Ste*. S
(Posamezna Itevfflca 8 vinarjev.)
W Trsta, v torek 3. januaria 1918
tehtia vsak dan. tudi ob nedeljah tn praznlkffc, ob 5 zjutraj..
Urednilhro: Ulica Sv. FrančiSka Asiskega št 20, 1 nadstr. — V* iopisi na) a« pottljajo urcdniitvu lista. Neirankirana pisma m n« sprejemajo in rokopisi se ne viačajo. . fir dala tel) in odgovorni iirednik Štefan Godina. Lastnik konsord) Siata .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge a omejenim poro$tv~r? v Trstu, ulica Sv. Frančiška* AaiJkega 51. 30. Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57.
3taro£n!ne anaSa; Za celo leto . ......K 3120
Za pol leta.........F V iT.....1560
tri mesec«........... 780
ta nedeljska ladafa aa pol teta
ceto tate

letnik
Posameziic Številke .Edinosti" se prodajajo po * v p^riev zastarele številke po 10 viharjev
Oglasi se računajo na milimetre v 9rok*«ti one kolčne. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... l7im ^ 10 vin> Osmrtnice, Zahvale, poslanice, V3bila, oglasi denarnih zavodov	. .	)nm ^ vi Oglasi v tekstu usta do jiet vrst «»,, _ vsaka nadaljna vrsta . . '
Mali oglasi po f> vinarje beseda, najmsnj pa G0 vinarjev.
Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno k upravi -Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni cddelck se nahajata v ulici Sv. Franc *ka Asiskega 3t. 20. — PoštnohranilniČni iačuii št. 8JI.6&L
ros o m
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V smislu obijube, da bo. ipel nagovor na strokovne organizacije, ki razpravljajo sedaj z ministrom za 'narodno, službo o vprašanju nadomestitve moštya, je -podal ministrski predsednik LIoyd Oeorge danes o vojnih ciljih sledečo pomembno izjavo:
Ako vlada vabi organizirane delavce te države, nag ji pomagajo vzdržati vzneseno razpoloženje armad na bojišču, potem imajo njihovi zastopniki pravico, da se informirajo, kako naj se ta dragocena delovna sila tporabi. In kar se tiče organiziranega dela, velja enatoo za vse državljane te države, ne oziraje se na nii'liov stan ali poklic. Le največja in najfpravičnejša stvar zamore nadaljevan je vojne istotako opravičiti Je za en dan. Potrebno ie. da jasno povemo načela, za katera se bojujemo, obenem pa tudi, da pojasnimo njihovo končno in jasmi uporabo na svetovnem zemljevrdu.
Dospeli smo do najkrittčnejše faze tei<a strahovitega boja hi predno izvrši kaka vlada kako važno odločitev o pogojih, ped katerimi hoče končati ali nadaljevati bo;, se mora zagotoviti, da je ves narod za temi pogoji. Katti le to zamore vzdržat' napore, ki so potrebni, da se energično konča ta vojna. Zato sein tekom zadnjih dni skrbel posebno za to, da se poučim o naziranju in stališču zastopnikov vseh razpoloženj in nazrranj. Pretekli teden sem imel priliko, da sem ne samo preštu-d?r:iJ napovedane vojne cilje delavske stranke, ampak se posvetoval tudi z delavskimi voditelji o pomenu in namerah njihove vojne izjave. Imel sem tudi priložnost. da sem se razgovarjal o istem važnem vpraštuijti / -\squithom in Gre-yem in z nekaterimi zastopniki velikih prekomorskih domrnijonov. Veseli me, da zamorem kot itspth vseli teh posvetovanj konstatirati, da obstoja kljub temu, da je vlada sama odgovorna za besede, ki se jih hočem posluže*ati v svojem govoru, splošno soglasje o značaju in namenih naših vojnih ciljev kakor tud' o naših mirovnih pogojih. Kar bom povedal zato danes Vam in svetu, ie ne samo naziranje vlade, ampak tudi naroda in vse države.
Mi ne voiuiemo nobene napadalne vojne proti nemškemu narodu, ki so ga prepričali njegov i voditelji, da vojuje obrambno vojno proti organizaciji nevoščljivih narodov, ki nameravajo uničiti Nemčijo. To nikakor ni res. Uničenje Nemčije aJi nemškega naroda. ni bil nikdar nas vojni cMj od prvega dne vojne do danes. Bili smo deianiski skrajno proti volj: in nepripravljeni prisiljeni, da vstofpiino v to strašno volno v svrlio samoobrambe, obrambe mednarodnega prava v Evropi In v svrbo reš-tve slovesnih obveznosti, na katerih temelj' politična struktura Evrope. Nemčija je nasprotno s svojim vpadom v Belgijo popolnoma pogazila te obveznosti Morali smo za to a}-! v vojno. n«li pa opazovati pogin Evrope in zmago surove siie nad javno pravico in mednarodno pravič nostjo. Le zavesi te strašne alternative je pognala angleški nar. d v vojno. Angleški narod se ni nikdar loči! od tega prvotnega stališča. Nameraval ni ntkdar razcep ljenje nemških plemen ali razrušenje nemške države ali dežele. Nemčija je imela veliko pozicijo na svetu. N: naša želja al: namen, da Ijf stavljali v nevarnost ali hoteli uiiičiti to pozicijo in bodočnost, ampak da odvrnemo Nemčijo od njenih upov in načrtov vojaškega nad vlad ja. da ?*>-sveti vse svoje nesebične naloge svetu. Ravnotako se ne bojujemo za to, da razrušimo Avstrijo, ali da oropamo Turčijo njeiiega glavnega mesta ali njenih bogatih kolonij v Mali Aziji in Traciji, kjer prebivajo pretežno turška plemena. Ravnotako nismo posegi/ v vojno za to, da iz-prlmenimo ali uničimo ustavo nemškega cesarstva, akoprav smatramo tako vo-jaško-avtokratično konstitucijo v 20. stoletju za nevaren auahronizem. Naš namen je. da bi ustanovitev res demokratične ustave v Nemčiji dokazala, da je star* duh vojaškega nadvladja v tej vojni de-janjski izumrl in bilo bi nam veliko lažje, ako bi sklenili z Nemčijo globokodušen
v O |
! S T
K
^ka strast.
Roman. Francoski_spi.sal Danijel Lesueur.
Zato se je tudi Hubert izogiba! politike in morebitnega ateniata ter je govoril o Nadj\. napeljavši pogovor na mladostne spomine, ker je menil, da se gospodični Kavečniovi ob teh spominih razigra srce.
