljših mož in duhovnih bratov. Bil je izredno nadarjen mož, poln idealov in navdušen bojevnik v vrstah koroških rodoljubov!
Naj mu bodo te skromne vrstice v hvaležen spomin — od nekdanjega njegovega sopotnika in spremljevalca — po vročih — čarobnih tleh — solnčne Italije.
XXX
»Saj veš, da bom šel, ko le dobim ustanovo,« mi je pravil umrli prijatelj večkrat, ko sem ga'vedno in vedno povpraševal; ii bova uresničila storjeni sklep — iti v sebično Italijo — ali ne.
»Saj veš,« kakor je rad zatrjeval, »rad bi šel, samo denarja mi manjka, samo de-narja,« je vzdihoval, »to pa je prvo in poglavitno pri vsakem potovanju!«
Potolažil sem ga, da gotovo dobi ustanovo in da bode že vse poskrbljeno za prijetno, pa tudi ceno potovanje.
In res! Pisal sem v več krajev in na osebe, ki imajo zveze na Laškem, da bi nama Pripomogle do ugodnega in cenega potovanja. Uspeh je bil zadovoljiv!
Posebno takozvane sive sestre (laško «more tedesche), ki imajo v Benetkah, Flo-
renci ii, Rimu in Neapolju prenočišča (penzione) za tujce, so nama jako prijazno ustregle.
Sploh bi priporočal, posebno duhovnikom, ki potujejo po Laškem, omenjene zavode. Tam se bode kmalu vsak — ves sre-čen — čutil doma, in noben tujec ne more prehvalili ljubke in nežne postrežljivosti sivih sester, kakor jih označuje njihova siva redovna obleka.
Obrnil sem se tudi do č. g. dr. Sommer-eggerja. ki je bival tačas v Rimu, za potreb-! ne informacije in nasvete. Le-ta je nama oskrbel tridnevno brezplačno stanovanje v zavodu »Dell Anima« v Rimu in tudi »permesso« (vstopnico) za avdijenco pri sv. očetu, kar ni bilo posebno lahko, ker so bile ravno v tem času radi laških izgredov vse javne avdijence odpovedane.
Dnevi bivanja v večnem mestu, prestolnici katoličanstva, ostali mi bodo v naj lepšem spominu. Nepopisljivi pa so občutki in vtisi o avdijenci pri sv. očetu! Le kdor je videl sam sivolasega sv. očeta Pija X., naslednika Kristusovega, ta ve, kaj se pravi videti Rim in papeža!
To so bili trenotki, polni blaženosti in sreče, pa tudi neke tajne bolesti in nerazumljivega drhtenja, trenotki, ki se ne bodo vrnili nikdar več!
Celo leto smo se pripravljali na daljno pot: Pisec teh vrstic, rajni g. Vastel in g. Ogris Alnin, ki je bil v bogoslovju v Celovcu.
Reči moram, da smo se dobro in intenzivno pripravili na »šesttedenski pohod« »belle« Icalije.
15. avgust 1907 je bil dan našega odhoda. Ravno na Marijin praznik smo se poslavljali od doma, od svojih dragih, ne vedoč, kaj nas še čaka med docela tujim ljudstvom. Srce je vstrepetalo ob tej misli s tako silo, da sem jedva mogel stopiti v železniški voz.
Glava polna skrbi in mladinske boječ-nosti in neizkušenosti, črne slutnje, vse to mi je stalo pred očmi in le s težavo sem se otresel teh temnih misli.
Malomarno sem slonel v železniškem vozu. Edina misel je bila, ali pride prijatelj F rance, ali me pusti samega potovati.
Kako mi je odleglo, ko me na postaji v Sinčivasi pozdravi njegov znani glas.
Vse zle slutnje so minule in vožnja je postajala čimdalje bolj prijetna.
Mimo Celovca je drvel naš hlapon vedno naprej in naprej.	.
drugi dan smo bili v Milanu in dan
navrh že tudi v Genovi.
Prvikrat zagledamo tukaj veličastno morsko gladino.
Nehote je vsak utihnil, se zamislil in pogledal.
Bilo je nekega dne, ko sva s prijateljem šetala po umazanih in ozkih ulicah ponosne Genove.
Hotela sva iti do pristanišča, na bojne ladje ter si ogledati od zunaj in znotraj velikanski morski nestvor. Grede stopiva v eno »vetturo«, voz, ki je podoben našemu tramvaju.
»Ne vem,« pravi tovariš, »če ne dobiva še morske bolezni tukaj na suhem!«
legnili kakor za Albance, katerih je dobra polovica turške vere. Slovenci smo pa sami katoličani! Ker pa je neprecenljive važnosti, da postanejo deležni narodne avtonomije vsi Slovenci, zato bodo že avstrijski državniki skrbeli, da Slovenci ne bomo razdeljeni na razne dežele ali celo države. Ogri ne bodo smeli več potujčevati ogrskih Slovencev, Italija ne beneških Slovencev in Nemci ne Slovencev v tostranski polovici. Če se kdo ne bo brezpogojno uklonil diktatu avstrijskih državnikov, potem gorje! Naša zmagoslavna armada, ki je v vojskah do-sedaj zato zmagovala, da so potem njene pridobljene zmage zapravljali nad vse modri avstrijski diplomati, bo z orožjem v roki priborila avtonomijo združenih Slovencev.
Nemško - mažarskemu gospostvu so torej že šteti zadnji dnevi. Prosti bomo, enakopravni ne samo na papirju, ampak dejansko, pred celim svetom! Kdo bi ne za-ukal, kdo bi ne pel! Samo eno nam ne ugaja! Prav odločno moramo grajati avstrijsko diplomacijo, da dobijo Albanci narodno avtonomijo prej nego Slovenci in da dobijo Albanci narodne šole prej nego koroški Slovenci, celo prej nego Vogrjani, Strojan-ci. Št. Danielčani in drugi, ki se za narodne šole borijo najmanj 25 let delj kakor Albanci za albanske šole.
Svarilo,
Resno pa svarimo koroške Slovence, da se o teh rečeh ne pogovarjajo. Ti zlati časi še namreč niso prišli, ampak so spie blizu. Pisati o njih se že sme, ker se lahko dokaže črno na belem, kaj da se je res pisalo, govoriti o tem pa se ne sme, ker bo težko kdo dokazal, kaj da je govoril in se lahko zgodi, da bo zavoljo svojega vročega avstrijskega patriotizma osumljen celo veleizdaje. Svarimo vas tudi, da ne ločite avstrijske politike od nemške. Nekateri merodajni Nemci so namreč trdno prepričani, da je vse, karkoli se stori za Nemce in Mažare, velepa-triotično, kar pa je; zgolj za avstrijske interese ugodno, veleizdajalsko. Vse, kar je nemško, pri nekaterih velja za patriotično. Zato smeš brez skrbi prepevati pesem: »Deutschland, Deutschland, iiber alles!« po napevu avstrijske himne, celo v šolah je dovoljeno peti take pesmi; tudi pruska: »Wacht am Rhein« je prav nedolžna pesmica! Zapomnite si to in se po tem ravnajte, če ne, pridete v preiskavo.
K položaju.
Nevarnost položaja.
Vsi državniki izražajo venomer svoje »trdno prepričanje« in upe, da bo balka'nska zveza (Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki)
»Lepša je vožnja na Obir, kakor pa po ulicah »kraljice Tirenskega morja!«
Ko sva tako godrnjala in se hudovala, prisede k nama tuj človek. Umazan je bil po celem obrazu, kakor more biti le Italijan, m s svojimi ogljenočrnimi očmi hotel je naju prebosti do dna srca.
»Dove signori,« (odkod gospodje), naju nagovori.
»Seno li tedeschi?« (ste li Nemci?) Ker sva imela v rokah rudeče vezani Baedeker, je takoj mislil, cla morava biti Nemca.
Spogledala sva se s tovarišem ter mu nisva ničesar odgovorila.
Ko sva pa začela med seboj slovensko govoriti, je naju nekako plaho pogledal. Ne vem, kaj sva imela tako strašnega na sebi.
Le eno je gotovo, da je bil prepričan, da nisva Nemca, ampak — Rusa.
V nadaljnem pogovoru je pravil nama, da je rudar po poklicu in se sedaj vrača ravno iz bolnišnice, ker se je bil v rudokopu ponesrečil.
Izgledal je zares bolehavo ter bil upadlih lic.
A njegove črne oči so imele še vedno čudovit pogled! Kar zbal sem se jih.
Tujec je postajal čimdalje bolj zgovoren, ognjevit, pa tudi vsiljiv.
Hvalil je Nemce, ki so mu najbolj nadarjen in močan narod na svetu.
A strašno je zaničeval Ruse. »Na Ruskem,« je rekel, »so sami anarhisti, še na Laškem jih ni toliko.«
Midva ga nisva hotela motiti v njegovem predavanju. A spoznala sva, da mora
sklenila s Turki mir in bo s tem odpravljena tudi vojna nevarnost med Srbijo in Avstrijo, oziroma med Rusijo in Avstrijo. Toda dejstva govorijo drugače nego državniki. Rusija ni odpoklicala svojega mobiliziranega vojaštva od meje, in Avstrija je rusko ponudbo, da naj odpokliče od meje svoje vojaštvo, nakar stori isto tudi Rusija, odklonila; Avstrija mora povišano mirovno stanje za vsak slučaj vzdrževati, ker hoče biti pripravljena, ako bi se na Balkanu zopet začele sovražnosti. Francoska država se oborožuje v velikem stilu, kakor poročajo z Dunaja, Nemčija je pozvala zadnje dni veliko rezervistov k 50dnevni orožni vaji; naj večjo nevarnost, da bi se mogla vneti svetovna vojna, pa napravlja Romunija, ki ji slavne bolgarske zmage ne dajo miru in naenkrat zahteva, da ji Bolgarija odstopi velik kos bolgarskega ozemlja ob rumunski meji, takoimenovano Dobrudžo, s trdnjavo Silistrija vred. To zahtevo utemeljuje zavistna Rumunija s tem, da je v Makedoniji, ki jo dobi Bolgarija, mnogo Rumunov. Teh menda prej ni bilo tam, ko so bili gospodarji Makedonije Turki? Pogajanja turških in zaveznih delegatov v Londonu sicer niso prekinjena, pač pa ustavljena, in odposlaniki velesil že delajo načrte, kako naj posredujejo, da se napravi mir.
