Leto XIII - št. 280 (3815) TRST, nedelja 24. novembra 1957 Cena 30 lir Stari fašistični zakon o tujih imenih je treba razveljaviti na področju vse republike z vso preostalo fašistično zakonodajo vred! l' okrožnica ne zadostuje! V čeraj smo z zadovoljstvom objavili v našem dnevniku okrožnico, ki jo je poslal generalni vladni komisar šestim županom tržaškega o-semlja: je poudaril, da se z vsakim dnem manjša možnost rešitve, «za katero se je treba odločiti in jo tvegati#. Ze sinoči je med debato prišlo do burnih spopadov med dvema nasprotnima strujama. Na eni strani skupina mendesistov, na drugi pa skupina, ki jo vodi Mau-rice Faure, in ki zagovarja sedanjo politiko v Alžiru. V sredini pa sta Gaillard. ki bi hotel najti izhod, ter novi predsednik stranke Dala-dier, ki je med sejo, kakor je ugotovil neki dopisnik, ((dalje kadil pipo#. Sinoči se je nasprotnikom mendesistov posrečilo odložiti glasovanje o mendesistični resoluciji, nocoj pa je ta bila sprejeta z večino, kakor omenjeno v začetku. Ta dogodek bi utegnil privesti do novega razcepa v radikalni stranici. Gaillard je s tem prišel v dokaj težaven položaj. Alžirska narodnoosvobodilna fronta je sprejela ponudbo za dobre usluge. V torek »e bo v francoski skupščini *za'v čela razprava o okvirnem, zakonu, za Alžir- Izid te razprave bi utegnil bifp Gaillarda poguben, tako da b’i utegnila -Francija'', pčnoy-; no biti brez vlade, prav k,o se bo. v .glavni skupščini OZN začela razprava' o Al-žiru. v • . . Medtem poročgjo, da , bo maroški sultan Mohamed začel v ponedeljek v Washing-tonu tridnevne razgovdke. Tri glavne točke, o katerih se bo razgovarjal, so: 1. ameriška vojaška oporišča' v Maroku, Maroška vlada sicer ne nasprotuje da bi ZDA še dalje imele v Maroku svoja oporišča, todaj-. zahteva naj ZDA plačajo v-čio odškodnino za to koncesijo. Lansko leto je ameriška gospodarska pomoč Maroku znašala 20 milijonov dolarjev. Mohamed bo skušal doseči zvišanje te pomoči in verjetno bo skušal tudi skleniti sporazum o dobavljanju orožja za maroško vojsko. Toda spričo hrupa, ki je nastal v zvezi z dobavljanjem orožja Tuniziji, bodo morali tu biti- bolj previdni in iskati drugačen izhod. Medtem so v Parizu sporočili, da je Francija,dovolila 5 milijard frankov gospodarske pomoči Maroku v okviru nove francosko-maro-ške finančne konvencije. Morda upa francoska vlada, da bo s tem preprečila, da bi Maroko padel v gospodarsko odvisnost ZDA. 2. Drugo vprašanje je ponudba niaroško-tunizijskega posredovanja za Alžir. V (Nadaljevanje na 8. strani) lit h A J AMM PAblM KfcUtf MS IIfAdMNJI,.. Narisal R. Hiava*y "4. |g:f| Sedem dni v svetu Nemirni popotniki Zmede, ki je nedavno nastala v zahodnem bloku, še zdaleč ni Koncai. Angleško• ameriške pošiljke oroija Tuniziji so to zmedo še povečale in še bolj spravile na površje medsebojna trenja v atlantskem zavezništvu. Francozi se nikakor ne morejo potolažiti, ker so morali sprejeti izvršeno dejstvo. Za-' to pa toliko bolj vpijejo proti načrtom Anglije in ZDA, da bi prevzeli mesto vodilnih držav v NATO. V Wa-shingtonu in Londonu sicer vztrajno zanikujejo obstoj takih načrtov, češ pripravljajo se le predlogi, o katerih bo treba na decembrski konferenci NATO šele razpravljati in sprejeti skupne sklepe, toda glavni tajnik NATO Spaak je posredno potrdil obstoj taikih načrtov. Vztrajno se govori, da sta Eisen-hotver in Mac Millan na svojem zadnjem sestanku pripravila načrt, ki bi pomenil zmanjšanje suverenosti držav članic NATO. Gre za ustanovitev kolektivnih sil v Evropi. To naj bi se izvedlo tako, da bi vsaka država dobi la svojo vlogo. ZDA in Velika Britanija naj bi izde-lovale jedrsko orožje in izstrelka in Velika Britanija še srednje bombnike, Francija bi izdelovala lovska letala, Nizozemska in Belgija naj bi spojili svoje letalstvo. Danska in Norveška pa mornarico. Poleg tega pa naj sd poveča tudi standardizacija orožja in opreme. Francija ne bi izdelovala jedrskega o-rožja, pač pa samo običajno orožje. Na take načrte so Francozi odločno reagirali in francoski obrambni minister ChabaruDelmas je izjavil, da Na svojem obisku v ZDA je francoski zunanji minister Christian Pineau imel daljši razgovor s svojim ameriškim kolegom Dullesom, ki ga je skušal prepričati, da pošiljatev orožja Tuniziji n.i naperjena proti francoskim interesom v A-friki in da je zagotovljeno, da ameriško in britansko orožje, ki sta ga ti dve državi poslali Tuniziji, ne bo prišlo v roke alžirskim upornikom- Sicer pa se Francozi od te britansko-ameriške poteze še nišo povsem pomirili bo prišdl Mac Millan v ponedeljek v Pariz in da ne bo treba njemu hoditi v London. Kakor rečeno, je francoski obrambni minister nekako, naprej povedal Mac Millanu to, kar mu bo povedal Gaillard. Francozi se nočejo odpovedati možnosti morebitnega izdelovanja a-tomskih in vodikovih bomb. Anjležj in Američani pa jih skuša jo prepričati, da bi se tem njih finančni in gospodarski položaj še poslab- Francija ne bo pristala na j šal. Gaillardu je uspelo do-itdbeno tdelitev odgovorno- I biti posdbna pooblastila za V Muirkirku na Škotskem je prišlo 19. t. m- do velike rudniške nesreče, pri kateri je izgubilo življenje ] 7 rudarjev. Na sirki večja skupina rudarjev pred rudnikom, v katerem je prišlo do nesreče sti« in na nobeno diskriminacijo V zavezništvu. Tudi v Zahodni Nemčiji s tem niso nič kaj zadovoljni. Zato se je zahodnoevropskih diplomatov polotila td dni prava *potovalna mrzlica*. Za-hodnonemški obrambni minister je pred dnevi obiskal francoskega obrambnega ministra, von Brentano pa je iz Rima, kamor je prispel skupno s predsednikom bonn-skd republike Heussom, odpotoval v Washington na razgovor z Dullesom, nakar se bo spet vrnil v Rim, da Pelli poroča o rezultatu razgovorov. Francoski zunanji minister Pineau je že obiskal D.ullesa, s katerim je govoril o tunizijskem orožju, prddvsem pa o splošni politiki v okviru NATO. Francoski tisk ne prikriva, da Pineau ni dosegel pri Dullesu zaželenega uspeha, pač pa Se je moral zadovoljiti, da pristane na razgovore, ek.ako naj sd prepreči, da bi Tuniziji poslano orožje ne padlo v roke AlžirceV*. Vse kaže, da niti ni dobil od Dullesa obljube, da bodo ZDA v celoti podprle francosko tezo o Alžiru. Prav tako se je moral predsednik francoske vlade Gaillard odločiti na sestanek z Mac Millanom. ker je nastala nevarnost, da ostane Francija osamljena med svojimi zavezniki. Res jd, da išče večjo zaslombo pri Nemčiji in ftaliji, toda znano je, da se zadeva vselej tako konča, da ob velja ameriška volja. Toliko je Gaillard dosegel, da razpis novih davkov in za druge ukrepe na finančnem in gospodarskem področju. Pri glasovanju o zaupnici v zvezi s temi pooblastili mu je zelo prav prižel spor z Anglijo in ZDA. tako da so ga poslanci podprli, zato da bo lahko eodločno govoril* pred atlantskimi pokrovitelji .. . in Mohamed V dokaj neprijetnem položaju se je znašla francoska vlada tudi zaradi Burgibove ga obiska v Rabatu, kjer Se je Burgiba, z maroškim sultanom Mohamedom razgovar-jal o Alžiru, Po razgovorih sta objavila poziv Franciji in alžirski narodnoosvobodilni fronti, naj sprejmeta njih posredovanje za mirno rešitev spora, da se končno ustavi prelivanje krvi. Medtem ko jc alžirska narodnoosvobodilna fronta ponudbo sprejela, jo je francoski zunanji minister Pineau, ki je sedaj v Neto Torku, zavrnil, čej da Tunizija in Maroko nista v sporu nevtralna. To ponovno dokazuje, da Francija sploh noče nobene pametne rešitve v Alžiru, V kratkem se bo v OZN začela razprava s tem v zvezi in s svojo zavrnitvijo po sredovanja je Francija še bol) oslabila svoj položaj tudi med tistimi, ki jo sicer podpirajo. Taiko jo na primer ZDA nekako formalno tu pa tam podprejo, toda njih politika na tem področju je vse drugačna. Sedaj že grozijo nova nesoglasja, ker bo maroški sultan Mohamed jutri odpotoval na obisk v ZDA. Baje se bo tam razgovarjal ne samo o ameriški gospodar, ski pomoči, pač pa tudi za nabave ameriškega orožja. Tako bi utegnil nastati podoben spor kakor glede dobav orožja Tuniziji. Namesto bomb in izstrelkov Ameriški državni tajnik Dulles je v okviru zaostrene oboroževalne tekme napovedal, da bodo ZDA postavile v vseh državah zahodne Evrope skladišča za atomsko o-rožje in oporišča za vodljive izstrelke. Taka oporišča naj ' bi postavili tudi v Zahodni Nemčiji. Povedal je tudi, da Že obstaja tak sporazum med ZDA in Anglijo. Te izjave so. povzročile veliko vznemirjenje ne samo v Zahodni Nemčiji pač pa tudi med angleško javnostjo. Zahodnonem-ška socialdemokratska stranka je uradno sporočila, da nasprotuje «atomizaciji« Nemčije, londonski tisk pa opo-, zarja na katastrofo, ki jo dr-’ žavniki s svojo sedanjo politiko lahko pripravijo človeštvu. . Sredi te oboroževalne tekme in histerije, ki še vedno vlada v ZDA, je prišel za a-meriško javno mnenje nov psihološki udarec. Pretekli teden so v Londonu in Rimu objavili vest, da je Velika Britanija prodala Italiji eno britansko električno centralo na atomski pogon. Angleži govorijo o «jedrski antanti». «Taka antanta, piše «Daily Telegraph*, lahko poveže evropske narode mnogo bolje kakor besedila političnih dogovorov, ki jih veter odnaša.* V Londonu pa se veselijo tudi zaradi tega, ker menijo, da je Velika Britanija odnesla zmago v tekmovanju z ZDA pri miroljubni uporabi jedrske energije. Pri tem pa se javnost sprašuje, ali je Mac Millanova vlada krenila na pot dajanja prednosti miroljubni uporabi jedrske e-nergije, ali pa je ta posel napravila samo zaradi tega, da pomiri javnost, ki je razburjena zaradi vedno večje oboroževalne tekme. Bilo kar bilo, dejstvo je, da 'je ta vest ameriške kroge zelo vznemirila. Demokratski senator Gore ie že izjavil, da je ta sporazum jasen dokaz elenobe, s katero ZDA načenjajo vprašanje razvoja jedrske energije v miroljubne namene.* Dodal je, da je tako ravnanje zadalo nov hud udarec ameriškemu ugledu, ki bi u-tegnil biti engk udarcu, ki ga je ameriški ugled dobil ob izstrelitvi sovjetskih satelitov. No, sedaj bo moral Biseru hotver, ki je nekam čudno u-tihnil, zopet miriti ameriško javnost tudi glede tega. Mor- ZSSR se je obvezala, da bo Egiptu pomagala pri izgradnji njegovega gospodarstva. V ta namen je odobrila Egiptu kredit v znesku 700 milijonov rubljev za nakup strojev in naprav v Sovjetski zvezi. Na sliki predsednik sovjetske vlade Bulganin, ko bere izjavo- Ob njem egiptovski obrambni minister Amer, ki se je z moskovsko vlado pogajal za kredit. Poleg njegn tolmač, nadalje vidimo še Hruščeva, maršala Malitiovskega in maršala Sokolovtkega ter Mikojana, ki so tej svečanosti v Kremlju prisostvovali da pa je sporočilo o izstrelitvi dveh aluminijastih meteorjev nekak uvod v tako po-mirjevanje. Sporočili so namreč, da so že 16, oktobra izstrelili več aluminijastih kroglic v vsemirje. Ponesli so jih z raketo SO kilometrov visoko. Tu je raketa eksplodirala in razpršila okoli sto a-luminijastih kroglic s hitrostjo 64.000 kilometrov na uro. Skoraj vse so zopet padle na Zemljo, le dve sta sc baje spremenili v dva meteorja, ki sedaj everjetno* potujeta proti Soncu, ker sta ubežali privlačnosti Zemlje> Prvotni namen je bil usmeriti jih proti Luni, a poskus ni uspel. Vsekakor tudi ameriški znanstve-niki poudarjajo, da je to v primeri z izstrelitvijo satelita le emalenkostna* stvar, in da so Rusi verjetno napravili že precej takih poskusov. (Nadaljevanje na 8. strani) O (JADRANSKEM KOLEDARJU» ZA L. 1938 Knjižno darilo za konec leta V prvih dneh tega tedna bo prišel v slovenske domove na Tržaškem, Gorišikem in v Slovenski Benečiji tradicionalni »Jadranski koledar«, za katerega lahko rečemo, da je po vojni najbolj stalna in redna slovenska periodična knjižna publikacija v Trstu. Izhaja namreč samostojno ‘ že 11. leto, nekaj let nazaj pa po stari slovenski tradiciji skupno s knjigami Prešernove knjižnice, kar pomeni, da pride v sklopu Jadranskega koledarja med slovenske ljudi pod Italijo letno več tisoč kvalitetnih leposlovnih in poučnih knjig, ki so zaradi res nizke cene dostopne poslednjemu ljubitelju leipega in koristnega branja. Zaradi tega je prav, da naši javnosti vsaj v glavnih obrisih predstavimo letošnjo izdajo koledarja in priložene knjige. Koledar, ki se je sprva držal bolj ali manj tradicionalnih koledarskih form, je poslednja leta postopno prehajal ta ozek okvir in postajal vedno bolj neke vrste almanah slovenskega političnega, gospodarskega in predvsem kulturno-prosvetnega življenja in delovanja na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji skratka Slovencev pod Italijo. Tak je v bistvu koledar tudi letos, vendar s pomembno novostjo, da je tokrat zajel slovensko manjšinsko problematiko v celoti ali skoraj v celoti, v kolikor prinaša tudi izčrpno razpravo o koroških Slovencih pod Avstrijo ter o porabskih Slovencih pod Madžarsko. Razpravo o Slovenski Koroški je prispeval znani izvedenec za manjšinsko problematiko Slovencev pod Avstrijo dr. Julij Fe-laher, članek o Slovencih na Madžarskem pa prof. Janko Liška, ki je znan kot eden najboljših poznavalcev slovenske problematike ob Rabi, to je v trikotu med sedanjo jugoslovansko, avstrijsko in madžarsko mejo. Za uvod k tema poglavjema kakor tudi k preostalemu delu koledarja, ki je posvečen Tržaški, Goriški in Slovenski Benečiji, pa je dr. Lavo Čermelj napisal zanimiv in aktualen Članek 0 «Mednarodni zaščiti manjšin*. Predolgo bi bilo, če bi hoteli našteti poleg običajnega pregleda političnih dogodkov v 1. 1957 in aktualne razprave o umetnih satelitih vse članke, razprave, spise in drugo snov, ki obravnava našo ožjo problematiko na vseh področjih, od političnega in gospodarskega pa do kulturno-prosvetnega, v vseh odtenkih od folklore, zgodovine do proze, poezije itd. itd! Omejili se bomo samo na glavne; Dr. Dekleva piše o krizi tržaške občinske uprave, Slavko Stoka o avtonomni pokrajini s posebnim statutom, dr. France Škerlj o tržaškem gospodarstvu v 'uči lokalnega in malega prometa, v posebnem poglavju so zbrani glavni dokumenti o izvajanju o preizkušala, je vendar intenzivno delala na atomskem področju in kot druga na svetu, komaj leto dni za Šovjetsko zvezo spustila v obrat svojo prvo atomsko električno centralo. Pred tednom pa je britanska ustanova za jedrsko e-nergijo izdala poročilo o svojih velikih uspehih za mirnodobsko uporabo ter-monuklearnih sil. Iz tega poročila zmerno sklepati, da bo termonuklearna energija, ki je tolikokrat močnejša od navadne atomske energije, služila koristnim namenom. iz britanskega poročila tudi zvemo, da delajo tovrstne poskuse v Harwel-lu z napravo, ki nosi označbo «Z», kjer je znanstvenikom uspelo pridobiti temperaturo več milijonov stopinj Celzija, To kaže, ali vsaj nakazuje, da so Angleži ubrali pravo pot. Ta uspeh je vsekakor velik, vendar žal Angleži niso o svojih uspehih dovolj povedali. Sicer je res, da so upravičeni kolikor toliko svoje uspehe kriti (ker i-majo pri tem tudi vojaki nekaj besede), vendar je znano, da so bili Rusi glede tega bolj velikodušni, poleg tega gre tu za dosežke znanosti in tehnike, ki bi morali služiti vsemu človeštvu. Čeprav Angleži niso povedali mnogo, gre za sledečo stvar; Ko dve jedri vodika (ki sicer ni navaden vodik, ampak vrsta težkega vodika, tako imenovanega devteri-ja', prideta zelo zelo blizu drug drugemu, se spojita in iz teh dveh jedrc se u-stvari jedro helija oziroma jedro tritija, hkrati pa se od tega loči majhen delček in sicer nevtron ali proton. Toda bistvo tega ni ustvaritev novega jedra heiija ali tritija, oziroma nevtrona ali protona, ampak je bistvo v tem, da se ob spajanju teh dveh izvirnih jedrc in ob ločitvi nevtrona oziroma protona sprosti tu velikanska energija, ki uporabljena v obliki vodikove bombe more zrušiti celo mesto. Toda če se ta sproščena energija ne uporabi za vodikovo bombo, ampak če jo skušamo zajeti in usmeriti v povsem drugo koristno smer, nam ta energija lahiko pomaga k ogromnemu viru pogonskih sil. 2e prej smo rekli, da izkoriščanje te velikanske energije ni tako lahko, nasprotno, celo nevarno je, vsaj v začetku, dokler se z njo nismo udomačili. Toda če računamo prednost, ki bi jo mirnodobsko izkoriščanje termonuklearne sile imelo pred v.emi dosedanjimi klasičnimi viri pogonskih sil, je vredno tvegati tudi kak začeten neuspeh. Kot vemo, so Rusi in Angleži ter v zadnjem času tudi Američani v izkoriščanju navadna atomske energije v miroljubne namene napravili že velik korak. Toda vse te naprave potrebujejo uran. U-ran pa je zelo redka kovina, poleg tega pa terja zelo drago in dokaj tvegano predelavo, preden ga kot «plemeniti uran« uporabimo kot gorivo reaktorjev. Poleg tega pa bo po sedanjih računih urana razmeroma kmalu zmanjkalo. Z druge strani so uranovi odpadki zaradi svoje radioaktivnosti tudi nevarni in zdravju škodljivi. Izkoriščanje ter-monuklearnih sil pa je brez meja, kajti goriva za pridobivanje termonuklearne sile ne more nikoli zmanjkati Res je sicer, da termonuklearne naprave ne uporab-ljajo navadnega vodika, tudi ne navadne vode, vendar pa je glede na velikanske količine vode na svetu, te katere izločimo težko vodo, možnost pridobivanja energije tolikšna, da bi je človeštvu nikoli ne zmanjkalo. Z energijami, ki bi jih pridobivali tako, bi la‘hko destilirali tudi vodovje oceanov in z njim namakali puščave, ki bi postale plodni vrtovi za potrebe vedno številnejšega prebivalstva na svetu. Vrnimo se spet k o-snovni zadevi Ze prej smo govorili o težkočah. Ena teh težkoč v procesu je približati dve vodikovi jedrci tako blizu, da se spojita. Bistvo vprašanja je torej, kako to storiti. Da bi se dve vodikovi jedrci tako približali, da bi se spojili, ju moramo pognati drugo proti drugemu s tolikšno brzino, da premagamo silo, ki ju drugo od drugega odbija. Vedeti namreč moramo, da so atomska jedrca pozitivno naelektrena in da se jedrca, ki so e-nako naelektrena, med seboj odbijajo. Kako doseči, da se ta medsebojna odbojna sila premaga? To se doseže tako, da se vodikov plin segreje na temperaturo več milijonov stopinj' Celzija. Od tod tudi izhaja izraz termonuklearna energija. Ko pa bomo premagali to silo in se bosta jedrci spojili, se bo ob tem procesu sprostila nova, velikanska tempera- tura, ki predstavlja osnovo termonuklearne sile. V prirodi prihaja pogosto do takih pojavov. Toda ne na Zemlji, ampak na Soncu in na raznih drugih še živih nebesnih telesih, kjer so vsa telesca tako na drobno razpršena, da dejansko ni niti plinov, ampak so elementi v nekem stanju, ki tvori tako imenovano »plazmo«, neko mešanico jedrc in elektronov, Britanskim strokovnjakom je torej uspelo prav to, da so v svojem laboratoriju ustvarili pogoje, da se erako naelektrena jedrca vodika ob temperaturi milijonov stopinj spajajo. Kako jim je to uspelo, ni znano, pač pa vemo le, kako bi teoretično do tega moglo priti. V Pragi so 19. t.m- pokopali predsednika češkoslovaške republike Antonina Zapotockega. Kakor nam kaže gornja slika, se je pogreba, ki se je s Hradča-nov razvil po glavnih ulicah Prage, poleg dostojanstvenikov, diplomatskih predstavnikov in vojske udeležila tudi velikanska množica ljudstva, ki je svojega pokojnega predsednika s pločnikov »premljala na njegovi zadnji poti ALI VEŠ... — da je neki Parižan tožil mlado francosko pisateljico Francoise Sagan za odškodnino enega milijona frankov? Ta mož je Henri Jolyet, star je 50 let, to •• pravi prava slika Jolyeta, ki ga Saganova v dokaj čudni luči prikaže v svojem novem romanu »Cez en mesec čez eno leto«. Henri Jolyet pravi, da ga je Saganova s tem moralno in materialno oškodovala. * * * — da se je smrtnost v Hi-rošimi od leta 1946 dalje podvojila? Se 12 let po eksploziji atomske bombe v “*■ rošimi se čutijo močne posledice in statistični podatki kažejo, da je smrtnost v te M mestu dvakrat večja kot • ostalih japonskih mestih. Vzrok večine smrti je levkemija. j|; — da se ribe orientirajo po soncu? Znanstveniki n^ kega ameriškega vseučilišča so pri proučevanju preseljevanja rib ugotovili, da se ribe na svojem potovanju orientirajo po soncu. Ce sije sonce, ribe vedno določijo pravo smer, če pa je oblačno, se kaj rade izgubijo, * k # — da so sovjetski znanstveniki na poti k odkritju učinkovitega sredstva proti raku? Tako menijo strokovnjaki, ki prisostvujejo mednarodnemu kongresu za antibiotike v Neto Torku. So-vjetsk profesor Gause je namreč na kongresu izjavil, da mu je uspelo producirati mikroorganizme, ki so zelo podobni kanceroznim celicam. Prof. Gause je sledil načelom nemškega znanstvenika Otta Warburga in to mu je pripomoglo v iskanju zdravila proti raku. Izdelal je namreč kemične substance, ki kancerozne celice ubijajo. Ameriški zdravnik Burkholder pravi, da so «• spehi prof. Gauseja velik korak v nadaljnji borbi proti raku. * * * — da je najvišja jezuitska oblast v Rimu svetovala vodstvu katoliške akcije, naj ne vztraja pri svojem načrtu, da bi «v imenu večine Itali-janskega ljudstva« izsilila od vodstva RAI-TV, da bi dala na program vsakodnevno molitev rožnega venca? Vodstvo katoliške akcije je imelo namen izposlovati to od vodstva RAI-TV takoj po prihodnjih volitvah, jezuiti pa so baje mnenja, da bi to med ljudstvom zbudilo premočno antiklerikalno reakcijo. Zdi se, da so jezuiti Vendarle nekoliko boljši psihologi kot ljudje na vrhovih katoliške %kcije. * * * — da ZDA ne nudijo več popolnega jamstva za varnost? Tega mnenja je sNeV) Yorfc Times*, ki v svojem, uvodniku o «atlantskih škripanjih* pravi, da niti McEl-ropevi pozivi, niti pozivi *• meriških ambasad v zavezn*-ških državah ne vzbujajo več tiste vneme, ki vlada -v W&’ shingtonu. Po piščevem mnenju je evropska javnost vet" jetno bolj naklonjena nev-tralističnim ali celo socialističnim idejam kot pa temu, da bi sledila ivashingtonskim pozivom. Do tega je baje prišlo zato, ker so ZDA I** gubile prednost, ki so jo l* mele in, ker so to p rednost pred ZSSR izgubile, nihče ne vidi v njih tiste varne opori, ki jo je videl do pred kratkim. # * * — da so na angleški izredno prometni oesti v HarroWU začeli preizkušati napravo, ki so ji nadeli ime »elektronski policaj«. Je to elektronski kronometer, ki takoj ugotovi, s kolikšno brzino vozi mimoidoči avtomobil. »Elektronski policaj« je enostaven, 30 cm dolg in 20 cm širok zabojček, ki je povezan s cesto z dvema gumijastima žicama in ki ob dotiku » kolesi mimoidočega avtomobila takoj ugotovi, s kolikšno brzino vozi. Naprava je zelo enostavna, stane komaj 150 funtov šterlingov in je skrajno popolna, tako d* j* ne more uiti nihče. * * * — da papež Pij XII. izpopolnjuje svoje znanje ruščine? Vatikanski krogi napovedujejo, da bo papež Pij XII, v kratkem govoril vernikom, ki žive «onstran železne zavese*. V ta namen izpopolnjuje svoje znanje ruščine. Svoj govor bo seveda imel po novem mogočnem ra-diooddajniku, ki ga je pred kratkim slovesno odprl v Santa Maria di Galleria. * * * — da so pred dnevi začeli na področju ljubljanskega o-kraja s fluorizacijo zob šolske mladine. Tuji znanstveniki so pred leti odkrili blagodejen vpliv fluorove soli proti gnitju zob. Ljubljanska stomatološka klinika »e je tega tudi lotila in na podlagi povoljnih rezultatov naročila tovarni «Lek» v Ljubljani, naj začne proizvajati kalcijev fluor. Te dni pa podmladkarji Rdečega križa v ljubljanskih šolah propagirajo uživanje kalcijevega fluora. Svojim sošolcem dajejo vsak dan po tri majhna bele tablete sladkega okusa. Da bi akcija čim bolj uspela, bodo tudi na roditeljskih sestankih starše poučili o u-činkovitosti tega preventivnega sredstva. Aktualni portreti ANTONIN NOVOTNY Ja novi predsednik češkoslovaške republike. Na ta položaj je bil Izvoljen pred dnevi po smrti prejšnjega predsedni ka Antonina Zapotocke-ga. Novotny je bil do se daj prvi tajnik češkoslovaške KP. Ta položaj bo ohranil tudi sedaj DR. JAME R. KILLIAAI je postal zelo važna o-sebnost v ZDA. Imenovali so ga za »carja raket«. Ker so ZDA na tem področju zaostale za ZSSR so se sedaj pognale na deio, da bi zamudo nadoknadile. MAX SHAINE j* bil pri neki ameriški zavarovalni družbi zavarovan za lepo vsoto 230 tisoč dolarjev, ki bi jo v primeru njegove smrti morali dobiti njegovi sorodniki. 