pDeželni zbor štajerski. Gradec, 10. januarja 1906. Po navdusenosti, ki je vladala na mariborskem zaupnem abodu, ste gotovo pričakovali, da bodo naši poslanci takoj v prvi seji deželnega zbora začeli ropetati. Da tega niso storili, za to so imeli svoje vzroke. Finanfini odsek je te dni sklepal o zahtevani slovenski poljedelski soli. V imenu nemških strank je priporočal grof Lamberg, naj eklene odsek, da se napravijo za Spodnji Štajer tečaji za mlekarstvo, živinorejo in za drnge kmetijske stroke. Dr. Ploj je obsodil poročilo deželnega odbora na deželni zbor, ker je taisto naravnost razžaljivo za Slovence. Ugovarjal mu je deželni odbornik grof F-anc Attems, Ses", 3a deželni odbor ni hotel žaliti Slovencev. Proti predlogu grofa Lamberga sta glasovala obadva slovenska člana finančnega odseka, ki se je torej sprejel po večini glasov. Te dni pride v  pretres v zbornici. v Prošnja sentjnrskib tržanov, da se trg Št. Jurij na južni železnici ustanovi kot lastna občina, se je uslišala po večini glasov. Tržani pač nočejo biti s kmeti skupaj v eni občini! Kmetje, vi pa tako radi tlačanite liberalnim gospodom! —• Odboru za zgradbo železnice  Grobelno—Rogatec do Krapine se dovoli 700.000 kron, da se ta železnična proga do vrši. Dr. Jurtela je pri obravnavi te zadeve  grajal, ker se je med Št. Vidom in Šmarjem  delala železnica po globokem preseku, vsled  česar se je stavba zdražila in je treba zdaj  toliko nagrade dajati odboru tega železničnega podjetja. Odgovarjal mu je v imenu deželnega odbora dr. Link. Deželnemu odboru se je v seji 30. okt. dovolilo, pobirati deželne doklade v dozdajšnji visočini do konca aprila 1905. V seji dne 3. t. m. se je razpravljalo o tem, ali bi se dalo občinskim in okrajnim zastopom dovoljenje, da smejo same zvišati občinske doklade čez dosedanjo mero. Predlog se ni sprejel zaradi tega, ker bi potem zgubil deželni odbor del nadzorstva nad gospodarstvom občin in okrajnih zastopov. — Za moat, ki ga je sezidal inženir Kirchschlager pri Trbo^ljah čez Savo, so je izplačala podpora 2000 K. — Za zvezo kmetijske zadruge se je dovolilo 8000 kron. V seji dne 4. t. m. se je sprejel predlog dr. Jurtele in tovarišev o uravnavi Pesnice v III. oddelku. Zaradi ustanovitve deželne hranilnice v Šostanju ali v Ljntomeru se bodo vrsila pogajanja, da se v prihodnjem zasedanju o tem predlaga. — V seji dne 5. t. m se je sprejel predlog dr. J u r t e 1 e in tovarisev zaradi uravnave Drave pri Meretincih, Malivesi, Gajovcib in Forminu. Dr. P1 o j predlaga, naj se dajajo zvestim kmetskim poslom podpore in nagrade. Se sprejme, a Ornik glasuje proti. Dr. Ploj predlaga, naj se pri sklepanju o novem vojaškem zakonu ozira posebno na kmetske želje. Se sprejme. Pri glasovanju o podpori 10.000 K nekemu bogatemu inženirju glasujejo slovenski poslanci proti, Ornig pa za. Predlog se ne sprejme. Dne 9. t. m. se je obravnavalo o uravnavi strug pri rekah in potokih. Pri tej priložnosti so se zglasili naši poslanci Žičkar, dr. Ploj in dr. Jurtela. Prvi je zahteval, naj se vsaj v tekočem letu začnejo priprave za popravo hudournikov: Sevnišnice, Močnika, Gabernice in Sromljice; nadalje naj se vendar enkrat skliče komisija radi poprav Sotle v varstvo Gregorevc in naj prispeva tudi dežela z primernim zneskom. Nasvet poslanca Žičkarja, da o tej stvari poroča deželni odbor v prihodnjem zasedanju, se je sprejel. Deželni odbornik Stallner je izjavil, da se priprave zastran prej omenjenih potokov se niso mogle začeti, ker je premalo tehnikov (inženirjev). Kar pa zadeva popravo Save pri Blanci, je izjavil v imenu deželnega odbora, da bo skušal na deželne stroske prevzeti veliko svoto od ostalib deset odstotkov, ker je znano, kako ubožen da je sevniški okraj. G. dr. Ploj je govoril o potrebi uravnave potokov v Ijutomerskem okraju, dr. Jurtela pa zastran uravnave Drave. — Konec tedna bo resil deželni zbor brez dvoma vse ostale važne stvari deželnega gospodarstva. Poslanec dr. Hrasovec in dr. D e č k o sta se pritoževala zaradi nemčizma, katerega podpira dežela v deželnem kopalisču Rogačka Slatina. G. Vošnjak je predlagal, naj se preisče, zakaj Dobrna kot zdravilišče vedno bolj nazaduje. — Ker je vse preveč nemški! V seji, dne 10. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu. Mariborskemu rStudentenbeimu" se je dovolila z letom 1905 začensi vsakoletna podpora po 3000 K, slovenskima dijaškima kuhinjama v Mariboru samo 800 K in v Ptuju samo 600 K in sicer samo za 1. 1905 Predlog slov. poslaneev za podporo dijaski kuhinji v Celju se je odklonil. Socijaldemokrat Resel se je zaganjal v šole, katere so pod vodstvom redovnikov ter predlagal, da se jim ne da nobena podpora za vzdrževanje mnogostevilnih sol. Proti temu sta ugovarjala slovenski poslanec Ž i č k a r in neinski krsčanski socijalist Hagenhofer. Na predlog poslanca dr. Ploja se je dovolila občinam za oskrbo zdravniške službe podpora v znesku 70.000 K.