Toda Sonja je ostala zopet zelo zdržlii-va. -me njene prijateljice je moglo izvabiti z njenih ustnic samo vsakdanje in ;z(gibajoče se pr;pombe, in ni je bilo solze, ki bi bila, kot prej, ublažila hladni lesk njen'h siiv'h oči. Hubert pa je ostal pr: svoji stvari hi ni mogel, dasiravo ji ni še nameraval razkriti Nadjiih načrtov, za^ tret; izreka:
V svojem srcu pa se pot jlnoma stri-
demokratičen mfr. Toda to je stvar, kateri naj odloči nemški narod;
Minilo je že leto, odkar je predsednrk takrat še nevtralnih Združenih držav -podal vojujočim se strankam inicijativo, da naj poda vsaka stranka jasno izjavo o ciljih, za katere se hoče bojevati. Mi in naši zavezniki smo odgovorili z noto z dne 20. januarja 1917. Osrednje vlasti na .poziv predsednika niso odgovorile in so kljub neprestanemu pritiskanju od strani nasprotnikov in nevtrateev strogo molčale o svojih vojnih ciljih. Celo glavno vprašanje o njihovih nazorih glede Belgije, so odklonile soglasno in niso dale nobenega poštenega odgovora. Grof Ozernin je v svoji izjavi 25. decembra 1917, iki jo je podal imenom Avstro - Ogrske in njenih zaveznikov, spodal izjavo gotove vrste. Toda ta je žalibog neodločna. Govori se, da osrednje vlasti nimajo namena, da bi se nasilno polastile kakih zasedenih ozemelj ali oropaile kak narod neodvisnosti, ki jo Je Izgubil tokom vojne. Jasno je, da bi bilo mogeče izvesti vsak načrt osvojitev ali aneksi j v okviru dobesednega razlaganja Laiki-h obveznosti. Ali pa pomeni morda, da bi Belgija, Srbija, Črnagora in Romunija istotako zamogli svobodno in prosuo odločati o lastni usodi, kakor Nemčija ali kak drug narod? Ali morda, da <naj se naprtijo vsa mogoča vmešavanja in politične in gospodarske omejitve, ki so nezdružljive s časi jo svobodnega naroda? Ob&to-ja-li morda mnenje, da eksistira način neodvisnosti za velike narode m manjši način neodvisnosti za manjše narode? O tem si moraano biti na jasnem. Kajti enaka iravica med narodi, bodisi veliki ali majhni, .je eden načelu Mi ciljev, za katere se bojuje ta dežela in njeni zavezniki. Nadomestitev samolastne škode, ki je bila povzročena belgijskim mestom in vasem in njihovim prebivalcem, se odločno odkla-:ia. Ostanek takozvane ponudbe osrednjih vteti obstoja v skoraj popolni odklonitvi vseh koncesij. Vsa namigavanja gle-le avtonomije podjarmljenih narodov so pcipoUnema izločena iz mirovnih pogajanj. Vprašanja, ali naj se da Arabcem, Armencem in Sircem kaka oblika samovlade, se smatra !e 'kot stvar Visoke Porte. Pobožna želja varstva -narodnih manjšin, v kolikor je izvedljiva, je najširše približanje idejam svobode, katerega se je drzni« 'cittti državnik osrednjih vlasti. Le v eni točki so sste popolnoma jasne sn oddoč-ie: Nemčija se pod nobenimi okoliščina-:nj ne odpove zahtevi po povrnitvi vseh lemških 'kolonfi. Na tej točki se razbijajo vsa načela samoodločevanja, aH kakor smo se vrazlli poprej, samoddločevanja s "rivoljcflijem vladanih. Nemogoče je, da bi bi! zgrajen trajen mir na taki podlagi. Zvone re besede same o formuli »Brez aneksi* odškodnin .< ali pravici samoodl<:>-čevanja so brez pomena. Predno se prične S-oh kaf\0 TK^vetovanje, se morajo osred-nie vlasti zavedati bistven?h dejanj »pedo-'a$a. Mi nckaflvor ne moremo podvreči bo-lodnost civil:zacrje samoiastni odločitvi ■arbitrarv) par po^ajaice^.*, ki si poizkušajo s spletkami ali prigovarjanji zagotoviti interese te aJi one vlade ali- tega ali jiJiega naroda. Naprave sedanje Rvrope morajo biti zgrajene na takih podlagah zameti in pravičnosti, ki edino omogoču-iejo trajnost. Zatoie naše mnenje, da mora biti privoli]cilje vladanih podlaga vsaki ureditvi teritorijalnih vprašanj v tej vog-ni. In zato je očividno, da ni noibena mi-iwna pogodba vredna papirja, na katerem je spisana.
Prve zahteve, ki so jih zato siavili ved-io angleška vlada in njeni zavezniki, so bile: Popolna \-zjx>stavitev Belgije in čim večja odškodnina za njena opustošena mesta in province. To ni zahteva vojne odškodnine. kakor jo je naložila Nemčija 1. 1871. Tudi ni poizkus, da bi se stroški vojnih dejani zvracali od enega na drugega. Zdpe-tua !>opra\itev pomeni priznanje. Nato sledi vzpostavitev Srbije. Črnegore n zasedenih delov Francije. HaTje in Romunije. Popolna uinuknitev sovTažnih armad, poprava krivice je temeljni pogoj za trajen mir. Vztrajati hočemo do pogina na strami francosike demokracije v Ttieni zahtevi ipo zopetnem razmišljanju 'rcccnsideration) velike krivice z 1. 1871. ko ste bili brez ozira na želje prebival-
o| stva dve franco&kt provinci iztrgani iz Francije m priklopnem nemški državi. Dokler to ni ozdravljeno, ne more nastopati zdravo stanje. Ni boljše ilustracije hudobije kakor, aiko se začasen vojaški uspeh izrabija za nasilstvo proti narodni pravici.
Nočem razipravljati o vprašanju ruskih ozemelj, ki so za^-edena sedaj od Nemcev. Rusija je sprejel: vojno z vsemi njenim strahotami, ker ie šla v vojno zvesta svoji tradiciji ko: zaščitnica slabejsih narodov e^iakega plemena, da ščiti Srbijo pred nasladom njeno neodvisnost. To je easma žrtev. Je spravila v vojno ne samo Rusijo, amt;<ak tudi Franc:jo, ki je šla na vojno de, d i izpolni svoje obveznosti napram Rus*<ji. Nemški vpad v Belgijo je pognal v vojlno tudi nas.
Rusiga je sedaj na tem, da brez zveze z deželami, ki jih je spravila v vojno, na Jaljuje posebna pogajanja s skupnimi sovražniki. Nočem delati nobenih očitkov amrpaik navajam le dejstva, da pojasnim, zakaj Anglija ni odgovorna za sklepe, ki so bili sklenjeni v Tj en i navzočnosti. Nik do, ki ff/ozna Prusko in njene namere na pram Rusiji, ne more dvomiti o m;emti na merah. Nai se poslužuje kakršnihkoli fraiz da omreži Rusijo, vendar nikakor ne namerava vrniti provinc in mest Rusiji, ki jih ima sedaj v svoji cblasti. Pod tem. adi drugim imenom bodo ruske province bodočnosti deM pnsske ciriave. Mi vsi obžalujemo te šance in se hoćemo bojevali Jo zadnjega na strani nove demokracije Rusije. Isto žele Amerika. Francija In Italija.
Prepričani smo, da je neodvisna Poljska, ki obsega vse res poljske elemente nujna potreba ravnotežja Evrope.
Enako in akoprav soglašam z \Viiso-nom, da uničenje Avstro-Ogrske ni naš vojni cilj, sem mnenja, da je v slučaju ako se ne dovoli avstrijskim itn ogrskim narodom samovladange na pravi demokratični podlagi, po čemer so isti tako dol To stremeli, nemogoče upati na odstranitev onih vzrokov v onem dehi Evrope, ki ie tako dolgo ogrožal splošni mir. Iz istih vzrokov smatramo za potrbno zadostitev naravnih zahtev Italijanov po združenju z narodom enakega plemena in jezfka. Isto velja tudi za Romune. Ako se iapolnijo t
ogoii, postane Avstro-Ogrska sila, ki b 'corrstiJa miru in svobodi Evrope, me^čo da je Ie orodje pogubne vojaške avtokra-cije Nemčije, ki izkorišča pomožne vire svojih zaveznikov le za svoje lastne temne cilje.