29. septembra so ga našli zadušenega v njegovem avtomobilu. EARL MATLOCK Je star 35 let. Po pokli cu Je delavec. Za 1000 dolarjev nagrade je umoril zgoraj omenjenega Maxa Shaineja, ki ga Je na to navedel zato, da bi po njegovi smrti zavaroval nino prejeli njegovi so rodniki. ADI,Al STEVENSON Je pri zadnjih ameriških predsedniških volitvah kandidiral na demokratski usti za predsednika. Volivci pa so izvolili Ei-senhovverja. Stevensona pa je sedaj sam Eisen-hovver pritegnil k sodelovanju, > JAN DRDA 'Vidie načela V neprimerni in slabo zlikani kmečki obleki, luknjičavih lic z velikimi brazgotinami, ki so jih zapustile koze, pa z aktovko, ki je bila neprenehoma polna klasikov, iz njih je citiral dolge odlomke, ker ga je opijanjalo čudovito besedilo, pri tem pa pozabljal na svoj kokodakajoči glas, je bil za svoje sedmošolce skrajno smešna pojava . Četudi je delal s svojo zunanjostjo povsod številne in imenitne vzdevke, so ga tudi na tej šoli krstili kakor na prejšnjih, ki jih je spoznal v svojih dvajsetih letih, kar je bil profesor. »Višje načelo« so ga poimenovali takoj tretji dan, brž ko so preživeli nekaj šolskih ur njegovih rtavduše-nih predavanj iz latinščine. In ta vzdevek je v kratkem času popolnoma spodrinil njegovo pravo ime. »Višje načelo . .. hm . .. nravnosti, ki ga morate doseči, vam preprosto ne dovoljuje nekaj tako smešnega in podlega, kakor je prepisovanje od svojega soseda« — je govoril nekega dne nad vijoličastomodrimi zvezki za iatinske šolske naloge. V zadnjih dneh je tako razmišljal o posameznih besedah v nalogah, ki je nameraval z njimi zaključiti' celoletno delo v tem sedmem razredu, da vsega ostalega sveta, četudi je bil poln strašnih dogodkov, sploh ni opazil niti zaznal. Toda prav takrat, ko je dvignil svoj koščeni in večno s črnilom popackani kazalec ter napovedal s starodavnim dostojanstvom, da bo začel narekovati prvi stavek, emun-tiationem primam, je bilo Slišati živčno trkanje in skozi ozko odprtino priprtih vrat je hitro vstopil ravnatelj šole. Dušil ga je neki strašen pritisk, z roko se je naslonil na vrata, kakor da je skušal premagati napad srčne kapi. Utrujeno je zamahnil z roko in dal dijakom znamenje, naj nikar ne vstajajo. «Spartanci, jaz drvim od Termopil« je šepnil sedmo-šolec Ryšanek svojemu sosedu Moučki, da bi tako prikril notranje vznemirjenje, ki ga je v tem trenutku prevzelo, vendar je Moučka, ki je bil tudi sam bled in nemiren zaradi nagle slutnje, povsem preslišal tovariševo krilatico. Podzavestno je pomočil pero in ga prav tako brezsmiselno položil na gornji rob zvezka. Peresnik se je za-^čel kotaliti po nepopisani strani in puščal za seboj pri vsakem obratu mokro črno sled. »Havelka. .. Moučka.. . Ry-šanek, pojdite z menoj,* je sporočil ravnateljev glas, ki je bil zasopljen zaradi vznemirjenja. Kolega «Višje načelo«, ki mu je dvignjeni prst, pripravljen za narek, otrpnil pri tem presenečenju v nenaravnem položaju, se je odločno oglasil: «Gospod ravnatelj, pravkar se pripravljam, da bomo začeli pisati latinsko nalogo. . . zdaj pa zaradi višjega načela ... da bi odsotnost prav teh učencev ...» Trije sedmošolci so zmedeno vstali in pospravljali svoje knjige. Pogledali so naokoli tovariše, kakor da so iskali namig o svoji bodoči usodi, medtem ko so imeli vsi enako v mislih oster spomin na včerajšnji blazni pogovor na kopališču. Ryšanek, neuničljivi govornik svojega razreda, je spustil tiho pripombo: «Se eno plavanje na suhem!« Ravnatelj ni mogel prenesti, da bi še naprej ostal v razredu. Naglo je odšel na hodnik. Toda kolega #Višje načelo«, ki ga je zmedla misel, da mu bodo pri nalogi manjkali prav trije - izmed najboljših učencev, na katerih latinsko formulacijo je bil radoveden z otroško slo, je stekel za njim in ogorčeno krilil. V tem času so sedmošolci Havelka, Moučka in Ruša-nek, ki so se približali vratom, docela pogledali v o-braz svoji usodi. Skozi priprta vrata so mogli videti, kako stoje nasproti velikemu svetlemu oknu na hodniku trije moški v sivozelenih usnjenih plaščih. Moučka se je še enkrat ozrl po razredu in ga objel z žalostnimi očmi, kakor da nepripravljen prosi za pomoč pri strašnem vprašanju Na čelo so mu stopile vidne potne kapljice. Franta Havelka. ki je P° navadi sedel v prvi klopi, je še enkrat stekel do svojega prostora ter s prestrašeno in skorajda nepreračunljivo kretnjo zaprl pokrovček na črnilniku. Zatem se je spet vrnil k Ryšaniku, ki je že segel po kljuki. Brez Dogleda, brez slovesa. Ko so se za njimi zaprla vrata, je vsem preostalim sedmošolcem spreleti preko hrbta ledeni krempelj groze. Bil je to namreč mesec junij leta 1942. Kolzga «Višje načelo* se je vrnil čez pet minut v razred. Noge so s- mu tresle, da je komaj prišel do katedra. Sesedel se je na stol, stisnil svoje ovalno čelo s koščenimi prsti in s popolnoma spremenjenim otroškim glasom tiho zastokal: »Nezaslišano . . . nezaslišano!« Zatem se je vendar opogumil in ko je pogledal v oči svojega razreda, ki je oka-mer el v zli slutnji, hrapavo zajecljal; »Vaši... vaši... součen-c'--. so aretirani Kakšen neverjeten . . . nesporazum! Moji... učenci!« Ob sedmih zvečer je ulični razglas, ki je našteval i-mena vseh tistih, ki so bili tega dne ustreljeni zaradi odobravanja atentata, izpovedal strašno resnico; Fran-tišek Havelka, Karel Moučka, Vlastimil Ryšanek. Molče in nesposobni, da bi spregovorili eno samo besedo, so se sestali profesorji v zbornici že kmalu po sedmi uri zjutraj. Jutranje sonce je osvetljevalo konferenčno mizo. Razpršen prah je bil kakor pozlačen v njegovih žarkih. Dvajsetem ljudi, ki so bili povsem izmaličeni zaradi groze, se je majalo v njem kakor v najstrašnejšem mraku. Prihod vsakega naslednjega je le o-krepil njihovo nemočnost. Profesor češkega jezika Kalt-ner, ki je pisal rodoljubne pesmice za osemindvajsete oktobre, je hodil med okni ter trgal s svojim telesom tiste sončne pramene. Nenadoma je pograbil stol, ko je bil s hrbtom obrnjen proti oknom, in stisnil z rokami njegov naslon; iskal je podporo za svojo misel, ki mu je med listo hojo dozorela pod nizkim čelom. Na pol podoben prikazni in neviden zaradi poplave jutranjega sonca je začel histerično kričati; »To imate za vaše u-porništvo* Vse nas bode postrelili! Kakor na Taboru!« Ravnatelj gimnazije je tiho zastokal, premagovaje srčni napad. Ostali so bili mirni. Tudi dihati so prenehali, kakor da je že izrečena obsodba. Le profesor zgodovine, žlobudravi tihotapec, je zmogel toliko poguma, da je spregovoril. Iz aktovke je potegnil na četrtinko zloženo polo papirja, jo razprostrl po mizi in z glasom, čigar običajne sladkobnosti ni mogel zbrisati niti strah, dejal: «Gospodje kolegi, smatram za neizogibno, da' brez odlašanja pošljemo izjavo iskrene lojalnosti gospodu držav-nejnu tajniku in gospodu ministru Moravcu. Samemu sebi sem dovolil, da jo stiliziram .. .* V strašni tišini je prebral dvajset vrstic, ki so bile polne podlosti in licemerstva. Zatem je odvil nalivno pero in porinil papir pred najsta-rejšega člana profesorskega zbora ter ga z uslužno kretnjo pozval, naj podpise. Profesor verouka, sedemdesetletni starec, ki je kdo ve koliko let preslužil, je vzel papir s trepetajočimi prsti ih temeljito prebral besedilo od zloga do zloga. Ko je dokončal. je spustil papir na mizo. »Star človek sem. Menda ne bom začel pod konec življenja lagati...« In bilo je sklenjeno, da bodo namesto tega akta u-čencem prizadetega sedmega razreda prebrali izjavo, ki bo obsodila izprijenost njihovih tovarišev in ki bo po predpisih zabeležena v raz-rednici. «Kdo pa bo to storil?« Profesor češkega jezika in zgodovinar sta dejala istočasno: »To se razume, razrednik!« Tako so si oddahnili vsi,, ki je šlo mimo njih to teg. ko breme. »Višje načelo« je opazoval kremplje svojih rok. Razrednik sedmega razreda je bil on. Kakor da bi bila praznina za vrati s številko VII. Kje je tisto nenehno brenčanje čebeljega roja, ki so v njem sodelovali še včeraj? Kolega »Višje načelo« odpira vrata svojega razreda, toda tisti, ki vstajajo pred njim iz šolskih klopi, so popolnoma drugačni kakor včeraj. Le po obrisih jih nejasno razlikuje, le po običajni razvrstitvi v klor-eh, ki jo nosi v glavi, ker je slednji m-.d njimi v tej noči prestopil reko Ahe-ron, ko je spremljal tisto trojico, katere prostori so prazni. Posedli so kakor stroji, ko je sedel za k iteder. To ni več razred. Niti družba Slednji med njimi je sam, oddeljen z lastno luskino strahu. A’i sovraštva? «Dijaki,» je dejal, toda u-stavilo se mu je že pri prvi besedi. Ni si mogel niti oddahniti. Vstal je, da bi bila njegova prsa bolj svobodna. V revnem, zmečkanem in kratkem suknjiču starega samca, s hlačami, ki so bile nategnjene na kolenih, in zaznamovan s kozami se je postavil na sam rob stopnic »Dijaki,« je zajecljal v drugo in se davil v grlu. »profesorski zbor mi je poveril, da .. hm . .. včerajšnji ža-losini dogodek... spravim na oravo mesto ... S' stališča višjega načela nravnosti . ..» V tem trenutku se je dvignilo proti njemu dvajset parov oči. Kakor da je tista, pogosto uporabljena in oskuben i fraza dobila novo strašno voljo in ouliko. Kakor da je postala sovražnost, ki se postavlja med njimi in njim. Toda ... Z največjim naporom je zbral sapo, zatem pa naglo, s hitrostjo človeka, ki se potaplja, ki se boji, da ga bo pogoltnilo in da ne bo dokončal besede, vzkliknil svojim učencem: »S stališča višjega moralnega nnčela. . vam lahko rečem samo eno; uboj trinoga in zlečin!« S tem edinim stavkom se je znebil vse napetosti in zmedenosti. Glava se mu je razvedrila, z neizmerno točnostjo in natančnostjo je razbral slednjega med to dvaj-setorico, ki jo je rodil že od petega razreda Njihove oči so zdaj visele na njegovih ustnicah: med njimi so bili dobričine, trdoglaveži, zvite- ži, dobri in mirni fantje poleg divjakov in zabušantov, jegulje, priliznjenci, tisti, ki se s težavo in naporom učijo, in seveda nepremakljive lenobe. Utegne biti, da je prav med njimi tisti, ki je prijavil Ryšanka. pogosto neka drobna žalitev, nesporazum ali neopaženo sovraštvo prinese nov strahovit sad. Toda navkljub temu; komu med njimi bi se mogel v oči zlagšti? Prevzela ga je živa potreba, da prav pred temi mladen.či pove stavek, ki ga je že od včeraj komajda zadrževal v sebi in ga po samem čudežu ni izpovedal že zjutraj v zbornici, pa ga je moral za vsako ceno sporočiti. S počasnim, tihim in znotraj mirnim glasom je izjavil svojemu razredu ter se mu povsem izročil v roke: «Tudi jaz,, odobravam a-tentat na Heydricha!« Čutil je, da je povedal vse. Zato se je vrnil h katedru, sedel in začel zapisovati v razrednico. Toda komaj se je s peresom dotaknil strani, je bilo slišati iz klopi znani šum. «Višje načelo« je počasi dvignil oči proti svojemu razredu. Dvajset sedmošolcev je stalo pred njim kakor na povelje mirno, z dvignjenimi glavami in plamenečimi očmi. Prevedel M. A. C PARACELZUS ALI DOKTOR FAUST? Obisk pri šahistu elektrotehniku in mislecu Dr. h. c. dr. ing. prof. MILAN VIDMAR, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni univerzitetni profesor, upravnik Instituta za električno gospodarstvo. Profitna skica. Prad seboj imam Elektrotehnični vesnik iz leta 1955, ki prinaša ob 70-letnici prof. Milana Vidmarja poleg jubilejnega članka, ki so ga napisali njegovi nekdariji u-čenci, tudi bibliografijo njegovih del. V tej bibliografiji je naštetih 21 knjig iz elektrotehnike, ki so napisane deloma v slovenščini deloma v nemščini. (Nekatere so prevedene tudi v francoščino, ruščino in romunščino). Člankov, ekspertiz in predavanj je izšlo nad 120. Poleg tega je objavil prof. Vidmar še šest knjig z drugih področij, kot so na primer šah in gospodarsko filozofska razmišljanja z avtobiografskimi reminiscencami. Nekoč sem vprašal prof. Vidmarja spričo tega, da je na primer njegova knjiga o transformatorjih obenem ne- ke vrste filozofija transformatorjev. njegova dela o šahu obenem filozofija šaha in njegove tri knjige »Moj pogled na svet«, »Oslovski most« in «Med Evropo in Ameriko« pravzaprav filozofiranje o gospoda rsko-teh-ničnih vprašanjih — če ni morda njegov filozofski pogled na stvari, njegova filozofska nadarjenost tista vez, ki veže med seboj tako različne panoge. Odgovoril mi je z odločnim; ne! Morda se tudi nisva dobro razumela, kajti opozoril me je, da nima na primer nadarjenost za šah nobene zveze z nadarjenostjo za matematiko, fiziko ali tehniko. Toda o tem pozneje. Bral sem vrsto domačih in inozemskih kritik o njegovih Transformatorjih, o katerih sem ob njihovem izidu pisal v «Naših razgle- Spomenik Ivanu Trinkn Odbor prosvetnega društva »Ivan Trinko* v Vidmu je sklenil, da bo s pomočjo vseh slovenskih kulturnih organizacij ter tukaj in v tujini živečih Slovencev posia-vil v Trčmunu nagrobni spomenik buditelju beneških Slovencev in pesniku msgr. Ivanu Trinku. V ta namen namerava društvo »Ivan Trinko* začeti nabiralno akcijo. Vsi tisti, ki bi se radi oddolžili' človeku, ki je toliko storil za obstoj slovenske besede v naši deželi, naj pošljejo svoj prispevek na naslov: Prosvetno društvo »Ivin Trinko*, Via Vittorio Veneto 32 — Udine. dih«. Skoraj vse inozemske kritike poudarjajo poleg drugih odlik — knjiga je namreč napisana v nemščini — jasnost in slikovitost njegovega pisateljskega sloga. Le style c'est 1'homme, Za prof. Vidmarja velja ta izrek še posebej. Kajti naj piše o transformatorjih, o šahu ali o gospodarskih vprašanjih, ali pa naj razmišlja o bodočem razvoju tehnike in človeške družbe, tisto, v čemer si ostaja prof. Vidmar zmerom enak, je njegov briljantni, jasni in slikoviti slog, ki se razodeva v bogastvu asociacij in prispodob, katere jemlje od vsepovsod iz živega življenja in iz najraznovrstnejše-ga človeškega udejstvovanja. Sol daje njegovemu slogu njegov humor, ki je kdaj jedek, kdaj dobrodušno ironičen in nekako zadržano suh, ali kot bi dejali Nemci »kalfschnaeutzig«. Vse te lastnosti, bogastvo asociacij, prispodob in primerov i* življenja, združenih s humorjem. pa veže njegov naravnost fantastičen spomin. Večina ljudi je vajena gledati na neko v javnosti nastopajočo osebnost samo od ene plati. Zato bi se pravzaprav ne smel čuditi prigodi, ki sem jo pred nekaj leti sam doživel, ko sem moral v družbi izobražencev na dolgo in široko pojasnjevati, da je svetovno znani e-lektrotehnik, svetovno znani šahovski velemojster in popularni pisec knjig o gospodarskih razmišljanjih in o razmišljanjih o bodočnosti človeštva in sveta ena sama osebnost Prišlo bi bilo skoraj do stave, ki bi bila zame že vnaprej dobljena, da ni prišel takrat v družbo nekdo, ki je moje dokazovanje kompetentno potrdil. Pred seboj imam fotografijo udeležencev g proslave 250-letnice ustanovitve tehnične »ole, ki so jo letošnje poletje praznovali v Pragi z vso slovesnostjo, ob udeležbi celokupne češkoslovaške vlade itd. Med povabljenci je tudi prof. Vidmar kot nestor in vodja jugoslovanske delegacije in kot slavnostni govornik v njenem imenu. Ogrnjen je kot ostali delegati in češki profesorji v čr- no togo in na glavi ima črno kapo, kakršne so nosili srednjeveški učenjaki in a-kademski učitelji. Sedi svečano in spokojno in ves njegov izgled je tak, kakor si človek predstavlja kakega Paracelza ali avtentičnega doktorja Fausta. Na pol u-čenjak, na pol čarovnik. Ko mi je pokazal sliko, mi je dejal; »Imeli so z mano velike težave, ko so mi izbirali primerno togo in primerno kapo Toge so bile predolge, kape pa zlepa niso mogli dobiti dovolj velik« za mojo glavo.« Ko sem prihajal k njemu na obisk, sem ga videl prav tako sedeti ža pisalno mizo v njegovi sobi na Inštitutu za elektrotehnično gospodarstvo, ki mu je predstojnik. Komolce drži na mizi in svoje polne, krepke, ustvarjalne roke ima navadno raznovrstnejših področjih. Prav tako izvirno govori o Wagnerjevih operah kot o kakem romanu Anatola Francea, Tolstoja in Gals-worthyja. Govori o transformatorjih in daljnovodih in takoj nato o simboliki šahovske igre. Razpravlja o gospodarskih vprašanjih in polemizira s Kantovimi kategorijami mišljenja. Pripoveduje o zanimivosti Mac Lea-novih memoarov iz druge svetovne vojne in o razvojni poti sodobne fizike. Vendar govori o vsem tem v jasni medsebojni zvezi brez kakršnihkoli opaznih preskokov. Dve stvari sta, ki sem jih bil uvodoma že omenil, in ki obiskovalca pri prof. Vidmarju vsakikrat znova osupljata: bogastvo njegovih asociacij in njegov neverjetni spomin. Oboje pa je po-gostoma obarvano z njego- ključja, tistega naključja, Id si je pridobilo v sodobni fiziki pravico obstoja in ki je, kot mi je prof. Vidmar med nekim pogovorom dejal, porušilo 'še zadnjo izmed Kantovih kategorij mišljenja, namreč zakon vzročnosti. Ko sem tehtal v rolki njegovo ogromno, nad SOC* strani obsegajočo tretjo izdajo Transformatorjev, ki jo je do temeljev predelal, pravzaprav na novo napisal — izšla je lansko leto, in ko sem pri tem pomislil na vse njegove funkcije, ki jih opravlja (predavanja na univerzi, u-prava Inštituta za električno gospodarstvo, njegove številne ekspertize itd.), in še na njegovih sedemdeset let povrhu, mi nikakor ni hotelo v glavo, kako je mogel zmagati tako obsežno delo. ki je naletelo v inozemstvu na Ob 250-letnici 'Inženirske šole v Pragi. Prvi na desni sedi prof. dr- Milan Vidmar sklenjene pred sabo. Razklene jih samo, ko hoče dati poudarek kaki svoji misli, kaki svoji besedi. Njegova drža učinkuje spokojno, ves je obvladan, toda vse, kar govori, je dinamično in precizno. Njegova beseda teče enakomerno naprej, kot da bi bil vsako misel, vsak stavek že zdavnaj v sebi pripravil. V pogovoru sega po naj- IIIIIIMtlllllllMIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllMIllilllllMiilllllllMIMIIIIMIIIIIIIIIIIllllllllllllllltlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIUIItllllllllltllllllMMIlIlllllllllllMIIIIIIIIIMIHftlllttllilMIllillllllllllliMMIIIIIIIIIIMII LEP PRISPEVEK SLOVENSKE ETNOGRAFSKE ZNANOSTI novem letniku ((Slovenskega etnotofan Tudi za nestrokovnjake zanimiva znanstvena revija, ki jo urejujeta Milko Matičetov in Boris Orel, je dosegla svoj X. letnik Kot že nekaj let ob tem času so slovenski etnografi tudi letos obogatili našo etnografsko literaturo, z vrsto razprav, objavljenih v novem letniku revije »Slovenski etnograf«. Konec oktobra je v redakciji Borisa Orla in Milka Matičetova izšel deseti letnik »Slovenskega etnografa«, ki ga izdaja Etnografski muzej v Ljubljani. Revija je dokaz neumorne dejavnosti slovenskih etnografskih delavcev, kot strokovna revija pa je še, posebno dokaz razmaha znanstvenega dela in s tem tudi' napredka naše mlade etnografske znanosti. Zajeten, nad 200 strani obsegajoč zbornik, vsebuje štirinajst razprav, »V-f.i-i i -di pet poročil, tem pa knjižne ocene. Besedno dopolnjujejo štiri slikovne priloge, ena karta in šest slik v tekstu. Razpravam so dodani kratki povzetki v tujih jezikih, nemščini, angleščini in francoščini. Čeprav je obseg letošnjega letnika nekoliko manjši kot običajno in so moraii biti nekateri sestavin odloženi za prihodnje leto, pa zato novi letnik »Slovenskega etnografa« ni nič manj pomemben. Pri tem pa je treba poudariti še nekaj. »Slovenski etnograf« je znanstvena publikacija, pa je ••endar zanimiv tudi za nestrokovnjake. Zato bo v njem vsakdo, kogar .zr.nima-jo vprašanja naše etnografije, in vsakdo, ki čuti nekaj ljubezni dio domačega življenja, našel tudi v .letošnjem letniku obilo zanimivega branja, pa tudi zadovoljstva. Na splošno bi lahko rekli, da