Zakaj so mirovna pogajanja ustavljena.
Balkanski zavezniki od Turčije na vsak način zahtevajo, da Turčija odstopi Bolgarom Odrin in Grkom egejske otoke, ki so jih Grki dosedaj zasedli. Turki pa tega ne marajo. Odrina ne izročijo, pravijo, ker so v Odrinu pokopani predniki sultana, otoke v Egejskem morju pa zato ne, ker bi bile potem v nevarnosti dardanelske utrdbe. Zdi se, da hočejo velesile na Turčijo pritisniti, da se uda glede Odrina, da pa se turška mošeja in sultanovi grobovi v Odrinu izločijo iz bolgarske lasti, postanejo mednarodni in nedotakljivi kakor poslaništva, poslopja poslanikov v raznih državah. Turki, ki gotovo upajo na resen spor med Bolgarijo in Rumunijo v najkrajšem času, se trdovratno zoperstavljajo. Če pa iz bolgar-sko-rumunskega spora ne bo ničesar, se bodo Turki najbrž udali glede Odrina. Od egejskih otokov bi jih pa potem več odstopili Grkom po razsodbi velesil, ki bi morda izvolile srednjo pot.
Turška vlada upa v avstrijsko-ruski spor. — Kakšen namen pripisujejo v Carigradu potovanju Kokovceva in Miljukova. — Klimi paša smatra svoje poslaništvo na Dunaju za zelo važno.
Carigrad,; 7. januarja. O ministrskem svetu, ki se je vršil 6. t. m., se poroča:
biti izobražen in da se precej zanima za politiko.
»Kaj pa je z dumo,« se oglasi naenkrat ter se obrne do mene.
Kaj naj mu odgovorim? Saj sam nisem vedel veliko.
Razkladal sem mu, kar sem znal in citai, a videti je bilo, da mi ne verjame.
Le tembolj je naju začel premotrivati in opazovati. Vožnja je postajala prav ne-prij etna.
»A tako, vidva sta najbrž tudi anarhista?« začudeno vpraša.
Jaz pogledam prijatelja in vidim, da je njemu ves ta pogovor že malo odveč.
Čeravno sva mu zatrjevala, da potujeva le za kratek čas, nama ni hotel verjeti.
Posebno rajnega prijatelja je imel za nevarnega človeka. Gotovo je bolj po »rusko« izgledal, kakor jaz, ker je imel širok siv klobuk na glavi, potisnjen globoko v čelo.
Tesno in mučno je bilo nama pri srcu. Bila sva u ver jena, da sva v hudem in kritičnem položaju.
Le dobro, da je potem kmalu izstopil.
»Za Boga, dajta mi vsaj »un soldo«, je pričel milo prositi.
Dala sva ga mu, vesela, da sva rešena. Sedaj šele sva si oddahnila in začela premišljevati današnji dogodek.
Ni manjkalo veliko in lahko bi se dogodilo, da bi prišli po naju. »carabinieri« (laški orožniki) in namesto solnčne Italije gledala bi temno ječo ali vsaj nepotreben preiskovalni zapor. Zgodilo se ni nič.
Ministrski svet je poslušal poročila poslanikov in vojaških atašejev, ki so pri drugih velevlasteh akreditirani, o razmerju med Avstrijo in Rusijo ter o stanju balkanskih armad. Ministrski svet je nato storil soglasno sklepe glede Odrina in egejskih otokov. V turških krogih se pripisuje potovanju Rusov Kokovceva in Miljukova po balkanskih metropolah namen, da se balkanska zveza utrdi za slučaj vojske med Rusijo in neko drugo velesilo. — Turški poslanik na Dunaju Hilmi paša je odklonil ponujeno veliko vezirstvo, ker smatra v sedanjem momentu svoje poslaništvo na Dunaju za bolj važno.
Položaj v Odrinu.
Berolinski »Lbkalanzeiger« poroča: Turški poveljnik v Odrinu Šukri paša se je prepričal, da so dobili Bolgari zadnje tedne mnogo težkih oblegovalnih topov in so jih postavili na ugodnih krajih, tako da bi bil obupen boj turške posadke v Odrinu brez pomena. Vrhtega se boji, da bi se porušili pri obstreljevanju Odrina grobovi sultanov. Polegtega so> Bolgari pred kratkim odkrili skrivne poti, po katerih se je dovažal za turško posadko živež, četudi le malo, in jih zaprli. Zato je vest, da se Šukri paša pogaja z bolgarsko oblegovalno armado glede predaje trdnjave, zelo verjetna.
Trozveza posreduje.
»Tribuna v Rimu poroča z dne 7. t. m., da sta se trozveza (Avstrija, Nemčija in Laška) ter tripelententa (Rusija, Anglija in Francija) zedinili, da Turčiji svetujeta, naj odstopi Odrin in se zadovolji glede grobov sultanov in sultanove mošeje z garancijo ali jamstvom velesil. Glede egejskih otokov sporazum ne bo nemogoč, ker so velesile mnenja, da je v tem vprašanju merodajno zemljepisno stališče.
Pismo slovenske usmiljenke iz Knknša.
»Slovenec« je objavil sledeče pismo usmiljene sestre Angele Dejak na nekega duhovnega gospoda iz Kukuša z dne 18. decembra 1912.
»Ko se je začela vojna, so Turki kakor na lov prišli v bulgarske vasi, planili na prebivalce in jih pod nemilimi udarci gonili v ječe. Nekega revnega starčka je neki Turek vpregel v plug ter ga zbadal od zadaj, da je moral orati — seveda ne zato, da bi izorai njivo, nego zgolj zato, da ga je mučil. Drugod so poklali vse vaščane, može, žene in otroke, a kar je še hujše: vprizarjali so nezaslišane nesramnosti. Ponekod so zopet vas zažgali in postavili straže, da no-
Ogledala sva si potem bojno ladjo in še druge zanimivosti in v pristanišču, a Rusa nisva hotela biti več.
Pozno v noč sva šla v svoj hotel. Zadnji zvonki glasovi mandoline so naju spremljali domov. Vedno bolj in bolj so se tudi ti oddaljevali in le lahen veter nama je še tiho in tajinstveno zašepetal ono krasno melodijo:
»O dolce Napoli, o suol’ beato; dove sorridere, vuol’ il creato!
Tu sei l’impero, dell’ armonia, santa Lucia!«
X X X
Bilo je na občnem zboru Katoliškega političnega društva v Celovcu leta 1911., ko sem videl tovariša zadnjikrat.
»No, kdaj pojdeva zopet na Laško?« sem ga smeje vprašal.
»Saj veš, fletno je bilo tam doli, ko sva bila še Rusa, kaj ne?«
In tudi on se je nalahno nasmehnil.
»Mogoče greva pa kam drugam?«
»Lahko, zakaj pa ne?«
In razšla sva se.
In danes? Ni ga več! Šel je na potovanje, na daljno, dolgo pot, a nazaj ga ni. Odšel je brez mene, ki mi je bil tako ljub, in pustil me je samega!
Blagor tebi, dragi, ki si našel drugo deželo, boljšo domovino, ne pozabi, ne pozabi tudi svojega prijatelja in nekdanjega spremljevalca!
ben prebivalec ni mogel zbežati, marveč so vsi zgoreli. Godile so se strašne stvari, kri je tekia v potokih in grdih grehov je bilo čez mero.
V Kukušu so zaprli vse bogatejše ljudi z namenom, da jih ob prvi priliki zakoljejo; sploh so bili Turki pripravljeni, da pokoljejo vse kristjane. To so Bulgari dobro vedeli; živeli so v smrtnem strahu in nihče si ni upal iz hiše. Zvedelo se je, kako Turki povsod beže pred bulgarsko in srbsko vojsko, zato so se hoteli Turki maščevati nad krščanskim prebivalstvom in vse do zadnjega zatreti.
Toda dne 5. novembra zjutraj je nastal preobrat:	Čuden strah je popadel Turke.
Na vse zgodaj zjutraj opazimo, kako Tur-činke kar preko polja beže v smeri proti Solunu. (Kakor se je zvedelo, so se tudi Turki preoblekli v žensko obleko in tako bežali.) Cel dan so bežali Turki v celih trumah _ vsi pryti Solunu. Ob 4. uri popoldne smo videli, kako teko iz mesta tudi višji gospodje in vojaki, kakor bi jih kdo podil. Vsi so spoznali v tem silnem strahu božjo roko, saj bolgarske vojske še nikjer ni bilo.
Ko so Turki odšli, se je bulgarsko prebivalstvo hitro oborožilo. Šele dva dni pozneje je prispela bulgarska vojska; najmanj 50.000 vojakov je šlo skozi Kukuš. Za toliko ljudi je bilo seveda treba dosti živeža. Ubogi vojaki niso jedli drugega kakor kruh in bili dva meseca noč in dan v snegu in dežju.
Draginja je že sedaj strašna, da reveži ne morejo živeti: 1 1 mleka 1 K, 1 kg kruha 1 K, 1 jajce 30 vinarjev. Tako je v Solunu; pri nas vendar še ni tako. Toda kaj pa bo, ako se še kaka druga vojna zaplete (Avstrija pioti Srbiji)?! Kako žalostni časi so vendar prišli!
Grki se povsod vtikajo in nasprotujejo Bulgarom, s katerimi se že od preje neizrečeno sovražijo. V Solunu so vedni nemm med Bulgari in Grki.