Menim, da naj se uporabijo izven Evrope ista načela. Dočim nikakor ne nasprotujemo ohranitvi turške države v Evropi s Cangiradom, so Arabija, Armenija Mezopotamija, Sirija in Palestina upravi-čl ne, ako se promet med Crnim in Sredozemskim morjem ittternacijonaftzžra rn nes traiizira, da se priznajo njihovi posebni narodni pogojfl. Na vsak način te dežele ne smejo priti več pod sirvereniteto prejšnje države.
LIoyd George je razpravljal nato o zasedenih nemških kolonijah, o vzpostavitvi mednarodnega prava, t> gospodarskih vprašanjih hi razorožitvi in opisal tozadevno stališče Anglije. (Olei včerajšnjo »Edinost«. Op. ured.)
Ako se nas vpraša, zakag se bojujemo mi, zanioremo odgovoriti, za pravičen m trajen mir in menimo, da se morajo, predno ga je mogoče doseči, izpolniti sledeči pogoji: 1. Vzpostaviti se mora svetost pogodb. 2. Teritorijalna vprašanja se morajo rešiti na podlagi mraviće samoodloče-vlitija ali zagotovil s privoljenjem vladanih narodov. 3. Končno je treba z ustanovitvijo mednarodne organizacije stremeti xa tem, da se bremena oboroževanja omeje in zmanjša morebitnost vodne.
Pod temi pogoji bi angleška država pozdravila mir in za zagotovitev teh pogojev so njeni uarodi pripravljeni, da žrtvujejo še več, kakor dosedaj.
Headerson o govoru L!oyda Georgeja.
LONDON, 6. (Kor.) Henderson je h govoru LIoyda Georgcja prrpomnil, da vse-baje v nekaterih ozirih načela in cilje, ki j'h je delavstvo pri zadnji konferenci označilo za bistvene vojne cilje. Delavstvo vztraja na popolni svobodi in nedotakljivost Belgije, Srbije, Romunije in Crne-
■ i«' "	al—
nja z vami! .... O, če bi vedela vi, kaj more in kaj hoče storiti! Kot vi. se tudi grofica živo zanima za razdedinjemce tega sveta in kar (koprni po možnosti, da bi po mojem posredovanju sodelovala pri Viiših delih dobrodelnosti!
Dobrodelnosti!
Sanja. — Gospod, ne izgovarjajte te besede! Naša naloga je poslanstvo pravično-ii! Bogatin, ki nič ne dela, ki izkorišča ubogega delavca, nima pravice, da bi ga žalil z besedo >dobrodelnost«.
Tokrat so je razvnela in .-jena prozorna nc*t je pord_!a cd ogorčenja. Triko se je nosmejala in nadaljevala: . Da, taka je ta stvar! Gj'Spa grofica Mi-'■L-iiova bi si domišljala, da ^ tori delo usmiljenja. če svojim delavcem v Uralu, ki v :lr.-bočini njenih rudnikov pi^d paznfširur" biči kopljejo malahit, fprepusij nekaj kosov tega dragocenega (kamena! Tirni živi sto-
tine mož s svojimi ženami in otrok-i živije-nje, polno truda Ln dela, nepretrgoma
trpe velikanske muke---- Tako ropajo
posamezniki zase bogastvo narave, ki >je vei.idar dedščina vsega človeštva! P(?vem vam, ko bi bilo ikako sredstvo, da bi se — ie vzkliknila • >gli polastiti kisika v zraku, bi bilo do-
voij Icivovov, da bi ga izkoriščali v škodo
slabejsih, kakor izkoriščano žito____žito,
ki je za človeško življenje ravno tako ne-oblodno potrebno kot zrak!
—	Toda človek diha brez truda, dočim pa je žito treba, da se požanje____
—	Cisto prav gospod----treba je dela ____Toda užitek naj se razdeljuje v
pravem razmerju z delom, ne pa s kapitalom ; to je prevrat, ki ga hočemo mi.
—	In ali ni____dokler se ne zgodi to ...
tudi v vaših očeh dobrodelnost sredstvo za izravnavo?
(Dalje.)
gore in na ustvaritvi zveze narodov v svrho razoroževartja in preprečen ja bodočih vojen. Potrebna je popolna vzpostavitev mednarodnih odnošajev m preprečenje vsake gospodarske vojne ali bojkota po vojni. Henderson je nato nujno poživljal ruske tovariše, naj v slučaju, ako dosežejo ka.^o pcdlago sporazuma z osrednjimi .-t., ,—':fx»!a«ro v razmotri vanje vsem vladam in narodom, ki se jlli i.wc. /.^.t^piiiK aa^lciKega delavstva bedo gotovo storili vse, da dobe vlasti uraden, pošteno utemeljen odgovor.
Lansčowne soglaša z mirovnimi pogoji Lloyd Georgeja.
LONDON, 7. (Kor.) Lord Lansdowne je dejal v nekem razgovoru, da soglaša z nazorom ministrskega predsedn ka. da se more pravičen in trajen mir osnivati samo na treh od ministrskega predsednika podanih pogojih. Ako Nemčija sprejme te pogoje, bi to poinenjalo, da je stari duh vojaškega gospodstva doigral svojo uio-go. Sprejetje teh -pogojev bi bilo sarno po sebi priznanje poraza
Kako v Nemčiji presojajo Lloy George-je ve pogoje.
BEROLIN, 7. (Kor.) V (političnih krogih se L/loyd Georgejevega govora ne smatra za razpravijivo mirovno ponudbo, 'lovor ne predstavna nič drugega kot raz-galitev najbrutafeejših imperijalističnih ciljev ter dokazuje, da je kakega prečkre-:a k miru od Lloyd Georgeja ravnotako maJo pričakovati kot od Clemenceauja.
NEMŠKO. BEROLIN- 7. (Kor.) Veliki glavni Sjan. 7. januarja 1918.
Zapadno bojišče. V kolenu vzhoeno Ypernu in v posameznih odsekih med cestami, vodečimi iz Arrasa in Pe-ronma v Canibral, so se razvili popoldne srditi topovski boji. Tudi med Miette in Aisne, na obeh straneh Arnesa jrt na 'a-padnem bregu Mozele, Je hM topovski iu ? Jiiiiiovški ogenj povočsn.	delovanje
osrednje pehote je b!Ij oirelciio na poi-.ve^ovn ija v predozeinlju postojank. Vzhodno bojišče. — Nič novega. A\ a c e d o u s k a In Italijanska fronta. — Položaj neizpremenjen. Prvi generalni kvartirmojster Ltidendoiff.
BOLGARSKO. SOFIJA, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Macedonska fronta: Na Crveni steni 'n na cesiri iz Bitolja v Resno je bilo topovsko delovanje živahnejše. Na desnem bregu Vardarja je naš ogenj pregnal sovražni oddelek, ki se je poizkuSol približati našim oviram. Na ostrV fronti slab tr>-pjvski ogenj. V Dobrudži premirie.
TURSKO. CARIGRAD. 6. (Kor.) Iz glavnega stj-na se poroča: Pale;iiuska fronta: Sovražni poizvedovalni oduelkl, ki so prodimli proti naši postojanki pri El Blre, so bi!* pregnani. Sicer nič posebnega.