vsebuje letošnji letnik »Slovenskega etnografa« prispevke z vseh področij materialne, duhovne in socialne kulture. Ce je bil za nekatere prejšnje letnike značilen poudarek v določeno smer, pa sedaj velja, da so prispevki raznovrstni in po- segajo v različna področja. Na začetku je priobčen prispevek Branimirja Bratani-ča «Regionalna ili nacionalna i opča etnologija», hi naj bi pojasnil nekatere osnovne pojme te znanosti. Avtor pri-naja do zaključka, d*a ni glede na problematiko in metodo nobene razlike med regionalno evropsko in splošno etnologijo, čeprav sta ti dve veji iste znanosti v nekaterih deželah ločeni. Gre za eno in isto znamest, ki jo je treba tudi enotno imenovati, saj je regionalna etnologija samo neka veja, neka specialnost splošne etnologije. Avtor podaja tudi karakteristiko etnologije, tolmači še nekatere nazive ter predlaga tudi nekatere ukrepe glede imenovanja. V naslednjem sestavku piše Vilko Novak o vprašanju nabiralništva pri nas. Potem ko podaja pregled vrednotenja nabiralništva v etnologiji po svetu; ugotavlja, da nabiralništvo, to je nabiranje rastlinskih plodov, manjših živali in njih produktov za prehrano in druge namene človeka, danes ni samo preostanek nekdanje prvotne oblike pridobivanja hrane, temveč organična sestavina sodobnega ljudskega gospodarstva. V drugem delu svojega sestavka pa avtor nadrobneje obravnava posamezne panoge nabiralništva pri Slovencih. Poudarja pa. da predstavlja to šele začetek zbiranja gradiva. Zato bo mogoče o gospodarskih in družbenih oblikah ter pomenu nabiralništva govoriti šele kasneje. Obširna Je razprava Franja Baša o rudarski hiši v Idriji. Avtor na podlagi starega urbarija in na podlagi lastnih zapažanj tolmači posamezne tipe hiše V tem rudarskem mestu, njihove značilnosti ter domače in tuje vplive, ki so bili odločilni pri naseljevanju idrijskega mesta. V področje stanovanjske kulture posega Angelos Baš, ki v svojem _ prispevku »Pohištvo podložnikov na Pod-čeftrtkovem gospostvu v IS. stoletju» zanimivo piše o tem, kakšno pohištvo so poznali naši kmečki predniki pred dve sto leti. Pri tem primerja svoje ugotovitve z ugotovitvami o pohištvu svobodnjakov ter prihaja do u-gotovitev, da je bilo pohištvo podložnikov zelo borno, pri svobodnjakih pa nekoliko boljše. Pri podložnikih je bila splošen, na vsakem domu požnan kos pohištva, le skrinja. Omare so bile redke. Mize so bile sicer pogostejše, vendar se tudi^ zanje ne da dokazati splošna uporaba. Naj redkejši pa so bili po-stelinjaki in skoraj že izjemni del pohištva. Posebej je treba omeniti dve razpravi s. tematiko iz Slovenskega Primorja. Sergij Vilfan je objavil nekaj misli pod naslovom «K obdelavi polja v slovenski Istri«. Ema Umek pa je priobčila (/Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in slovenski lstri«. Na podlagi svojih raziskovanj v Istri ugotavlja Sergij Vilfan, da je imela borba za zemljo v teh krajih že od. začetka svoje posebne oblike, čeprav je Vilfanov prispevek le fragment, Pa je vendar pomemben, ker ugota/lja avtor nekaj posebnosti pri obdelovanju zemlje, ki jih drugod ni najti. Zlasti je za slovensko Istro značilna neka dinamičnost, mobilnost glede polj, lege vasi in sploh premikanja zemeljskih površin. Posebnost predstavlja tudi oranje in tudi glede kultur ter počivanja je avtor ugotovil posebnosti. Prev tako pa so posebnosti v sami kolonizaciji. V slovenski etnografiji neobdelano snov načenja v svojem se* avku tudi Fma U-mek. V svojem sestavku prikazuje pomeri ovčereje na primioiskena Krasu in v I- stri. sistem paše ter poskus države, ki je v drugi polovici 18. stoietja hote" odpraviti ali vsaj omejiti to pašo. Končno je med temi sestavki omeniti tudi razpravo Josipa Zontarja sSoseskini (cerkveni) hiši v Beli Krajini«. Ta njegov spis predstavlja zanimiv prispevek k pravnemu narodopisju Slovencev. Hiši. to je izraz za hram ali zidanico. Sicer pa so pod tem pojmom mišljene ustanove, ki so kmetom v stiski posojale vino in žito, delovale pa so na nekaki zadružni podlagi. V docela drugo področje pa posega antropolog Božo Škerlj. Ta je o svojem potovanju v Ameriko že napisal zanimiv potopis. V svoji razpravi priobčeni v »Slovenskem etnografu« pa piše o nekaterih akulturacijskih problemih naših izseljencev v Združenih državah, Gre za zavestno akulturaeijo, to je hoteno privzemanje tujih kulturnih zmačilnosti naših izseljencev v Ameriki, da hi bili tako čim bolj enaki tamkajšnjim domorodcem. Namen avtorja, da bi v svojem eseju opozoril na aktualni problem, je nedvomno dosežen, posebno ker njegove ugotovitve problemov akul-turacije presegajo ozek slovenski okvir. V tretjem delu razprav u-gotavlja s področja duhovne kulture akademik Ivan Grafenauer zanimivo podobnost slovenskih ljudskih pripovedk s podobnim ljudskim blagom v Raciji, t. j. današnji Gorjanski Švici. Pri tem praktično prikazuje sorodnost motivov ob treh pripovedkah. Niko Kuret je prispeval sestavek «Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem«. V svojem sestavku obravnava lutkovni prizor Pravda za mejo, ki so ga zasledili slovenski etnografi na več krajih pri svo- jem raziskovalnem delu na terenu. Na podlagi teh ugotovitev postavlja Kuret trditev, da imamo tudi Slovenci svoje ljudsko lutkarstva, ki je v tesnem sorodstvu s podobnimi primeri pri drugih narodih, vendar pa tako svojevrstno, da mu v evropskem lutkarstvu doslej ni bila naj* ti para. Leopold Kretzenbacher iz Graza je prispeval v nemščini obširno razpravo o pri-mitivnem glasbenem inštrumentu. loncu, prepetem s kožo. ki ga nazivajo gudalo, uudalo, ponekod tudi vugaš ali vugač in ki ga poznajo mnogi narodi. Zanimiv je tudi sestavek Zmage Kumar o gpdčevski in plesni motiviki na naših panjskih končnicah. V njem razpravlja avtorica o posameznih motivih in njihovih variantah ter iz teh opisov ugotavlja nekatera dejstva o stanju našega godčevstva v 1!) stoletju in prej. Na kfneu tega dela pa je priobčena obširna razprava Radoslava. Hrovatina o pomenu ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih. V svojem drugem delu prinaša «Sloven?ki etnografa petero poročil. Med njimi je najpomembnejše poročilo o delu Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1954-1956 Zbornik Zaključuje petnajst knjižnih ocen. »Slovenski etnograf« predstavlja tudi s svojim desetim letnikom lep prikaz znanstvenega dela slovenskih etnografov. Ni pa nobenega dvoma, da bo prav ta letnik dal pobudo za obdelavo nekaterih novih tem iz ~lc.ver.ske materialni1, duhi v-re in socialne kulture ter tako j.r nomogel k še večjemu razmahu etnografske znanosti. Obenem pa ho tudi ta ietni’; slovenske etnografske revije dostoino reovezertiral »Vvfcnfko narodop'sie v sveti. Sl. Ru. vim zanj tako tipičnim humorjem. Med obema vojnama mi je bilo v poseben užitek, če sem mogel v kavarni »kibi- cirati« ob prof. Vidmarju pri šahu ali pri kartah. Njegovi dovtipi in njegove šale, s katerimi je obsipal svoje nesrečne soigralce, so krožili potem okrog med ljubljanskimi in tudi drugimi šahisti in igralci kart. Posebnost teh šal in dovtipov je bila prav v- tem, da jih je prof. Vidmar izrekal iz najbolj mirnega in nespremenljivega obraza. Namenjene pa niso bile samo soigralcem, temveč tudi široki publiki, ki se je zmerom zbirala okrog njega in ki je tvorila nekakšna resonančna tla njegovemu humorju. Vsak delaven človek zasluži oddih. In mož, kakršen je prof Vidmar, ki se je skozi vse življenje na tolikih področjih kreativno in izvirno udejstvoval, še posebej. Toda vse kaže, kot da bi se prof. Vidmarju . zdelo škoda slehernega časa, ki b*i ga brezplodno izgubljal, pa čeprav za še tako potreben oddih. Tako je o šahu napisal več knjig, toda izkušnje, ki si jih je pridobil v teku svojega dolgoletnega šahovskega velemojstrovanja, so raztresene - in ne samo kot prispodobe, — tudi v šcevil-nih drugih njegovih knjigah in publikacijah, kti s šahom nimajo nobene zveze. Igra s kartami mu razkriva nič več in nič manj kol funkcijo na- tolikšno priznanje kot ne zlepa katero delo slovenskega avtorja. VLADIMIR BARTOL (Nadaljevanje v torek) Prve dni prihodnjega tedna izide tradicionalni i mm na 250 straneh pestre vsebine in bogato ilustriran. Koledarju bodo dodane še 4 knjige Prešernove knjižnice, in sicer: Miško Kranjec; Macesni nad dolino. Povest. Branko čopič: Doživljaji Nikoletine Bursača. Ivan Bratko: Pomlad v februarju. Povest. Pran Dominko: Pogled v vesoljstvo. m mn min n mi n umu milim Hum milimi mm || mn intimami m mn iiiiiiiimiiiii m! || imam Attilio Planinšek se uspešno uveljavlja Mogoče je že več ali manj znano, da je tenorist Tržačan Attilib Planinšek letos angažiran v ljubljanski Operi. Kot član ljubljanskega ansambla je najprej pel naslovno vloko v Giordanovi operi «Andre Chenier«. Z njim sta v glavnih vlogah pela Vilma Bukovčeva in Samo Smerkolj. V «Ljudkki pravici« je o Planinškovem nastopu napisal Pavel Sivic; Le črna zouist bi ne mogla priznati, da je tenor Attilia Planinška izrednega kova tako zaradi prodornosti in zajetnosti kot po izredno prijetni barvi in blesku. Poslušaš in premišljuješ, kako Prehaja ta srečni pevec brez vsakršne ovire iz lege v lego, * kakšno prirodnostjo premošča skoke iz globine v višino; to je tista redka tehnika, ki glasu daje vso gibčnost in plemenito rezo-ndneo, ne da bi nagrizla njegove pristnosti in svežine! Ko bi znal A. Planinšek s kongenialno igro zajeti tudi vsakokratni odrski lik svoje vloge, bi se kulise razmaknile in pred nami bi rastel pi'.vid resničnosti v vsej svoji' pretresljiv j tragiki... V tem času pa je Planinšek V el tudi v Zagrebu v «Trubadurju» ter zlasti po «piri» zagrebško občinstvo tako navdušil, da se je dvignilo s sedežev in mu dolgo časa ploskalo ter zahtevalo ponovitev. Upajmo, da bomo o Planinšku še marsikaj slišali iu da bomo tudi njega spe* kmalu slišali. Nemški diktator ni znal plavati, ker se ni hotel pokazati v kopalkah - Zahteval je 30.000 dolarjev za svojo sliko - Komedijant ure in ure pred ogledalom - Prinašal je nesrečo ženskam IZ SPOMINOV NJEGOVEGA OSEBNEGA FOTOGRAFA Hitler se je sramoval kazati svoja gola kolena VELJAVEN OD 25. NOVEMBRA DO 2. DECEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Pestri dnevi in novi dogodki Dodo zaradi važnosti zajeli vsa vasa čustva. Ne zanemarjajte svojega deta. Odložiti boste morali neko srečanje. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Malenkostni sentimentalni prepiri vam bodo prekrižali nekatere načrte. Ne obljubljajte preveč. Bodite previdni zadnji dni tedna. Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Potrebna je odločitev. Sreča vam je vsestranska naklonjena zlasti v prvi polovici tedna. Nobene ovire za uresni-č tev nekega načrta. Rak (od 21. «. do 22. 7.) Vec poguma in si boste osvojili srce osebe, ki ste jo pred kratkim spoznali. Sreča vas i-šče. Ugodna prilika v nedeljo. Lev (od 23. 7. do 22. 0.) Bodite \ vztrajni in pod-) jetni, ker vam je ' / sreča naklonje- na v novih pobudah in srčnih zadevah, toda morate se odločiti. Lepa prilika v četrtek. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Vzbudili ste zanimanje pri osebi, ki ste jo pred kratkim spoznali. Bodite samostojni in samozavestni. Prijetna nedelja. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Ne bo vam šlo vse tako lepo, kot si mislite. Malč ovire ekonomskega značaja, ki pa jih lahko premagate z nekaj spretnosti. Škorpijon (od. 23. 10. do 21. 11.) Bodite vljudni, če hočete utrditi svoj ekonomski položaj in srčne vezi z neko osebo. Zaradi osornosti lahko zamudite ugodne prilike. dejavnost. strpni. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Sporazumeli se boste iri sonce bo spet zasijalo v vašem srcu. Morebitno darilo. Živahna Ne bodite ne- Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Vesela presenečenja. Mali prepiri brez posledic. Brzdajte svoje prevelike želje Obisk. Pazite na svoje živce. Neugodna sobota. Vodnar (od 21. 1. ®do 19. 2.) Ne- predvidene ovire za vaše načrte, toda z dooro voljo in osetmo pobudo jih boste premagali. Prijetni dnevi z zaljubljeno osebo. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Ne razburjajte se, če vam delo ne gre gladko od rok. V prijetni družbi bo izginila živčna napetost. Opustite za zdaj važne odločitve. IIIIIIIIlllltllllllMlMIIIIlllllllllIMMIMIIIIIIIIinillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIHIllllIlIlHIIIIIIItlllinilllllllllllllllinilllllllllllllllllllllltllfllllllllllltllillllllllllilllllllllhllllllllllllllllllllllMItlinilllinKUIIIIIlIllIlllllIlllllllltllllllllllllllllUllllllllltllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllUHa S trebuhom za kruhom sem prišel v Južno Ameriko, v kraje ob Amazonki, in v doline ob rekah, ki se vanjo iztekajo. Bil sem včasih tudi prost in sem jo nekoč mahnili s trnkom k reki, pri kateri nisem bil še nikoli prej- Miren zalivček in bujno rastlinje; vse povsod mir- Zagnal sem v vodo trnek in na njem košček mesa. Nateplo se je v hipu rib, kot da bi cesar ukazal splošno mobilizacijo. Pa so bile spak te ribe- Prvo, ki sem jo ujel, sem zagnal v travo poleg sebe. Skakala je in se premetavala ter rogovilila, da sem imel kaj opraviti preden sem jo zagrabil in, ii izdrl trnek. Moral sem tebe na dnu reke samo še RIBE, KI ZRE Dogodivščine izseljenca v Južni Ameriki - V Amazonki so na videz lepe in nedolžne ribe, piraje, dolge največ 30 cm, ki pa so zelo nevarne - Meso je okusno - Kako oglodajo krokodila - Zvijače konjev, psov in kravarjev biti salamensko previden. Če je ne bi prav prijel, bi me nesnaga it-ščipnilu v prst. Naneslo je, da mi je ena ušla nazaj v vodo. Malo je krvavela: trnek se ji je zasadil v mehko meso v gobcu. Takoj - so se zagnale vanjo njene tovarišice v vodi in v hipu so ostale samo še njene bele kosti in glava. Ne vtikaj v vodo krvavečega prsta Strela, te ribe so me začele zanimati. Stopil tem v vodo, ia pogleaam, kako in kaj je s to zadevo. Da ne bi nikoli lega storil. Riba me je ugriznila in mi je malo krvavel prst. Ko je lačna drhal zavohala mojo kri, je že druga šavsnila proti meni. če bi zamudil le hip, me ne bi bilo več med živimi. Vrnil sem se med prijatelje in sotrpine Indijance; iztresel sem vrečico rib in skušal opisati dogodek. Do ušes so se jim, kot harmonika razlezla široka tista in izmed škrbastih, od tobaka osmojenih zob, je šumelo zadovoljno hihitanje. Piraja je okusna riba To je bila riba piraja; riba hudič, riba tiger! Pa naj»bo hudič ali tiger — dobra je bila. Na žerjavici smo jih pekli in nato smo obirali. Saj je bilo res dosti kosti; toda meso, okus! Bi se kopal pa se ne boš Da bi te vrag, kako je vroče tam doli. Potiš se, da je vsak košček blaga prilepljen nate, ko bi ga namazal z lepilom. Blizu pa teče reka; bistra, čista, mirna voda. Kar zvrti se ti v glavi, kako bi se rad kopal. Greš v vodo, samo ne veš, če boš še ven prišel. Ne zaradi krokodilov, ali kot jim pravijo kajma-nov: ne zaradi kač, kaj še. Tisti nadlegi se še nekako izogneš, pač pa zaradi piraj. Če so v tisti reki piraje, se ti utegne zgoditi, da te obgrizejo in se vrneš iz vode invalid, ali pa sploh ostanejo od tvoje bele kosti. Malo pobrkljaj po vodi -so že tu Ne vidiš jih v vodi. Drže se pri dnu in ker je njihova hrbtna plat modrikasto-zelena, jih tudi v bistri vodi ne vidiš. Navidez se ti zdijo nedolžne ribice lepih barv. če hočeš vedeti, ali so v vodi piraje, kani malo krvi ali pa vrzi košček mesa. V trenutku jih je na tisoče na tistem mestu. Imajo tako izboren voh, a-li kdo ve kakšen čut, ki jih takoj obvesti, da se jim obeta gostija. Pa še niti krvi in mesa ni treba. Dovolj je, da malo po-brodiš po vodi. So že tu. Konj in pes jih ukanita Konji in psi, ki žive v domovini piraj, so zviti in Prišli so nekega dne ljudje od filrka in so hoteli filmati požrtijo piraj. Pokupili so nekaj starih konj in goved, deloma so to starino pobili in vrgli v vodo, nekaj pa so živo pognali v vodo. V trenutku, kot na povelje filmskega režiserja, so bile ribe na mestu. V najkrajšem času ni bilo o govedih in konjih ne duha ne sluha. Kužek brez repa Lepega dne sta prišla k nam naš gospodar in njegova žena, ki je pripeljala s seboj svojega kužka. Gospodar je imel opravka z nami in z lesom, ki smo ga pripravili, gospej pa je bilo (folgčas in je odšla k reki, da bi okopala kužka. Nenadoma so nas presunili klici gospe in cviljenje psička. Kaj se je zgodilo? Ubogi kužek! Komaj je stopil v vodo in si zmočil repek, so že pridrvele piraje in mu odgriznile njegov najlejši okrasek. Pregnale so kopalce in race e Delo me je pripeljalo do reke, v kateri ni bilo piraj. Tam smo se kopali in lenarili ob prostem času. Domačini so gojili nešteto rac in gosi! Toda nekega dne je bilo konec vsega. Od nekod so se priteple piraje. Racam in gosem, ki s svojo zvijačo potegnejo za nos piraje. Konj ali kuža naglo zblodita vodo na nekem mestu in hitro ste-četa na drugi kraj, da se brez skrbi napijeta. Krokodil ima trden o-klep in mu tudi ostri zobje piraj ne pridejo do živega; le trebuh je mehkejši in tam je njegova boleča točka. Gledamo nekoč kajmana, ki' je ležal kot mrtev na hrbtu v vodi. šli smo, da ga potegnemo na suho: kajmano-va koža se proda za dober denar. Kaj še! Kajman je bil živ, toda pod njim je bilo piraj, ki so čakale, da bi ga zagrabile za njegovo trebušasto stran, a kajman je lepo ležal na hrbtu in si najbrž mislil: pišite me v uho, vas bo že minilo. so bile v vodi, so odgriznile noge, nekaj pa so jih pojedle. Gospodinji, ki je reševala svojo perjad, so od-jedle nekaj prstov. Imela pa je srečo, d aje naglo zbezala. Glava gangsterja in pretepenega boksarja Ko gledaš njene rdeče o-či, se takoj spomniš gangsterjev. Kakor me oči spominjajo na gangsterje, tako me velike spodnje ustnice piraj spominjajo slik Habsburžanov, ki so imeli nekam veliko spodnjo ustnico. Zgornja ustnica in zgornji del glave pa me spomnita v ringu pre- tepenih boksarjev. Glavno pa so zobje: veliki, močni, trioglati, kot noži štrle iz obeh čeljusti, a niso drug poleg drugega. Kadar piraja zapre gobec, še zobje zgornje in spodnje čeljusti strnejo v eno vrsto. Kar ti zobje zagrabijo, odstrižejo kot najboljše škarje. Zol je — orodje in orožje Indijancev Svoje čase so Indijanci te zobe natikali na lesene ročaje in so jim služili za nožičke. Nekateri so jih tudi zapičili v konice svojih strupenih puščic. Stari Indijanec mi je pravil, da je bit v svoji mladosti pri plemenu, ki je rezalo mrtvim sovražnikom glave in si jih potem priprav Ijalo za spomin. Glavno o-rodje pri tem delu so bile baje čeljusti piraj, ki jih lahko primerjamo žagi. I-me piraja pomeni ribo, ki reže, ki odstriže. V slogi je moč Skoraj bi vam pozabil povedati, koliko je piraja •dolga: kvečjemu do 30 centimetrov. Na sovražnika oziroma na plen, se ne spravi ena, ampak isto-časno na tisoče in tisoče skupaj. Vsaka odgrizne s svojim ostrim ustnim o-rodjem svoj kos in tudi največjega orjaka v najkrajšem času ni več. Domačini se jih zelo boje in se drže daleč od takih voda, v katerih so piraje, ter dobro pazijo na svoje domače živali, ko gredo k vodi, ali morajo včasih tudi preko reke. Previdni so in kot konji in psi rabijo zvijačo, če morajo preko reke s čredo govedi, najprej poženejo na določenem kraju v reko revno in suho kravo, na katero se poženejo piraje za svojo gostijo. Tedaj pa morajo kravarji naglo izrabiti priliko in na drugem mestu hitro poženejo svojo čredo čez reko. TONE POPOTNIK Krvoločna in požrešna piraja Pika piše Dragi Primorski! Ma smo bli veseli, ko nismo imeli v četrtek šole, in to zastran Sčopere, katero so priredili Delouci. Anka naš papd ni delal. Bupci so rekli da bojo šli gledat Shot od vsgh Deloucov ses aršenala in anka set drugih fabrik, kateri je bil odspred ščavonske cerkve. So rekli bupci, da bo morbit geto in da je tako for te fino gledat, ko se žipi od policije zaganjajo nečko vmes med delouce. M a jaz pa nisem šla, zastran tega, ko sem se forte bala, če bojo anka strelali. Anka vsi botegarji so priredili ščopero in venderigle in filovije. Ben, samo, da ni blo šole! M a je tisti Ficko zabit! Zdaj se vre trese zastran tega, če mu bojo spremenli soje ime, in se nečko to boji, če bo nrdo. Ma kam če bit bol grdo in smešno, kokar je zdaj! In prov mu stoji, da ima namalo fife, saj je tako forte žleht in ima tako špičast in strpen jezik! Meni se je tista veselica prihodno nedelo, ko je tako fino igrala Marta in od nje papd, kateri je en Učenik in nečko igra na totokalčo, in nikoli nič ne udobi, forte dopala. Ma gospot Košek, ki stoji dve hiše od nas in je prijatel od mojga papd, in je anka Učenik, pa je rekel, da zakaj je spisatel napravil glih Učenika za tako grozno smešnega, ko učeniki niso taki, in da zastran tega zasluži kritiko, ma drgači pa da je blo vse lepo in prov, anka stric Valentin, kateri je bil tisti Lukeš, kateri je tako forte priden. Naš papd pa je rekel, da so samo Učenike pošilali na juh, in so jih zmerom in anka še danes grozno zatirali in zaničavali in da so zastran tega vsi Učeniki strašno pohlevni in preplašeni inda se nanka v Lublano ne upajo pelat ln da so podobni kakor tisti pes, katerega ulovi Sintar in pole ni nikoli več koražen, kadar ima ambot od šintarja zanko okoli vrata. Ma je rekel gospot Košek, da tisti od Novga Lista ni zastopil Valentina, ki ni noben pepček, ma samo forte velik poštenjak, in prov zato je anka tako reven, in on je rekel takmu, ki je videl, da je poštenjak — Socjalist. *Pdšten?ak ni naumen, kokar kašni mislijo, ma za socjalista vejo, da je poštenjak! Samo tista strpena Mokra Cija tega ne zna. Anka v Prihodno nedelo je vtikala žilasa in je rekla, da ni tako prav, če se misli da je v Avstraliji slabo in v Jugoslavji dobro. Zanjih ni dobro v jugoslavji, ne, zato ko se bojijo, ko so delali nečko proti nji, naj grejo pej oni v Avstraljo, ko je tam tako forte fino. Ma spisatel je razločno povedal, da je v Lublani naša domovina, a Avstralja Tujina, in da bi mogli te dat vsem zadosti dela in Kruha! Ma Mokri Ciji je nečko to važno, da kašnemu kaj slabga in grdga pod takne, da bi mu skodlo in zastran tega ko spisatel ni noben begune, ma Domačin!