Peter Hitzinger (Znojemski, Po&lipski) v sloTstvu sloTenskem. XII. »Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajniga tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Tako je slavni Koseski bravcem Novic klical v spomin h koncu leta 1845, in verli Hicinger je v začetku ¦ 1. 1854 rojakom svojim, po novem kopernečim, zagodel jo po švedski šegi v alliteraciji, ki biva v tem, 12* da se v začetku verstic ia besed povračujejo enake tihnice ali soglasnice, na pr. d, 1, st, v, itd. v krasni pesmici: Novo ln staro. Dan se za dnevomKmetič poskuša Celo že citre Dalje pomika,Kmetovati bolje, Cene so nove; Leto za letomManj si ni vmišljal Pesnik še poje Lahno poteka.Modri Egipčan. Pesme s Homerjem. Staro odstopa,Stavbe prostrane Slikar tu stvari Stvari se novo;Stavi umetnik; Slavno podobo; Vendar se vračaGleda pa v zglede Zad se ozira Vedno še staro.Glavnega Eima. Zmiraj v Apela. Svetlo zdaj sijeMnogo spreminja Naj pa kdo najde Solnčice mladim,Mestnik obleko; Novega res kaj, Gorko pred greloStaro pa suknjo Pot mu napravlja Glave je sivčkom.Samo prevrača. Prednikov delo. Svoja naj slava Staremu bode!Nič se ne znižaj N o v e g a vrednost! Nikjer se ta resnica ne pojasnuje tako očitno, kot v zgodovini", vzlasti v zgodovini svete katoliške cerkve, in ravno to leto doverši Podlipski svoje največe 1. 1849 pričeto delo slovensko: 5) Zgodbe katolške cerkve. Spisal Peter Hicinger. V Ljubljani, 1849. Natisn. Jož. Blaznik. 8; str. 402. Kakor je bilo že omenjeno, je Zg. Danici za doklado spisoval dogodbe svete cerkve od začetka do najnovejših časov, ki so v 150 zvezkih ponatisnjene še posebej po 1 gld. 20 kr. dobivale se pri M. Gerberju. Krasna ta knjiga, namenjena sploh slovenskemu ljudstvu, koristna pa tudi učenim, ima po kratkem vvodu in po pripravljanji na Odrešenika in njegovo cerkev str. 28 zgodovino Kristusove cerkve razloženo v IX. dobah (I. 1—100, II. 314, III. 500, IV. 800, V. 1073, VI. 1294, VII. 1517, VIII. 1792, IX. 1854) ter bi v rokah dobrega učitelja dobro služila pri zgodovinskem podučevanji celo v srednjih šolah, kjer jo pa, žali Bog! pozna le malokdo. Kakor sveto cerkev, tako je rad popisoval Podlipski svojo domovino slovensko, in ko je 1. 1852 dr. V. F. Klun, tajnik Društva Zgodovinskega, na svetlo jel dajati ,,Archiv fiir die Landesgeschichte des Herzogthums Krain", pridružil se mu je v 2. in 3. zvezku 1. 1854 koj tudi on. nče kdo zasluži ime neutrudljivega domoljuba, pišejo Novice 1. 15, ga zasluži Hicinger. Živa priča tega sta spet njegova sostavka, ki ju je izročil temu arhivu, kterih eden popisuje cerkveno razdeljenje krajnske dežele od perve vpeljave kristjanstva noter do današnjega časa (III. S. 76—120), — drugo pa po- vestnico kartajzerskega samostana v Bistri (Freudenthal, IV. S. 120—140). K pervemu spisu je izrisal g. Hicinger tudi zemljovid krajnske dežele v srednjem veku, in pa zemljovid krajnske dežele po osnovi škofijstev od 1. 1462 do 1787. Kolikošno delo, spraviti vse to skupej, in vrediti tako izverstno! Svesti smo si, da vsak zgodovinoslovec bode hvalil ta donesek, in da tudi naši duhovni gospodje, kterim je količkaj mar bolj natanko poznati domačo zeniljo, na kteri se trudijo v nogradu Gospodovem, ne bojo le z veseIjem brali teh spisov, terauč bojo hotli ta zvezek svoj lasten imeti". Po Novicah je to leto v zgodovinskih rečeb spisal: 1) Nekaj od Cerknice in Loža 1. 41, 42; 2) Rimski zidovi v Hrušici 1.90; 3)Od Vipavske dolinel. 104. Bolj določno popisujeta to stran v naslednjem teCaju sostavka: Še nekaj od Vipave in starih rimskih zidov 1. 10, pa 1. 56: Rimski ostanjki pri Ajdovšini. — V Danici pa je v 1. 1. v tercinah lepa pesem: nCerkev v začetku Inta 185 4", kjer opeva njeno veselo razširjevanje in vterjevanje po vsem svctu, posebej po deželah evropskih, ter pravi k sklepu: 0 sveta Cerkev, mati naša mila! Lep del nebeški ženin ti daruje, Oblast narodov že si pridobila, Gospostvo cele zemlje te še dočakuje. Po doveršenih zgodbah vesoljne cerkve je marljivo preiskoval cerkvetie zgodbe po svoji domovini, in koj v 4. listu priobčil: Dva znamenita lista sv. Hieronima a) do devic Emonskih in b) do Antona miniha (Valvaz. I, 11. 12); 1. 14: Sv. Pavlin, Oglejski patriarh, apostelj slovenskega naroda (Po Bolandistih); 1. 26 je pa pod naslovoin: Nekaj iz slovenske cerkvene zgodovine razkazal I: Kteri aposteljni in učenci Jezusovi so prišli do slovenskih strani, 1. 1855 pa II: Kteri škofje so bili na slovenski zemlji v pervim času keršanstva 1. 15—42, v naslednjih razstavkih: 1) Akvilejski škofje in patriarhi, 2) Škofje, Akvilejskimu stolu poddruženi, 3) Škofje drugih pastirskih stolov, 4) Manjši oddelki škofij ali fare. Leto 1854 je v cerkvenem življenji vzlasti znamenito, ker se je tedaj pobožna menitev o Mariji brez madeža izvirnega greha spočeti povzdignila v versko resnico. Preden se je to 8. decembra storilo, razkaže Hitzinger v izverstni znanstveni razpravi 1. 47, 48: Marija Devica brez madeža spočeta po pobožni misli vsih časov, in 1 49: God spočetja Marije Device na Slovenskim zgodaj znan. Rad je popeval Marijo že prej; kaj še le o tej priliki! Obhajali so 11. septembra na prijaznem holracu prijateljsko veselico trije dobro znani domoljubi in po dogovoru v spomin tega snida dali v Da- nico 1. 42 skupaj vsakteri svojo pesmico: Slava Marii, naši Materi. Res »Kakor pri maši slovesni z leviti — Trije duhovni pri oltarji stoje" (str. 184), je v onem listu na eni strani »Tebe ,Marija! želim poslaviti, — Šopek cvetlični prinesem Ti v dar« itd. zložil A. Praprotnik, na eni strani »Tebi, Marija, o Mati premila! — Kad bi.jest pesmico novo zapel« itd. zložil J. Volčič, v sredi med obema pa rSlava Marii v nebesih visokih, — Kjer se z Zveličarjem vred veseli" itd. zložil P. Hicinger. Vsem trem je ranjki Gr. Rihar naredil primerae napeve, in vse tri se še zdaj rade pojo. — L. 48 je poklonil še posebno, v kteri se opeva »Slava Marii o prečistim spočetji". Razun teh so v tečaju 1854 natisnjene še ,,Od terpljenja Kristusoviga 1. 14, Češenje presv. Zakramenta 1. 24, Miserere: Usmili se". Petdeseti Davidov, četerti spokorni psalm 1. 31, s pervo in zadnjo sloko n. pr.: Oh! usmili se me, usmili,Eavnaj z nami milostljivo, Moj Gospod in Bog premili!Daj nam blagor dobrotljivo, In z obilno milostjoDe prejemal boš dari Zbriši mi pregreho vso itd.Hvale, slave in časti. Kedar se je veroznanski učenik Jož. Globočnik imel podati v pokoj, poklonili so mu gimnazijski učenci v spomin spoštovanja in hvaležnosti pesmici 1. 29, 30 in to hvalno djanje je Podlipskega ganilo tako, da je za odgovor 1. 41 zložil pa prav ginljivo »Poslovilo učenca in učenika"; in 1. 51 slavno pesem prevzvišenemu Antoniju Alojziju, škofii Ljubljanskemu in knezu, v spomin petdesete obletnicc nove maše 17. grudna 1854. — Naslednje leto je v Danici 1. 23: V god presvetiga Rešnjiga Telesa (Poleg nemškiga), in 1. 30: Od Marije Device na Zaplazu, n. pr.: Sred gojzdičev, vinskih gričev Hribec lep zelen stoji, Kjer zvolila Mati mila Si je v novo kraj časti itd. Prejšnje leto pa je v Novicah 1. 28 po stari narodni popravil lcgendo nLimbarska gora", po kteri je prevzetnica zastonj zdihovaje klicala: »Pomagaj, Bog! svet Valentin, In brat njegov, svet Peregrin!« Jako živa in v duhu narodnih je 1. 66 zložena tudi pesmica MŽ anjice", kteri se na primer glasila pervi in slednji razstavek: Izhaja svetlo solnčice,Oj Micka! si ti tičica In megla preč beži,Si ktero zmislila? Škerjanček že oglaša se;Jo berž zasukajte, dekliči, na glas; Eaj tukaj vse molči?Veselo spevajte, ker mlad je še čas itd. Požeta zdaj je njivica,Še ena žetev čaka nas, Potile smo se res;Pa kakšna? — zadnji čas. Pa zlata je pšenicicaHranila pšenica se v žitnico bo; Ki lulike ni vmes.Naj vzame dušica se v sveto nebo.