Mirovnu Munja z Rusijo.
Odhod Trockega v Bresi Litovsk.
PETROGRAJX 6. (Kor.) Trockij je od-potoval zvečer z rusko mirovno delegacijo v Brest Litovsk.
Trockjj je prepovedal dvijgsnrtev depo-zptov tujih poslaništev iz ruskih bank, dokler bodo zadržavane ljudskim komisarjem zunaj države se nahajajoče terjatve stare vlade.
Pogajanja z Ukrajinci.
DUNAJ, 7. iKor.) Iz Bresta Litovskega
rosti
se poroča: Posvetovanja z ukrajiinsko de-
legacijo so se včeraj nadaljevala na ple- Delegacije in avstr. poslanika
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 22. p. ni. je eden naših pod vodnikov uspešno obstrelje\ v Sredozem skein morju plavže *n livarno v Piombinu. S krepkimi :>:x}vodniškimi napadi je b'lo v Sredozemskem morju potopljenih v zadnjem času S parnikov in 3 jadrnice, skupno 3(3.000 ton.
t Posl. Pernerstorfer.
DUNAJ, 6. (Kor.) Socijalističiii držav-nozbcrski poslanec in podpredsednik av-strrjslke poslanske zbornice. Ei'^c'bcr: PemerMorfer je umrl v 68. letu sv oče Ma-
egacijo so se včeraj nadaljevala na j>le narni soji. ki so se je udeležiili rooblaščen-_n vseh četver oz veznih vlasti.
Francosko časopisje in incident v Brestu.
BERN, 6. (Kor.) Francosko časopisje uporablja pripetljaj v Brestu Litovskem za razi notri vanja glede možnosti novih manevrov za preprečen je posebnega miru. Organi levice zahtevajo nastop odnošajev z boljše v i k i. da se okrepi njihov odpor, dočim račiBuai-o organi desnice z .nem-šklm manevrom.
Nemčija priznala neodvisnost Fiirske.
BEROLIN, 6. (Kor.) Državni kancelar je sprejel tri pooblaščence fhnsfke vlade in iim naznanil priznanje Finske (>d strani Nemčije.
Ruska delegacija s Trockliu dospela v . Brest Litovsk.
DUNAJ, 7. (Kor.) Člani ruske delegacije za mirovna pogajanja s Trockim vred so dospeli danes zjutraj v Brest Litovsk.
Riška trgovska zbornica za priklonitev Rige In baltiške dežele k Nemčiji.
KRALJEVEC, 6. (Kor.) Riška trgovska zbornica je sprejela resolucijo, v kateri se izreka za priklopitev Rige in baltiške dežele k Nemčiji. _
fiomaflje o Sušili.
Skupščina sovjetov romuikske fronte.
PiZTROGRAD, 5. (Kor.) V Odesi ofcvo-rjeiia druga konferenca delavrskih in vo-
aškili sovjetov romunske fronte je sprejela sledečo resolucijo: Skupščina zastopnikov cele romunske fronte ne priznava glavnega stana Ščerbačeva in konstatira, da ukrajinske komisarje, ki imajo v roivali oblast, podpirajo Romuni, ki so sovražniki ruskih revolucionarnih čet. Skupščina zaukazuje vsem svojim ar-ma^nim odborom, nai se do nadaljnih odredb polasie oblasti in očistijo romunsko fronto protirevoluoiji>narjev, ki škodujejo revolucionarni romunski fronti. 80 Ukra-.incev, pristašev rade, je v protest proti sklepu zapustMo zborovanie. 220 je bo'jše-vitkov ali revolucijonanjev levice. Reso-ucija je bila sprejeta z 800 proti 240 glasovom. Armade na romunski fronti sq z glavnim odborom i>o[X)hioma na strani sovjetov.
Ru^ka diplomatičiia Imenovanja.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Državljan Kar-pinskij je bil provizorično imenovan za pooblaščenca vnanjega komisarijata v ženevi, Litvsnov prov zorično za pooblaščenca komisarijata za Lortdon.
zb<»riiica.
DUNAJ, 7. fVpjr.) Kakor poroča »Frem denblatt'<, se nameravata annadna odsdka avstrijske fn rgrske dele!gac'ie sklicati 14. t. m.
Proračunski odsek poslanske zbornice se ima sestati 16. t. in.
Člani poljskega regentskega s\eta v Bs-rolinu.
BEROLIN. 7. (Kor.) Danes zjutraj dospeli semkaj člani poljskega regentske-ga sveta s števihiim spremstvom ter jih ie na kolodvoru v imenu cesarja Sprejel vrhovni poveljnik v provincah, generalni polkovnk pl. Kcssel. Poljski gostje Pretijo ip-opolcne državnega kancelarja. Jut; r se regejUi predstavijo cesarju.
NItti zadovoljen s pariško konferenco.
LUG ANO, 6. i Kor.) Kakor poroea »Corriere della Sera«-, je zakladni mini -ter Ni rti, ki se je vrnil s pariške konference, izdavil, da je v glavnem zadovoljen. Imel je raszven -posvetovanj s strokovnjaki glede aprovizaciije in financ tudi konference s Clemenceaiijem m Bomir Lawom.
Potres v Gvatemali.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) Retnerje\ urad poroča iz Waishingtona: V 0\-atc-mali so bili zoipdt močni potresi. Iz Sun IfFse se poroča, da je bilo ubitih nadaljmli ,^00 oseb. V Gvatemali je bilo uničeno -c to, kar ie ostalo cek> od zadnjega potreba.
Kuga na Kitajskem.
BERN, 6. (Kor.) Pariški listi •z Pekinga: V mejnih ozemljili province Caipsi in na Mongolskem je itzimrhnila kuga, ki naglo razširja. _____
Zvezna armaefna poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: januarja 1918.
Vzhodno bojiSče. — Nobenih i posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
Razne pellSicf^e ¥«st!.
Še o poglavju: denuncijantstvo. S
tem poglaviern se bavi v sobotni šte-aki v uvodnem članku »Slovenec«, to je- s tisto proslulo okrožnico. Ozna-ča io kot žalosten dokument, za čegar ekzistenco pa strdka ni vedela in gre torei izključno na osebni račun dra. Su-steršiča, da-si ni imel poguma, da bi ga podpisal.« Stranka da je bila ponižana do vohunstva, kakor da ne bi imeli v državi vzorno organiziranega poiic. aparata. Stikalo se je po velerzdajalcih v deželi, kjer jih ni bik>, in to v času. ko je že naima^I-ši sum človeka lahko postavil pred cev vojaške -ruške. Ljudje so se zgražali rn pnprrste; '». vernemu srcu je taka o!croŽ-nica giU'V". Nekdanje vodstvo S. L. S. ie špi.ntn > -i brezoitrz rno izrabb'alo verske motive, da bi dosegalo svoje politične cilje. Pod izmišljeno pretvezo, da se bori zoper razkrisitjan-Ienje našega ljudstva je hotelo uvesti neopravičljivo politično preganjanje — hotelo je zavesti narod v grdo >vaduško delo. — Z zadoščenem boit^i-mo :o sodbo Slovenčevo . ki p< dkroplja, kar smo rekli mi te dni o tem žalostnem poglavju: cvadaštvo je sramoten in bodočnost nareda	posel, ker mu zastruplja glavo in srce, ker ga demorali-
stran IL
»emnesi* ttev. &
V Trsta, tfti januarja I»l*
^ iu.iS» ov	________iproti naanera-1 Media 8, (cena 38 vin, kg).
vani rešitvi poliskega vprašanja, ker se ,
bor, poslcdic, ki bi iz Avstrije napravile) |j|QmaM Ig slovarsko državo. Ce bi se Pujska zedi-| -nila — tako sodi — z Avstro-Ogrško bi ta Jz vo5agke siužbe. Profesor Bučar, do postala -slovanska -država v kateri bi btf	- - - —	----
položaj Nemcev brcznaden, a oni Madja rov zelo otezkočen. Cehi. Jugoslovani iti
sedaj nadiJCTOtčnik pri tukajšnjem trasn-ženskem oddelku, je bil ob novem letu n povišan v stotn:ka. Čestitamo!