* je povedal gospot Košek, kateri je anka Učenik. Te prisrčno pozdravlja Riba, ki uboga filmskega režiserja ameriške agencije, naj takoj pošlje Hitlerjevo sliko, za katero so mu ponujali kar sto dolarjev. Sto dolarjev za sliko neznanca? Nujno je potreboval denar in sto dolarjev niso bile mačje solze. K sreči je imel prijatelja, ki je bil v dobrih odnosih s Hitlerjem. Zaprosil ga je, naj mu pomaga; toda dobil je odgovor: «Kdor hoče Hitlerjevo sliko, mora plačati 30.000 dolarjev.* «Kdo pa je tako neumen, da bo dal 30.000 dolarjev za sliko nepoznanega politikanta?* «Tako ali nič! Hitler rabi toliko denarja, da bi okrepil svojo skupino.* Tako mu je odgoVoril prijatelj, ki je dobro poznal Hitlerja in njegove namene. To je vzbudilo še večjo radovednost fotografa in žilica mu ni dala miru. Sreča mu je bila naklonjena, saj je imel svoj fotografski atelje prav nasproti u-redništva Hitlerjeve politične skupine «Voelkischer Beobachter* v Muenchenu. Izvedel je, da je Hitler večkrat tja za-haijal. Spoznal je njegov avtomobil, ki je bil tak, da bi ga lahko spravili v staro šaro. Nekega dne je zapazil Hitlerja, kako je stopil v hišo. čakal je ure in ure; ko pa se je Hitler vrnil, je napravil nekaj posnetkov, že se je veselil, toda nenadoma ga je neznana roka zagrabila za vrat ter mu iz aparata vzela film. In spet je bila sreča naklonjena podjetnemu fotografu. Neki njegov znanec, tudi Hitlerjev prijatelj, mu je lepega dne sporočil, da se bo poročil in da mu bo Hitler za pričo. Te prilike pa ne bom zamudil, si je mislil Hofmann in obljubil prijatelju, da mu bo plačal vse stroške za zenitovanje, če ga bo povabil. Hitler je prišel na svatbo, Hofmann pa je prinesel s seboj svoj aparat in previdno slikal Hitlerja izza zavese, že med sprejemom je njegov pomočnik razvil film in ga prinesel svojemu gospodarju. Pokazal je ploščo Hitlerju, ki je kar ostr-mel. Balo je zelo nerodno obema, zato je Hofmann pri priči razbil šipo. To mu je zagotovilo zaupanje in naklonjenost Hitlerja in odprlo vrata za vse nadaljnje uspehe. Hitler je začel vedno bolj obiskovati n(jegov atelje in se je pogovarjal s Hof-mannom o vseh mogočih stvareh. Listal je po albumih, gledal slike in vabil fotografa, naj mu pripoveduje karkoli, pravljice, resnične ali izmišljene zgodbe itd. Večkrat mu je ponavljal stare stvari; Hitler pa je ure in ure buljil v tla in zamaknjeno poslušal. Nekoč mu je fotograf dejal, da je v mladih letih hotel postati slikar; Hitler se mu je pritožil, da je tudi on hotel postati slikar. (To bi bila sreča za‘ves svet!) Hofmann pravi, da mu je Hitler večkrat zaupal svoje intimne zadeve. Nekoč sta govorila o ženskah. Hitler se mu je pritožil: «Jaz nisem ustvarjen za ženske; jim prinašam nesrečo.* Zaljubljen je bil v svojo nečakinjo Geli, ki je žalostno končala svojo mladost, kakor Angležinja Unity Mitford ter Eva Braun, zadnja Hitlerjeva ljubimka in za nekaj ur pred koncem tudi žena. Hitler je spoznal Evo, ki je bila krasno dekle, v Hofmannovem ateljeju, kjer je delala kot uradnica. To je še bolj pomagalo Hofmannu, da je postal hišni prijatelj. Ko sta leta 1939 Hitler in Stalin sklenila prijateljsko pogodbo, je bil Hofmann na izrecno Hitlerjevo željo poslan v Moskvo z državno delegacijo kot njegov izredni odposlanec, da izroči njegove pozdrave Stalinu. To pa je bila le pretveza, da je Hofmann lahko nemoteno slikal Stalina, ga natanko opazoval in o tem poročal Hitlerju, ki je hotel vedeti, če Stalin kadi, koliko pije, kako je, kako govori, kako podaja roko, kako ravna s svojimi ministri, kako hodi, kakšno polt ima itd. še posebej pa Hitler nd. kadil ter ni pil alkohola, ker mu je to škodovalo zdravju, zaradi tega ni maral, da bi se objavile slike, v katerih se vidi Stalin s cigareto. Posebno je prepovedal, da bi objavili sliko o podpisu sporazuma, ko med podpisovanjem Stalin drži cigareto v roki. «To bi bila žalitev nemškega naroda,* je dejal Hitler in Hofmann je moral retu-širati vse slike, da so izginile cigarete. Hofmann je res precej dobro zaslužil, imel pa je mnogo sitnosti in opravka zaradi fotografij, na katerih je bil Hitler. Vse je hotel pregledati. Tako niso smele v objavo slike, ki so kazale Hitlerja v «smešnih* pozah, na primer na sankah. Gorje če bi objavili sliko Hitlerja v kratkih, značilnih nemških hlačah in nogavicah, ker je bilo videti gola kolena. Hofmann pravi, da Hitler ni znal plavati, ker se ni hotel nikdar pokazati v kopalni obleki; svojemu osebnemu zdravniku pa je pri pregledu pokazal le delčke telesa. še več. Preden je oblekel novo obleko, se je dolgo časa ogledoval pred ogledalom in Hofmann ga je moral z vseh strani slikati. Nato je dobro pregledal sliko, če mu obleka pristaja. Ko pa je pripravljal svoje govore, je zgubljal ure in ure pred zrcalom, da je, kot mlada površna deklica, študiral in preizkušal razne poze. Hofmann ga je moral seveda neprestano slikati in takoij razviti slike, da se je «veliki Fuehrer* ogledoval in izbiral najbolj učinkovite geste. Pravi komedijant! Pravijo, da je Hitler ponorel v zadnjih mesecih svojega življenja, spomini njegovega fotografa pa kažejo, da že v mladih letih ni bil pri zdravi pameti in je imel res čudne manije, čudno pa je, da je tak tip zapeljal za seboj toliko Nemcev, ki so se imeli za «nadljudi*. ALBIN PREGARC Na krasni Ažurni obaii se sonči ta lepa deklica, francoska filmska igralka Jean Sebei‘g, ki nastopa v vlogi Cecile pri snemanju filma po romanu «Bon-jour tristessea. — Tudi na Ažurni obali je zdaj malo hladneje; filmske lepo- . tiče pa ne zebe v noge- V poplavi spominov, ki jih zadnja leta pišejo in objavljajo razni propadli generali in politiki, da o-pravičijo svoje delovanje in zločine pred in med vojno, je pred kratkim izšla knjiga spominov osebnega Hitlerjevega fotografa Heinri-cha Hofmanna, ki je presenetila javnost zlasti v Nemčiji in v Angliji. Ko je prišel v Italiji na oblast faši-*em, je Hofman dobil brzojavko neke Strogo je prepovedal objavo te slike, ker se mu vidijo gola kolena Stalin židov- Pred ogledalom je študiral svoje teatralne geste. mu je naročil; «Poglej, če ima Stalin priraščene uhlje.* To ga je nadvse zanimalo. Zakaj? Stara nemška govorica namreč pravi, da imajo Židje priraščene uhlje. Tej govorici je Hitler verjel in se hotel prepričati, če je skega porekla. s.PREKLET ! UBIL JE Č.INCIJO ^ tta,X MEDTE 7fi NA ' OTO C. E K. P*i£.LRVaj. • PU i—rnk>J*i\A____________________TToV *°v* *»<** ~ft0QlLEC S sJ-OPOV./. imorsil^tivmk — 5 — 24 B0TembriJ Besede pomenijo; VODORAVNO; 1. poln smrt-nonevarne snovi; hudoben, 7. gršilti polotok, 16. izdelovalec ali prodajalec platnenih ali svilenih pramenov, 17. reden, 18. reka v Italiji, 19. podze-meljski delavec, 20. iz lesonita, 21. geometrijski pojem, 22. baje prvi moški. 23. čop, obesek, šop, 24 neveljaven, kakor da ne bi bil storjen, 25. padavina, ki se je vsak kmetovalec bo.ii, 26. veznik, 27. sladka alkoholna tekočina, 29. sukanec, 30. središče slovenskega hmeljarstva. 31. veznik, 82. iz školjkine snovi, 34. pokaj, tišina, 36. okrajšano žensko ime, 37. prevozno sredstvo, 38. stara merska enota, 40. rimski amfiteater. 42. strupen plin, 45. rastlinojeda žival >?. rodu kopitarjev, 47. čistilno sredstvo, 48. obmejni u-službenec, 50. krsta, 52. svato-Vanje, veselica. 53. malik, 54. alkoholna pijača, 56. prekopavam z lopato, 58. grška črka, 59. brez krivine, gladek, 60. mednarodni vzklik, ki terja Ponovitev, 62. nekdanji madžarski novčič (fon.), 63. za Pol tona višja nota od osnovne, 64. pripadnik izumrlega sarmatskega plemena, 65. Ahilovo ime, 67. poudarjena nikalnica, 68. mesto ob Jadranskem morju, 69. reka v Angliji. 70. prepirljiv, zbadljiv, 72. obrtnik, 73 sedma in peta čr- ka besede pod 15. navp., 74. osvežilna pijača, 75. del noge, 76. grško otočje, 77. kemična prvina. NAVPIČNO; 1 razdelitev na plasti; predkalitev, 2. utrujen, 3. naprava za odkrivanje oddeljenih predmetov, 4. vriskam, 5, dvojica, 6. znak za erbij, 7. domača žival, 6. moško ime, 9 mesečev, 10. olupim, obelim. 11. kdor vzneseno govori, 12. ki ga je mogoče s plugom obdelati, 13. glej 69. vod., 14. števnik, 15, velik tiskarski stroj, 17, poročilo, 18. začetek, 20. plitva jama s stoječo vodo, 21. uporabnik nekega vozila, 23. za pol tona povišana nota, 25. živim v naravi pod šotorom, 27. Elizabetin, 28. izdelovalec velikih rešet, 32 bojevalen, 33. državica v Himalaji, 35.. stikališče dveh ploskev, 37. sprejet slepo kot prepričanje, 39. intimna prireditev ob slovesnem zaključku dela, 41. tehnični pripomoček, 43. pripadnik letalskih oboroženih sil, 44. del proge. 46. plevel z bodljikavim sadežem, ki se človeka prime. 49. violinski virtuoz, 51. krmilo, 55. žensko ime, 57. vrsta premikanja, 58. pestri, 61. ime pesnika Jenka, 63. po katerem se je mogoče drsati, 65. enote papirja, 66 filmske zvezde. 68, organ, 70. slovensko ime za reko pod 18. vod., 71. predlog, 72. glasbeni po- jem, 74. znak za molibden, 75. kadar. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. politikant, 15. obel, 16. torero, IS. zrezan, 19. neguš, 21. bareta, 23. kve-čiti, 24. osamel, 26. domobranec, 29. ris, 30, selitev, 32. da, 33. lazar, 34. sin, 33. nenapeta, 37. zakup, 38. Vis, 39. niti ne, 40. pater, 41. koc, 42. riti, 43. Norik, 44. niti, 45. asi, 46. setev, 47. belilo. 49. ste, 50. Tomos, 51. likarice, 53. kri, 54, kubik, 55. Z(ola) E(mil), 56. ovajeni, 58. pod, 59. dode-lavana, 62. otajan, 63. umivati, 65. Rimini, 67. inače, 68. metoda, 69. savane, 71. etan, 72. Atila, 73. nominaciji. NAVPIČNO: 1. ponos, 2. o-besen, 3. legalen, 4. iluminira-ti, 5. It., 6. kob, 7. Arad, 8. neroda, 9. trema, 10. Irec, 11. meč, 12. Oziris, 13. Latin, 14. anis, 17. Oto, 18. zver, 20. še-tati se, 22. ablativ, 23. knap. 25. lepiti, 27. Rakek, 28. azur, 31. veni, 34. Sicilijanec, 36. te, 37. zares, 38. volirati, 40. Potokar, 41. kilavo, 43. nemil, 44. neko, 6. sobe, 47. bi, 48. ocejati, 49. srditi, 50. tudi, 51. lenivo, 52. enačaj, 53. komet, 54. kota, 55, zaman, 57. Ineni, 58. puma, 59. dada, 60. Vis, 61. Anam, 64. vol, 66. ini, 70. en. KAJ POČNEŠ, .PUMO V A ) SAPA" ' CE ZAPLAVAŠ v prekleto reko, ne y '\fToy? / Mtprgat NA BREGU I SPCE- PUMPVl ŠAPE" JE PREŽETO S SOVRAŠTVOM DO BLEDOUČNIKOV ' TOMA BO DOLETELO NJEGOVO MAŠČEVANJE . L/G H ! NiTl Z/ PREKLETA RENA ME NE BO jZAUSTAV/LA y 60 TVOJ DUH NI KOLI DOSEG.EL VE Č.NIH LOVIŠČ / 1 JE PDE&AL STRAN PUSD KO JE "PUMOVA ŠAOA" 2 A p/AVAL PROTI OTOČKU. Um vetu' J {Nadaljevanje prihodnjič) Pisec teh vrstic je nedavno imel priliko slišati švicarskega hotelirja, ki se je še drugič za nekaj dni mudil v naših krajih, kakš’-no je njegovo mnenje o našem podeželskem gostinstvu. Ker ga je zanimalo izvedeti njegove vtise o naših krajih, mu je zastavil več vprašanj. i nič raslo na njej, in ker jo je dobro pognojil. Prav gotovo znaša njegov pridelek z ene njive okoli 50 stotov. Pred časom nam je prefekt, ki je ob svojem prihodu obi-j' skal doberdobsko občino, zagotovil svoje posredovanje glede ureditve napajališč pri Laškem jezeru, kjer so zaradi melioracijskih del skopali precej globok odtočni jarek, pri katerem ne moremo več napajati živine. Ker imamo v vasi okoli 180 glav goveje živine, ki predstavlja temelj našega kmečkega gospodarstva, je ureditev napajališč za nas velikega pomena, ker jih rabimo predvsem v toplejš’h mesecih. Želeli bi, da bi se to vprašanje na nekak način u-redilo. Ker že dolgo ni deževalo, primanjkuje vode za najosnovnejše potrebe. Marsikateri vaščan je vodo že naročil pri financi, vendar je doslej še ni prejel. Hvaležni smo za uslugo finance, ki nam za majhne denarje pripelje s cisterno vodo v vodnjak (za vsakih 50 hi plačamo 800 lir), toda želeli bi, da ne bi preveč čakali na vodo. ki je zelo potrebujemo njih vaseh v glavnem že rešili. Omenimo naj tudi, da podjetji Paccanoni in Giuliani,, ki sta širili obalno cesto, do sedaj še nista poravnali škode, ki nam je bila povzročena zaradi razstreljevanja min. Ne moremo razumeti, kako oblasti dopuščajo, da se kmetom ne izplača odčkodnina, ko je pa vendar znano, da imajo tako-rekoč svoj edini dohodek v trtah. Želeli bi, da bi oblasti intervenirale pri omenjenih podjetjih DOLINA govcu Vetrihu, ki jih je s tovornikom pripeljal iz Jugoslavije. Drva so plačali po 1150 lir stot, kar je zelo ugodn* cena. V zadnjem času so imeM pod Doberdobom že nekajkrat vojašfke vaje, ki so včasih trajale tudi ves dan. Ob takih prilikah je vojaštvo zastražilo pot, ki pelje k doberdobsikim njivam, tako da ljudje, ki bi morali na delo, izgubljajo dragocene ure s čakanjem, kdaj bodo z vajami prPn»haM in jim pot odprli. Vaščani so mnenja, da bi lahko kljub vajam dovolili delo na njivah, ker so izven dosega izstrelkov. Ce ne bi šlo drugače, bi lahko za vaje izbrali drug prostor. TREBČE KRIZ Prav gotovo še niso oile poti v naši vasi nikoli tako zapuščene kot so sedaj. Res je, da jih včasih »popravijo#, in sicer tako, da luknje napolnijo z materialom, ki ga dobijo pri čiščenju jarkov. Toda prvi dež to nesnago izpere in poti so spet v takem stanju kot prej. Želeli bi, da bi v našo vas prišel kdo od tehničnega urada in si poti ogledal ter o tem poročal na pristojnem mestu, tako da bi tudi pri nas že enkrat uredili Leta 1918, in sicer 17. marca ponoči je udarila strela v zvonik in ga porušila. Del zvonika je padel na bližnjo hišo, kjer je bila ubita punčka, ki je spala na podu. Stanovalci so se potem izselili in hiša je razpadla, z njo pa tu-d’ zid. ki je bil opora cesti, k; se vije pod zvonikom. Na začetku so zid popravili, na zgornjem koncu pa ne, in je nevarnost, da bo kdo, posebno kakšen otrok, padel v globino. Občina bi morala poskrbeti, da se zid obnovi, oziroma prostor ogradi. Prav tako bi bilo prav, ko b' staro občinsko ječo (vah-cimer), ki sedaj služi za smetišče, ali popravili ali pa porušili. Nekoč je služila' za začasni zvonik, toda odkar so leta 1953 zvonove postavili v nov zvonik, služi razvalina samo še za smetišče. Tudi v tem primeru bi bilo prav, ko b, občina nekaj ukrenila. Menda smo edina vas v tržaški občini, ki še nima asfaltiranih poti. Medtem ko so v Bazovici za vaške poti že poskrbeli, je pri nas asfallirana samo cesta, ki gre skozi, n* levo in d-sno pa nič. K’a j bo priš’a naša vas na vrsto? Obči-a je po dohgih prošnjah vendarle začela nipe'j*vati vodovod na pokooališče in so dela sedaj v teku. Se sedaj pa ni rešeno vprašanje odlaga-.ja smeti in kamioni kar naprej vozijo smeti v bližnjo jamo. .Posebno ob vlažnem "remenu se smrai širi po vsej vasi, tako fla ni moč prestajati. Bojimo se. da se Dodo razpasle podgane :n da bo živina obolela. Naj so vendar to vprašanje resi, in č* drugače ne gre, naj se smeti odvažajo v kako jamo. ki bo daleč preč od naselij in rest. CA BRIJE V torek so na pokopališču v Gabrijah pokopali Milano Pavletiča, ki se je v nedeljo ponoči z motociklom ponesrečil pri mostu čez Vipavo, ko se je vračal proti domu. No tem kraju se je srečal z nekim avtomobilistom iz Gorice, ki se mu kljub prizadevanju ni mogel ogniti. Pri padcu si je Pavletič prebil lobanjo in si povzročil še. druge poškodbe, zaradi katerih je čez nekaj ur izdihnil. DOBERDOB Doberdobska občinska uprava je pred dnevi sklenila nakupiti 20 ton drv za kurjenje šolskih poslopij v Doberdobu, na Palkišču in v Jamljah. Drva so kupili pri goriškera tr- SAM0T0RICA Naš Sv, Lenart privabijo vedno več izletnikov. y nedeljo je bil na njem pravi mladinski direndaj. Slišali smo, da bodo začeli graditi novo cerkvico, ki bo enako stari, katere temelji se še poznajo. Toda poskrbeti bi bilo treba tudi za okrepčevalnico, kjer bi izletnikom lahko primerno postregli. Ce bi se to zgodilo, bi Sv. Lenart nedvomno mnogo pridobil. UmUm# - RAZGOVOR V SESLJANU Mnenje švicarskega hotelirja o našem podeželskem gostinstvu Vreme včeraj: Naj višja temperatura 12,7, rvajn-ižja 8,5, zračni tlak 1019,1, veter zahodaik 16 km na u-ro, vlaga 61 odst., morje razburkano, temperatura morja 14 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 24. novembra Ivan, Jeca Sonce vzide cb 7.16 in zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 9.40 in zatone ob 19.17. Jutri, PONEDELJEK, 25. nov. Katarina, Velja Po včerajšnji stavki v CRDA in arzenalu Pričakuje se zaostritev borbe za rešitev spora v ladjedelnicah Glavni odbor Delavske zveze CGIL je obsodil načrt za izročitev podjetja mestne čistoče v zasebne roke - Proti zvišanju tarif Acegata in trošarin IL pozvala vse delavce, naj se energično uprejo vsakemu povišku življenjskih stroškov. «»------------------ UP proti izročitvi podjetja za čistočo zasebnikom V zvezi z vestmi, ki jih je objavil krajevni tisk glede izročitve zasebnikom občinskega podjetja za mestno čistočo, nam je Unita Popolare poslala izjavo, v kateri ugotavlja, da je bila ustanovitev občinskega podjetja za mestno čistočo e-den od pozitivnih rezultatov občinske uprave v povojnih letih v Trstu. Za ta uspeh ima največ zaslug bivši župan odv. Miani, ki je odvzel to podjetje iz rok zasebnikov, ki so se ga polastili za časa fašističnega režima. Zato ta važna mestna služba ne sme biti ponovno izročena zasebnikom, ki bi z njo služili denar in izkoriščali uslužbence. Zaradi tega zahteva UP v interesu prebivalstva in v interesu samih funkcionarjev, ki sedaj upravljajo občino, naj se ne izroči zasebnikom nobeno občinsko podjetje, ali katerakoli druga služba, dokler ne bo o tem odločala demokratično izvoliena uprava. Obenem pa up poudarja, da prefekturni komisar ni pristojen sprejemati takšnih ukrepov, ker mu zakon tega ne dovoljuje. Stavke v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, ki se je začela v petek popoldne in se bo končala jutri zjutraj, se udeležuje vse delavstvo ter delavci iz zunanjih obratov in nameščenci v menzah. Medtem pa se nadaljuje nabiralna 'akcija v korist prizadetim delavcem iz omenjenih obratov. Jiled drugim so trgovci s Trga Stare mitnice ponovno izročili 100.000 lir za stavkajoče, delavce, in sicer vsaki sindikalni organizaciji po 50 tisoč lir. O sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu je včeraj razpravljal tudi nov glavni odbor Delavske zbornice CGIL, kL je po izčrpni diskusiji o-dobril nekatere pobude za o-krepitev sindikalne akcije, da bi se čimprej dosegla ugodna rešitev spora v korist delavcev, obratov IRI in vsega tržaškega gospodarstva. Glavni odbor je pri tem podčrtal potrebo, ki jo čutijo delavci vseh strok, da se uporabi novo in še bolj krepko sindikalno sredstvo s splošno stavko, če bosta vodstvi o-bratov CRDA in Tržaškega apzepala še nadaljevali v svojem odklonilnem stališču in trmi in oblasti ne bodo krepko posegle vmes za rešitev tega vprašanja. Po poročilu o razgovoru s prefekturnim komisarjem glede vprašanja mestne čistoče ter poyišanju trošarine in tarif Acegata, je glavni odbor poudaril, da se energično u-pira izročitvi skrbi za javno čistočo zasebnikom, ker bi to pomenilo še večje izkoriščanje prizadetih delavcev ter kršitev doseženih pravic, saj bi zasebnik iskal pri tem svoj zaslužek v škodo uslužbencev. Poleg tega bi ta ukrep dal povod za nadaljnje podobne ukrepe in izročitev raznih občinskih ustanov zasebnikom. Delavska zbornica CGIL poudarja, da se bo energično in z vsemi * zakonitimi sredstvi borila proti temu. Glede povišanja trošarine pa glavni odbor Delavske zbornice CGIL poudarja, da bi bili zaradi tega prizadeti le bolj revni sloji prebivalstva; za-rgdi tega Delavska zbornica CGIL nasprotuje vsakemu povišanju trošarin kakor tudi povišanju tarif Acegata. \ Žalostno stanje tržaškega splošnega gospodarstva ter skromne življenjske razmere delavcev in njihove nezadostne plače jasno dokazujejo, da ni mogoče izboljšati občinsko bilanco z novim davčnim vijakom. pač pa morajo vsako-1 gar prepričati, da je dolž; nost vlade pomagati in rešiti tržaško gospodarstvo z uresničitvijo primernih ukrepov, ki bi dali prebivalstvu možnost, da s svoje strani prispe-vg k izboljšanju občinskega proračuna. Ce do tega ne bo prišlo, ni mogoče zahtevati nadaljnje žrtve meščanov. Delavska zbornica CGIL se torej upira vsem omenjenim poviškom, ker bi to še bolj poslabšalo ekonomske razmere delavskih družin. Pri tem pa ponovno poudarja, da je dolžnost vlad-nih oblasti ukreniti vse potrebno z izvedbo organične-ga načrta, preden bi začeli sploh govoriti o kakšnih po-viikih. V nasprotnem primeru bo Delavska zbornica CG Nadaljuje se kršitev videmskega sporazuma Tudi včeraj so na škofijskem bloku merili bencin, kar je v nasprotju z določbami videm skega sporazuma. Ravnanje ca rinskih organov je močno razburilo vse prizadete avtomobi liste. Zato je popolnoma upra vičeno vprašanje: Kdaj bodo nehali kršiti sporazum o ob mejnem prometu? ki deluje v pristanišču, napovedalo odpust 12 delavcev zaradi potrebne redukcije per-sonala. Sindikalni organizaciji sta se temu takoj uprli, ker ima podjetje dovolj naročil in dela. Vse kaže pa, da gre za represalije na račun delavcev, ker so se udeležili splošne stavke. «»__ Jutri seja pokr. sveta Jutri, ob 18. uri bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je tudi predložitev proračuna za leto | 1958 Izpred kazenskega sodišča Obsodba tržaškega industrij ca ki je z avtom povozil moškega Obsodba ženske zaradi tihotapstva cigaret - Odložitev razprave proti uredniku lista «La zona franca» Takemu prizoru se je lahko prisostvovalo predvčerajšnjim zvečer na križišču Sprehajališča sv. Andreja in Ul. Baia-monti, ki sta bila precej centimetrov pod vodo zaradi ne nadne okvare na vodovodni napeljavi. Voda, ki je brizgnila v zrak kot iz podzem skega vodnjaka, je razbila precej kvadratnih metrov cestnega tlaka in nato zalila ves spodnji del Ul. Baiamonti. Sele kako uro po okvari so delavci Acegata zaprli dotok vode, zaradi česar so ostala brez pitne vode tudi stanovanja. Vsi stanovalci so si pripravili zalogo vode, seveda dokler je ta tekla, in nato zaprli pipe. Le neka ženska stanujoča v stavbi št. 9 je pozabila zapreti pipo, a včeraj okoli poldne ji je bilo žal nepremišljenega dejanja: voda, ki je začela ponovno teči, je preplavila del stanovanja, zaradi česar ni bilo druge rešitve, kot poklicati na pomoč gasilce Znanega tržaškega industrij- Marconi por. Sbuelz in pose- ca Umberta Navarro iz Ulice sti orožja na 8 in pol let ječe Besenghi je kazensko sodišče in na 1 mesec in 10 dni pri- včeraj obsodilo zaradi obtožbe pora. nenamernega umora pogojno > «»• Odpusti pri Atlasu Zveza industrijcev je sporočila, da je podjetje ATLAS, UTA TE L JI! NAROČITE SE NA PRIMORSKI ONEVNIK ZA LETO 195* že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj. Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Dogodki tedna S ndikalne borbe Odločna borba delavcev iz obratov CRDA »n Tržaškega arzenala je pretekli teden pritegnila nase pozornost vsega prebivalstva in še bolj utrdila boroenost delavcev ter solidarnost vseh slojev s kovinarji, ki se že vec kot pet mesecev borijo za izboljšanje svojih mezd, obenem pa za obstoj in napredek naj-veijih industrijskih obratov v Trstu. To je prišlo do izraza v četrtek s splošno stavko, ki je zajela vse produktivne sek-tofje. Stavka pa je tembolj uspela, ker so tudi trgovci zaprli svoje trgovine v znak protesta proti povišanju trošarin in solidarnosti z delavci obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Od 12. do 20. ure je zamrl o obratovanje v vseh tovarnah, podjetjih, delavnicah; v obratih CRDA, v Tržaškem arzenalu in v IL V A pa je stavka trajala ves dan; popoldne ni bilo pouka v šolah; dvakrat po dve uri je popolnoma ohromel tramvajski promet po mestu itd.. Po mestu je vladalo mrtvilo, trgovine so bile vse za-j>rte, kakor tudi nekateri javni lokali m gostilne, kino dvorane pa so odprli šele ob 20. uri. V središču mesta, kjer po navadi bleščijo razni reklamni napisi in močno razvet Ijene izložbe trgovin, je bilo zvečer vse bolj mrtt>o; ker so bile izložbe zaprte, razsvetljava javnih lokalov pa zelo omejena. ■ Toda ni ostalo le pri tem. Na pobudo sindikalnih organizacij ter raznih podjetij se je začela za stavkajoče delavce iz obratov CRDA in T ržakega arzenala nabiralna akcija, ki se še nadaljuj«. Komisar viša tarife Pretekli teden sta pokrajinski svet in trgovinska zbornica protestirala proti nameravanemu zvišanju trošarine na tekstil, obleko, obutev, cvetlice in zlatarske predmete po pre/ekturnem komisarju na tržaški občini. Pokrajinski svet je poslal ministrstvu za finance resolucijo, *ki je bila soglasno sprejeta, v kateri ga opozarja, naj se ne prenagli glede uveljavitve novih davkov in trošarin na našem področju in naj glede tega upošteva sedanji hudi gospodarski položaj mesta in njegove o-koli ce. Trgovinska zbornica pa je poslala k pre/ektume-mu komisarju dr. Mattuccc ju svojo posebno delegacijo, ki jo je vodil predsednik prof. Luzzatto Fegiz. Delegacija je opozorila dr. Mattuccija na gospodarske težave mesta in na neprimeren ukrep, ki ga hoče uveljaviti glede zvišanja trošarine. Po vseh znakih sodeč, se prefekturni komisar niti ne zmeni za zahteve tn proteste gospodarskih predstavnikov, strank in drugih ustanov. Odločil se je zvišati trošarino in baje bo že prihodnji teden zvišal ceno navadnega tramvajskega listka za 5 lir, tn sicer od sedanjih 25 na 30. Poleg tega pa bo sprejel še ukrepe za zvišanje cen ostalih Acegatovih uslug. Hkrati pa se že u-kvarju z vprašanjem, da bi občinsko službo za mestno čistočo izročil zasebnemu podjetju. Tudi ta ukrep je protisocialen, »aj bo prizadel na stotine delavcev, ki so sedaj zaposleni v tej občinski službi. na 4 mesece zapora. Do nezgode, zaradi katere se je moral sedaj Navarra zagovarjati, je prišlo novembra 1954. leta na nabrežju, kjer je med vožnjo z avtom podrl na tla Giuseppa Bosellija, ki je peljal v isto smer ročni voziček, hanjenega moža so morali sprejeti v bolnišnico, a njegovo stanje se je kasneje poslabšalo, tako da je šest mesecev kasneje zaradi komplikacij umrl. Navarro so spočetka prijavili sodnim organom pod obtožbo nenamerne povzročitve telesnih poškodb in pretor ga je junija lani obsodil na 25 tisoč lir globe. Proti obsodbi sta Navarrova zagovornika vložila priziv, a na sodišču druge stopnje je prišlo do presenečenja; sodniki so prvotno razsodbo razveljavili, češ da gre za nenamerni umor ter poslali akte državnemu tožilstvu zaradi nove obtožbe in novega' procesa. Proti temu postopku sta Navarrova odvetnika vložila ponovno priziv, in sicer na *a-sacijsko sodišče v Rimu, vendar brezuspešno; tudi sodniKi najvišjega sodišča so bili mnenja, da gre za. nenamerni u-mor, zaradi česar so potrdili razveljavitev prvotne obsodDe in odredili novo razpravo, do katere je prišlo pred dnevi, a se je končala sele včeraj. Sodniki niso obsodili Navarro le na zaporno kazen, temveč tudi na povračilo moralne in materialne škode trem bosellijevim dedičem, ki so se prijavili kot zasebna stranka. Končno vsoto bo določilo civilno sodišče, za sedaj pa je odredilo le, da bo moral obsojenec plačati enemu izmed treh dedičev lOO.boO lir. Preds.; Fabrio, tož.; Pascoli, zapisn.; Urbani, odv. zasebne stranke: Nardi in Sblattero, obramba: odv. Poilucci in Ca-ravelli. * * * Isto sodišče je včeraj obsodilo za tihotapstvo poldrugega kilograma cigaret i4-letno A-lojzijo Sefman por. Kuret iz Kozine. Zensko so oktobra letos pregledali finančni organi in sicer na vlaku na progi Draga - Trst. Pri njej so našli precej zavojev jugoslovanskih cigaret, ki jih je hotela prodati v Trstu in kupiti nekaj stvari za bolnega moža. Sodišče je Kuretovo spoznalo za krivo in jo obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 60.000 lir globe. * * * Včeraj bi morala biti razprava proti odgovornemu u-redniku lista «La Zona Franca« Vianiju in proti odv. Ca-ravelliju, katerega je bivši tajnik PRI tožil zaradi klevetanja po tisku. Kot se je zgodilo že večkrat, so tudi včeraj odložili razpravo, in sicer na 10. december letos. «»------ Jutri obravnava pred porotnim sodiščem Obvestilo trg. zbornice mizarskim podjetjem Trgovinska zbornica sporoča, da so podaljšali do 31. decembra rok za vlaganje prošenj obrtniških mizarskih podjetij ki bi rada dobila prispele* ministrstva za industrijo in trgovino za pospeševanje nabav strojev za modernizacijo delavnic. Zato vabi trgovinska zbornica mizarska podjetja, ki so vpisana v sezname obrtnikov in ki so in bodo od 1. septembra do 31. decembra 1967 kupila stroje za modernizacijo vseh svojih delavnic, naj vložijo do 31. decembra prošnjo, da se jim dodeli prispevek. V prošnjah morajo dokazati. da so stroje delno ali v celoti plačali ali pa da so sklenili kupčije za nakup strojev. Državni prispevek bo znašal 25 odst. izdatkov, vsekakor pa ne bo mogel prekoračiti vsote 300.000 lir. Prošnje bodo izročili pokrajinski komisiji za obrtništvo, ki bo pripravila prednostno lestvico sorazmer no s potrebami podjetij. Intervencija DZ iz Lonjerja Krajevna Delavska zbornica CGIL v Lonjerju je v kratki dobi že večkrat posredovala pri oblasteh, da bi dokončali dela za popravilo ceste, ki pelje v mesto, in da bi spet začel redno voziti avtobus. Zaradi te zadeve so namreč Lo-njerci in Podlonjerci nezadovoljni in so protestirali, ker se dela pri popravilu ceste vlečejo zelo na dolgo. Poziv delavcem Vsi delavci in uslužbenci, ki so bili zaposleni pri podjetju Sbocchelli, naj se javijo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2, da bodo podpisali potrebna pooblastila za tožbo proti podjetju, ki je pred časom propadlo. ' Nezgode skuteristov in mladega kolesarja Navsezgodaj zjutraj se je 15-letni Giuseppe Buttinar iz Gornjega Rocola, ki se je s kolesom vozil v službo, na križišču Ulice Gatteri z Ulico Crispi zaletel v motor in se prevrnil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bol-nišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na kirurškem oddelku. Nekaj ur kasneje je tudi 58-letni Bruno Maldino iz Ulice Ghirlandaio nesrečno konča! vožnjo s skuterjem. Na Trgu Vico je prišlo med njim in motornim kolesom Bruna Corra-dina iz ezulskega taborišča na Opčinah do karambola. zarad, katerega si je Maldmo zlomil nogo. Sprejeli so ga s prognj-Jutri bo pred porotnim so-1 20 okrevanja v 30 ali & dneh diščem, ki se bo tokrat sesta-' na ortopedskem oddelku. V popoldanskih urah pa sta prireditev v dvorani na stadionu nPrvi maju pri Sv. Ivanu, je moral iskreno priznati, da se je resnično vseh sto minut od srca zabaval. Predvsem pa smo Tržačani s poznali svojega doslej neznanega rojaka iz Rojana, ki že mnogo, mnogo let živi in dela v Mariboru — simpatičnega Zlatka Ceja. Do solz smo se nasmejali njegovim imitacijam šolskih deklamacij, pesmic, kadilcev itd., med katerimi 'so bile nekatere tako posrečene, da nam bodo o-stale trajno v spominu. Posebej pa moramo omeniti točko sBolha na koncertu», ki je že sama zase prava mojstrovina. In kako si ne bi zapomnili njegovega čudovitega *Klobuka s tremi luknjami. v vseh mogočih jezikih? Nad vse posrečen je bil Mo-dest Sancin, ki je kot šjor Zeža imenitno bodil vso prireditev. Zelo sta ugajali pevki: popularna Elvira Piščanče-va in Danica Trobec, medtem ko je Renato Kodermac najbolj sužgal. z dalmatinsko priljubljeno eDaleko je biser mora...« Neva Vrabčeva pa je vse spretno spremljala pri klavirju. Ne moremo in tudi nočemo naštevati vseh podrobnosti, ker želimo, da bi danes Križane in Trebence, jutri pa Skedenjce prireditev ugodno presenetila. Vsekakor pa moramo pohvaliti to najnovejšo zamisel uprave Slovenskega narodnega gledališča, ki se bo brez dvoma dobro obnesla. Ljudje si namreč želijo večkrat tudi smeha, zdravega smeha, v tem našem Trstu. Ponovitev prireditve sSto minut smeha» bo danes popoldne ob 15.30 v dvorani sBerto Sirku v Križu, zvečer ob 20. uri v prosvetni dvorani v Trebčah, ju tri pa ob 20.30 v Skednju. Nova opera v (Verdiju* Francis Poulenc : € Razgovori karmeličank» V gledališču »Verdi« smo včeraj zvečer prisostvovali o- peri Francisa Poulenca sRaz- govori karmeličank» (besedilo Georgesa Bernanosa). De- llllllllimillllllllllllinmillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIHIIIIIIIIIHI Hud« neireča v kamnolomu v Malem Repnu Žerjav ubil delavca drugega pa hudo ranil Do nesreče je prišlo najbrž zaradi zgrešenega manevriranja z žerjavom Sinoči na stadionu »Prvi moi" ,, Sto minut zdravega in bučnega smeha" Prireditev bodo ponovili danes v Križu ob 15.30 uri; v Trebčah ob 20. uri, jutri pa v Skednju ob 20.30 uri Kdor je obiskal sinočnjo lo je še povsem novo, saj pri skladišču št. 13 v starem pristanišču. Dejstvo je, da le 55-letni pomorščak Joannidis Simon med hojo po strojnem oddelku parnika zdrsnil in tako nerodno padel, da si je verjetno zlomil kako rebro. Njegovi delovni tovariši so poklicali na kraj nezgode osebje RK. ki je prišlo v spremstvu nekega zdravnika. Ta pa je po pregledu Simona udaril z glavo ob železna vrata in medtem ko so Grka sprejeli na urološkem oddelku, se je moral zdravnik zateči po pomoč k svojemu kolegu. Popoldne pa so nakladali iz železniškega vagona na parnik bale papirja in ena ou teh je priletela ia Silvija Bonettija iz Ul. S. Maurizio. Stot težka bala je možu verjetno zlomila nekaj reber in ker ni drugega izhoda, bo moral ponesrečeni delavec nositi kakih 20 dni mavec okoli prsnega koša. je bilo šele lani prtitč predvajano. Ze zaradi tega ima človek v začetku vtis, da posluša moderno delo, dokler se ne zave, da je modernost te opere le relativna: kolikor smo namreč navajeni poslušati skoraj same opere iz ta ko imenovanega «železnega repertoarja». Sicer pa nam postane glasba kmalu «že znana«; ne predstavlja nam več kakih presenečenj, ker smo je res že dokaj vajeni. Letnica njenega nastanka bi lahko bila nekaj desetletij nižja. Delo je bilo v tržaškem gledališču dobro postavljeno na oder. Režija Franca Enriqueza je zares izven konvencionalnosti in preprostost scen po osnutkih Orlanda di Collalto močno učinkuje. Obenem je o-mogočena tudi hitra menjava scen za posamezne prizore; žal pa se s tem ne prepreči vtis, da je delo razbito na mnogo majhnih kosov. Dejanje opere se doggja v času francoske revolucije in avtor je hotel, da se delo zaključi s smrtjo karmeličank na morišču. Skupina sedmih pevk, glavnih oseb med karmeličankami, je bila brez izjeme dobra. Glavno vlogo je imela Nicoletta Panni, poleg nje pa so pele Elda Ribetti, Luciana Serafini, Nora De Rosa, Bruna Ronchini, Rita Pie-robon. Zlasti je bila dobra Gianna Pederzini; toda njena vloga se na koncu prvega dejanja že zaključi. Od trojice Renato Cesari, Alfredo Kraus in Lorenzo Sabatucci je ugajal zlasti drugi. V krajših vlogah so nastopili še Raimondo Botteghelli, Eno Mucchiutti ter Vito Susca. Kot dirigent je imel delo sigurno ti rokah Oliviero de Fabrittis. lo za zaprtimi vrati, razprava zaradi obtožbe političnega in vojaškega vohunstva. Obtoženci bi morali biti štirje, prisotna pa bosta le dva, in sicer Guerrino Ferkovič Iz Pulja in Aristide Ongaro iz lrži-ča. Ostala dva bi morala biti brata Karel in Rudi Katič, ki ju obtožnica (na podlagi česa, ne vemo) imenuje »častnika UDBE». Ker pa o slednjih nima sodišče točnih osebnih podatkov, jima verjetno ne bo moglo soditi in bo zato razprava samo proti prvima dvema. * * * V torek 26. t. m. pa se bo sestalo porotno prizivno sodišče; razpravljalo br o prizivu Antonia Nicoletta Iz Vidma, ki je bil aprila lani obsojen zaradi umora Delije se med vožnjo z vespo na nekem ovinku nedaleč od Ric-manj prevrnila 17-ietm Virgi-lio Perez in 19-letni Bruno Mur-sini iz Istrske ulice. Prvega so po nudeni zdravniš*i pomoči odslovili in mu priporočili teden dni počitka, drugega pa so zaradi prask na čelu, udarca na nosu in verjetnega zloma nosnih kosti pridržali na oto-rinološkem oddelku. Kjer so mnenja, da bo ozdravel v 2o dneh. - - n h--- Kar tri nezgod« na grški ladji Morda m, cena lau,a. ki je pristala ob naši obaii, ni dosegla rekorda kot ga je včeraj dosegia grška »Annamina*, ki je bila zasidrana na pomolu V kamnolomu Cave Romane pri Malem Repnu se je včeraj zgodaj popoldne pripetila nesreča, pri kateri je bil en delavec ubit, drugi pa se bori s smrtjo v bolnišnici. Dohod v kamnolom, ki je last podjetja Sonzogno iz Na_; brežine, je pravzaprav 6 do T metrov dolg jarek. Na vrhu 8 metrov visoke desne stene jarka je postavljen žerjav vrste »Fiorentini S.B. 90» in na tem je bil zaposlen 24-leti.i Stanislav Škabar iz Velikega Repna št. 19. Naloga mladega Škabarja je bila prenesti z žerjavom 25 stotov teža* kamen z enega na drugi konec karano loma. . Kaj se je pripetilo v kabini žerjava, še ni znano, dejstvo pa je. in to je mnenje preiskovalnih policijskih organov, da se je Škabar verjetno zmotil pri manevriranju stroja in da je pognal žerjav naprej name-cfo nazaj, kot bi bilo treba. Te žak žerjav je stekel naprej po 4 ali 5 metrih, podrl varnostni okop in se zvrnil. Pri tem je 15 metrov dolg krak žerjava med padcem udaril Albina Paoliča iz ezulskega taborišča na Kraški cesti na Opčinah po glavi in ga podrl na tla. Udarec je bil tako silovit, da je delavec obležal na kraju mrtev. Tudi Škabar se je pri padcu hudo ranil, zaradi česar so ga morali nujno odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Zdravniki, ki so ponesrečencu ugotovili globoke in dolge rane na čelu in zatilniku. na levi nogi ter možganski pretres, so si seveda pridržali prognozo, pa čeprav še niso obupali, da bi s pomočjo zdravniške vede rešili delavcu življenje. Podobna nezgoda se je nekaj ur prej pripetila tudi v čistilnici olj A'iuila, vendar posledice niso tako tragične kot v kamnolomu, Krak žerjava je udaril 47-letnega težaka Silvija Del Bella z Jeriči levega ‘rga po nogi in ga prisilil, da je prekinil delo m se zatekel v bolnišnico. Tudi njega so sprejeli na kirurškem oddelku. Okreval pa bo v 10 ali v najslabšem primeru v 20 dneh. . «»------- Hudi prometna nesreča Pri trčenju s skuterjem avto zletel v kanal Včeraj ie prišlo na vogalu ulic Roma in Bellini po kana-lu ob Pontgrošu do prometne nesreče, pri kateri je bil 23-letni mladenič Pietro Rusgnach hudo ranjen, ko je avto «fia> 1100« pa je zletel v morje. Okrog 22. ure sta namreč na vogalu omenjenih ulic trčila skuter, ki ga je vozil 23-letni Marcello Bergamas in na katerega zadnjem sedežu se je peljal Rusgnach, ter avto, ki ga je šofiral 33-letni Eiio Sertc. Zaradi trčenja je avto zaneslo v kanal. Trije moški, ki so šil takrat tam mimo, so takoj skočili na čoin v kanalu, razbili steklo avtomobila in pomagali Sertu, da se je izvlekel iz njega. Z avtom RK in policijskim avtom so odpeljali ponesrečence v bolnišnico. Tu so ugotovili Bergamasu in Sertu manjše poškodbe, Rusgnachu pa u-darec v sence, zlom ključnica, in razne druge poškodbe, zaradi katerih so si zdravniki pridržali prognozo. #»------ Obvestilo jugoslovanskega generalnega konzulata Generalni konzulat FLR Jugoslavije v Trstu bo redno sprejemal stranke v sredo 27. novembra: v četrtek 28. novembra jih bo pa sprejemal samo v nujnih primerih. 29. in 30. novembra pa bodo urad' zaradi državnega praznika FLRJ zaprti. O Včeraj so bile volitve notranje komisije pri podjetju Lovisollo pri Stivanu. Delavska zbornica CISL je dobila dva predstavnika, Delavska zbornica CGIL pa 1. SNG TRSTU DANES 24. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu DANES 24. tun. ob 20. ura v prosvetni dvorani v Trebčah, JUTRI, 25. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Sto minut zabave šaljivi nastopi, imitacije, parodije, chanconi — vmes popularni solospevi in dueti Sodelujejo: ZLATKO ZEJ, kot gost, Elvira PISCANC, Renato KODERMAC, Danica TROBEC in Modest SANCIN Pri klavirju NEVA VRABEC V dvoranah zakurjeno Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajnah dvorane. y sredo, 27. t. m. ob 20.30 v Borštu NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci komedija v treh dejanjih Za mladino neprimerno! ( OLEPALlSČA ) VERDI Danes ob 16. uri za dnevni abonma zadnja predstava »Trubadurja« ob isti zasedbi. V torek za abonma C za parter in lože ter za abonma A za galerije druga predstava »Razgovorov karmeličan** Francisa Poulenca. Dirigira Oiiviero de Fabritiis. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, jutri pa se prične prodaja vstopnic za torkovo piedstavo. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri: Shakespeare: «Mnogo hrupa za nič«. ( UIUDRKA PHOMVKTA ) Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katlnara uprizori danes ob II. uri v prosvetni dvorani v Rlcmanjih Petrovičevo vaško trodelaoko »Ploha«. Vabimo na številno udeležbo. Zlata poroka ^DAltOVI IN PltlNPKVKlj Ob prvi obletnici smrti pok. dr. Jožeta Oblaka daruje družina Boškin 1000 lir za Dijaško Ma- tico. Ob 13. obletnici junaške smrti sina Borisa Skerlavaja daruje mama 1000 lir za Dijaško Ma- tico. Antonija Starc s Proseka daruje 1000 Ur za Dijaško Ma- tico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE; trgovski potnik Franco Morutanari in uradnica Sonja Franz, ribič Francesco Marin in gospodinja Pierina Ric-cobon, uradnik Guerrino Bezzan in gospodinja Giulia Tassello. UMRLI SO; 68-letni Giovanni Millo, 74-letna Albina Virgolin vd. Martelossi, 61-le.na Eugenia Brumat por. Castellani, 73-letna Maria Perlain por. Visinal, 56-letna Anna Cattapan por. Mer-luzzi, 68-letni Giuseppe Marrone 78-ietna Caterina Jerman vd. Stefani. OKLICI: motorist Santino Stoka in učiteljica Margerita Cibic, mlinar Alfredo Giovanni Inno-ceote In šivilja Giuseppina Fiori. do, podoficir Luciano di Pa-squale in prodajalka Maria Romani n, upokojenec Giusto Lago in natakarica Štefanija Kerpan, delavec Giovanni Bozzola in frizerka Pia Zappettim, električar Marino Gianella in natakarica Anna Macchi, delavec Sergio Pan-gher in gospodinja Silvana Fur-lanich, trgovec Romualdo Lombardi in natakarica Mirella Pic-colo, univ. študent Mario Žiberna in učiteljica Anita Glavicich, mehanik Liv.o Meneghetti im gospodinja Maria Sebiro, geometer Mario De Luca in šivilja Maria Vulcani, mehanik Rcdolfo Gia-none im gospodinja Rita Ruzzier, industrialec Francesco Reimer in gospodinja Maria Negrita Grudi-na, delavec Dario Brandolim in gospodinja Maria Rabin, elektro-mehanik Angelo Zanin in prodajalka Marcella Lor, pomorščak Antonio Pragiacomo in gospodinja Malvina Tagliapietra, odvetniški pripravnik Decio Marraffa im uradnica AUamta Comotto, vojak SETAFrUSA L. Wayne Wal-ker im prodajalka Aurelia Pal-clch, delavec Emilio Savadori in gospodinja Antonio Hribar. LOTERIJA BENETKE 86 46 54 44 24 BARI 4 82 41 13 28 CAGLIARI 72 24 19 1 89 FLORENCA 41 21 45 63 19 GENOVA 60 49 83 12 85 MILAN 15 14 73 70 28 NEAPELJ 63 68 27 18 69 PALERMO 12 11 22 53 31 RIM 64 89 66 27 7 TURIN 2 14 8 15 82 X«------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. sept. 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Friuli 7; Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; AUa Maddalena, Istrska cesta 43; Brendimi, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanet-ti, Testa doro, Ul. Mazzini 43. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Benuast, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasim, Trg Li-berti 6; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. KINO A D I O r* Exce,sior. 15.00; «Na svidenje, Rim«, Mano Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio. Fenice. 15.00: «Vlak za Yumo», Glenn Ford, Van Heflin, Feli-cia Farr. NaziOnale. 15.00; »Črni škorpijon«, R, Denning, Mara Cor-day, Carlo Rivas. Supercinema. 