Bodi dovolj teh žalostnih stvari; ko m hotela vse popisati, bi ne bilo konca. Pripominjam le še, da so tu v Kukušu m okolici vse jame polne mrtvih trupel.«
Dnevne novice in dopisi.
Slovensko kršc. socialno delavsko društvo priredi dne 19. januvarja zabavni večer v veliki dvorani hotela Trabesinger. — V prvi vrsti je ta večer namenjen za podporne člane in prijatelje celovškega delavskega društva. — Na dnevnem redu bo kratka igra, šaljiva pošta, korijandoli, tamburanje in petje. — Vsi naši dolgoletni prijatelji, ki nam zvesto pomagajo pri našem delu za delavstvo, so prisrčno povabljeni. — Vstopnina prosta.
Odlikovana sta bila dne 8. prosinca v Celovcu železniški- iuradnik nadioficijal in blagajnik Eineder z zlatim zaslužnim križcem in postajni mojster Bartoš s srebrnim zaslužnim križcem.
Vojaške straže pri mostovih so odpravljene, morda ker so se na Koroškem izkazale za nepotrebne.
Popravek. V podlistku »Na Grmu« se je vrinila pomota. Sadjarski tečaj na Grmu ni trajal več tednov, ampak več dni.
Od deželnega šolskega sveta. Imenovani so na dosedanjih mestih za učitelje in učiteljice podučitelji in podučiteljice: Rok Bauer v Vogrčah, Janez Falkner v Vovbrah, Peter Gangelhofer na Žihpolju, Emil Ibounig v Kapli ob Dravi, Štefan Ka-cijan v Gorjah, Ferdinand Kovač v Podklo-štru, Tomaž Mošic v Borovljah, Jožef Na-pokoj v Lipi nad Vrbo, Jožef Schiestl v Velikovcu, Friderik Schònlieb v Rožeku, Avgust Sorko v Št. Petru na Vašinjah, Jožefa
Nesreča pride
pravijo navadno, če zboli mož, reditelj družine, ter ga nadlegujejo razne bolečine, da se vleže k peči, ne more več delati za ženo in otroke in ne more ničesar več zaslužiti. Pameten človek pa ne tarna, ampak uporablja v takih slučajih izkušnje drugih.
Ne malo bi utegnilo našim čitateljem koristiti sledeče pismo, ki je je pisal Nj. ekscelenca Leon baron Freytagh-Loring-hoven, deželni svetnik Veselovega viteštva in carski ruski pravi državni svetnik v Arensburgu, Poveljniška cesta 5, otok Osel,
Falkner v Čačah, Emilija Ortwein pl. Mo-litor v Borovljah, Ida Pečnik v Šmihelu nad Pliberkom in Alojzija Vreček v Št. Primožu.
Preiskave pri »veleizdajalcih«. Naši ljudje se z začudenjem, pa tudi z ogorčenjem povprašujejo, kako je mogoče, da delajo vladni organi zelo mučne in prav nepotrebne sitnosti našim ljudem, in sicer deloma le vsled namigavanj v nasprotnih listih, ki niso mogli nič pozitivnega navesti. Prav po nepotrebnem se oblast ozira na zlobne in lažnjive denuncijacije v nemških listih. Ljudstvo je zelo nevoljno, zlasti še vsled tega, ker vidi v postopanju oblasti očitno dvojno mero. Kolikokrat so naši listi navajali kazniva in notorično znana dejanja naših nasprotnikov, katera bi bile javne oblasti morale zasledovati. Toda še nikdar se nobena oblast ni zganila. Sedaj pa, ko si naši nasprotniki zgolj iz politična zlobnosli izmišljujejo veleizdajalske čine naših ljudi, zadostuje oblastim vsako, če še tako nepodkrepljeno namigavanj e in skrivne, morda celo anonimne denuncijacije. Razburjajo se pa ljudje posebno zavoljo tega, ker oblast išče veleizdajalcev med tistimi, ki so bili v besedi in dejanju, v srcu in na zunaj vedno najboljši patriotje, da vsi ti našemljeni nemškonacionalni »patrioti« niso vredni, da bi jim odvezali jermenje na čevljih. To dela hudo kri, bolj ko se oblastim sanja. Tako postopanje je res v stanu v ljudstvu udušiti patriotič-na čustva. Kaj so vse žandarji preiskovali? Ne govorimo o tem, da so preiskovali in še preiskujejo popolnoma izmišljene protiav-strijske govore na shodih, ki jih nihče od Slovencev ni govoril. Omenimo le sledeče: Na Žihpolju je na poziv v »Bogoljubu« nabirala misijonske darove za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, to je za bratovščino, ki jo je ustanovil rajni vladika Anton Martin Slomšek, veleugledno in pošteno dekle Helena Zupanc. Pri prijateljicah je nabrala čisto malo vsoto. V hišo je prišel k nji žandar, ji grozil z aretacijo ter zaplenil tistih par desetic. Zupanc je bila poklicana na okrajno glavarstvo, in komisar, ki jo je izpraševal, ji je rekel, da je imel žandar prav, ko ji je grozil z aretacijo. Podpisati je morala neki protokol. To je pa že malo prehudo, da se tako muči versko vneto in vseskozi patriotično dekle in se ji grozi z aretacijo, ker je nabirala za — katoliške misijone. Morda zato, ker veljajo ti katoliški misijoni razkolnim Slovanom? To že diši nekoliko po kulturnobojnem poželenju! V tem nas potrjuje drug slučaj na Žihpolju. Neko drugo dekle na Žihpolju je zbiralo prostovoljne doneske za novo cerkev v Rajhenburgu na Štajerskem. Ko je odposlala denar (po pošti!), je prišel žandar v hišo, ji pretil z zaporom in morala mu je izročiti poštni odrezek. Ali Slovenci res že ne bomo mogli več z mirno vestjo pošiljati denarja po pošti? Kaj si morejo drugi ljudje, ki slišijo o nekih preiskava, o zadevi misliti, v kakšen glas pridejo najbolj pošteni ljudje? Take nabiralce za Srbe so iskali tudi — seveda zaman, ker jih ni bilo — očitno tudi po Št. Lenartu, v Zilski dolini, v Korpičah, kjer je naravnost zlata vredno ljudstvo, kakor bi ga med nemškimi nacionalci z lučjo pri belem dnevu zaman iskali. Stikali so tudi v Logivasi, v Rožu, Kostanj ah, celo v Gospa Sveti, v velikov-škem okraju, v Celovcu in Bog vedi, kod še vse. Prav resno svarimo oblasti, da s takimi preiskavanji ne razburjajo poštenih koroških Slovencev, ki svojega patriotizma ne prodajajo na jeziku, kakor gotovi denun-cijanti v nemškonacionalnem taboru, katerih »patriotizem« je notoričen! Pač pa bi bilo prav, da bi oblast take lažnjive obreko-
pokrajina Livonija. To pismo se glasi: Za svojo dolžnost nasproti drugim ljudem smatram, da kjer le morem, priporočam izborni Fellerj ev fluid z znamko „Elsafluid“. Opozoril sem na imenitno sredstvo študijskega prijatelja petrograjskega zdravnika in sem imel priložnost ozdraviti nekega drugega petrograjskega zdravnika, ki ima tukaj veliko kopališče za blatne kopeli, s Fellerj evim Elsafluidom revmatičnih bolečin v rami, ko so njegova lastna sredstva odrekla. Tudi neki zdravnik v Gdanskem v zahodni Prusiji uporablja v svoji praksi Fellerj ev fluid in tako želim v blagor človeštvu temu izdelku vedno večje razširjenje
valce, ki povzročujejo razburjenje ljudstva, začela zasledovati in jih strogo kaznovati. Toda!------
Društvo »Učiteljski dom« v Celovcu je založilo v podporo revnim slovenskim koroškim učiteljiščnikom razglednice, ki predstavljajo našega koroškega prvoboritelja nepozabnega Andreja Einspielerja. Prosimo, da pridno segate po njih! Naročajo se pri društvenem blagajniku dr. Fr. Kotniku v Celovcu, Kinkstrasse 18, II. nadstr. — Trgovci imajo znižano ceno.
Tudi dvojna mera. Po zatrdilu poslanca Doberniga se koi^oškim Slovencem godi silno imenitno. Kako si v ljubezni do Slovencev podajajo roke deželni kulturni svet in naši okrajni šolski sveti, naj dokaže sledeče. Nekateri slovenski učitelji so prosili za štipendij, da bi se mogli gospodarsko izšolati v tujini. Deželni kulturni svet je to odrekel. Prosili so slovenski učitelji za dopust pri deželnem šolskem svetu na stroške dežele, t. j. s popustom plače, toda niso ga dobili, prosili so za dopust, da bi se ‘na lastne stroške gospodarsko izobrazili, in zopet ga niso dobili. Kaj pa z nemškonacio-nalnimi učitelji? Ne samo to, da dobe ti dopust za vsako malenkost, tudi to se zgodi, da dobijo ti enoletni dopust s plačo, da jim ni treba delati izpita za meščanske šole, ki za nas Slovence nimajo pomena, ker jih nimamo. Če pa hoče slovenski učitelj gospodarsko izobraževati naše kmetsko ljudstvo, se mu milostno posmehujejo gospodje okoli zelene mize, posebno gg. šolski nadzorniki. Ni to dvojna mera?
Samomor. Na Prevaljah se je ustrelil v svoji sobi v sence Alojz Madele, brat stavbenega podjetnika. Našli so ga mrtvega, ko so ga šli klicat k južini.
Šola. Mesto šolskega voditelja na eno-razrednici na Ojstrici je razpisano do dne 20. prosinca. Krajevna doklada znaša 300 K. Prosilci morajo znati slovensko.
Davek na vžigalice. Vlada bo v kratkem predložila v državnem zboru predlogo, s katero se uvede v Avstriji davek na vžigalice. Računa se, da bo davek nesel 15 do 18 milijonov vsako leto.