Malo rus i bi zahtevali "^maineisto sa-	Primm-ske m jugoslovanska de-
•nostataost, ki so jo dobili Fotodtt. :& tem	k,araci3a Danzadnem čitamo v »oven-
na bi Avstro-Ogrska postna ^ leoe-	skem čaisor7i.sjlu kaSco se izjavljajo stavea-
racija narodov, v katen bi prwlađovM	sRe za iugosiovansko dekJaracw>.
tendenca po samostalnih dr^ivan nase	^ moranK>t da v tem .pogledu
a po samcatalnih dr^ivaj na se lžafti moramo, da v tem pogledu veru in na jugu. k tc-ara.zlosa3e-toko £ prhnOTSfce občine, slovenske mhr-zakjjiieuje ber^inskii1st--a^^po^- £ ^jsta^o za drugimi Res-sko vprašanje mvato vel ko vzn^nnrje- . p i Q veUk dej slo-m____tip-kft mere rsrav.	Jc* u<* jr ' ._____ , —
SKCr vi J i uaoiijt-	»	* ---
nje Nemški list ima do neke mere prav Cehi Jugoslovani in Maloiusi zahtevajo in bodo zahtevali samostojnost. Ni pa res. da bi s federacijo .narodov Avstro-Ogrsfca •postala slovanska država To ne mere £er je _ že, vsaj gx> veCmi nartrfov, ki jo sestavljajo. Kar ie že. ne more Sele postat1. Gospodje v Nemčiji se jpač tidajajo optični prevari — videzu. Zamenjujejo pač državno upravo — ki je bria res vedno nemška — z resnično narodnostno sestavo države. Etiketa je nemška, ali vsebina ni! Nadalje se zagreša nemški lisi »roti resnici, ko riše na steno nevarnost samostojnih držav v smislu odcepVJenia od monarh ide. Čehi. Jugoslovani in Malprtrsi so vendar dcknmentarično, s svogimi de-'fcb&raciianii. izjavili, -da streme po lastn: državnost* pod'žezlom flabsburžanov. In da taka uderadia ne bi donašalu -^bene nem arnosti za monarhijo in nje mc^ — za to ie klasična priča sedanja Velika Nem-ciia! Tuđi ta je federacija držav m vendar tako enotna v sedanji svetovni borbi. Gospoda v Nemčiji so pač na staiiscu, ki se mu večina v naši državi upira z zobmi in nohti: da se mora namreč ;poi?: 'tika in vsa uredba monarhije uravnavati «o potrebah in .zahtevah velenemstva m njegovih veHkSi ciljev. Večina v men ar-•bij! pa zahteva, da uredba monarhije naj služi izktfučno le nje koristmi, kakor jih določajo nje zgodovina, nje narodna .sestava nje zemljepisni položaj in nje zgodo-• vinsko poslanstvo. A to more vršiti le po zadovoljen tu vseii narodov, kar pa rz-kliučifje vsako nemško nadvladie m tudi /sake d'ktaife iz Nemčije. Za moč monarhije bodo že Srbeli — narodi sami, čim dobe, ikar jim gre in četsar potrebujejo za svoje žtvlier.ie in svojo narodno srcco!
POZOR. PRODAJALCI SLADKORJA!
Včeraj je bilo ukradenih večje število dodatnih izkaznic za 3/4 in za 1 -X sla?-
kofja. Z ozirom iut io ie aprev. komisija ^	— -------
cnLcJila, da ie na dodatne izkaznice za v<ch tržaških šolali so se božične po 3/, in za 1 lig sladkorja tekom tega mese- - . .	j- -t ------«	h,
ca oddajati slpdkor samo tedaj, ako so te
Predaji kuriva. _
ORiie. !0 k« na izkaznica. — Rdeče iz-
ctaro me«to: št. U 01—1200 (obrobna št dne 8. I-, pri Vcrdaridi, ul. Cavazze-ni 3 št 1201—1335 (obrobna št. 5) dne i -pri Turcovich, ul. Mura 12, (cena 84 v kg) — Stara mitnica: št. 2774—28/3 (obrobna št. 5) dlne 8. I-, pri Bubnig. ul. Sor-cenie 7. št. 2874—3373 (obrobna št. 5) dne
*	______— 1 / ,	1___^i.	rlllrt
V dUiiUVC, ipi	—V-T J 1 I
niča je. da je na Goriškem vehk del slo-veaisikiih ob5m evatoušram, da se županstva z občin ar ji vred še potiskajo kot be-granci po svetu, res je, da se zlasti v južno Istro mkalkor š niso vnrile redne razmere; ali vendar moramo poudarjati, da ie še vežffiko naših primorskih občin, kjer je ljudstvo ostak) doma ves čas vojne in torej občinske uprave poslujejo popolnoma redno, ki pa se vendar še niso izjavile glede jugoslovanske deklaracije. Tem občinam gre predvsem naš porziv! Naša Pr.morska, ki je na>rodno ojoklenela v neprestanih bosih z nairodnim nasprotnikom, bi morala tudi v tem pogledu pivačati vsem ostailim slovenskim pokrajinam. Zato naj pa tudi občine, ki doslej še n so storile svoje dcl^iostu to Čim preje, da -bo njihovo števUo polno, da se čim o-čitneje in odločneje pokaže volja našega naroda. Toda -tudi tam kjer se Imdstvo še ni vrnHo v svoje kraje (popolnoma, kjer so pa vsan že župani na svojih mestih ter po nekaj družin, tuda tam podajo vsi prisotni z županom na čelu lalilko izjavo, ki bo tem učinkovitejša, ker bo izhajala od prtbivaistva, ki je s svojo vrnitvijo, na :;orujj svojfc razdejanih domov .pokazalo dovoli jasno, kako goreče ljubi svojo slovensko domovino in kako želi, da bi ta domovina čim prege obnovljena vstala iz sedanjega razdešairja. kar je pa mogoče le • edaj/če se uresniči mo, kar zahteva nasa "ugosiovanska deklaracija. Zato pa ne odlašajte, in na dan z vofljo našega naroda!
Za mainiško deklaracijo Jugoslovanskega ?<iuba se izjavljajo vsa konto\^el.iska
društva. Spodaj podpisani zastopajo v menu odsotnih predsednikov ali tajnikov različna društva in sicer: Pevsko dni-štvo »Danica«: Simon Praše!j, predsednik. .Arimateisko društvo«: Jakob Stoka, »Tamburaško društvo«: Anton Grlanc. >Gctj;>odarsko društvo«: Tomaž Stare predsednik, »Konsumno dr-uš^o«: Josip Gulič, tajnvk.	.