14.30: «Tammy, divji cvet«, D. Reynolds, Lesiie Nielsen. Filodrammatico. 14.30: »Polnoči V S. Franciscu«, Tony Cuntis, M. Pavan, G. Roland, Grattacielo. 13.30: »Edina velika ljubezen«, Kirn Novak in J. Chandler. Izkaznice niso veljavne. Arcobaieno. 14.00; «Zdravnik na sprehodu«, Dirk Bogarde, Ma-riel Pavlovv. Astra Ro-an. 14.30: «Maruzzelila», M. Allasio M. Serato. Capitol. 14.30: »Vroči svinec«, B, Lancaster, T. Curtis. Cristallo. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabethl Taylor, Rock Hudson. Techni-color. Normalne cene. Aiabarda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gl-gant», James Dean, Elisabetti Taylor, Rock Hudson. Tech/n 1-color. Normalne cene. Aldebaran. 14.00: «Susan.na tutia panna», Marisa Allasio. Ariston. 14.00: «Cmi šotor#, A* Steel, D. Srndon, A. M. Sandri. Arracma. 14.00: «Strahovlada Štirih jezdecev«, S. Mac N ;lly, P» Castle, R. Vagtin. Aurora. 14.00: «Gcspodov zakon# (Mož brez puške), G. Cooper. Garibaldi. 15.00; «Rarvcherova žena«, A. Ekberg, S. Hay(ien i« A Steel Ideale. 15.00: «Dvojica iz Texa-sa», VVilliam Holden, Glenn Ford, C. Trevor. Impero. 14.30: «Krasno je biti mlad« Zabavni film. Italia. 14.30: »Čarovnica«, Marina Vlady, M. Rovvet. Moderno. 14.00: »Kubanski ponarejevalci«, Errol Flynm, P. Ar-mendariz, R. Rory, G. Scala. San Marco. 16.00: «Bojna himna«. Oinemascope v barvah. Rock Hudson, Martha Hyer, Dan Duryea. Savona. 14.00: «Kraljev norček«, Dannj Kaye, technicolor. Viale. 14.00; »Vrata Kitajske«, G Ba*ry, A. Dickinson. Vitt. Veneto. 14.00: «Moj prijatelj Kelly», Van Johnson. Belvedere. 14.00: «Colne v morje«, J. Chandler in J. Adams. Marconi. 15.30: «Gervaise», Maria Schell. Massimo. 14.00: ((Pustolovščina na Kitajskem«, 0’Brien, B. Sulli-van, J. Brando. Novo cine. 14.30: ((Dolarji prihajajo«, A. Sordi, N. Taranto. Odeon. 14.00: #Piošnja za pomilostitev«, Miehele Morgan in Raf Vallone. Skedenj. 18.00: «Fremch Can Cah«, v barvah, Jean Gabim. Radio. 14.30; «Lisbon», Ray M'i-land in Maureen 0’Hara. Secoio. 16.00: »Pustolovščina na dvoru«, cinemascope. [ MALI OGLASI ) KOLESA, znl2ana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA’ 3, Trst. BENELLINO, čudoviti ciklomotor 49cc, kralj strmim, 78.000 lir. Ciklomotorji, LAHKI MOTORJI, priložnostmi SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst, Jutri bosta v Skednju praznovala zlato poroko Karel Fonda in Grozdana Sancin, ki sta si pred petdesetimi leti na dan 25. novembra obljubila večno zvestobo. Sinovi z družinami jima voščijo vse najboljše z željo, da bi praznovala še mnogo takih obletnic. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »Primorskega dnevnika«, ki jima kliče: »Se na mnoga leta!* Nedelja, 24, novembra 1957 ITISI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8 30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Rimski-Korsakov: Španski capric. cio op. 34; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dna v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Slavne ciganske melodije; 15.20 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu op. 30; 15.55 Podeželski zbori; 16.15 Narodi in melodije; 16.45 Dve uverturi; 17.00 Jerry Kiernan: »Eloa — večni navdihi«, slušna igra, Igrajo člani radijskega odra: 17.55 Janaček: Dnevnik pogrešanca; 18.30 Plesna čajanka; 19.00 Richard VVagner: Ljubavni duet iz 2. dejanja opere »Tristan in Izolda«; 19.15 Operetna fantazija; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Skladbe Emila Adamiča; 21.20 Slavni violinisti; 21.45 Lecuonovi motivi; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu Jazza; 22.35 Orkester Norrie Paramor 23.00 Chopinovi valčki in mazurke. i n s t i 9.15 Concertino; 9.40 Sibelius: »Pelleas et Melisand«, suita op. 46; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert 21.00 Mozaik. k o p r. n Poročila v itaiijanšCnl: 6.30 12 30. 16 30. 17.30. 19 15. 23.00 Poročila * slovenščini: /30 13 30 15 00 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja giasba; 800 Kmetijska oddaja: »Umetno osemenjevanje živine v Ilirski Bistrici — Državno posestvo Ajševica«; 8.30 Madžarski narodni motivi; 8.45-10.30 Spored iz Ljubljane; 10 30 Sosedni kraji In ljudje; 1100 Mali operni orkester; 11.45 Skladbe Mortona Goulda; 13.30-14.60 Spored iz Ljubljane; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.10 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba: 15 30 Naša nedeljska reportaža: »Odprimo pota mladini«; 1550 Trije valčki Friderika Chopina; 16.00- 19.00 Spored iz Ljubljane: 19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. Sl OVKNIJA 127.1 m 2*2.1 m 212.4 m Poročila; o.uo, 6.U0, 7.00, 8.011 10 00. ,3 00 15 00. 17 00 19 30 22 oo 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 To in ono za vas; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Operetne uverture; 8.45 Mladinska radijska igra — Grimm: Trnju,-člca (prvo Izvedba i; 9 35 Slovenske narodne pesmi in poskočnice; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Peter Romanlč; Oblast v gozdovih; 10.30 Kar radi poslušate; 11.30 Orkestralni intermezzo; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Melodije za dober tek; 1330 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 16.00 Matija Maležič: Ljudje pod Snežnikom (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radij ita igra — Leck Fischer: Večno breme; 18.08 Vesela medigra; 18.30 Skladbe Benjamina Ipavca; 20,00 Odlomki z javnih zabavnih glasbenih oddaj: 20.55 S festivala v Salzburgu — Serenada. -iri.FVI2l.IA 15.30 Športni popoldan- 17.30 Dramatiziran roman; 18.30' Športne vesti; 20.30 Poročila; 21.00 Te-lematch; 22.05 Mene vse doleti; 22.45 Iz filmov. •UNION* Svetovno gnana zavarovalnica od teta 18’Ž8 le v TRSTI) UL. GHEGA 8-1 tel. 27512 • 35939 Prokurator RA VNIK Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Sptcializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 29 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218 OGLASE naiočite pr' nas lahko kar telefonlčno na št. 37388 ali 93808 Oglasil se bo nato pri vas nas zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava »Primorskega dnevnika« Od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... (Zupančič) Lično kovane KROPAR-SKE OKRASKE — kakršnih ne dobite drugje v Trstu — vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr»l - I I. Ni. 1'rnnčKka 89 Telelo« 87-838 POZOR! Po zni/.anih cenah dobite: kolesa, motorna vozila, šivalne stroje in radiouparate ,jri tvrdk KNEZ WALTER Nabrežina tel. 225-23. Informacije dobite v Trstu pri Rebuli v Ul. Roma 15. Giorlšiko-benešhi dnevnik Važna resolucija goriške federacije KPI ^__ ®ori'Ska federacija KPI nam i leti prišla z Britofa k Stekar-Ji poalala v objavo sledečo jevim na Valerišče. Skupaj s resolucijo: »Federalni komite KPI v Gorici je na svoji zadnji seji 11. novembra razpravljal o razdeljevanju izkaznic v letu 1958, kar je velike važnosti za široko akcijo, ki naj zboljša politične pobude stran, ke in temeljiteje mobilizira vse svoje sile za zmago demokratičnih in ljudskih sil v veliki borbi pri prihodnjih političnih volitvah, ki naj Zazibljejo integralistične težnje Krščanske demokracije in odprejo v državi take možnosti političnega vodstva, ki bo izražalo težnje delavskega razreda. Zavedajoč se odgovornosti, ki jo ima kot najmočnejša, učinkovita in borbena politična organizacija delavcev v goriški pokrajini, in upoštevajoč potrebo po čim hitrejšem prekoračenju vsakega možnega dvoma, ki bi še lahko obstajal in mogoče tudi vplival kot zavora na neobhodno potrebne bratske odnose med silami m ljudmi, ki jih združuje skupna težnja in praktično delo za komunizem, smatra federalni odbor KPI za neobhodno potrebno, da se čimbolj jasno pove, kakšno je stališče federacije o stvareh, ki so se dogodile v preteklosti in ki so motile odnose med komunisti naše pokrajine. Se prav posebej je treba V Rupi imajo dva občinska vodnjaka, od katerih je eden podvržen vremenskim spremembam. Kadar je sušno vreme, voda v njem popolnoma podčrtati disciplinske postop- j usahne. Ko je pred časom voke z izključitvami iz KPI le- da ponovno usahnila, so pre-ta 1948 in po tem letu iz fe- bivalci Rupe naprosili svoje-deralnega komiteja in drugih ga občinskega svetovalca Kar- svojim možem Antonom sta vzgojila štiri sinove in eno hčer. Od teh so trije sinovi in hči še živi. Vsa družina je narodno izredno zavedna in se kljub napornemu delu na posestvu udejstvujejo v naprednih organizacijah in v kmetijskih organizacijah. Sin Slavko je občinski svetovalec v števerjanski občini. Ob tem zavidanja vrednem jubileju Stekarjevi mami iz srca čestitamo in ji želimo, da bi še dolgo let v zdravju in zadovoljstvu prebila v krogu svoje družine. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna «Soranzo» — Korzo Verdi 17 — tel. 28-79. Naša sotrudnica spet na svobodi Naša stalna sotrudnica Dorica Makuc je bila sinoči izpuščena na svobodo. Kot smo zvedeli, so jo karabinjerji priprli z izgovorom, da obstaja proti njej neka prijava, češ da je kršila zakonske pred. pise, ki pa se — kot je bilo takoj jasno — ne tičejo kokaina in opija. Med zaslišanjem so se obtožbe izka2ale kot netočne in neresnične. Pisma in nekaj starih zapisnikov mladinske organizacije, ki so jih včeraj zaplenili po hišni preiskavi, so ji danes vrnili. Kot nam je naša sotrudnica sporočila, so na karabinjerskem poveljstvu z njo korektno ravnali. Samo po sebi je umevno, da so podobna zasliševanja, zlasti ker trajajo več kot je potrebno, ker se zavlačujejo kar na dva dni, povsem neumestna in nujno bi bilo, da se podobni primeri šikaniranja državljanov ne bi ponavljali več, ker preveč spominjajo na stare čase. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiminTiiiiiiiiiiiiitniiiiiimiiiiHiiiHiimiHiiiiHiiii Voda, važno vprašanje Rupencev Občinska uprava bo očistila vodnjak Delo bodo izvedli strokovnjaki Partijskih organov v pokrajini v zvezi z znano resolucijo Informacijskega urada (Kominform) o položaju v Ko. munistični partiji Jugoslavije. Upoštevajoč, da so bili ti postopki storjeni zaradi posebnih pripetljajev v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju v določenem že zdavnaj prekoračenem zgodovinskem obdobju, izjavlja federalni komite komunistične partije KPI, da ti postopki tudi formalno ne obstajajo več in da so razveljavljeni tudi s praktičnim delovanjem. Dolžnost vsakega komunista je, da seznani svoje bližnje z vsebino te resolucije, da se obnovi pristop borcev za so-Cjaljzenj k partiji, ki jo navdihuje proletarski internacionalnem, za napredek države po italijanski poti v socializem*. Dobre priprave za miklavžcvanje Kakor smo že objavili, bodo člani OSK Simon Gregorčič priredili v soboto 7. novembra zvečer miklavževanje * plesom za vse tiste, ki hočejo preživeti zabaven in prijeten večer. Igral bo_ izbran orkester iz Trsta in deloval ho dobro založen bar. Člani kluba si resno prizadevajo, da bo spored na ti- la Koršiča, naj posreduje pri Županstvu, da bi vodnjak očistili in tako omogočili vaščanom, da bi črpali vodo iz obeh vodnjakov. Občinska u-prava se je res pozanimala, toda vprašanje ni tako lahko rešiti, kot se zdi na prvi pogled. Predvsem je treba iz vodnjaka očistiti pesek, ki preprečuje izvirek vode. To delo pa ni le zelo nevarno, ker je spodnji del vodnjaka obložen samo s kamenjem, ki bi se utegnilo pri čiščenju udreti, ampak je za tako delo potrebnega tudi precej denarja, ki ga občina zaradi znanega de-ficitnega položaja nima. Na petkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah so med drugimi točkami obravnavali' tudi to vprašanje, Oklenili šo, da se na kraj pošljejo izvedenci,' da pogledajo, kaj bi bilo treba ukreniti, da se zagotovijo vaščanom zadostne količine vode. Vaščani se tudi pritožujejo, češ da plačujejo davke in da imajo zato pravico zahtevati od županstva, da jim vodnjak popravi. Ta njihova zahteva je popolnoma utemeljena, vendar pa je treba tudi upoštevati, da so ostale vasi v občini kot na primer Ga-brije, Sovodnje in Peč še veliko na •labšem, da nimajo črpalke, ampak da morajo vo. do vleči Iz vodnjaka z verigami. Na Vrhu so celo še na slabšem, ker se morajo poslu- izpuščen na začasno svobodo proti plačilu kavcije v znesku 250.000 lir. Razprava je doslej dokazala, da sta obtožena poskrbela JUTRI, 25. t. m. ob 15. 17.30 in 20. uri Srebrna lilija i v gledališču v NOVI GORICI ea nedovoljen prenos 34 kg posušenih gob iz Jugoslavije v Italijo, vendar pa količina, kakor se zdi, ne ustreza dejanski količini pretihotapljenega blaga. Sodišče bo preiskavo razširilo tudi na druge republike, od koder je prihajalo blago, ki so ga potem s propustnicami skrivoma prenašali. Športni dnevnik Važna tekma m nadaljnjo usodo tržaškega ligaša Triestina in Taranto na tržaškem stadionu H * " 1 ..i ——.. .. m 11, n i i m n i i Obe moštvi bosta nastopili s številnimi rezervami Vdor v kino Centrale Neznanci so včeraj vdrli v blagajno Kinematografa .'Centrale, od koder so odnesli 29.000 Ur v gotovini. Darovi »ti višini, kakor vsi od njih | geVati deževnice, ki se nabira Pričakujejo. Zato so prepri- ns ,trehah. čani, da bo publika s svojo Polnoštevilno udeležbo zajamčila prireditvi popoln uspeh. Štekarjev a mama ima 80 let Včeraj je praznovala v kro-Bu svoje družine SO-letnico rojstva Felicita Stekar, rojena Pintar, ki je pred ve( kot SO Zaradi tehničnih ovir je preložen današnji KONCERT V DOBERDOBU na poznejši datum. Dan koncerta bomo pravočasno objavili. Sovodenjska občinska uprava bo skušala vprašanje urediti v najkrajšem času, kakor S: bo tudi prizadevala, kot si je že doslej, da bi vprašanje preskrbe vode s prebivalstvom rešila na temeljit način, to je z napeljavo vodovoda s pomočjo konzorcija CAFO. Razprava proti Grafu začasno preložena Včeraj dopoldne je bila pred solkanskim sodiščem razprava proti goriškemu trgovcu Giovanniju Grafu in uradnici Vandi Vidmar iz Solkana. Razprava je bila zaradi nadaljnjih poizvedovanj preložena, trgovec Graf pa je bil V spomin na pokojnega dr. Zottarja so ža gojenke otroškega sirotišča Cantavalle v Gorici darovali; g. Albina Barbara in družina 5.000 lir, Stefano Viatori 5.000 lir, Car-lo Valentinuzzi 1.000 lir. V spomin pokojnega trafikanta Fagiolija pa so njegove uslužbenke darovale za zavod Con-tavalle 4.000 lir. Obvestilo Šahovska simultanka jugoslovanskega mojstra Arsenija Lukiča, ki bi morala biti danes v Gorici, je preložena zaradi tehničnih ovir. - KINO - CORSO. 14.30: «Hol!ywood ali smrt*, D. Martin, Y. Leviš, v technicolorju in v vista-visionu. VERDI. 15.00: «Kralj v New Yorku», C. Chaplin, D. A-dams. VITTORIA. 15.00: «Daljna obzorja*, A. Ladd, V. Mayo, v cinemascopu. CENTRALE. 15.00: »El A1a-mein» (Slavna puščava j, Fausto Tozzi in Rossana Ro-ry. MODERNO. 15.00: »Tihotapstvo v Tangerju*. Današnje kolo prvenstva B lige sloni na dveh srečanjih m sicer na srečanju med Venezio .in Comom ter med Triestino in Tarantom. Zmagovalca teh dveh tekem bosta namreč lahko še z večjo avtoriteto postavila svojo kandidaturo za prvo mesto, premaganca pa si bosta znatno zmanjšala izgls-de S Triestino je že od nekdaj tako, da ji v najodločilnejših trenutkih kaj zmeša štrene, toda tako razredčenih vrst, kot jih ima trenutno, morda še ni imela nikoli. Manjkajo ji namreč kar trije najboljši igralci in sicer Belloni, Varglien in Olivieri, vsaj še dva pa sta zdrava na pol. Trener Olivieri se je spričo tega znašel v kaj težkem položaju, posebno še ker je znano, da razpolaga Triestina le s pičlim številom kolikor toliko zanesljivih re zerv. Končno se je odločil, da bo Bellonija nadomestil s Clautom, Vargliena s Freschi-jem, Rimbalda s Petagnom in Olivierija z Attillijem, čeprav je za Rimbalda in Attillija še vedno obstajal dvom o njuni zdravstveni kondiciji. Skozi temne oblake pa je včeraj le posvetil žarek sonca, ki jo do neke mere razjasnil mrko trenerjevo čelo. Olivieri je namreč sporočil, da je popolnoma okreval in da je pripravljen za nastop na svojem običajnem mestu. Prav tako se zdi, da je zanesljiv nastop Rimbalda. Zaradi tega se bo lahko trener Olivieri odrekel nezanesljivemu Freschiju v krilski vrsti, v kateri bo vlogo srednjega krilca poveril Rimbaldu. v skrajnem primeru pa bi lahko srednjega krilca igral tudi Claut, medtem ko bi branilski par dopolnil Brach. Današnja postava Triestina iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiimiHi ~ ; , smrti in poroke Od 17. do 23. novembra je bilo v goriški občini 15 rojstev, 16 smrti 7 oklicev in 3 poroke. Rojstva: Nerea Alt, Maria-grazia Visintin, Marisa Mpne-gollo, Patrizia Lupini, Mario Luis, Omella Sgoifo, Silvana Sanna, Maria Siega, Franco Piagno, Mario Lualdi, Ahtonio Stacul, Mario Cadez, Annama-ria Zuppello, Maria Cossovel, Diomenico Lastella. Smrti: , 84-letna Katarina Vončina vd. Petrovič, gostilničar 58-letni Fracesco Clansic, 71-letna Frančeškina Zuljan, vd. Pintar, 64-letna Giovanna Pipin, vd. Piščanec, upokojenec 67-letni Emilio, Kuljat, deset ur stara Nerea Alt, 82-letna Terezija Butkovič, vd. Russini, kmetovalec 51-letni Milan Pavletič, dva dni stara Maria Grazia Visintin, zdravnik 34-letni dr. Giulio 'Zottar, 50-letni delavec Giovanni Fa-relli, trgovski potnik 70-letna Apa Marija Perko, vd. Kos, državni upokojenec 64-letni Giacomo Fagioli, 70-letna Gio. vanna Cargnel, vd. Zamparo, paznik 61-letni Eugenio D’0-svaldo, upokojenec 82-letni Josip Plesničar Oklici; univerzitetni študent Mario Žiberna in učiteljica Anita Glavicich, trgovski potnik Romano Biagiotti in prodajalka Eleonora Masetti, mo-delist Giusto Comar in tkalka Adele Ziliotto, mehanik Angelo Sanna in delavka v tovarni slaščic Fausta Pavletič, zasebni uradnik Raffae-1, Zancaner in Noemi Fonta-nin, kemik dr. Giovanni Bat-tista Bellide in uradnica Or-sola Perco, podoficir vojske Michele Iannuzizi in Iolanda Lippi. Poroke: Carlo Furega in tkalka Marina Camisi, uradnik Giancarlo Vitali in Car-men Barazzetti, uradnik Rena. to Zennaro in specializirana delavka Ines Bastiani. bi po-ileanja: Bandirii;- Claut (Brach), Ca-stano; Petagna, Rimbaldo (Claut), Tullšsi; Olivieri, Szo-ke, Milani, Mazzero, Pertris. Druga, za .Triestino ugodna vest, pa je prispela včeraj v Trst skupno Jt moštvom Taran-ta, ki je prišlo brez petih svojih najboljših močL Sicer ofenzivni Taranto, bo zato moral verjetno proti tržaškemu moštvu nastopiti z defenzivno taktiko, kar pa lahko ima v enaki meri dobre m slabe strani za Triestino, kot je pokazal primer tekme z Messinc. Toda naj igrajo gostje z juga tak ali drugačen sistem, odprto ali zaprto, Triestina bo morala dahes ne samo igrati, pač pa tudi dosegati gole. V nasprotnem primeru ne bo z A ligo nič, me samo za prihod-nej leto, pač pa tudi za vsa naslednja. organizirala prihodnje .olimpijce igre 1. 1960 v Rimu. Po defileju številnih atletov 'in “voditeljev, je atlet John iLandy, obnovil olimpijsko prisego. B O KS A LIGA ATALANTA-TORINO FIORENTINA-INTERNAZ. JUVENTUS-NAPOLI MILAN-BOLOGNA FADOVA-ALESSANDRIA -ROMA-L. R. VICENZA SAMPDORrA-LAZIO SPAL-VERONA UDINESE-GENOA B LIGA BARI-MARZOTTO MESSINA-NOVARA PALERMO-ZENIT MODE-NA PARMA-LECCO PRATO-CAGLIARI (prenesena na 1.-12.j SAMBENEDETTESE-BRE-SCIA SIMMENTHAL MONZA-CATANIA TRIESTINA-TARANTO VENEZIA-COMO C LIGA CARBOSARDA-SAROM RAVENNA CREMONESE-SIENA UVORNO-REGGINA -PRO PATRIA-CATANZARO PRO VERCELLI-LEGNANO REGGIANA-MESTRINA SALERNITANA-V1GEVA-NO SANREMESE-BIELLESE SIRACUSA-FTSDIT Dvoboj loi - Chiocca dokončno preložen MILANO, 23. — Dvoboj Loi-Chiocca, ki bi moral biti 30. nov. v športni palači, je bil danes dokončno odložen zaradi bolezni Loija. Nov datum še ni bil določen, verjetno pa je. da bo dvoboj 26. dec. letos, Program boksarske prireditve, ki se bo 30. nov. kljub temu vršila, vključuje številne zanimive borbe, španski prvak težke kategorije Josč Gonzales, ki je že dvakrat premagal Ca-vicchija, se bo boril z Boninom Allevijem. Mazzinghi se bo pomeril z Nemcem Heinzom Sattlerjem, ki je v zadnjem času premagal Manuela Carrea, Pereza Rosa, Luisa Serro in drage. Ta dvoboj bo za Mazzin-ghija lepa priložnost za preizkušnjo njegovih moči pred dvobojem z Rossijem za italijansko in Humezom za evropsko prvenstvo. Florentinec Stampi bo boksal z bivšim prvakom peresne kategorije Polidorijem, Nen-ci pa se bo pomeril z Cres-somjem, ki je šele nedavno prestopil med profesionalce. 22 izbranih nogometašev predloženih mednarodni nog. zvezi Končni seznam kandidatov za tekmo s Severno Irsko Med njimi ni Bernardina: ker je odklonil potovanje z letalom RIM, 23. — Tajništvo itaii-. naj bi bilo na občinskem sta-janske nogometne zveze FIGG dionu v Florenci konec aprila je objavilo seznam 22 nogome-1 ali pa v prvih dneh maja in tašev, katerega je prijavilo mednarodni nogometni zvezi FIFA za srečanje s Severno Irsko v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, ki bo 4. dec. v Belfastu. Na seznama so naslednji igralci: Fiorentina: Cervato, Chiap pella, Gratton, Orzan, Montuo-ri, Prini, Sarti, Segato, Juventus: Boniperti, Corra-di, Ferrano, Nicole; Inter: Invernizzi, Vincenzi; Lanerossr Vicenza: David; Milan: Bea,n, Schiaffino; Napoli: Bugatti, Comaschi; Roma: Ghiggia, Panetti; Sampdoria: Firmam. Nogometaši, ki bodo odpotovali v Belfast, morajo biti izbrani med imenovanimi. Sklicani bodo v ponedeljek. Tehnični direktor reprezentance dr. Foni se je moral odpovedati srednjemu krilcu Interja Bernardinu, ker je ta odklonil potovanje z letalom. »Azzurri* bodo namreč potovali v Belfast z letalom 1. dec. ob 12.30. NOGOMET sicer ponoči. Real Madrid j c — kot znano — že dvakrat zaporedoma osvojil pokal evropskih prvakov. HOKEJ NA LEDU TORONTO, 23. — Kanadsko moštvo Whitby Dunlops je v prvem srečanju premagalo reprezentanco SZ s 7:2. SABLJANJ Is VARŠAVA, 23. — Včeraj se je začel v Varšavi mednarod- ni sabljaški turnir. Doseže«! so bili naslednji rezultati: Poljska Zah, Nemčija 14:4 Madžarska - Italija 10:6 Poljska - Francija 10:6 Ekipa Sovjetske zveze Je odstopila. Rezultati drugega dne: Pel)-ska A - Zah. Nemčija 12:4, Italija A - Poljska B 10:6. Lestvica po drugem dnevu: 1. Poljska A. 2. Madžarska, 3. Italija. 