Trije turisti ponesrečili? O božičnih praznikih so se podali na gore trije planinci iz Inomosta. Od tedaj ni o njih nobenega glasu ne sledu.
Umrl je v Tolstem vrhu posestnik in dolgoletni naročnik »Mira« Pavel Sadovnik. N. p. v m.!
S sabljo nad voznika. Na Dunaju se je pripetil neprijeten dogodek, ki razburja Dunajčane. Neki častnik je 5. t. m. napadel kočijaža kneginje Ivane Liechtenstein. Konji, vpreženi v kočijo imenitne gospe, so se izpodtaknili in padli. Kočijaž jih je hotel spraviti po koncu s tem, da jim je podlagal koce. Prevrnjeni voz je zapiral cesto, da ni mogel mimo z avtomobilom neki nadporočnik ulanec. Ker kočijaž ni mogel šoferju takoj narediti prostora, sta se začela šofer in kočijaž prepirati. Zoper oficirja v avtomobilu ni bila izrečena prav nobena žalbe-seda. Ta pa menda ni prepira prav razumel, ker je izstopil, potegnil sabljo in udaril večkrat po kočijažu. Ranjeni mu je rekel: »Gospod, saj vam vendar nisem ničesar storil!« Ko je hotel častnik še enkrat s sabljo nad kočij aža, se je zavzela zanj kneginja, ki je zaklicala častniku: »Ali ste znoreli? Mož je popolnoma nedolžen! Jaz sem kneginja Ivana Liechtenstein in jamčim zato.« Častnik je bil razburjen in je odgovoril: »Mi je vseeno!« Občinstvo je bilo vsled tega dogodka zelo lazburjeno*. (Policija je napravila temu prerekanju konec. Ranjeni kočijaž služi že 17 let pri deželnem maršalu princu Liechtenstein in je miren, trezen
in njegovemu izumitelju zasluženo slavo Menimo, da bodo naši čitatelji tudi poizkusili s Fellerj evim fluidom z znamko „Elsa-fluid“, če bodo tožili o bolečinah. Iz izkušnje rečemo, da bodo potem sveži in sposobni za delo, ker, kakor smo pogostoma slišali, se ta izdelek obnese zoper različne bolečine, kakor trganje v ledju, bolečine v križu in členih, hrbtu in prsih. Ravnotako ga hvalijo zoper bolečine v grlu in bodenje ob strani in prepričali smo se o zdravilnem, kašelj pomirjajočem in osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo stane 5 K franko pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Stubici, Elsatrg 67, Hrvatsko.
—------b
mož, ki pri policiji še nikdar ni imel opravkov.
Še nikdar se ni zgodilo, da bi za srbske srečke iz leta 1888 bilo toliko zanimanja kot ga je sedaj. Pravi vzrok tega zanimanja je težko dognati, gotovo pa je, da veliko privlačne sile teži v dejstvu, da stojimo pred velikim žrebanjem (15. januarja), pri katerem bo izžreban glavni dobitek čistih 100 tisoč frankov. Kdor hoče v srečnem slučaju obogateti, pri tem pa za srečke le malo izdati, za tega je ustvarjena srbska državna srečka iz leta 1888. Veliko več upanja do bogastva pa nudi seveda turška srečka s svojimi bogatimi glavnimi dobitki v znesku 1,800.000 frankov vsako leto. Turška srečka je dražja, a zato dragocenejša. Pravi računar bo prav gotovo izračunal, da je turška srečka naj cenejša. »Slovenska Straža« priporoča obe, in sicer vsakemu ono, ki ustreza njegovim razmeram. Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Slovenske Straže«.
Žvabek. (Statistika.) Župnija šteje po ljudskem štetju 650 prebivalcev, vsi Slovenci. V minulem letu je bilo rojenih 15 otrok, med njimi 1 nezakonski. Ùmrloi je 26 oseb; — veliko število, ker smo vajeni le polovico te številke. Poročenih je bilo 6 parov. — Posebno krasno se razvija lansko leto vpeljana bratovščina presv. Srca Jezusovega, ki šteje v fari 188 udov. Sv. obhajil je bilo v minulem letu 3770. — Družba sv. Mohorja šteje 65 udov, to je 10 odstotkov. Izobraževalno društvo ima 58 udov in 160 knjig, prebralo se jih je 380. — Kmetijska podružnica šteje 40 udov. — Občinske doklade znašajo 10 odstotkov, šolske pa 5 odstotkov. Gotovo dobro» gospodarstvo!
Borovlje. (Pogreb.) Žalostna nesreča je obiskala te dni Ogrisovo družino. Umrl je po hudi bolezni brat našega župana Ferdinand Ogris v bolnišnici na Dunaju šele 28 let star. Ravno 7. t. m. bi imel tukaj obhajati poroko z bogato nevesto, a namesto poroke so ga dan poprej pripeljali mrtvega z Dunaja na tukajšnje pokopališče. Odločen je bil rajni, da bi sedaj deloma in poznej v celoti prevzel tvrdko sedanjega župana. Bil je mirnega in ljubeznivega značaja, vse ga je spoštovalo, ker kaj takega pri nemškutarjih nismo vajeni, posebno v Borovljah ne. N. v m. p.
Borovlje. (Kje je p a, mi et?) Zvedeli smo, kako se pri nas branijo maternega jezika. Po vsej sili hočejo doseči, da bi se slovenski otroci nikjer in nikoli nič ne učili v svojem jeziku, tudi v šoli ne. Zato so zidali otroški vrtec, da že tam vtepajo v glavo svojo nemščino. Četudi nekateri nimajo nobene ljubezni do svojega maternega jezika, vendar se moramo vprašati, ali je pač pametno bra(riiti se enega jezika. Od vseh časov že velja: Več jezikov ko znaš, tem več veljaš. In čudno je tudi to: v Gradcu in Mariboru ima Sudmarka posebne večerne šole (tečaje) samo za slovenski jezik, in to drago plača, v Celovcu so najhujši Nemci naredili štipendije za take Nemce, ki se učijo slovensko, tu v Borovljah pa tako branijo, da bi se kdo naučil lepo slovensko in celo zastonj. Zakaj Nemci v Gradcu, Mariboru in Celovcu drago plačujejo in so celo veseli, da se sploh kdo uči slovenski jezik, Borovljam pa celo branijo, da bi se kdo učil zastonj? Ali je to morda v korist naši industriji? Menda ravno narobe, ker si Borovlje s svojo zagrizenostjo zoper slovenščino vedho bolj odbijajo slovanski trg, ki se svojih narodnih dolžnosti vedno bolj zaveda. In čim več bodo Nemci in Nemškutarji prizadjali krivic Slovencem, tem hujše bodo čutili v svojih žepih!
Gospa Sveta. (Ubogi nacionalci) bi radi zabranili krščanske gostilne in časopise, zato na vso moč agitirajo, da bi njih kljukci ne hodili v »klerikalne pude«. Posebno pa zabavljajo in z nesramnimi plakati poživljajo k bojkotu zoper gostilno »Sandwirt«, katero imenujejo »Windi-sches Gasthaus«. Boje se namreč, da bode kljub smešnemu vpitju prišel tja v kratkem slovenski mož. Raditega omenjeno gostilno, ki stoji blizu cerkve na južni strani, priporočamo vsem romarjem in Slovencem, posebno, ker je postrežba tam dobra. Tu se dobi poceni (30 novcev) posteljo za prenočišče. — Prijetno je tudi videti, da naši naciji bojkotirajo požarno brambo, ker ni posodila odra za škandalozno igro. Tako se je pri tomboli na novo leto opazilo, da miza »omikancev« ni bila zase-
dena. —» Vodja naših nacionalcev je neki Hòfferer iz Celovca, ki ima v najemu celo hišo (prej je bila gostilna) v Racendorfu ter jim posojuje razne svobodomiselne knjige.
Velikovec. (»P ri zlati kron i«), staroznano gostilno poleg »kosarne« na glavnem trgu si je kupnim potom pridobil g. Anton Gril, podomače Mentelnov iz Vovben Od novega leta izvaja tam gostilniško obrt z minoli torek iz Št. Lipša novopo-ročeno ženo.
Žvabek. (Pomilovanja vredna žena.) Sestro pobožnega Joba bi lahko imenovali povsod priljubljeno in vzorno Luknarjevo mater, kajti nad vse težki so križi, s katerimi jo Bog obiskuje. V kratki dobi, ne celo treh let, je izgubila šest ji najdražjih oseb, ki so umrle vse v njeni hiši. Izgubila je dve ljubeznjivi hčerki, zapustili sta jo dve pridni sestri v cvetoči starosti 18 in 24 let. Ločiti se je morala od skrbnega 421etnega moža, bivšega našega župana. Pred kratkim pa je preminul njen 771et-ni oče, obenem oče šentdanijelskega gospoda župana, podomače Plddra. Očeta so več let vozili v vozičkti rajnega č. g. Cepiča iz Kazaz. —- Prebridke so te izgube za bolehno mater - vdovo, a občudovanja vredna je njena vdanost v voljo božjo. Vsemogočni naj tolaži njo, s katero vsi srčno sočustvujemo!
Sv. Neža pri Velikovcu. (P o g r e b.) Dne
3. t. m. smo imeli tukaj zelo žalosten pogreb. Umida je nagle smrti vsled oslablje-nosti po porodu vzgledna kmetica Angela Eluder, podomače Hornarca na Olšenici, stara šele 29 let, zapustivša štiri zelo majhne otroke v starosti od enega meseca do pet let. Pokojna Hornarca je bila umna gospodinja in zelo verna žena, posebno zaslugo si je s tem stekla, da so se tukaj vsako leto opravljale Šmarnice. Njenega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva, med njimi sosebno veliko moških. Ob grobu je govoril pokojnici v slovo domači gospod župnik. Častite šolske sestre so zapele ob grobu ginljivo žalostinko. Toliko skušanemu možu naše sožalje. Blaga žena naj počiva v miru!