Več obzirnosti napram naši mlad m!
jitnice podaljšale do 7. oziroma cek) do ca oddajati sladkor samo leoaj,	^ januarja, topa zafeo, ker šolampriman-
Izkazn^ce opremljene s pečatom aprov. ^^ (kuriva in so Šolska vcdsrt^Ta tol ko i -misHe — Prodajalci sladkorja Se leila^ abzirna „apram mladini, da je ne puste nozi vi jaio, da ^ strogo drže te odredbe.
obzirna napram mladim, da je ne puste prezebavati v nezakirrjenih solskin prostorih. Tako oe povsod, samo ne na za-r oislovalnih tečajih državne goriške slovenske gimnazije. Tu se je pouk pr je I že 3. jamarja in se nadaljuje brez ozrra ia to, da mladina naravmst zmrzne v nezakurjenih sobah. Učenci morajo sedeti v zimskih sukni ah v klopeh, ker zavod n fcii a niti enega pol en čk a drv m niti enega koščka premoga. Verjamemo prav radi, 'a bi biflo malo preveč zahtevano, da naj orda vodstvo samo iz svojega kupuie
"■--•r t-7 št 7b74—6676 lODroona si. o; um	;oruit ^ —...
8	l i n št. 3374—3873 (obrobna št. 5) dne	kurivo za šolske prostore, verjamemo da
9	I ori Rime ia ul. Media 24. (cena 80 Vi bi ipravi škandal, ko bi -se one malen-
vin 'ke) - S^jakob: št. 1284-14S3 kostne svete, M so vodstvu na razpoko
obrobna št 5) dne 9. 1.. pri Uicich, ul.	za jK>dpore ubožirm učencem, porabljale
ton.onna si oi-one j. i., ,	» . 5C tem večji skandal pa
\ \.f i t i VHUU Ol. V/	-v*------_	..
Erra 19, (cena 84 vin. kg). — Sv. M. Al ? ofjiia: št. 52—201 (obrobna št. 3) dne 9. i., pri Frank. Bbvio 8, (ceua 81 vin. kg). — Rccol: št. 81—230 (oferobna št. 4) dne 8. T., pri Rfbarich, ul. Media S, (cena 80 v!n. kg).
Premc-g. 20 kg na izkaznico. — .Tftoore izkaznice.
Sv. Jakob: št. 109—485 t lirobma št. 11) dne 8. L. pri Tedeschi. Bose o 32 (cena 1 K 35 vin. za lOikg). — Kiarbola: št. 1—195 (obirslKia št. 10) dne 9. I.t pri M a vrni Coai-c^.rd'a 5, (cena 1 K 35 vin. za 10 kg). — Šketcij: št. 397—533 (obrobna št. 4> dre 8 1 pri Sancin, Škeden' 129, (cena 1 K 50 vin. za 10 kg). — Sv. JVL M. Zgornjii:
i; kurivo toda še tem več]' škandal ra ie da se šolske oblasti prav čisto nič ne brigajo za to, da bi bil zavod vsa* za silo oskrbljen z najpotrebnejšim. Znano nam Je. da se ie n. pr. lansko leto mor a« o celo čiščenje šolskiih prostorov plačevati iz o-aih skromnih sredstev, ki so jih dajali na ratzpolago vodstvn razšli dobrotin.fci s.o-, enske mladine za podpore, za^ hrano -i-Šo'Ske oblasti, z]asii deželni šolski nadzornik, se otresajo tejra zavoda, kjer kn or le rnerejo. in niti najmanje ne ?Jkrbe za to, da bi mu bila na razpolago potrebna denarna sredica. To zanemarjanje zavoda, ki je taiko nujno potreben se mora vendar enkrat nehati. Tako ne gre več
]tl • V U .Jttl	-------- "--
št	(obr-bna - 5) dne L, pri dalje. Ce bi bil zavod na svojem mestu
Frank ~BVIo 8 (cena 1 K 35 vin. za 10 v Gorici, bi maral imeti v*e, kar imi gre; far) gkorklja- št 1—12h (obrobna §t. zaVaj se torej dotične svot- ne daio zan: 6) dne 8 1 pri Cucov-ch. ul S. Anastasio na razpolago, ko se nahaja v Irsfcu m rz-9 (cena 1 K ^5 v:n za 10 kg>. — Kiadii;: j pdhifuie tu pra?v tako svojo nalozo, kot 50 st	(obrobna št. 8) fei št. 1—41 1 je in koi bi jo izpolnjeval v Gorici. Tn pa
na 9) dne 8. I., pri Rnpena, nI. i nedostaje vse®a. Profesori zbor je v
. „ , '	. ,,	- __ t«!	'	Krmi c urktftm mi ^blflistrm 73
(cena 31 vin kg). — iCiarboda: št. J96— j službenem Krasti, rovs-ju anigje imajo dr 235 (obrobna št. 10) ine 8. L. nri Gal ul.jža vrti nameščenci raven svojega službe-Pomzianino 5, (cena 31 vin. kg). — Vitle-»nega kraja dijete nimajo pa 5S1 edim pro-la: št. 310—465 (ot rob na št. 3) dne 8. ijfe-orgi goniske slovenske gimnazije, da-pri Stev r. ul. Acnuedono 94. (cena 31 vin. sl^mo se zrvi-eme v Instu ne da n ti ks). — Kiadin: m. 42—34s (obrobna ši 9)
; : - ^ ,	,	1_____ iti	J.. O I —
in št. 1—19<; (obroirna št. 10) dne 8. L. pri ZorattL, ul. Faniesto 4(>. (cena 31 vin. kg), št. 191—348 (obrobna št. 10) dne 8. i., pri
Ruj:-----1 ----'------31
M. O/ CiiV. o. i., 1 . itiic.k, . u-i. uc.;
št. 404—482 (obrobna št 3) dne 8. L. pri Gavinel ul. Mirr 17. Iccna 33 vin. kg), št. 483—542 (o-! roba:.- š:. 3) dne 8. L, pri Tre-visan, ul. (jelši 13. 'cena 31 vin. k'^ Rjavi p er g (bri mettes). 10 kg na izkaznico.
Sv Vi i: št. 801-880 (ob rotila št. 11)
imerjati z ži\ Ijeiaiera v Gorici. \rsem učrim zavodom se odmerjajo <prime. .ii zueski za opremo z učil! in drugimi 'potrebnimi stvarmi, dosledno pa se ne steri nič za slovensko goriško gimnazijo. In
tako mpi -pold<. tako trpi učiteljski zbor, tako tnpi največ naša slovenska mladina. Gospod nameni/: je obljubil že marsikaj, in tudi ukreni marsikaj, toda zdi se siam, da se njegove odredbe le prerade izgub-Ijaio na mazj gospoda deželnega šol!.-kega nadzornika, kateremu bi v resnici želeli vsai nekoliko agilnosti njegovega nemškega tovariša, ki doseže za sebi podrejene za\ ode vse, kar hoče. ker se v svojem delovanju ne drži mrtve črke naredeb m odre de b, temveč se ravna po živih žtv-iien^kiil potrebah. Življenja torej v deželno šolsko nadzorništvo namesto dosedanjega mrtvila, pa se sedanje žalostne razmere na zao oslov alnih tečaph slovenske goršške gimnazije azpremene prav kmalu na bolje. Naša uboga mladina itak že trpi dovolj vsled hudih vojnih časov, in če i-maie le količkaj srca zanjo, poskrbite, da se nam ne pogubi po vaši — krivdi! Mladina je naš up, mladina je naša bodočnost naša mladina je up in bodočnost našega naroda, naše države: ohranite 10 nam, ohranite jo državi! To je vaša sveta
dolžnost!	„ ....
Obupen klic. Prejeli smo: Kaj mislijo gospodje pri aprovtzaciji in druge visoke osebe v Trsfcu. Ako glede žisvii kai ne Lzpremeni zapade ljudstvo v obup. Ali nismo najbolj potrebni nri, ki moramo cele j dneve garati m se mučiti? Vsaj teh malenkosti, kar Jrh dobivamo, naj bi ne krč-k. Posebno razburja ljudstvo govorica, ki -se siri že več dni, da nam grozi možnost da ostanemo brez kruha! Kri bi brlo iiz naših ubogih otrefc?! Brez kruna bi trpeli glad. Poz M j amo m svarimo gospodo, <na$ po-skrbe, da ne pride tako daleč in da bi se atprovizacioske razmere vsaj nekolino
zboijšaie.	.
Prostovoljen vstop leta 1900. rojenih čroovojniških obvezancev brez enoletno-prosto v oljskega znaka v skupno armado.
Povodom preibirania rojstnega letnika 1900. se bo pripadnikom tega letnika, ki prkieiFO sedaj k prebiranju in nimajo pravice do enoletnega iprostovoljstva. prostovoljni vstop v krdela konjice, poljskega, gorskega in trdnjavskega topništva, potem v pijonirske in saperske bataljone l obvezo za triletno prezenčno in sedemletno rezervno službo ter prostovoljni vstop v vojno mornarico z obvezo za štiriletno prezenčno, petletno rezervno m rrvletno pomorsko brambno službo do\-o-1 je val v omeienem številu in pod določenimi pogoii. Sprejemali se bodo samo takt prosilci, ki so bili pri prebiranju spoznanu za sposobne za omovoiniško službo z o-rožjem ter nimafo brezpogojne niti pogojne pravice do enoletnega prostovolistva. Prosilci, ki imajo pravico za dvoletno prezenčno službo po § 20 brambnega zakona, se morejo pripustiti k temu prostovoljnemu vstopu le tedaj, če se v svoji prošnji izrecno odpovedo tej pogodnosti. Zadnji rok za ta prostovljni vstop je zadmi koledarski dan neposredno pred rokom za splošno odrinjen je letnika 1900. pod o-rožje Po tem dnevu se more prostovoljni vstop pripadnikom' letnika 1900. dovoliti le k onim kndelom, katerim so prrdeiaem na podlagi dotične razpodelitve. Samo za one prosilce, ki žele biti sprejet^ v wno mornarico in so vloži;i svoie proste pred splošnim vpoklicu i m rokom teh brambniti obvezancev, se prostovoljni vstop v voj-10 mornarico podaljša do 28. februarja 1918. Prošnje, katerim se mora poleg v § 133. bramibnih predpisov 1 dela otznace-nih listin priložiti liudi črnovojniška izkaznica, se moralo vložiti neposredno pri po-veijr.štvih nadomestnih eskadronov, baterij stoćnij dotičnih krdel, oz. primor-narskeau zbornem poveljništvu v Puli. Podobne določbe veljajo tudi za prostovoljni vstop v c. kr. deželno brambo.
Švetoivansko gospodarsko dnistvo »Narodni dom« vabi in i>oziva vse stare člane, kateri imajo namen ostati še nadalje člani in se obvežejo vplačati novi delež v znesku tisoč kron. da se javijo najkasneje do 20. t. m. Omenja se, da se do-volijo statim članom vse mogoče ugodnosti pri vplačevanju deleža, da se jim tako ola'ša možnost, da ostanejo še nadalje člani. Obenem se naznanja, da se sprejemajo še nadalie novi člani, kafteri se mo-rajo priglasiti pismeno aLi osebno istotako do 20. t. m. pri g- Maiku Gradisarju pri Sv. Ivanu, kjer dobijo v^a potrebna po-
" Vojaški pogreb. > tukajšnji mestni bol-ni&nici »ie 6. t. m. umrl voOai invalid pešec Fran Kozuk, rojen leta 1890. v Trstu. Pogreb se bo vršil danes iz mestne bolnišnice na vojaško pokopališče.	..
Zdravstveno stanje v Tr^tu. Mesitn fizika! javlja, da je bilo od 29. do 31. dec. 1917 v Trstu 9 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davlce c (Sv. Vit, Stara mitnica, Farneto sro 1, Sv. Ivan 2), škrla-tice 2 (Stara mitnica. Sv. Ivan), legaria 2 Staro mesto. Sv. Ana). Umrla je za davico 1 1, za legarjem 1 oseba (v boftnišnici).
Cepljenje kožic. Od 1. januarja dalje se bo brezplačno cepijenje kczic iui mestnem iizikatu vršilo vsako sredo in sofcoto od WA> do 12 opoldne.	, v
Pasji davek. Vladni komisar razglasa: Lastniki in upravitelji poslopij se pozfv-Uejo, da pridejo na magistratni oddelek III (L nadstropje, vrata 50) po pasje zgla-siinice za leto 1918., v katere morajo 00-tem vpisati imena in priimke vseh najemnikov in podnajemnikov, dati potem rde v izpolnitev vsem stra iin ter jih izpol-
njene in podpisane vrniti do 31. januarja 1918 zgoraj imenovani pisarni. Obenem se pozivlje j o lastniki psov, da pri mestni blagajnici plačrjo pasji davek za vse leto do 15. januarja 1918. brez nadaJjnega poziva.
Delavnica za popravljanje čevljev. Zavod za pospeševanje malih obrtov sporoča: Ta delavnica, ki jo je ustanovil Zavod za pospeševanje malih obrtov po nalogu Deželne preskrbne komisije za vojake, ki se vračajo z bojišča in je ustanovljena v javnem interesu, da sprejema popravo čevljev za prebvalstvo in zaposluje obenem vojne invalide, se nahaia sedal v ul. delle Acque št. 13, v prvem nadstropju in veljajo zanjo raslednje določbe: Za čevlje, ki bi se v delavnici izgubili vsled po-žarja, tatvine ali na kak drug nač'n. bo delavnica povračaia samo resnično vrednost, največ do 50 K za par. Čevlji, ki lastnik v šestih mesecih ne prrde panje, nreidejo v last delavnice. Stranke nai pri plačilih zahtevajo uradno pobotnico, da se Izognejo ponovnemu olačilu.
Uspeh 7. vojnega posojila. Po sedanjih popoinih sporočilih podpisov al nic se je sedmega vojnega posojila I^P^alo 6.044,182.800 K in s*cer 2.888,286.800 K štiridesetletnega odplačljivega državnega posojila, 3.156,896.000 K pa državnih zakladnic. Podpsi armade na bojiščih se niso zaključeni in so torej v zgorai navedeni svoti vsebovani le deloma.
Z orjaških gora pošiljajo kot vodje Slo-vencev-alpincev prisrčne pozdrave in voščila za novo leto: Ivan Lončanč, Furlan rz Skednja, Fran .Uideš, Leopoid Panoan, Fran Dravšnik.
Ajševica, Rožna dolina, Stara gora. — Podpisani naznanjam svonim someščanom,da sem si ogledal naš XVIII. mestni <> kraj, ki izgleda >ako žalostno, povečmt Je vise uničeno. Posebno so tnpele ulice Ba-r on išče, Rudeča hiša. Sv. Mark, LesJkno, Sterminc pri Bajti, Gaštalda pri židovskem pokopališču, Rafut, kjer ie sploh vse uničeno, hiše, .polna, vinogradi, travniki in gozdovi. Nekalere h;še so sploh izginile s površja. V Ajševici bi se_ dale hise Gregorčiča, Vouka, Široka, Cibeja za silo popraviti. Zemljišče bi se dalo obdelati. V ulici Manurija, Stara gora, Sne-berjak in Paškoni bi se dale hiše Lucije Ceg Ivana Rijavca tudi za silo popraviti. Drivge so vse uničene. Polja in vinograd,, ki se nahajaio tu, bi se dali večina obdelati Toda, treba je delavskih moči. Obrnr sem «e osebno do goriškega magistrata Ln do c. kr. OAraj. glavarstva, da bi nam priskočila -na pomoč v tem kritičnem položaju. Obljubilo se mi je, da napravijo sedaj barake in da se vse delavske moči, kar jih je še v begunstvu, spravijo domov Otroci in ženske so izključene. Vsi moški, nahajajoči se v begunstvu, naj takoj sporočijo svoj natančni naslov goriškemu magistratu, da se jim preskrbe legitimacije za povratek v domovino, starejšim letnikom, ki služijo pri vojakih m ki niso .posestniki, se preskrbi dalrsi dopust. Kdor ima vole, konje in krave, naj tudi takoj naznani svoj natančni naslov. Obljubilo se mi je, da se preskrbi kmetijsko orodie, seme in živila. Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne na moj naslov": Komel Valentin, Trebnje, Hrib, št. 6., Dolenjsko. — Za sedaj Vam želim, dragi someščani, srečno novo leto! Bog daj, da bi se kmalu vrnili v našo ljubljeno solnčno Gorico. — Komel Valentin, zastopnik XVIII. mestnega okraja Gorice
lmm\m novele živine v teli
priredi svoj
v nedeljo, dne 13. L 1918 ob 4. popoldne v dvorani „Kons. društva"
DNEVNI RED:
t. Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Razni predlogi in nasveti
5.	Vilitev novega odbora.
K obilni udeležbi vabi
ODPOR.
Na prodal
je hiša s štlriuil prostori, z vrtom in v<K»-
niakem. — Cena 12.000 K. Naslov
r>ove Inserami oddelek Edinosti
mmmmmmmmam
i i
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa dl Rls?arnslo 3 (L« 11 no posle aj«) Kapital In r«x«rv«i K 13,203.080.-
F1LIJALKE: Duaaj Tegethofstiasna ' Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, .Vletkovic, Opni;-Split, Si eni k. Za la
VLOGE NA KNJI2ICE
31 O a a -
od dneva vloge do duera vzdiga. Hentai pttčuja banka sroje^a ObitniLOViojet vi..,; <j» tekočem ia iiTorutanu pc dogovora - Vtb i«tJ. čeki in nukaaaiee ch vsa tu- a iaox it»«<
KLPUJE IN PRODAJA: rrtdnos.ai	•
renia. obltjcacije, aasta-ruA pismi, pr.or ii«
detnire, areftka, Taluto ilnvi promt!*.' It .1 »»Jj«
PREDl'JME na vredcontna padejo in b-r> le^.efte v jarnih skla li« h. SAFE DEPO^t f -PROMESE. — Prod ja sivćk ra rdo* :. . rje Zavaroranic Trikov.- taih pap rjev |>r*>t: knmoi izrabi, ravixij »	i. t. d
brezplačno. Starbni kreiit, rpraiy>jr-t	.
Bor'ba aaro6iia. — inka
m-KJALN'CA. - - ESKOMT MrMIO. Telefoni; 14C3, 17'J3 in 2a;o
Uradne urai cd O I papolJa*
Brzojavi: JADRANSKA
»
10
Češko Budjevička Restavracija (Bo$4-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. GaUtti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba m slovenski jedilni listi.
vsak! veter ob sv,
tAl varietena prta*
M	^atopnlns K V-
v«
ZOBOZDRAVNK ,
■ a
»p
:: MALI OOLAŠ
■-ni—iIm računalo po r, atot. ba-aio. | p-pl LJLJi>ustD« tiskana baaada se ra*u- ^^
fnaio fcTik at r^. — Najmanj« j pij—. □	priatojbiaa anaia 60 aotink. ;|LJLJ
Dve
spretni uhar'c'. cj»r»jm» ta oj bolu.^i Ju iu v Rojanu. O lasili se je « pprićavali mi bolo'ćniie kjer so iz' ed-. j-ogoji. 1 2«
v p^sarui bolniiuiie kjei
n. n zid ceni od-lam 4 5 bi naj Volj še^a r e^e.a PO vina. L lica Geppa 23 Na aećna pojasnil \ i vrataijn.	__ b J
Kupujemgumi cunJ'e* ža'klje in.e
Gra si.
po viao-ih cenah, ulica Olmo^^'^
Urar
apr jema v-a.kovr>tne poprava ar. Ulica 11 anioni 5t. 17, vr 2.	111
ŽflRllZ
v»ak<» vrvte kopni a Babić Fran Moli no Srande :0	1
f maIm n en t»bnj -lnžkiojo za kmetijo i prejme SK Peter Karia. poštno ležeče Bar-
ko ije
112:1
Kupujem
cunje ... po K 1.— žaklj^ ... m K 5,— trliš . . • „K 20 — kaveljčkane odeje „ 10.— vrv in steklenice po vsakdanji ceni.
Rojan, ulico Mantcrsino Steu. 4.
Dr. J. Cerm&k
v Trstu ulica Poste veccMe 12 vogal ulice del e Poste.
Izdiranje zok* v brez bo* Itčine. — Plomb »*anje.
— UMETNI ZOBJE
isti I,
I "rst - Uto Itadlon 1Q - Trst
Odprt od 8'sZvečHM?ržl
i
| = vstopnina K i ^
ZitifdrnkM
v Tftn te Je pr«e!ll» na Corso SI. 15
v M vio ilitarnlc« O. 7erci>«lt2 Jc cfpfte
Ve!fkr fzbera srebrnih zlatih ur, uhanov, pr6lanov, venžlc \ 0. Cene imerne.	Cene zmerne.
osmrtnice, zahvale in vbakovrsin« n;iznan:ij itkiamne vseninc. na*i se iiajo na »ln^erauii oddelek tiiiiio>ti« -
Hranilne vloge
■prejeuia od \ s^kega tudi če ni ud zadruea, iu jih obre- JB 0] \erje /reške po do-htujd po "P |0 govoru. Trgovcem otvarja čekovna račure z dnevnim obrestovan jem.
Rtnlni davtk pla^uja aadraga aaaniw
Vla^a se iuhko po eno krono.
PcštM-iaasilKioi rstus 75.879. IMFCi! 15-C4.
Trgoushu-Dbrfna zadrugi) u Trsta
reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
unca S. Frnnceseo šteu. 20, ll. mmM « Hsta „Etflncff
Posoi".,a
daje ca ciebni kre 'it in na ataatava
proU [ličila po uo-,ovof u
Uradne ure: vsak dan za stran« od 8 rrerfp. do 1 popoldne.
Priporoča hranilne š^riniice, Ki
so posebno primerne za drn/'ne.