4. Poljska B, 5. Fr*«-cija, 6. Zah. Nemčija. Oaiovorm uren«i» STAN1SUA V HENKO rtika Tlmanlr- zavod ZTT - amili NOGOMET C. zvezda premagala Norkoeping z 2:1 BEOGRAD, 23, — »Crvena zvezda* se, jej b ■ zmago nad švedskim prvalčom Norkoepin-gom z rezultatom 2:1 (0:1) u- vrstila v osmjno fipa>a tekmovanja za pokkl evropskih nogometnih prvakov) Oba gola za Crveno zvezdo je dosegel srednji krilec Spajič, za Nor-koeping pa Bargman. Domači so zmagali s pičlim rezultatom, zato ker je njihov napad popolnoma zatajil in ni znal izkoristiti najugodnejših priložnosti. Švedi so pokazali enostavno toda lepo in ostro igro. Imajo dobro obramb, v napadu dobra krila in želo gibčen trio. Igra Crvene zvezde je bila zelo slaba. Izenačila je šele v 75’ in odločila tek mo v svojo korist le tri minute pred koncem. Ker se je prva tekma končala neodločeno 2:2, je Norkoeping izločen iz nadaljnjega tekmovanja. SVEČANOST V MELBOURNU Olimpijska bakla predana it. konzulu MELBOURNE, 23. — Leto in dan po svečani' otvoritvi lanskih olimpijskih iger, so danes na olimpijskem stadionu v Melbournu svečano proslavili prvo obletnico olimpiade 1956 Mladi avstralski atlet, zadnji nosilec olimpijske bakle v lanski štafeti, Ron Clarke, je pretekel krog stadiona s plamenico v roki in jo nato izročil italijanskemu konzulu Serafi-nu, predstavniku države, ki bc Fiorentina - Madrid aprila v Florenci? FLORENCA, 23. — Fiorentina se je začela pogajati z Real Madridom za srečanje, ki VIIMUlll IIIM lllllllltlll Uliti I Uti llllltlllllll IIII llltlll Mia III Ulil III Hill MUHI II Itllllltltllll III Itlllltim Zimsko kolesarsko prvenstvo Ogna in S uspešna med Danes je na programu omnium profesionalcev MILANO, 23. — V športn: palači se je danes začelo zimsko kolesarsko dirkališčno prvenstvo. Na programu so bile kvalifikacijske vožnje m četrtfinale v hitrostni vožnji in kvalifikacijske vožnje, četrtfinale in polfinale v zasledovalni vožnji za diletante. V hitrostni vožnji so se kvalificirali Zanetti, Brioschi, Gian-notti, Bruschi, Ogna, Ballan, Magnoni in Barban. V Četrtfinalu so zmagali Zanetti nad Ballmom. Brioschi nad Barba-nom, Giam-otti nad Magnon, jem in Ogna nad Bruschijem. Jutri se bodo v polfinalu pomerili Zanetti in Ogna tei Brioschi m Giannotti, V zasledovalni vožnji so v kvalifikacijah zmagali Vigna, Musone, Simonigh in Bono. V polfinalu je Simonigh premagal Musona, Bono pa vigno. Jutri finale med olimpijskim prvakom Simonighom in Bonom. Jutrišnji program obsega tu di tekmovanje profesionalcev v omnium u. KOIESARSTVO Danci na «Tour de France> COPENHAGEN, 23. — Glavni tajnik danske kolesarske zveze Joergen Beyerholm, je organizatorjem «Tour de France* sporočil, da Danska z veseljem sprejema povabilo za KINO SKEDENJ predvaja danes 24. t. ra. ob 16. uri barvni film: ,,French Can C ari' Igra JEAN GABBIN udeležbo na «Tour de France* in da bodo nastopili naslednji dirkači: Hans E. Andresen, Eluf Dalgaard, Fritz Ravn, Kai Allan Olsen in Joergen Frank Rasmussen. Vozili bodo v holandski ekipi. KINOPROSEK-KONrOVEl predvaja danes 24. t. m. ob , 16. uri barvni film Warner Bross Igra BURT LANCASTER JEFF CHANDLER JEANNE CRAIN JACK CARSON /Mj gail russell ELAINE STEWART predvaja danes 24. t m. z začetkom ob 14. url Cinemascope film: E GEORGE TOBIAS EDWARD ANDREVVS PHItIP.REED V ponedeljek, 25. t m. ob K. url je ponovitev istega filma. Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA 11S THD1H GOHIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL »3-542 ULICA DEI.i.E M1LIZIE II — TEL. M-511 ALFREDO MELILLO - Trst - UL a. Caccia 3, Tel. 96 032 M0T0-SKUTER PARILI« Dvotaktni motor, 154 kub. dvl sedeža, z veluS^kriecoM 3Px*l Ž.^Rez^voVrJ za ^ 'ii t Jo v° Potrošnj^lj^lM km! ________CENA. 160.000 FRANCO MEJA LOJZ Kraigher Roman kontrolor) ŠKR0BAR »Nja — to bi bilo torej v redu. Zdaj pa moram kar hiteti, *a.j sem se že tako težko odtrgal. Klanjam se, gospod kontro-lor — in prst na usta! Častna beseda: jaz vas ne izdam nikomur! Kaj ne, Loschinski? Stvar ostane med nami tremi! Nja... Servus, kontrolor 1» V pisarni je zakurjeno in toplo; a mene vendar zebe, da s« stiskam v suknjo m se prestopam sem in tja. Loschinski 8'eda skozi okno s hlinjenim zanimanjem; v zadregi je in ne ve, kaj bi še pripomnil. Jaz sem ftisto top. Vest mi je zakrk-bjena, duša kakor mrtva. Mehanično pritiskam robec k ustnici; včasih pa pogledam, a se ne zavedam rjavkasto krvavih srag Ra njem — sploh se ne zavedam ne časa, ne prostora, ne sebe samega... »Ali vas je kdo udaril?* me vpraša zdajci davkar. »V vrata sem se zaletel.* Pa se obrnem k njemu sitno: ♦Greva volit?* 1 _ »Kajpada, kar pojdiva! To se pravi: Vi pojdite naprej, jaz Krem takoj za vami * Sef ima prednost! — pomislim trmoglavo; a se v trenutku ldr*nem: Nikar se ne prepirajl On mora za teboj, da te nad-*ira... Pred voliščem se ml priklopi nadučitelj Volfiid. »Zdravo, kontrolor! Imate v redu listine?* Potre pl jem se po prsih: »Dr. Žižek jih Je pregledal.* »Bravo! Pojdiva torej skupajI* Sumljivo se ozre čez ramo: «Davkar gre za nama. Le pogum! Kaj nam pa morejo?* V tem trenutku prihiti iz občinske hiše — Gamser. Obraz mu je rdeč, pozna se mu razburjenost, a iz oči mu sije prebrisana lokavost. «Ta je že volil!* pravi Volčič. »Baraba! Častno besedo je požrl!* Gamser namežikne Spitzu in mu šepne nekaj na uho. Debeluh se zadere: »Heil Gamser! Heil!» «Heil! Heil! ...» doni po trgu. »Platz den Windischen!» Spitz se zavrti na pragu, da trešči s svojo ogromno zadnjico ob Volčiča, ki odleti z menoj vred po stopnicah nazaj. Nadučitelj protestira iii kliče policaja. Tu priskoči davkar in nama napravi pot. Smeh in zmerjanje vrešči za nama. Oplustilov Herman ploska od veselja. Žižkov glas je čuti iz dvorane in zoprno nosljanje županovo. župnik teče mimo in si zapenja suknjo. A obraz mu je prestrašen in obupan ... Prvega zagledam — Mihaela Iskro. Sredi sobe se prestopa, mencajoč z nožicama. Med obema ploskima rokama nosi pred seboj glasovnico. Celo mu je rosno, lica so mu bleda, oči upira v Loeschnigga, ves zbegan in prestrašen, in prikimava sleherni besedi. Za mizo stoji okrajni komisar, mozoljčasto fantč ž begavimi očmi, z debelim kodeksom v roki, listajoč' po njem. očividno si ne zna pomagati v zadregi. ; , Dr. Žižek je rdeč in divji. Loeschnigg se obrne in zamahne' malomarno z roko, glas se mu malce trese od razburjenja: «Saj se lahko potem pritožite, to nas ne ovira. Komisija Je sklenila — amen!* Obveljala so županova pooblastila z duplikati legitimacij, dr. Žižek je pogorel s svojimi. Komisar stoji z zakonikom in z dvignjenimi ramami in gleda žižka z naivno skrbnostjo izpod obrvi; Jaz nimam te moči, moj ljubil.., »Heil! Heil!* se oglase posamezni vzkliki. «Abzug Žižek!* zavpije pomočniški šrul. «Kdo je bil to?» se ojunači nepričakovano komisar. »šrul ni volilec. Kaj išče tukaj?* zakliče Volčič. In komisar ukaže strogo: «Odvedite ga z volišča!* Samodopadljivo se ozre na Žižka: Vidiš zdaj, da smo pravični? Ali te nisem maščeval? ... Loeschnigg se namrdne zaničljivo in stisne nos: »Nja... No, Mihael Iskra!* »Heil, Herr Buergermeister!* poskoči Iskra, mu izroči glasovnico in si obriše potno čelo. »Nja-a...» zategne oni. »Vi tudi s Heil’? Vaš prijatelj gospod doktor Žižek bi gotovo rajši slišal živio’!» Ubogi Iskra se malone sesede od strahu. Obraz si briše z robcem, s stisnjenimi pleči se skrije za sosedov hrbet. «Hvala, gospod kontrolor! ...» Oddal sem obe glasovnici... 8 trepetajočimi prsti z meglo pred očmi, z mravljinčenjem v hrbtenici... Stresem se in stisnem usta, da ml ne zašklepečejo zobje. Krčevito se obrnem. Rad bi pogledal Žižka, mučim se z očmi, a jih ne spravim v pravo smer. In vendar čutim, da se mi smehlja — kljub srdu, ki ga ima za seboj — nagraditi me mora za junaštvo... O, Junaštvo! Da se ne pogrezneš, izdajalec! Moja krinka v tem trenutku, moj klavrni izraz!? ... Ali mi ne bere greha iz oči? ... Izdajalec — Amošt... Iz zadnje stene moli iztegnjena roka s pokončnim mečem ... Meč pravice!... Loschinski mi pošepne: »Le pogum, kolega!* Globoko nagnem glavo; mahoma mi je vročina v njej; brez misli sem in brez občutkov, zabijanje pod čelom ... O, ta sramota, Amošt! Da se ne pogrezneš, izdajalec!? ... Zakaj se ne odpraviš? Kaj še čakaš na morišču? — da pade nate meč pravice? če pade — sprožil si ga sam. Izdajalec! — Renegat! .. Nekdo mi položi roko na ramo, da se zdrznem od strahu; doktor Njivar me vpraša šepetaje; »Kje sta svetnik in adjunkt?* J® 0(1 komisijske mize in klical Žižka k sebi. V tam l?vo lScavcSt?. ,pogrešana' L°«*hnigg Ju pozdravlja s pon* iezi*ri^1Zv^VWlder die Natur ~ t0 Je nemškutarstvo!* se tur bl^ufdiče pmklemaife>V0.jU * poštarjem’ *Po tistem ir, Se !lstraži- da izbruhne praska, pa priskoči naglo arhivom Za sti v pogovor' v bližini je omara z jedrskim t6 videli’ g08?0«! doktor, stare trške privilegije?* Kyala> I^ia,m današnjih privilegijev popolnoma dovoljl* »MischUsch je najlepši privilegij!* pravi poštar. ra? na g’avarstvu' Morda ima še od va« kak blagoslov, gospod komisar?* je Rupnik tu, ves zasopljen in razgret. Žižka zgrabi za roko, z obupom v obrazu-»Moj šef se je odpeljal!* »Dr. črnko?* dvorano-VFatl nastane trušč- Nekdo sili notri, šrul kriči * «Dr. črnko se je odpeljal. Hoch, Pokomig!* Loeschnigg ploskne z rokama: «Hvala bogu!* »Heil! Heil! Heil!* zavrešče ljudje. »Hoch Pokomig! Hoch ?och Kukowet2! St. Gertrud in der Steiermark bleibt deutsch! Hoch St. Gertrud! Heil!* Naši beže iz sobe. Celo notar m Njivar, člana komisije, tečeta za njimi. Meni odleže: — Kam beže? če se Je odpeljal — ali ga gredo lovit? — Vse prepozno! Ko bi bil tebe kdo držal na vajetih, ali bi bil postal — izdajnik?- Izdajica — kukavica! suit si, Amošt! Propalica in neznačajnež! Svinja! šuft te. kdor izda svoj rod! - strašno vroče mi Je v prsih. Tesnoba jih oklepa, da mi jemlje sapo. In vendar mi je lažje- — Doktor črnkol -r Nanj bodo vpili in bodo pozabili nate!... (Nadaljevanje »ledi). TRST, nedelja 24. novembra 1957 Leto XIII. . Št. 280 (3815) zrm ' ------------------ Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini U*?PJ!J?TV08 VU M°NTECCm M. *, H, nad. — TELEFON UMI IN Mul — poltm predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. M. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v sirim l stolpca: trgovski 80, finančno-uDravn? 120 osmrtnice 90 Ur - Za FLHj za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Urtavna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, fekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 • 2 ■ 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst Pred rehabilitacijo žrtve lova na čarovnice Bela hiša bo povabila Oppenheimerja da se vrne na delo pri tajnih načrtih? Ameriška revija o dolgoročnih načrtih za tri ameriške satelite Japonski znanstvenik izjavlja, da izstrelitev umetnih meteorjev «ne zavzema nobenega posebnega interesa» NEW YORK, 23. — «National Broadcasting Com-pany» javlja, da bodo v kratkem povabili znanega ameriškega znanstvenika Roberta Oppenheimerja, naj sinova sprejme delo za račun ameriške vlade. Omenjena družba trdi, da je to informacijo dal neki funkcionar Bele hiše in pripominja, da Oppenheimer ne misli te vesti komentirati, dokler ne bo dobil uradnega predloga Kakor je znano, je ame riška komisija za atomsko energijo leta 1954 odredila, djfc mora Oppenheimer opustili sleherno delovanje, ki ga spravlja v stik s tajnimi informacijami vlade. Tedaj id sicer ugotovili, da ni no-bjnih dokazov o njegovi »nelojalnosti*, poudarili pa so, da Z$-adt svojih preteklih stikov s i komunisti lahko «zapade pšd vpliv te ideologije, kar b( resno škodilo interesom državne varnosti«. Ravnatelj astrofizičnega observatorij® v Cambridgeu dr. WhipAle je danes izjavil, da zakasnitev ZDA za Sovjetsko I’ ezdt i k»r se tiče raketnih si telflov.fni tako huda. da bi l^kf )>ila nevarna. »Toda, je dedal, Rusi napredujejo bolj n glo od nas in od tod p_1-ji ja ngvainost. Čas je, da *I rernepimo naje stališče do ir lelektaalcev. Zaostajali boni > za ftusj v tekmovanju za te liničn| napredek, dckler ne bo pri * nas doktor znanosti U; ival več upoštevanja, kakor g: uživa vsak igralec »base- pi 11»». Kakor je znano, je Oppen MHItlllMNIIMIItlMIIIIItlllllllllltlinilllllllllllll Napad Marokancev l na ozemlje lini ItAIlAT, 23. — Nocoj se je »videlo, da je več sto mož m|roške osvobodilne vojske d»ies zjutraj napadlo nekatere! španske postojanke ob »krajini meji ozemlja Ifni. Gre z* prvi napad Maroikancev na to« ozemlje. Do sedaj so bile sa*ao demonstracije Marokan-cef * zahtevo za priključitev ozemlja Maroku. Zatrjujejo, da boji še trajajo. Oddelki maroške osvobodilne vojske štejejo približno 1200 do 1500 m|ž. posadka v Ifni ju pa šteje 2 do 3 tisoč mož. Baje je prešlo do incidentov in sabotažnih dejanj tudi v notranjosti ozemlja samega. ZDA in Pakistan WASHINGTON. 23. - Dr-žalmi tajnik Dulles je dal zagotovila Pakistanu, da mu bodo ZDA prišle takoj in učinkovito na pomoč, če bi bil napaden. To je izjavil paki-•tfnstoi zunanji 'minister po svojem razgovoru z Dullesom X ilržavnem departmaju. heimer dobil v ZDA ime «Mi-ster atom» ali #oče atomske bombe*. Vsi so ga imeli za enega največjih znanstvenikov sveta. Ze več časa krožijo govorice, da ga bodo znova povabili, naj sodeluje na področju raket in umetnih satelitov. Vsekakor ta vest ni se uradno potrjena, a je v vladnih krogih niso niti zanikali. Medtem pa 'beležijo agencije Izjave raznih znanstvenikov v *“jci “bo^služU za pro- tal 450 kilogramov in ki naj bi krožili okoli Zemlje v višini vsaj 6400 kilometrov. Letalstvo pripravlja tudi nove rakete za znanstvena raziskovanja v veliki viširfi med 480 in 1600 kilometri ter mono-atomski reaktor, ki bi zajemal svoje gorivo neposredno iz atmosfere. Članek pravi, da se zadevna raziskovanja vodijo v središču Bedford v državi Massachusetts. in dodaja, da znanstveniki upajo, da bodo satelite lahko izstrelili v prihodnjih petih letih. V članku je dalje rečeno, da bo prvi satelit služil za proučevanje Zemlje in njene atmosfere; drugi bo «sončni» zvezi z ameriškim sporočilom, da so 16. oktobra izstrelili dva umetna meteora. Prof. Zwi-cky. član zavoda za tehnologijo v Kaliforniji, je izrekel mnenje, da dva meteora sedaj krožita okoli Soni-a. Biv- učevanje Sonca in sončnih izžarevanj; tretji pa bo neke vrste vsemirska postaja za proučevanje kozmičnih žarkov, Lune in bližnjih planetov. Glede dveh novih raket, ki se imenujeta «Exo», piše list, da gre* za pogonsko napravo v treh stadijih, ki bi dosegla višino od 480 do 720 kilometrov, ter za večjo napravo, ki naj bi dosegla višino od 480 do 1600 kilometrov. Te rakete naj bi izstrelili v začetku prihodnjega leta. Kar se tiče monoatomskega reaktorja, pa bi uporabljal za gorivo atomski kisik. Članek pripominja, da so načrte za take naprave že pripravili in prvi poizkusni poleti naj bi se začeli približno čez eno leto. Reaktor bo imel hitrost okoli 4000 kilometrov na uro in se bo lahko uporabljal kot raziskovalna postaja brez posadke v višini med 80 in 110 kilometri. Kakor javljeno, pa je sedaj edini bolj konkreten napovedani načrt ta, da bodo ZDA prihodnji mesec izstrelile prve majhne preizkusne satelite, pravi satelit pa šele prihodnje leto. Konferenca arabskih zbornic za trgovino in industrijo Na konferenci je kot opazovalec navzoč tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Fegiz KAIRO, 23. — Danes se fe v Kairu začela konferenca a-rabskih zbornic za frgovino ir, industrijo ter za kmetijstvo. Sodelujejo aelegacije vseh držav Arabske lige (razen Jordanije m Jemena). Navzoče so tudi delegacije Tunizije, Maroka in Alžira. Med glavnimi vprašanji na dnevnem redu je tudi proučevanje negativnih posledic, ki bi jih uvedba evropskega skupnega tržišča •-mela na trgovino arabskih držav, ter proučevanje možnosti ustanovitve arabskega skupnega tržišča, ki naj bi bilo utež proti tem posledicam. V arabskih državah izražajo namreč bojazen, da bi evropsko tržišče prizadejalo izvoz nekaterih proizvodov v Zahodno Evropo, čemur bi sledile valutne težave in pomanjkanj? sredstev za kritje uvoza. Med drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu kongresa, so koordinacija kmetijske in industrijske proizvodnje v a-rabskih državah, turistični promet, načrt za ustanovitev arabske trgovinske mornarice itd. Na kongresu je tudi skupina italijanskih opazovalcev, ki so: predsedniki trgovinskih zbornic v Rimu: Parisi. v Trstu: Fegiz, v Pistoi: Caselli ter glavni tajnik italijanskega združenja trgovinskih zbornic prof. Tagiiacarne. «»------- SZ ne bo sodelovala v razorožitvenem odboru NEW YORK, 23. — Sovjetska delegacija v OZN je izročila tisku izjavo, v kateri trdi, da so razgovori v glavni skupščini OZN o razorožitvi »pokazali, da zahodne države, predvsem pa ZDA, nočejo sporazu ma o razorožitvi*. Izjava pravi nato, da bo »odbor sestavljen povečini iz držav, ki pripadajo vojaškim blokom zahodnih držav, kar že od sedaj izloča sleherno možnost plodnih pogajanj o razorožitvi*. Sovjetska delegacija trdi nato, da je namen resolucije, ki je bila izglasovana v skupščini, »prikazati, da se Sovjetska zveza dela, da noče več sodelovati v odboru in da bo pod pritiskom popustila*. ((Sovjetska delegacija, pravi izjava, je pooblaščena izjavit’, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila dela odbora, katerega večina članov pripada hkrati napadalnim vojaškim blokom.* Da se pomiri jeza in užaljenost med zavezniki Mac Millan jutri v Parizu von Brentano v Washingtonu ZDA in Anglija skušajo prepričati Francijo, naj bi pristala na ^razdelitev vlog» • Uoydov «pomirjevalnih govor Komunist No ve!1 a bosta nova tajnika S Železniška nesreča Razgovor predsednika republike z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom - V torek zopet seja vlade (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Predsednik Gronchi je hotel dobiti točno sliko položaja tako na mednarodnem kot na domačem področju in je zato danes povabil k sebi predsednika vlade Zolija ter podpredsednika in zunanjega ministra Pello. Izrazil je svoje zadovoljstvo po razgovorih z zahodnonemškim predsednikom Heussom. V poučenih krogih pa trdi- ši ravnatelj fymčno-nuklear- nega centra urada za pomor- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiHMiiiiiiiiHmMmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiuiiimiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiHii ska raziskovanja Ralph Lapp j pa je sinoči izjavil, da j? pc njegovem mnenju izstrelite! j umetnih meteorov sestavni del ameriškega programa za obrambe prot’ medcelinskim I balističnim raketam. Znanstvenik Maurice Dubin je izjavil, da izstrelitev umetnih j meteorov v vsemirje nedvomno odpira pot za pošiljatev rakete na Luno. Dodal je. da bi izstrelek potoval na Luno v enakih pogojih, v kakršnih sta dva umetna meteora premagala privlačno silo Zemlje. Po njegovem mnenju bi izstrelek potreboval približno deset ur. da preleti 250 tisoč milj, ki ločijo Zemljo od Lune, Pripomnil je tudi, da bo poizkus z umetnimi me-teori morda ttidi zelo koristen za raziskovanja o fizičnih značilnostih stratosfere. Mednarodni koordinator o-pazovanj o umetnih satelitih v Smithsovem observatoriju v Cambridgeu dr. Spitz je izjavil, da bi , kroglice, ki so jih izstrelili v vsemirje. «u-tegnile pojasniti* mnoge primere opazitve meteorov ali ognjenih krogel. Kritiziral je nato vlado «zaradi pomanjkljivih in zakasnelih informacij* s tem v zvezi. Uradno poročilo, ki so ga objavili vče. raj, pravi namreč, da so aluminijaste kroglice izstrelili v vsemirje 16. oktobra. Tudi senator Claude Pepper je izjavil, da bi moral Eisen-howez sporoč:ti vest o izstrelitvi, takoj ko je bila ta izvršena. Dodal je, da je izstrelitev kroglic «tolikšne važnost' in tako izredna stvar, da bi moral predsednik to povedati v svojih dveh zadnjih govorih*. Toda ravnatelj tokijskega observatorija Masaji Mijadi je danes izjavil, da «izstrelltev ameriških umetnih meteorov ne zavzema nobenega posebnega interesa*. Po njegovem mnenju sta bila meteora izstreljena z namenom, da se dobijo podatki, ki so potrebni za pripravo umetnih satelitov. Dodal pa je, da «bodo ti podatki nepomembne vrednosti* za mednarodno geofi-sično leto. Po njegovem mnenju pa je posebno zanimivo dejstvo, da sta ta dva meteora dosegla hitrost nad 60.000 kilometrov na uro. Ameriška družba «American Rocket Society» pa javlja danes v članku, objavljenem v njenem glasilu «Astronautics», da ameriško letalstvo pripravlja tri različne umetne satelite. od katerih bo vsak teh- jo, da je tudi izrekel svoje pomisleke o umestnosti posredovanja in prizadevanja za spravo, ki se ga je lotila palača Chigi v zvezi z dobavo orožja Tuniziji. O neumestnosti tega koraka so se najbrž že kmalu prepričali tudi v zunanjem ministrstvu, saj se že nekaj časa o njem ne govori več. Glede reforme senata pa Gronchi ni hotel zavzeti nikaikega stališča do predčasnega razpusta senata, češ da bo lahko ta problem nastal kvečjemu po odobritvi sporazuma v poslanski zbornici, kar pa bo šele čez tri mesece. Ker bo prihodnji torek spet sindikalnem področju ter se posvetiti zgolj politiki. Sprememoe v CGiL pa niso vezane samo na imeni Novel-la in Santi, temveč bo še več premikov. Tako namerava ko munistična struja postaviti več predlogov, po katerih bosta na pr. tajništvo CGIL zapustila tudi dr. Lama in Pessi. Prvi naj bi prevzel mesto NovelL-kot generami tajnik v FIOM, ki no izpraznjeno, drugi pa bi se posvetil zgolj strankarskemu delu. Namesto omenjenih dveh nameravajo komunisti predlagati v tajništvo dr. Luciana Romagnolija in dr. Ri-nalda Schedo. Prvi je generalni tajnik kmečkih delavcev, drugi pa generalni tajnik stav-bincev. Seveda pa namerava- vladna seja, se je Zoli sestal I jo tudi socialisti postaviti svo- IAY, 23. — Preteklo je 150 kilometrov ro r» iztiril vlak na progi Ikuto. Pri nesreči je (tih okoli 50 potnikov, nad 50 pa ranjenih. Lokomotiva in trije vagoni so se iztirili, drugi štirje vagoni pa »o se prevrnili. SALZBURG. 