Železna Kapla. (Neugodna zima.) Pri nas zelo zdihujemo po snegu. V gorah ga že dolgo ni nič več, saj je v višinah toplo kot spomladi, a tudi po grabnih je že skopnel, da ne gredo ne sani ne voz. Pri nas pa velja rek: zima brez snega, ljudje brez denarja. Sicer so že veliko lesa spravili z gor, mnogo ga je ležalo že tri leta, a vsekako ga imajo še veliko zvoziti. A sedaj ni mogoče, ker je preveč ledeno in se je že več oseb prav občutno pobilo. — Pred nekaj dnevi sta se sprla dva voznika. Eden hoče drugega s »capinom« udariti, a ta odskoči in udarec zadene nekega tretjega, ki je slučajno prišel mimo ter mu zdrobi nogo. Odpeljali so po nedolžnem ranjenega v Celovec v bolnišnico. Vzrok prepira: Nesrečno žganje.
Bistrica v Rožu. (Socialni d e m o -kratje — nemškutarija.) Odkar se je med našimi tovarniškimi delavci ugnezdil socialdemokraški duh, vidno pojemata poštenost in verski duh. Že dalj časa opažamo, da se v mraku in ponoči dejansko napada poštene in mirne ljudi. Tako je bil šele dne 7. t. m. ponoči z nožem ranjen nek domačin, ki je znan po svojem mirnem značaju. Lansko leto so bili večkrat napadeni šentjanški Orli, tako, da so se morali Bistrice na daleč ogibati, kadar so hodili v Sveče in nazaj. Vzrok ni noben drug, kakor rastoči socialdemokraški duh. Saj drugih naukov ne slišijo, ker jih ni v cerkev. Le tako si moremo razlagati, da je neki oče svojega že triletnega v Budimpešti rojenega otroka, s katerim že dalje časa tukaj stanuje, dal šele letos krstiti, in to po dolgem opominjevanju. — Dne 31. decembra 1912 je bila na Bistrici tombola, prirejena od našega »Schulvereina«. Dobitek se porabi za naš »Kindergarten«. No, bo imela dotična gospodična vsaj nekaj napitnine za to. da s takim trudom ubija blaženo nemščino v glavice malih »bindišarskih« otročičkov. Te tombole nam je treba! Saj ne obiskuje skoraj noben delavski otrok otroškega vrtca; za bogate pa podpor in daril potreba ni. Čemu torej vlačiti zadnjo kronico iz žepov našega revnega ljudstva? Ali bi ne bilo boljše, obdarovati prave šolarje, in sicer revne in pridne? Seveda, gre se
pač za ponemčevanje po sistemu nemškega »Schulvereina«, in v to služi pri nas naš »Kindergarten«.
škocijan. (Statistikavl. 1912.) Leta 1912 je bilo pri nas rojenih 39, umrlo jih je 20 in večno zvestobo si je pred oltarjem obljubilo devet parov; zunaj »med svetom« so se tudi Skocijanci pridno možili in ženili.
Marija na Žili. (Statistikavl. 1912.) Po zadnjem ljudskem štetju je imela naša fara 1370 duš — zdaj jih bo že več — med temi 15 protestantov, eden teh je Slovenec. V letu 1912 se je rodilo 47 otrok (1. 1911. pa 45), od teh sedem nezakonskih, (leta 1911. tudi sedem). Umrlo jih je 21, leta 1911 pa 34. Porok je bilo šest, leta 1911. pa devet. Dal Bog ^srečno leto 1913!
Škocijan. (Občinske volitve.) Ob silno velisi udeležbi, kakor še nikakor, so se'pri nas dne 27. dec. 1912 vršile občinske volitve. Nemškutarji so napeli vse sile, privedli na volišče zadnjega moža in pobrali pooblastilo od zadnje babičice, češ: Škocijan mora pasti. Furjana in fajmoštra vun! Pa so se opekli. V tretjem in drugem razredu so daleč zaostali, le v prvem razredu so zmagali z enim glasom večine. Krivda zadene v prvi vrsti administratorja benediktinske grajščine v Dobrlivesi, ki je zatirani!, da naša stranka ni dobila pooblastila. Mož je zaljubljen v liberalce, katerih spletkarij ne pozna. Bo že še videl, kako nevarno je dojiti gada, ki pri prvi priložnosti smrtnonevarno piči. Za našo stranko so imele te volitve to dobro stran, da so se naši možje zbudili, se drug drugega tesneje oklenili in v svojem prepričanju utrdili. Reakcija je povsod dobra. Drugi in tretji razred je po veliki večini v krščanskem in slovenskem taboru, naš je župan in krajni šolski svet.
Društveno gibanje.
Narodna čitalnica v Celovcu vabi na veliko predpustno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 26. januarja, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Trabesinger«. Spored: Od 8. do 10. ure koncert vojaške godbe. Nato ples, pri katerem svira godba c. kr. 17. pešpolka v Celovcu. Obleka navadna. Čisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu za slovenske dijake za Koroško«. Vstopnina za osebo 2 kroni. Ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnemu namenu, pričakujemo tudi obilne udeležbe z dežele. Kdor se hoče v predpustu dobro zabavati, naj ne zamudi te prilike! K obilni udeležbi vabi odbor.
Kazaze. Društvo »Zarja« priredi svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. popoldne po blagoslovu v svojih društvenih prostorih. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov, volitev odbora ter govor č. g. Jan. Katnika.	Odbor.
Slovensko katehetsko društvo vabi na občni zbor v četrtek dne 16. januarja ob pol 2. uri v Celovcu pri Trabesingerju. Dnevni red: 1. Naši šolski molitveniki. Poroča č. g. Žel. 2. Društveno delovanje. Poročata tajnik in blagajnik. 3. Volitev odbora. 4. Razno.	Vodstvo.
Prevalje. Slov. katol. del. društvo ima 12. januarja svoj občni zbor. Na sporedu je govor, poročilo tajnika in blagajnika in volitev novega odbora.	Odbor.
Kostanje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Kostanj ah ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 19. januarja 1913 dopoldne po sv. maši pri Neuwirtu. Govornik iz Celovca.	Odbor.
Ženski shodi. Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško priredi v nedeljo dne 12. januarja ženski shod v Globasnici v »Narodnem domu«. Začetek dopoldne po sveti maši. — Isti dan popoldne po blagoslovu se vrši ženski shd tudi v Šmihelu nad Pliberkom. Žene in dekleta iz Podjune, udeležite se v obilnem številu!
Pliberško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 12. prosinca v »Narodnem domu« božičnico za revne otroke, združeno s skioptičnimi podobami iz Jezusovega življenja. Začetek po blagoslovu. Vsi prijatelji slovenske mladine prisrčno povabljeni! — Odbor.
Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? --
Naše prireditve.
V ogrce.
Dne 25. decembra smo se popoldne na vabilo našega izobraževalnega društva zbrali v župnišču, da poslušamo govornika, ki nam je s pomočjo zemljevida razlagal vojsko na Balkanu, njene vzroke, razvbj in pomen, opisal zemljo, zgodovino in dosedanje trpljenje za svobodo in križ bojujočih se narodov.
Globasnica.
Zadnjo nedeljo preteklega leta (29. dec.) se je vršila tukaj Slomškova slavnost, združena z igro. Udeležba od strani občinstva je bila zelo velika. Slavnostni govornik č. g. Božman nam je v živih besedah orisal Slomška kot vzor-moža. »Junaške Blejke« so bila res naša junaška dekleta. Kljub temu, da jih je bilo več, ki so šele prvič nastopile, so se vendar tako izkazale, da so se ljudje kar čudili. Igra sama na sebi sicer ni lahko uprizorljiva, a trdna volja vse premaga. Zadovoljni smo bili vsi, ljudstvo zadovoljno z igro, društvo pa kot tako je storilo svojo dolžnost, ker je s tem pokazalo, da slavi zaslužne može svojega naroda.
Velikovec.
Lepo zabavo smo imeli na praznik sv. Štefana v »Narodnem domu«, ko je priredilo društvo »Lipa« srečolov in vprizorilo šaljivo igro »Repoštev«. Udeležba je bila naravnost velika. Naši mladeniči so to pot naravnost izborno igrali. Le želeti je, da se vsakokrat tako dobro pripravijo. Srečolov je marsikaterega iznenadil in vrgel društvu lep dobiček. Po prireditvi so nas razveseljevali tamburaši z ubranimi glasovi tamburic. Društvo »Lipa« je zopet pokazalo, da je kos svoji vzvišeni nalogi.
Prevalje.
V nedeljo pred Božičem je imelo delavsko društvo svoje mesečno zborovanje. Govoril je gospod kaplan Krašna, ki je na podlagi statistike pokazal moč in vpliv Židov v Avstriji. Akoravno so sicer v veliki manjšini, so vendar gospodje v vsakem oziru. Nato so vprizorili igralci, ki so že opetovano pokazali svojo spretnost, igro »Mlinar in njegova hči«. Vsi igralci in igralke so prav izvrstno rešili svoje vloge. Posebno dobro so se postavile gospodične Krista Močivnik kot Marica, Micka Močivnik kot Korenka in k- Abraham kot Črnot.
Železna Kapla.
Zadnje prireditve našega izobraževalnega društva so uspele nepričakovano lepo. Vsakokrat je bila udeležba taka, da je bila dvorana natlačeno polna. Saj se je pa tudi odbor z igralci vred potrudil, da bi nudil našemu občinstvu obilo poduka in zabave. S posebnim zanimanjem so sledili vsi predavanjem domačega g. kaplana o balkanski vojski — saj je moral marsikateri z naših •gor iti doli na mejo. Mnogo smeha in veselja so nam napravili naši igralci in igralke, zadnje posebno z igro »Svojeglavna Minka«, katera je bila pri nas prvič na Koroškem uprizorjena. Prav toplo priporočamo uprizoritev te igre vsem odrom in je to 50. od deželne vlade cenzurirana igra. (Glej »Mir« štev. 50, 14. decembra 1912.) — Za vojake na straži ob mejah naše države je nabrala kapliška župnija 115 K.
Š k očija n.
Zadnji mesec je bilo pri nas sila živahno. Zdi se, kakor bi hoteli Škocijanci Popraviti, kar so prej zamudili. Dne 8. decembra je bil v župnišču velik shod bralnega društva, pri katerem sta govorila g. dr. Ehrlich in g. Kriegl. Prvi o dogodkih na Balkanu, drugi o vrtnarstvu, posebno o »žavbeju« in domačem vrtu. Osem dni potem je zborovala pri Rušu v Zamožnivesi naša kmetijska podružhica. Shod je bil izvrstno obiskan. Podučljiv je bil govor o nilekarstvu in zanimivo je bilo poročilo podružničnega načelnika g. župnika Poljanca o gospodarskem delovanju. Vsak mora Priznati, da je škocijanska podružnica ena najdejavnejših. Cez 400 drevesc se je naročilo. Li na novega leta dan, ko je imelo naše bralno društvo svoj občni zbor, se je postavila naša mladina. Krasno so igrali naši mladeniči igro »Sokratov god«. Starejši igralci so si pritegnili nekaj novincev, «a se poskrbi za naraščaj. V odboru društva so: Jogrov Miha Kačnik, predsednik;
Pušnik Jožef Povoden, Horncarjev Jos., Tr-žičnik, Jarmahov Jožef, Bukovnik in Petelinov Karol. Račune pregledujeta g. župnik in selski Škof. Bramega društva se oklenimo vsi, posebej še mladina, katere je v Ško-cijanu, hvala Bogu, veliko dobre.
Božičnica v Prevaljah.
Slovensko katoliško delavsko društvo je prav lepo obhajalo na novega leta dan svojo osemnajsto božičnico. Pričakovali so to slavnost že vsi težko, posebno so se je pa veselili otroci. In res so bili Štekljevi prostori prenapolnjeni ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Jurij Kogelnik, ki je opominjal ude društva, da naj društvu ostanejo zvesti in se je zahvalil imenoma in obče vsem, ki so pomogli, da se je tudi letos mogla božičnica vršiti v tistem sijaju kakor prejšnja leta. Nato je dal besedo častitemu gospodu Križaju, župniku v Gu-štanju, ki je nam v lepih in navdušenih besedah predočil, kaj je Zveličar prinesel človeštvu. Društveni pevci so zabavali goste z lepimi umetnimi in narodnimi pesmami. Pomagali so tudi pevci iz Guštajna. Tudi letos je dalo društvo vsakemu udu primerno božično darilo. Vršila se je nato šaljiva licitacija, ki je marsikateremu prinesla kakšno presenečenje, a tudi izvabila iz žepa marsikatero kronico, za katero pa vam naj ne bodi žal, ker je šla v prid delavskemu društvu. Posebno živahno so se udeležili licitacije poleg domače duhovščine gospod Lečnik iz Guštajna, gospa in gospod Pučel in drugi, katerim vsem kličemo prisrčni »Bog plačaj!« Komur je bila sreča mila, je tudi od srečelova dobil marsikatero rablji-vo reč. Tudi letos so nam naklonili dobrotniki in prijatelji društva veliko darov, kakor: velerodni gospod ravnatelj Steinebach, č. gospod župnik Riepl, čast. gospod Križaj, č. gospod Sekol, č. gospod Krašna, Pučel, Mačič, Lahovnik, Počarnik, Žaže, Ahac, Repnik, Wezjak, Žagar, Rožič, Mežnar, Čič-ko. Hvala tudi gospodični Žakovi in gospodični Juračevi, ki ste pripomogli k dobro uspelemu srečelovu.
Gnštanj.
Našemu mlademu 'izobraževalnemu društvu se je posrečilo na 5. januarja t. 1. napraviti prvo božičnico. Po pozdravu predsednika je govornik č. g. Krašna v svojem živahnem govoru razkril puhlost socialističnih fraz kakor n. pr. o »državi bodočnosti« in »lastnina je tatvina«. Zastopnika naše mladine sta potem nastopila z deklamacijami. Ferd. Paradiš je deklamiral legendo: Beg v Egipet, N. Rudolf pa Silvin Sardenkovo pesem: Tiha noč. Upamo, da bosta našla kmalu posnemalce; od sodelovanja mladine je najbolj odvisen napredek in bodočnost društva. Velika veselost je bil uspeh sledeče licitacije božičnih darov; da smo jih toliko dobili, se zahvali društvo dobrotnikom, posebno pa č. g. župniku Križaju, ki se je trudil s pobiranjem.
št. Tomaž pri Celovcu.
Društvo »Edinost« je zborovalo na praznik sv. Treh kraljev popoldan. Domači g. župnik je pojasnil življenje Črnogorcev, o katerih se sedaj povsod govori. Nato je nas g. Kriegl v obsežnem govoru podučil o socialdemokraciji. Udeležba je bila dobra.
Cerkvene vesti.
Za kn. šk. duhovne svetovalce so ijne-novani čč. gg. Franc Mihi, dekan na Žih-polju, Franc Katnik, župnik na Brnci pri Beljaku, in Ludovik Pirker, župnik v Šmihelu na Gosposvetskem polju; upravitelj kn. šk. posestev, č. g. Filip Streiner je imenovan za častnega konzistorialnega svetnika. Proštija v Kraigu je podeljena č. g. Viljemu Westru, župniku pri Sv. Trojici na Gray. — Nevarno je zbolel na pljučnici č. g. župnik v Slovenjem Plajberku Andrej Einspieler. Mil. g. kn. šk. kanclerju Janezu Vidoviču se je zdravstveno stanje zopet nekoliko poslabšalo in je moral zopet v postelj.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Književnost.
Književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu vabi koroške Slovence k pristopu. V lahko umljivem hrvatskem jeziku izdaja letno v jeseni enako Mohorjevi družbi v Celovcu, po p e t poučno - zabavnih knjig, pisanih v ljudskem duhu in za ljudske potrebe. Člani so:	a)dosmrtnikiz enkrat-
nim prispevkom po 10 K in b) 1 e t n i k i, takozvani krunaši, z letnim prispevkom po 1 K. Razen tega še odpade na vsak iztis letno po 20 vin. za poštne stroške. Poleg že obstoječega poverjeništva za Koroško v Celovcu (gospod Peregrin V u n -ček, Mohorjeva tiskarna) se za Spodnjo Koroško tovori novo poverjeništvo v Pliberku — Strojni (gospod Miloš S v a -n jak, učitelj na Strojni). Čas zglaševanja za to leto do konca sušca 1913.
Gospodarske stvari.
Mlekarstvo.
(Piše Franc Krištof, živinorejski inštruktor.)
Krava mlekarica.
Za naše gospodinjstvo je kravje mleko največjega pomena. Kozje in ovčje mleko danes ne pride več toliko vpoštev kot pred leti. Splošno je opaziti, da se reja ovac in koz v vseh deželah čimdalje bolj opušča iz raznih vzrokov, katerih ne kaže tukaj razpravljati. Zato se hočemo seznaniti s kravjim mlekom in z vsem, kar ima ž njim količkaj stika.
Znano je, da nahajamo dobre in slabe mlekarice pri vseh pasmah, katerih krave veljajo za več ali manj mlečne krave.
Krave mlekarice krmo najbolje izrabijo in smo z dobičkom pri dobrih mlekaricah zmeraj sigurni, ker nam dà mlekarica vsako leto eno tele, poleg tega pa še dosti mleka, ki je naj popolnejša hrana. Pri ostali živini je dobiček odvisen bolj od cene, ki lahko vsak čas pade ali pa se dvigne.
Mlečnost krav se najnatančnejše in gotovo določi s poizkusno molžo, katera pri nas kljub temu, da je jako važna in potrebna, ni uvedena, izvzemši pri nekaterih zadružnih živinorejskih zadrugah, ki se zavedajo te važne naloge.
Večkrat je potrebno določiti mlečnost krav po zunanjosti (ob priliki premovanj ali nakupa). V takih slučajih se poslužujemo znamenj na kravah, po katerih je mogoče sklepati na dobro mlečnost.
Dobra mlekarica naj ima glavo: fino in lahko, ne predolge in ozke; oči: precej velike z bistrim pogledom; roge: tenke in gladke; vrat: fin, dolg in ne predebelega, koža na njem tenka in nagubančena; prša: globoka in široka; truplo: dolgo z močno zbočenimi rebri. Med zadnjimi rebri naj se lahko vtakne tri prste vmes. Rep: dolg in tenek; kolčnice: dolge in široke; noge: v primeri s truplom ne premočne; lakotnica: precej velika; mlečne jamice:	globoke;
mlečne žile: močne; vime: dobro razvito, ki naj sega precej daleč pod vamp in nazaj; koža: fina in se mora rada premikati; dlaka: fina, kratka, mehka, mastna in svetla.
Nikakor se ne sme trditi, da so ta mlečna znamenja zmeraj merodajna. Večkrat nahajamo tudi izjemne slučaje. Tako lahko dà krava, ki na zunanje izgleda po volovsko, dosti in dobrega mleka. Večinoma pa lahko brez skrbi uporabljamo navedena znamenja za določevanje krav mlekaric. Dobro mlekarico označi takoj že zunanji vtis. Navadno dobra mlekarica ni nikdar posebno rejena, izvzemši pred storitvijo, kadar izgledajo krave nekoliko bolje.
Vime.
Vime delimo v dva glavna dela: v desni in levi del vimena, ki sta zvezana s tako-zvanimi mlečnimi žilami, ki se pričenjajo pod vampom, nekoliko oddaljeno od popka na levi in desni strani. Izvor mlečnih žil imenujemo mlečne jamice, ki so pri dobrih mlekaricah precej globoke. Po mlečnih žilah se ne pretaka mleko, marveč kri, iz katere se prideluje mleko. Bolj ko so te žile razvite, tem močnejši je krvni tok. Zato pa imamo močno razvite žile za dobro mlečno znamenje. Ako so mlečne žile dobro razvite, je ponavadi vime tudi.
Dobro razvito vime mora segati precej daleč pod vamp; ravnotako naj se razteza
precej daleč nazaj. Dalje ko sega vime nazaj, tem bolj mlečno je smemo imenovati. Tam, kjer se vime neha, je navadno zaraščeno z nasproti stoječo in kratko dlako. Daleč nazaj segajoče vime z nasproti stoječo dlako imenujemo mlečno ogledalo.
Sesci naj bodo vsaj tako veliki, da se jih pri molži lahko prime s polno roko. Nadalje naj bodo vsi enako razviti. Slabo razviti sesci otežkočijo molžo.
Vime moramo po molži popolnoma izprazniti, tako da upade in je voljno. Ako ostane vime po molži trdo in neizpreme-njeno, je imenujemo mesnato. Mogoče je tudi, da je vime pokvarjeno ali bolno. Bolno vime je trdo ali pa je detieni del vimena slabše razvit.
Poleg teh mlečnih znamenj moramo seveda biti previdni pri morebitnem nakupu krav mlekaric, ki imajo večkrat prirojene ali pridobljene napake, ki se dajo ali ne dajo več odpraviti.
Za smeh m kratek čas.
Premeten tat.
Mestni mesar, ki je v veliki zadregi vendar še dobil tele pri nekem oštirju na deželi, pelje po stari šegi kupljeno' tele na vrvi za seboj v mesto.
Neki muhasti gost pravi oštirju: »Stavim, da ukradem temu mesarju tele na javni cesti, pri belem dnevu.«
Oštir: »Velja! Sodček piva.«
Muhasti gost kupi hitro par čevljev, leti po ovinkih na cesto, položi najprej sredi ceste en čevelj, leti naprej in za ovinkom položi drugega.
Mesar pride s teletom do prvega čevlja, ga zagleda ter ga nevoljen štokne z nogo, češ: kaj mi bo en sam! Kmalu pride do drugega čevlja na cesti:
»Oho! Tako pa že!« Zavpije, priveže tele k plotu in leti nazaj po prvi čevelj.
V bližnji hosti skriti muhelj odveže tele ter ga hitro po ovinkih pripelje nazaj v gostilno. Občno začudenje in smeh! Oštir pa je moral dati sodček piva. Tele so seveda skrili.
Kmalu prikolne nazaj opeharjeni mesar.
Tele pa moram še danes klati,«, se jezi. »Ali ne dobim kje drugega?«
In res. Navzoči sosed ga je k sreči imel. Kup je bij hitro sklenjen in mesar odide z drugim teletom po isti cesti.
Naš muhelj se zakrohoče: »Še tega mu ukradem! Kdo stavi?«
»Še en sodček!«
»Velja!«
Prezviti »tat« zleti zopet po stranski bližnjici ter se skrije v hosto, kakor prvikrat.
Kmalu pride mesar s teletom. Ravno tam, kjer si je privezal prvo tele, obstoji in začne jezno mrmrati:
»Ravno tukaj mi je nekdo ukradel tele; hudič naj ga vzame . . .«
Be-e, be-e-e, se čuje naenkrat iz bližnje hoste. Mesar potegne ušesa:
»Aha! Tele se je samo odrešilo od plota, in blodi tam v hosti.« Reče in hitro priveže drugo tele k istemu plotu in zleti v gosto grmovje iskat si prvo tele.
Pa išče, išče in nič ne najde. Jezen prikolne nazaj in . . . »Oj! Za Boga!« drugega teleta ni bilo več tam.
Naš muhelj ga je med tem »ukradel«. In bleketajoče tele v grmovju je bil tudi le naš muhelj. Znal je namreč oponašati teleta.
Smeha pa je bilo baje v gostilni za cel pust dovolj; le mestni mesar je škripal z zobmi, čeravno je dobil oba teleta nazaj.
Darovi.
Za »Učiteljski dom«, ki podpira slovenske koroške učiteljiščnike, so darovali od 7. novembra 1912 do 5. januarja 1913 sledeči, p. t. gospodje: 2 0 K: Fr. Petek, komen-dator na Rebrci; po 10 K: Josip Vintar, župnik v Šmihelu, Fr. Marinič, dekan v Pliberku, Anton Kaplan, župnik v Medgor-jah, Anton Šturm, župnik na Brdu, Schlei-cher, gostilničar v Logivesi, J. Vidovič, kn. šk. kancelar, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju; 6 K: Val. Kraut, mestni župnik v Trbižu; po 5 K: J. Peterman, župnik na Otoku, Val. Primožič, župnik v Glinjah, Iv. Boštjančič, župnik v Kamenu, Jan. Wieser, prošt Pod Krnosom, Matija Wedenig, žup-
nik v Otmanjah, Šim. Greiner, župnik v Št. Jakobu ob cesti, Jožef Fric, župnik v Dvoru, Matej Weiss, provizor v Javorju, Matej Ra-žun, župnik v Št. Jakobu v R., dr. L. Fhr-lich, prof. bogoslovja v Celovcu, Anton Žak, župnik v Porečah, Blaž Zafošnik, zastopnik »Banke Slavije«, procente od zavarovalnine; 4 K: dr. Val. Rožič, blagajnik Mohorjeve družbe; po 3 K: Andrej Einspieler, župnik v Slov. Plajberzi, Fr. Michl, dekan na Žihpoljah, Ivan Nagi, župnik v Lipi nad Vrbo; po 2 K: dr. Fr. Kotnik v Celovcu, J. Štih, kaplan na Prevaljah, Fr. Lasser, kn. ško. kaplan, dr. Štefančič, koncipijent v Celovcu, S. Kocian, organist na Žihpoljah, Iv. Sekol, župnik v Vogrčah, dr. B. Schauhach, koncip. v Celovcu; po 1 K: Flor. Isop, prošt v Sp. Dravogradu, Iv. Žel, kaplan v Hodišah, J. Doberšek, šolski vodja v Žvabeku, J. Kozlevčar, blagajnik v dr. Brejčevi pisarni, Kusterle, trgovec z lesom v Otočah, Kuhar, izdelovalec orgel j v Zakamnu, Janko Arnuš, župnik v Kotmarivasi, Weber, bančni uradnik v Celovcu. Razglednic, založenih v prid »Učiteljskemu Domu«, se je prodalo za 12 K 84 vin. — Odbor se prisrčno zahvaljuje vsem p. t. gospodom za podporo, ki so jo naklonili našemu prepotrebnemu društvu in prosi tudi vse druge rodoljube, da bi po svojih skromnih močeh podpirali naše društvo. Pomisliti morate, da razdelimo mesečno približno 150 K podpor. To pa bo zanaprej le mogoče, če bo vsak koroški Slovenec po svojih močeh podpiral »Učiteljski dom« v Celovcu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kotmaravas. Pride prihodnjič na vrsto. — Dopisniku iz D. Vaš dopis bi nam zaplenilo državno pravdništvo, če bi ga objavili. Objaviti bi ga mogli v drugi obliki, toda zadnji čas, pred sklepom uredništva to ne gre več. Čudimo se pa, da se mesar Ko-schitz ne drži pogodb. To nam je tožil lani že nekdo drug. Zadeva je pa tudi preveč osebna.
Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem tekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. — Dvanajsterica za poizkušnjo 5 K, dve dvanajsterici K 8-60 franko. Izdelovatelj samo e! V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvaško).
Soarilo!
Podpisani Janez Hornbòk, tesarski mojster v Št. Janžu v R. d., svarim vsakega pred izgubo, ki bi dal mojemu sinu Matiju, roj. 1892, denarja na posodo, na predplačilo dela ali bodisi na katerokoli drugo pogodbo, ker jaz za njega ne prevzamem nobenega poroštva ali povračila izvabljenega denarja.
Št. Janž v R. d., dne 1. januarja 1913.
Mmi Mornbifi.
Loterlfske številke.
Dunaj, 4. januarja:	19 76 22 39 25
Praga, 31. decembra: 86 26 23 57 67
Tržne cene v Celovcu
2. prosinca 1913 po uradnem razglasu:
:( • Blago :			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		d	0 IV		
			K	! v	K		K	1 v
Pšenica....			23	50		-	15	04
Rž				21	50	23	-	12	94
Ječmen ....			—	—	—	—	_	
Ajda			.	—	—	—	—	—		 ;
Oves				21	—	22	15	7	43
Proso ....			—	—	—	—	—		r
Pšeno ....			—	—	32 16				—
Turščica . . .	. ,	.	—	—	—	—			—
Leča				—	—	—	—			__ k.
Fižola rdeča . .			—	—	—				
Repica (krompir)			6	66	—	—	3	
Deteljno seme .								
Seno, sladko . .			7	50	9	50	—	— f
„ kislo . .		.	6		7	50			■	 /
Slama ....			3	80	5						
Zelnate glave po 100 kos.				-				
Repa, ena vreča			-		—	—	—	— ■
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „			—	60	t	20		r
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	60		/
Sur. maslo (putar), 1			2	60	3	60		
; Slanina (Špeh), po v. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par			—	20	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	60		
Race				—	—	—				
Kopuni, 1 par .			—	—	—	—		
30 cm drva, trda, Im2.			2	70	3	30		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	50	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana			
Živina							a	S :
	od	do	od	do	od	do	t	2 :
	v kronah						o.	Oh
Konji	 Biki	—	-	—	—	—	—	—	f
Voli, pitani . .	610						1	lì
„ za vožnjo .	520	—	—	—	__	—	2	2;
Junci		—								
Krave ....	300	580	74	—	—			28	16
Telice ....			—						—					— L
Svinje, pitane .	—	—	—	—	144	148	88	88
Praseta, plemena	14	50	—	—	—	—	300	230f
Ovce									
Vabilo.
Bekštaniska posojilnica v Ložah
vabi zadružnike na
občni zbor
katerega bo imela
na Svečnico 2. februarja 1913 ob 3. uri popoldne pri Pložu v Ločah
po naslednjem redu:
1.	Poročilo blagajnika o delovanju posojilnice v preteklem letu in odobrenje letnega računskega zaključka.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Odločitev povišanja obrestne mere pri hranilnih vlogah in pri posojilih.
4.	Razni nasveti.	_	*	»
Ravnateljstvo.
Razglas.
Mliiica io posojilnica v Št. Janžu v Rožo
naznanja s tem, da je sklenila
ot 1. Januarja 1911 naprej zvišati obrestno noro sledeče:
za hranilne vloge od 4°|a na 4' 2 °k
za posolila pa od Sl« na 5 V«.
Rentni davek plačuje posojilnica slej-koprej iz svojega, ne da bi se vlagateljem kaj zaračunilo.
Načelstvo.
Moja žena
in vsaka umna in sledljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši
»Uniknin4^ mar garin.
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Zdrnžene tovarne margarina in surovega masla, Dunaj, XIV., Tiefenbaohgasse 59.
Kuharica
teoretično in praktično izkušena, želi službo spremeniti. Ima posebno veselje v kako slovensko župnišče. Ivanka Camere, Celovec, Stauderhaus, I. stopnice, III. nadstropje.
naznanja s tem, da je sklenila
zvišati obrestno mero oi 1. jaosarjo 1913 naprej
ne kakor je bilo že prej razglašeno, ampak kakor sledi:
za hranilne vloge od 4% na A1 ji0!o
za posojila proti vknjižbi od 4 Va7« na 5°/o
za posojila na osebni kredit od 4V*7o na 57«7o
Dnevno obrestovanje ostane še naprej.
Načelstvo.
Peter Markovič
akademični slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. cerkvenim predstojništvom in slav. občinstvu za slikanje različnih cerkvenih podob, posebno križeva pota, oltarne slike, banderne in slike za postni čas. Vse na trpežno platno in s stanovitnimi barvami. Ravno tako popravljam stare nmetne slike. Vse po najnižjih cenah. Za poletni čas za slikanje cerkva se priporočam že sedaj.
—-----------------»i---------------------^
Albin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Gnillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor : malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
Za lajšanje in pomirjevanje kašlja in hripavosti
pri otrocih in odraslih
je po poročilih sto .in sto zdravnikov dragocen in učinkujoč prijetno okusen izdelek
THVMOMEL SCILLAE
Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2'90 K pošilja franko 1 steklenico, 7’— K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
--------PRASA-III., Sl. 203.--------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, 1 avel Hauser, Viktor Hauser, H. Outt.
Titiia tapinili za živinsko km
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna
Tifanip pontmfllfio v sestavi, trpežnosti in natanč-Illulliu uullll liUyu, nosti v posnemanju neprekošene.
Stroji za sejanje,.za obračanje sena, senene grablje itd.
najboljše kakovosti.
Titania tovarna, Wels št. 214, Zg. Avstrijsko.
Odlikovana z raznimi državnimi darili in drugimi priznanji prve vrste.
Zastopsfua pousod!! — Pošiljamo na poizkušajo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod.
Revmatizem, protin. nevralBiia in ozebline
povzročajo pogostoma neznosne bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pomirjuje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje
COHTRHEUMRH
Besedna znamka za (mentholosalici-ziran kostanjev izvleček),
z vdrgnjenjem, masažo ali obkladki. - l škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K 1 Proti predplačilu K 5
Proti predplačilu K 1 50 se pošlje t škatlica i =? Proti predplačilu K 5 •— se pošlje 5 škatlic \ » Proti predplačilu K 9*— se pošlje lo škatljic J p
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni
c. kr. dvornega dobavitelj a, PRAGA III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah :
„Pri angelu41, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Grutt.
Ostanke naikrasnajse
kupite najbolj poceni samo pri priznano solidni tvrdki prvi razpošiljevalni zavod
= Hlojz Sfodoia =
v Chroustovlclch (Češko).
1 bala 50 do 60 m ostankov v dolgosti 3 do 10 m modnega blaga za dame za obleko in bluze, kanafasev, platna, barhentov, flanelov itd. za 24 K po povzetju plačano ali polovico bale za 12 K nefranko.
Odbor
Hranilnice In posojilnice v Sinčivasi
je sklenil v svoji seji dne 29. decembra 1912, da se bodo obrestovale od
f. iannarja <913
hranilne uloge po 43|4°|o,
to je od 100 kron 4 K 75 vin., in
posojila po 5!|20|o,
to je od 100 kron 5 K 50 vin.
Prat>e
čebelnovoščene speče,
sveče za pogrebe, olje za večno luč,
za pitanje čebel in za zdravilo priporoča po nizl?i ceni
vdani 5- ICop^Č, svečar v Sorici.
S—
J
Prodala
se bode po dražbi dne 3. svečana 1913
Sanova kmetija v Št. Vidu
blizu župnijske cerkve, na lepem prostoru. Poslopje je zelo lepo in še novo, zemljišče blizu in lepo, posetve okoli 40 birnov, travnikov in lesa za potrebo. Polovico denarja se lahko pusti vknjiženega. Dražba se vrši 3. svečana ob 10. uri pri c. kr. okr. sodniji v Dobrlivasi. Posestvo je cenjeno okoli 12.000 K.
Edino slouensho narodno trgoosho-obrlno podjetje
Hotel Trabesinger
II CeliHICII, Ueliitoošlia cesta št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Majzlja in Josipina Leon.
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
H

uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.

Denarja ni,
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.



draginja je vedno večja, zaslužek pa ® majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na
Josip Batič, ilirska Bistrica
(Kranjsko).
Q> . CO p
s|
O- SS
o 'S n g — 'H 5? p
^ S
•s «
o ,o c
-S N
P
OJ
•S g
rt N
OS ^5
3 S
tn
>-
! Paramenti S
Masno oùlaEila vst:
gati opremi, dobro blago in poceni.
Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki in štole
zelo poceni, v različnih oblikah od K 1-— naprej. ::
Komplet z ovratnim trakom od
K 2-- do K 2-80, kakršen je izdelek.
v vsakršni obsežnosti po K 3-80, K 4-—, K 4'80.
Šmizeie
BM
| Rožaste svetilke za večno luč za patentovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za Daramente, knjigarne in irgovine
Jožetovega društva v Celovcu.
c 5
da ;*r m
_ sr
?3
— £L = — o.<
“ o
3 E.
u. 2!
o.-
= O 3C«i)
O -1
?o
=3
«
Kuhorlco
sprejme trgovska hiša na deželi. Mesečna plača 24 do 30 kron. Ponudbe pod: „Pridna“ št. 20, poštno-ležeče Pliberk.
Bolečino olajšati.
vnetje in ponesnaženje rane se lahko prepreči samo z antiseptično vplivajočim obvezilmm sredstvom.
Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, takozvano
prasko Miaie mazilo is.xSfisrSKrJWfc
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 10 v. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-
delovatelja, ceno In varstveno r,_vna »aiona. znamko. Pristno le po 70 vin. tilavna zaloga.
B. FRHR. c. in kr. dvorni dobavlielj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Maia sirand, vogai Nerudove ulice šl. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske,v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
iris. Otuar-motor
siabilen ali nepretnakl]. in
poljedelski stroj
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
!
Prodam ali zamenjam za drugo posestvo (s smrekovim sečnim gozdom) pod zelo ugod-nimi pogoji svoje blizu postaje GrabŠtanj ležeče posestvo z dobrim poslopjem, ki meri okoli 28 hektarov.
Natančnejša pojasnila daje posestnik
Anton Renko,
trgovec v Celovcu.
f
500 kron
»

Ifam plačam, če mol nraalec koren Jamazilo"
ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I. poštni predal (12/829) Ogrsko.
jov. straža" Vam pravi: ia palmite oil sebe sreče, ki se Vam peei!
r„tvt,sK sit rb„sskora v	rs
Z H zibanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono !
Glavni dah ni 100.000. 75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne nrezrite da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki no 3-krat 400 000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto! Turske srečke so prej kot »lel l	in povsem varno srečko. Mesečni obrok K «5 Velika Škapina s tursko, srbsko
in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K b25.
Vse pon dene srečke morajo biti izžrebane 1
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. - Pojasnila daje in naročila sprejema za «Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana. __________________________
Voščene sveče!
— _ C«	priporočam velečastiti duhOVŠČini svojo bOgatO
Za SveCitBCO ^aP,ogo vseh vrst
[far voščenih sveč in voščenk,
kilogram po 4 krone. Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč, in sicer kilogram po 2 kroni. Razpošiljam zabojčke s tukaj plačano poštnino za vsako poštno in železniško postajo.
Da točno postrežem velečastiti duhovščini, imam v zalogi vse vrste mili-SVGC ,n namiznih svež.	Se priporoča
Franjo Duchek, poprei Jožef Dufek, svečar
v Mariboru.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
__	loetni Ilici Cent ala v I,lubl*anl' Podružllio0 T Spljetu, Tr tn,
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Mim vMe na knilžite se olire-stiileio oo
od dneva vlooe do dneva vzdip.
Rentni davek plača DanKa sam ).
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In deviukuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Cent ala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Tr tn, Sarajeva, Gorici, Celjn in ekspozitura v Gradežu.
gen vloge v tekočem računa obrestujejo se:
proli 60 tm cij oj oOpofeiii oo « |219
pil 30 fluora oj oflooiefli po " lo