23. — Avstnj-«k| podkancler Bruno Pitter-tnfnji je bil danes ponovno ižrfoljen za predsednika avstrijske socialistične stranke |HI|lln»lll||l»lll|IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlMllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIIIIIIMIIIIIIIliHIIIIIII»«l«.i s svojimi najožjimi sodelavc, da je z njimi sestavil dnevni red seje. , Vprašanje nasledstva Di Vit-toria v CGIL postaja vsak da:: bolj aktualno. Pri vodstvu PSI so se danes zopet sestali socialistični sindikalisti ter razpravljali o omenjenem vprašanju. Nekateri so bili za to, da bi bilo na čelu CGIL širše vodstvo, drugi pa so bili za vodstvo v dvoje: poleg komunista Novelle, ki naj bi postal generalni tajnik CGIL, naj bi bil še socialist Sapti kot pomožni generalni tajnik. Za drugo možnost se je zlasti zavzemal Gatto, češ da bi prinesla socialistom eno vodilnih funkcij v CGIL, obenem pa znatno težo pri nadaljnjem usmerjanju zveze. Kandidaturi Šantlja ni nihče naspi otoval, ker je Liz-zadri ponovil svojo odločitev, da se hoče umakniti z dela na rikalna objestnost priča članek današnjega iiOsservatore Romano*, ki se ukvarja, in sicer prvič, z vprašanjem škp-fa iz Prata in njegovega javnega sramotenja zakonskega para, ki se je poročil samo civilno. Vatikansko glasilo ne samo ponavlja škofove sramotitve ter tako dokazuje, da se hoče cerkev vtikati v privatne zadeve državljanov, temveč tudi nesramno blati tako institucijo kot je civilni zakon, ko trdi, da »civilni zakon med katoličani ni zakon, da je treba smatrati dva katoličana, ki sta samo civilno poročena, za javna pfi-ležnika in torej javna grešnika. Ce torej dva katoličana odklonita cerkveni zakon in se poročita samo civilno, ima cerkev pravico in dolžnost, da ju obsodi.»: Na koncu pa še trdi list, da* pomeni oviranje in preprečevanje takih dejanj, kot je dejanje škofa iz Prata, ne samo kršitev pravice cebkve temveč tudi nedopustno vmešavanje v izvajanje škofovske oblasti, kakor je tudi v nasprotju s konkordatom A. P, je ljudi na mesto Lizzadrija; izbira skoraj ne bo mogla pasti na koga drugega kot na Foš ali Brodolinija. Socialistični sindikalisti se bodo spet sestali v torek, Santi, Brodolini in Gatto pa so bili določeni, da dokončajo pogajanja s komunisti. Medtem ko je Togliatti poročal v tajništvu KPI o svoji misiji v Moskvi in o izjavi komunističnih partij, je pa In-grao napisal za jutrišnjo «U-nita* uvodnik, v katerem pozdravlja kot zelo pozitivno dejstvo «enotnost in strnjenost, ki se je pokazala v moskovskih sestankih med komuni- . .... • stičnimi partijami in delavci ?6 ™,rUzXpnikov ’ dvanajstih komunističnih držav. Doslednost zunanje politike vlade FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 23. — V Beogradu je še vedno popoln molk o izjavah, ki sta bili podpisani v Moskvi. Jugoslovansko časopisje je, kot smo že poročali, objavilo v celoti manifest komunističnih partij vsega sveta*. Ingrao podčrtava tudi navzočnost jugoslovanskih komunistov, kar predstavlja «važen korak naprej po prelomu 1. 1948». Kolikšna je že v Italiji kle- Jugoslovanska delegacija, kot je znano, ni podpisala te izjave. Po vesteh inozemskih agencij iz Moskve je baje jugoslovanski veleposlanik v Mo-1 skvi Mičunovič izjavil, da jugoslovanska delegacija ni podpisala te izjave; ker se ne strinja z vsemi njenimi postavkami. V Beogradu nismo mogli dobiti potrdila o tej izjavi. Značilno pa je, da jugoslovanski tisk. ki je doslej komentiral vedno vse važne izjave in dogodke, ni imel za potrebno, da ti dve važni izjavi komentira. Na vprašanje, kako komentira izjavo, ki so jo podpisali v Moskvi, mi je zelo dobro informirana osebnost odgovorila: «Ni potreben noben komentar, ker je vse dovolj jasno.* Neuradno pa se izjavlja, da Jugoslavija, dosledna svoji zunanji politiki miroljubne koeksistence in protiblokovske politike, ni mogla podpisati izjave, ki so jo podpisale delegacije dvanajstih komunističnih držav. Po večtedenskem bivanju v Jugoslaviji je odpotovala danes iz Beograda delegacija Socialistične stranke arabskega preporoda. V skupnem poročilu, ki je bilo danes objavljeno o razgovorih z zastopniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije poudarjata obe delegaciji veliko odgovornost socialističnih in naprednih sil v svetu zg ohranitev miru in da je koeksistenca edina alternativa vojn: ter edina pot za napredek človeštva. Sporočilo poudarja, da oboroževalna tekma in politika vojaških blokov lahko samo še bolj zaostrita mednarodni položaj in da je neob-hodno potrebno nadaljevati z napori za vsaj začetne in delne sporazume ter odpreti pot k razorožitvi. Obe delegaciji obsojata politiko pritiska na nekatere arabske države in izražata mnenje, da je potrebno arabskim državam omogočiti, da uresničijo jmpolno politično in gospodarsko neodvisnost. B. B. »I111I||||IIIIIIIIIIII1IIMIIIIIIIIII»IIIIIIIIIIIIIIHI»IIIIIIHI IIIIIIII Hill IIIIIIIIHlIlHHIt H •lillllllll 1111111*8111 II lllll III IIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIinilllllllH III yiadaljevanjg z 2. strani) Manifest miru Resen opomin vojnim huj-tkaiern in vsem, ki spodbujalo ha oboroževalno tekmo, je nanifest miru, ki so ga v Mo-ifctu ob priliki proslave 40, ibletntce oktobrske revolucije sodpisali predstavniki 64 ko-nunističnih strank vsega sve-la. Manifest opozarja na gro-rote vojne in na uničenje, ki )i ga nova vojna povzročila, er poudarja, da so komunisti lajdoslednejši nasprotnikt pojte, najodloinejši borci za nir, kajti njih cilj je ustva-fiti džužbo, v kateri ,bo zago-lovljena splošna blaginja, razmet vseh narodov, večni mir med narodi. Manifest poudarja, da je vojno mogoče preprečiti, ker je razmerje med stlami o svetu tedaj drugačno in sile miru m ogromne. Obrača se na vse ljudi dobre volje, naj se odločno borijo za mir in naj rahtevajo konec oboroževalne tekme, prepoved izdelovanja in uporabe jedrskega orožja kot prvi ukrep za opustit%v poizkusov s tem orožjem, konec politike vojaških blokov, naj se ne ponovno oborožijo nemški militaristi, naj prenehajo vojaška izzivanja imperialistov na Srednjem vzhodu in naj podprejo politiko miroljubne koeksistence. V Moskri pa so objauili tudi iljauo partijskih voditeljev dvanajstih držav (Albanija, Bolgarija, Madžarska, Vietnam, Vzhodna Nemčija, Ki- tajska, Koreja, Mongolija, Poljska, Romunija, SZ in CSR), katere pa jugoslovanska partija ni podpisala, ker se z njo ne strinja, To je razumljivo, ker izjava v nekaterih svojih delih spominja na blokovsko politiko. Tu naj omenimo še prizadevanja v OZN sa nadaljevanje razgovorov o razorožitvi. Na žalost da tudi tu še vedno prevladujejo blokovski pogledi, kor se je pokazalo prav pri razgovorih o razširitvi razorožitvenega odbora. Po dolgotrajnih razgovorih je prišlo do kompromisne resolucije, ki jo je glavna skupščina sprejela z ogromno pečino. Sklenjeno je bilo, da se število članov tega odbora poveča od enajst na 25, Nove države bodo Argentina, Ap-stratija, Belgija, Brazilija, Burma, CSR, Egipt, Indija, Italija, Mehika, Norveška, Tu. nizija, Poljska in Jugoslavija. Toda na žalost je sovjetski delegat Kuznjecov izjavil, da Sovjetska zveza ne bo sodelovala v tako razširjenem odboru, in vztraja na zahtevi, naj se ustanovi nov odbor vseh članov OZN. Ta sovjetska trma vsekakor ni na mestu. S tem nočemo reči, da so krivci samo na eni stran i, saj so znane vse klovnske a-krobacije, ki jih takd Vzhod kakor Zahod delata pri pogajanjih, Res je, da imajo ZDA štepilo držav, ki stalno glasujejo zanje, toda to se dogaja tudi glede SZ; razlika je le v tem, da je ameriški glasovalni stroj številčno močnejši, Kuznjecov je zahteval 1 dni v svetu pariteto v razorožitvenem odboru. Toda ni moč razumeti, kakšna naj bi bila ta pariteta, če zahteva, naj bi v novem odboru bilo pseh 82 držav članic. Med novimi državami, ki so prišle v razoro-žitveni odbor, je večina takih, ki ne pripadajo nobenemu volilnemu stroju. Ce je pač spričo sedanjih okoliščin nujno potreben kompromis, je vsekakor bolje, da se v odboru poveča število sneoprede-Ijenih* držav (kakor jih je imenoval Kuznjecov). s čimer se zmanjša vpliv, obeh volilnih strojev, kajti v komisijo 82 držav bi v celoti prišla oba volilna stroja p celoti. Živahen teden v italijanski politiki Politična dejavnost v Italiji je bila v preteklem tednu vsestranska: na mednarodnem področju obisk zahodnonem-škega predsednika, zasedala sta senat in poslanska zbornica, vlada je imela sejo in tudi v posameznih strankah ni so mirovali. Za časa Ileussovega obiska je prišlo v razgovorih med njim in Gronchijem, Von Breutanom tn Pello do neka- terih zaključkov, ki kažejo voljo obeh držav po sodelovanju na raznih področjih. Sploh se bosta obe državi sproti obveščali o vseh važnejših vprašanjih, je rečeno p poročilu, tako da ne bi prišlo do neljubih presenečenj, kar končno ni p skladu s član-stvom v NATO. In ko so v razgovorih v Rimu poudarjali, da mora vladati med članstvom v atlantski zvezi enakost, so pač gotovo mislili tudi na to, da nikakor ni prav, če danes Amerika z Anglijo, jutri pa na pr. Anglija s Francijo in drugič spet same ZDA ukrenejo nekaj, ne da bi se prej posvetovale z ostalimi članicami NATO, in je to celo proti koristim te ali one članice. V poslanski zbornici so se spet lotili razprave o agrarnih pogodbah. Pri tem je Plodni načrt le utrpel tudi nekaj sprememb. Razprava pa se bo še nadaljevali. V senatu pa je bilo najbolj važno vprašanje, kako bo sprejet vladni načrt za reformo sena. ta. Demokristjani imajo glede senata več želja; tako bi hoteli, da bi se poslovna doba senata izenačila z dobo poslanske zbornice in še zlasti jim j» mnogo do tega, da bi bil senat predčasno razpuščen in bi bile senatne volitve skupaj z volitvami v poslansko zbor. nico. Toda te želje se jim po normalni poti ne bodo izpolnile. Razen demokristjanov se je namreč senat v celoti izrekel proti izenačenju poslovne dobe. Obenem pa so senatorji poudarili, da tudi reforma senata, do katere lahko pride, ne more vplivati na predčasen razpust tega doma. Jasno pa je, da demokristjani kljub temu ne bodo nehali pritiskati celo na držaune-ga predsednika; toda nekateri senatorji so že v naprej povedali, da ni nikake zakonske o-snove za predčasen razpust. Medtem ko je bil pred tednom Fanfani že skoraj odločen glede datuma volitev; pa se je potem pokazalo, da tudi KD ne kaže, da bi se ji smelo z volitvami tako telo muditi. Pokrajinski in deželni tajniki so na sestanku s Fan-fanijem tajniku stranke povedali, da »teren* še ni tako zelo pripravljen, da bi ze moglo računati na popoln uspeh. Vedeti je namreč treba ,da je cilj KD absolutna večina, Fanfani sicer tega noče priznati, deloma zaradi tega, ker ne mara, da bi mu lahko očitali, da ni dosegel zastavljenega cilja, če pri volitvah absolutne večine ne bo. Deloma pa noče, da bi še nasprotniki prepeč angažirali v volilni borbi, da bi to preprečili, če bi on javno izpovedal take svoje namene. Toda če jih ni izpovedal on, so jih pa izpovedali tako imenovani sme-ščanski odbori» s kardinalom Sirijem na čelu, Ti so je da- li javnosti dovolj razumeti, da hočejo absolutno pečino ne samo zaradi zgolj političnega življenja, temveč zato, da bodo lahko vse javno življenje p Italiji še bolj skleri-kalizirali; (doslej jim je vsega šd' premalo!), Tudi, druge stranke se pripravljajo na volitve. Na desni si še vedno nekateri prizadevajo, da bi prišlo do sve-like desnice*, pri tem so zlasti agilni misini, ki mogoče računajo, da bo štepilo njihovih glasov upadlo spričo razširjene dejavnosti monarhista Laura, ki se ne namerava omejevati samo na jug temveč hoče priti s svojimi »darili* celo p Trst, In ni nobenega dvoma, da ne bi za krožnik špagetov odtrgal nekaterim strankam del njihovih szavednihn volivcev. Vsaj zaradi btižnjih volitev so zaskrbljeni zaradi svoje o-majane enotnosti socialdemokrati. Ko se je Saragat zvezal z desnico, da si je osoojil mesto tajnika stranke, si je nekoliko odtujil sredinskolevo in levo strujo. Sedaj pa mu je mnogo do tega, da bi se zdelo, da vlada v stranki e-notnost in zato vabi v vodstvo tudi predstavnike obeh opozicijskih struj. Pri tem pa pri pogajanjih nista obe strani soglasni glede razdelitve mest o vodstvu. Zlasti pa je ovira za sporazum Matteottijeva zahteva, da se stranka ne sme povezovati v kako pladno koalicijo tudi po volitvah. Vendar je zelo verjetno, da bo do sporazuma kljub temu prir šlo. LONDON, 23. — V londonskih političnih krogih izjavljajo, da se bo Mac Millan razgovarjal v ponedeljek v Parizu z Gaillardom med drugim o stališču Francije do atomskega orožja. Kakor je znano, nasprotuje Francija načrtu, naj bi to orožje izdelovali samo v ZDA in Veliki Britaniji. Angleži in Američani pa ne želijo, da bi tudi Francija postala «atomska» država, in jo skušajo prepričati, da bi bilo zanjo izdelovanje tega o-rožja preveliko gospodarsko breme, ker mora itak že nositi velika bremena zaradi vojne v Alžiru. V zameno pa bi Angleži in Američani obljubili Franciji, da ji bodo dobavili atomsko orožje v primeru vojne in bi bili pripravljeni pomagaji ji s posojilom ter podpreti njeno politiko v Alžiru. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki bo spremljal Mac Millana v Pariz, je danes govoril v Bury St. Ed-ijounds v grofiji Suffolk in je zanikal trditve, da Velika Britanija skuša ustvariti anglosaški direktorij za reorganizacijo NATO. Zanikal je tudi, da je londonska vlada z dobavo orožja Tuniziji imela namen spodriniti francoski vpliv v Severni Afriki. Obžaloval je, da so v Franciji mnenja, dg so razgovori Mac Millana in Eisenhowerja privedli do ustanovitve neke vfste izključnega združenja med ZDA in Veliko Britanijo. Omenil je vesti, da nameravajo ZDA in Velika Britanija na decembrski konferenci NATO predložiti že prej pripravljene načrte, ki naj bi jih ostali zavezniki odobrili ali zavrnili. S tem v zvezi je dejal, da so angleški in ameriški nameni prav nasprotni, in je prijjomnil, da vvashington-ska izjava poudarja potrebo okrepitve sodelovanja v NA TO. Zatem je Lloyd govoril o dobavah orožja Tuniziji in je obžaloval, da je s tem v zvezi prišlo do nasprotij. «Naš edini namen je bil, je pripomnil Lloyd, preprečiti komunistično prodiranje v Severno Afriko. Nismo spremenili svojega stališča od tedaj: ministrski predsednik in jaz misliva z veseljem na perspektivo, da bova v ponedeljek iskreno vsestransko diskutirala o tem vprašanju s francoskimi ministri. Po mnenju nekaterih je naša akcija skrivala neke gospodarske namene in smo baje skušali 'spodriniti francoski vpliv v Severni Afriki. Na te trditve lahko odgovorim z odločnim zanikanjem*. Selwyn Lloyd je nadaljeval: «Zadovoljni smo, če je Francija močna in če napreduje. V našem interesu kot zavez-, nikov in sosedov Francije je, i da to državo podpiramo na vse načine. Imeli smo pošteno nasprotje pogledov s francosko vlado o tem vprašanju. To se lahko dogodi tudi med najbolj ozkimi zavezniki v svobodnem združenju*. Pripomnil je nato, da wa-shingtonska izjava poudarja «da je potrebno napore za kolektivno varnost podpreti in Okrepiti z akcijo za gospodarsko sodelovanje*, ter je dejal: »Slabo bi bilo za to vrsto sodelovanja, ki bo kakor upamo, zajemalo v Evropi področje svobodne izmenjave kot spopolnitev skupnega tržišča, če bi skušali zmanjšati gospodarski vpliv in moč Francije*. Ravnatelj egiptovskega informacijskega urada Hasan komentira v ((odprtem pismu* ameriškemu listu «New York Timesu* spor zaradi dobav o-rožja Tuniziji in piše; «Ta prodaja manj kakor tisoč pusk i ne spravlja toliko v nevarnost atlantsko zavezništvo, kakor močna reakcija Francije. To stališče dokazuje namen Francije, da bi se posluževala NATO za uresniče- lllllIlHIIMmilHIIMIIHIiniHIMIIIIIIIIIIIIIIIIK" Mendes-France zopet v ospredju (Nadaljevanje s 1. strani) VVashingtonu kažejo zadovoljstvo nad usmerjenostjo maro-ško-tunizijske izjave. Pripominjajo tudi, da se bodo sultanovi razgovori začeli prav ob otvoritvi razprave o Alžiru v OZN. Tudi v krogih OZN so pozitivno sprejeli maroško-tu-nizijsko pjnudbo. S tem je povezan načrt za severnoafriško federacijo — «Maghrib Kebir*; državni departma baje že proučuje podroben načrt s tem v zvezi in zagovarja njegovo izvedbo. Toda pogoje je rešitev alžirskega vprašanja. 3. Tretje vprašanje, ki ga skušajo v VVashingtonu rešiti, pa je način, kako Maroko m Tunizijo obdržati v zahodnem taboru tudi zaradi tega, ker se ti dve državi ne strinjata v celoti s politiko Arabske lige. Toda to vprašanje je tesno povezano s francoskim stališčem in torej s sodelovanjem Francije v NATO. Kakor vidimo, gre za zelo zapletena vprašanja, ki bi jih v ZDA želeli rešiti v okviru svojih interesov v Severni Afriki in s tem v zvezi y okviru blokovske politike. nje svojih kolonialnih načrtov in s tem spodkopava same temelje zavezništva. Zaradi tega se majhne države bojijo pridružiti se takemu vojaškemu zavezništvu*. Hasan pravi, da je Egipt naklonjen pošiljanju orožja Tuniziji, a dodaja: «Nekoliko presenetljivo je dejstvo, da vaš list, ki je odobril odklonitev državnega departmaja, da bi poslal orožje Egiptu, sedaj odobrava protislovno politiko tega departmaja, kar se tiče tunizijskega vprašanja*. Medtem ko Mac Millan potuje v Pariz, je zahodnonem-ški zunanji minister von Brentano prišel danes z letalom iz Rima v Washington, kjer se je zvečer sestal z Dullesom. Ob prihodu v Washing-ton je von Brentano izjavil, da bodo razgovori predvsem posvečeni »pripravi konference NATO in iskanju sredstev, da se skupno rešijo taka vprašanja, ki se sedaj postavljajo atlantskemu zavezništvu*. Von Brentano je dodal, da .se mu je po razgovorih z ita- lijanskim in francoskim zunanjim ministrom zdelo koristno sestati se še z Dullesom pred sestankom med Mac Millanom in Adenauerjem v Londonu. Dejal je tudi, da je zadovoljen, ker bo lahko obrazložil Dullesu stališče zahodnonem-ške vlade o bodočem atlantskem sodelovanju in da se informira o stališču, ki ga nameravajo ZDA zavzeti 16. decembra v Parizu. Jutri Se bo vrnil v Rim in se bo pridružil - predsedniku, republike Heussu, nato pa se bo pripravil na svoj obisk v Londonu skupno z Adenauerjem. Po razgovoru von Brentana z Dullesom. so objavili kratko' sporočilo, ki pravi, da je med razgovori »prišlo do izmenjave misli, ki so še v pripravljalnem stadiju, da se pospeši priprava prihodnjega sestanka sveta NATO*. Predstavnik državnega departmaja je izjavil,, da se bo .izmenjava misli nadaljevala zvečer na večerji pri Dullesu. Von Brentano bo odpotoval, iz Wa-shingtona v Rim jutri popoldne. Jedrska energija goro Posvetovanja 200 predstavnikov atomskih komisij v Parizu - Začetek anpflesko-amerIških razgovorov o atomskem sodelovanju WASHINGTON. 23. — Da nes so razpravljali o ungleško-ameriškem sodelovanju, na a-tomskem : tri obrambnem področju na sestanku v Washing-tonu, ki so se ga udeležili britanski in ameriški predstavniki. Britansko delegacijo vodita predsednik oblasti za atomsko energijo Plowden ter predstavnik obrambnega ministra Powell. 9 Francoski komisariat za a-tomsko energijo pa je ob sodelovanju ameriške Komisije za atomsko energijo organiziral v Parizu sestanek. Katerega se je udeležpo približno 200 predstavnikov atomskih komisij in industrij iz 16 držav. Namen sestanka je bil izmenjati si ugotovitve o gorivih za reaktorje spričo možnosti, ki jih nudi dejstvo, da nameravajo ZDA delno UKiniti tajnosti o atomskih zadevah. V Houstonu v ZDA pa je član ameriške komisije za a- tomsko energijo Libby poročal o poizkusu, ki so ga napravit: 19. septembra, ko so »zajeli* v notranjosti neke gore energi-jb. ki je nastala z eksplozijo jedrske bombe, zato da jo pc-zneie uporabijo v industrijske namene. Poizkus so napravili v Las Vegasu z bombo, ki so jo postavili v predor dolg šest kilometrov skopan pod neko goro ter nato v dva kilometra in do! globok rov. Predor so zadelali in nato so povzroči'i eksplozijo bombe. Liboy je izjavil, da se je gora pri eksploziji premaknila za 15 centime-troy navzgor. Nato pa se je povrnilo vse v prejšnje stanje. Toplota in energija, ki jo i? povzročila eksplozija, pa sla ostali zaprti v gori. »Sedaj, is nadaljeval Libby, se kcp'je rov, prav kakor rovi, ki se kopljejo za črpanje petroleja, da bi skušali kanalizirati iz hod te energije in jo uporabiti.* TRST TRG GOLDONI 7 Tel. 23352. 61101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko. za industrijo in za znanstvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Marii OPČINE Narodna ulica 48 - leleton 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOI JSIH ZNAMK: tCIMATTI«, »LYG1E» i.N »VICTORIAn IN KOLESA ISTE ZNAMKE. Dobite tudi nadomestne dele za motorje In kolesa. — V se po konkurenčnih cenah. tl V A 7 A: Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE lk VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST. UL CICFHONE 8. Tel. .•«-136, 37-725; lelegr.. lMPEXPOHT 1’HlKSTE I Z V A 7. A : tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje TRST • Ul. Moreri 7 Telefon it. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo Garaža «RO/ANO» TRST — Ul. Moreri 7 O POSTRE2NA POSTAJA Telefon 33-M8 O PRODAJA OLJ ZA MA20 O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo m za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA —