Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za colo loto predplačan 15 gi(l., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 r1(1., za en mesec 1 srld. 40 kr. V administraciji prejemali volji: Za eelo leto 12 ffld., za pel leta <! jrld., za četrt lota 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Seraeniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) se sprejoinajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., CG SO tlsivit enkrat; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15 kr., čo so ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. TredniStvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak (lan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,C. uri popoludne.
Štev. 46.
V Ljubljani, v soboto 26. februvarija 1887.
lieiniEi X V.
Gabilo na iiaix)cbo.
„SL0¥ENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" preje man:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti preje man za vse avstrijske dežele pa v e 1 j d:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravnistvo „Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 25. februvarija.
Naš in ogerski domobran.
V današnji seji odgovarjal je deželnobram-bovski minister na interpelacijo dr. Sturma in tovarišev zarad različnih določb v našem in ogerskem domobranskem zakonu. Minister je odgovor deloma bral, deloma pa je govoril prosto in skoraj preobširno razpravljal posamezne točke, ker je potreboval čez dobro uro za svojo nalogo. Posamezne točke Vam bom mogel še le poročati, ko bom imel odgovor tiskan pred seboj.
Dr. Sturm je odgovarjal, da bi bilo koristno od ministra zvedeti še nekterih pojasnil, toraj predlaga, naj se prične v prihodnji seji razgovor o ministrovih izjavah. Toda ta predlog je bil zavržen s 124 glasovi proti 113. To glasovanje kaže, da je mnogo poslancev že zapustilo Dunaj, ker po današnjem zborovanji seje za nekaj dni zarad delegacij prenehajo in bo prihoduja seja še le 9. marca.
Bolniške blagajnice
obravnavajo se jako počasno in je bil ravnokar dovršen še le šesti paragraf, pri kterem je bilo na-svetovanih mnogo prememb, ki so bile pa vse zavržene in so obveljali nasveti obrtnijskega odseka.
Ahna mater itiitfolfiiia.
Pod tem naslovom prinaša „Vaterland" v svoji 53. številki prav posebno dober članek, v kterem se v pravi luči vidi, kako vstrajno da si židovstvo v poslednjem času ravno v Avstriji prizadeva napraviti si obljubljeno deželo, odkar ga je prokletstvo božje izgnalo iz prejšnje obljubljene dežele Palestine. Židovstvo pač dobro razume pomen besedi: kdor ima šolo v svojih rokah, ima tudi oblast v deželi. Nesramno brez meje, kakor že je, se ni prijelo spodaj ljudske šole, od ktere bi se bilo vspenjalo višje in višje — to je Židu premalo in prezaničljivo — stegnilo je roko takoj po univerzi, ter se je te z dušo in telesom oklenilo in preden so se katoliki prav zavedali, je ta že skoraj za četrtino (vsaj v nekterih strokah) v židovskih rokah. Katoliška univerza v židovskih rokah!! Pomislite vendar, kam smo že prišli in kara še le bomo, če pojde to v tej smeri dalje?! Toda privošimo „Vaterland"-u besedo, ki pravi:
„Kakor smo iz dobropodučenega vira izvedeli, je v krogih, ki so z „Alliance Israelite" v jako tesni zvezi, razširjena in utrjena misel, da se bo židovstvo na pravoslovni fakulteti Dunajske univerze kmalo popolnoma vkoreninilo. Se to leto nadjajo se, da bodeta umeščena ondi zopet dva izredna profesorja židovske vere. Prvi je bil svoje dni odvetnik v Frankfurtu in bo menda dobil redno profesuro za predavanje kazenskega prava, drugi je pa sin Dunajskega rabinca in bo postal redni profesor mednarodnega ali državnega prava. Poleg teh dveh imenovalo se bo še nekaj židovskih zasobnih docentov za izredne profesorje. „L' appetit vient en
mangeant." (Človek slast še le pri jedi dobi) Omenjajoč te čedalje večje slasti Izraelove po krščanskih šolah in službah, ne zdi se nam odveč opozarjati na članek, ki ga je prinesel tukajšnji organ „A1-liance Israelite" „N. fr. Presse" ob priliki, ko je dosegel prvič Žid dostojanstvo dekana na pravoslovni fakulteti Dunajski.
Takrat je pisala „N. fr. Presse" v svojem listu dne 29. junija 1879, da je bil v poslednji seji pravoslovne fakultete profesor dr. Grilnhut z vsemi proti enemu glasu izvoljen za dekana te fakultete. Večerna priloga tega lista ponatisnila je pa iz „Alma mater" sledeč članek:
Medverski (bolje brezverski) značaj Dunajske univerze, kakor ga je ta na podlagi velikošolske postave leta 1873 sprejela, se ni še nikdar lepše pokazal, kakor pri ravnokar dovršenih volitvah akade-mičnih dostojanstvenikov za leto 1879/80. Za rektorja je bil namreč izvoljen protestant, profesor Brucke, in novi dekan na pravoslovni fakulteti tudi ni katolik, temveč ž i d. Kakor se v šeststoletih (!) odkar namreč univerza obstoji, še ni primerilo, da bi se bil izvolil protestant za rektorja, tako je tudi ta slučaj prvi v zgodovini „Almae matris Rudolfinae", da je izvoljen Žid za dekana. Stvar je tembolj zanimiva, ker do časa cesarja Josipa II. noben Žid ni mogel doseči dostojanstva doktorstva. Ko je cesar Josip v tej zadevi olajšave dovolil, se je univerza prav jasno zavarovala, da bi se dostojanstvo akade-raično kakemu Židu podelilo, česar se je do letos tudi redno držala. .Profesor dr. Griinhut je ob enem sploh prvi ž i d, kije postal na pravoslovni fakulteti za profesorja."
Na prvi pogled je brez uaočuikov videti, da ima protestantski rektor tukaj le bolj postransko ulogo. Ce je tudi prej imenovan, vendar nima večjega pomena, kakor k večemu za ozaljšavo. Hosana velja židovskemu dekanu. „Slava Ti, ki si prvi dekan in prvi profesor na pravoslovni fakulteti, našega ljudstva sin in poleg tega nekrščen!"
Tako je bilo lota 1879. Kako pa je danes? Po uradnih sporočilih, ki so nam došla, je dotični ži-
LISTEK.
Za ali zoper »dolgčas".
So ljudje, ki vsled samega „dolgega časa" ne vedo, ali bi sedeli ali stali, sloneli ali ležali, hodili ali se vozili, pili ali jedli, usta imeli odprta ali zaprta. Meni pa „do!gčas" ne dela posebne nadlege; če se mi pa vendar-le kedaj prikrade, od-podim si ga kmalo in brez posebnih težav. Moji pomočki, znebiti se „dolgega časa", so zelo različni.
Kakšno je današnje moje sredstvo zoper tisto čudno bolezen, razvidi se iz naslednjega. Z mislimi, ki so tu zapisane, pregnal sem daues omenjeno neprijetnost sebi; ali jo bom tudi komu drugemu, ne vera. Zato tudi ne morem za gotovo reči, ali pišem za ali zoper „dolgčasM. Kogar že ta-le uvod dolgočasi, posKusi naj se ozdraviti z izpeljavo. Komur bo potem še „dolgčas", gleda naj, da si pomaga slednjič s koncem.
Kakor znano, ima narsikteri človek navado, gotove besede vedno in \ dno vpletati v svojo govorico ter se sčasom temu ponavljanju tako privadi, da
še ne ve, kdaj mu je taka beseda zopet ušla izza bolj ali manj goste ograje svojega jezika. Jaz še nisem star, pa sem vendar že toliko slišal, videl in čital, da poznam sedaj več tacih ponavljačev, če ne vseh po obrazu, pa vsaj po imenu. Naj ti jih, blagovoljni in vrlodušni dolgočasnež, nekaj takih predstavim!
Ne misli pa, da se bom spravil nad tiste po-navljače, ki, sedeč na ministerskih sedežih (ali so stoli ali klopi, tega ne vem), nam Slovencem kličejo pri vsaki priliki: potrpite, potrpite, potrpite ! Tudi nočem ponavljati krika in vrišča „zatirauih" Nemcev, ki v enomer tožijo, v koliki nevarnosti je uboga pasterka — nemščina. Še manj se hočem spominjati sebičnih liberalcev, ki vedno ponavljajo svoje geslo: proč s f... i! Z vsemi temi se jaz še menim ne in menda ti, dragi bralec, tudi ne, zato jih pustiva v miru ter si oglejva nekaj ponavljačev bolj iz navadnega življenja in vsakdanjega občevanja.
Prvi, tu ti ga hočem pokazati, je iz vrste pre-klinjevalcev in žganjarjov. Znan je menda ob celi gorenjski železnični progi, in še višje gori. Možiček je sicer vesel čiovek, toda kazi ga najbolj to, da v
enomer hudičevo ime ponavlja s svojim jezikom. Na nekem kolodvoru je enkrat v svoji pijanosti tako preklinjal, da ga železniško osobje ni hotelo v voz pustiti.
Vlansko leto sem tudi jaz imel srečo peljati se ž njim v enem in istem vozu. Klel je, da se je ogenj kresal. Nekemu sopotniku je rekel, da bi se raje s hudičem vozil, kakor ž njim. Ko se mi je že preveč zdelo takega ponavljanja in primerjanja, rečem mu, da morata s hudičem pač dobro biti znana, ker tako na tanko ve za vse njegove razmere, njegovo početje in lastnosti. Sopotniki so se zasraejali, ali maščeval se je grozno nad menoj — dedec tisto jutro v vozu ni več zaklel.
Ker sem ravno pri vožnji, sledi naj tu brž kratka zgodbica od ponavljačev druge vrsto.
Bilo je v tistem času, ko na Gorenjskem še ni bilo železnice. Nekega večera so ziblje poštni voz po Ljubljanski cesti, v njem pa sedi močno natrkaa poštni sprevodnik. Vrata se odpro, in sprevodnik zgine neprostovoljno iz voza ter se počasi splazi do klopice pri bližnji hiši. Postilijon drdnl naprej, na vede, kaj se je pripetilo. Ko pride že precej dale^f pogleda nazaj in vidi vrata odprta. Hitro voz vstavi'

i'-u


dovski profesor že v drugič za dekana izvoljen. Poleg njega so nameščeni že trije profesorji židovske krvi, in pa sedem zasobnih židovskih docentov, kterih število se bo skoraj še pomnožilo.
Brez dvoma je toraj resnično, da je na pravoslovni fakulteti, ki je vendar prva velika šola v državi, židovskega elementa čedalje več! Ondi se uči muogobrojna množica mladenčev iz vseh avstrijskih dežel. Ondi se jiin napravi še lo pravi temelj za pozneje delovanje v državnem in društvenem življenji. Vtisi, ki jih tukaj prejmejo, so več ali manj merodajni za poznejše nravne nazore v življenji, kakor tudi za splošne duševne nazore.
Ali morda število treh uekrščenih židovskih profesorjev — o krščenih niti ne govorimo no, ni zadosti veliko, da imamo pravico pritoževati se o vedno večjem požidovanji Dunajske pravoslovne fakultete? Kdor pozmi razširjajočo moč, ki tiči v sebični nravnosti današnjega židovstva, ta 110 bo prav nič v zadregi za odgovor na to vprašanje. Pač bi bila stvar lahko drugačna, če bi imeli židje povsod, kjer prično svojo uuičovalno in izženiajoče delo, združeno kristi-jane sebi nasproti. Nevarnost bi ne bila tolikošnja, kajti židje bi prišli v manjšino, kjer bi se morali brez vsakih posebnih okoliščin držati svojih odkazanih meji'i. Žal, ker jo dandanes z redkimi izjemami skoraj ravno nasprotno resnica. Povsod se nahaja še vedno zadosti krščanskih giinpeljnov, ki gredo židoin ua limanice, kakor tudi zvitih poštenjakov, ki iz koristo-slovja z židi drže. V tem tiči vzrok, da se Židom vse posreči, karkoli nameravajo.
Bolj nevarna je ta okoliščina, da jo namreč za tistimi tremi židovskimi profesorji žo sedem do osem privatnih docentov, ki bodo hotli tudi vsi redni profesorji postati. Ali ros mislite, da bo ta naraščaj vse svoje življenje zadovoljen s službami zasebnih učiteljev? „Keine Spur". Niti misliti ni na-to! Resnica je ta, da nobeden izmed njih, kolikor jih je, že dnova ne more pričakati, ki mu bo prinesel profesorski naslov.
Dalje je treba pomisliti, da imata na podlagi neke jako »liberalne" in samo v Avstriji veljavne določbe h leta 1848 po dva in dva privatna docenta v profesorskem kolegiju sedež in glas pri volitvi akademičnih dostojanstvenikov. Na ktero stran se bo toraj pri kakem protislovji na Dunajski pravoslovni fakulteti jeziček na volitveni tehtnici nagnil ob tolikošujem številu židovskih privatnih docentov, ni težko vganiti.
Take reči toraj se gode pred našimi očmi in mi jih križem rok gledamo. Kje je kristijan in kjo domoljub, kogar bi to vedno večjo požidovaujo Dunajske univerze 110 skrbelo, kaj bo. Značaj, ki ga je ta fakulteta v petstoletni zgodovini ohranila, ji bodo židje pokončali. Kam je vendar žo zašla juridičua fakulteta Dunajske univerze? Nikakor si ne damo očitati, kakor bi no umeli, da so univerzi in njenim fakultetam dandanes vse druge naloge stavijo, kakor pa ob času Rudolfa, ustanovitelja. Je že res, toda temelja pri tem ne smejo porušiti. Ta temelj obstoji pa v krščanski nravnosti in v krščanskih nazorih življenja. Ta temelj opira so na vero Tistega, ki je svet premagal in preobrazil. Oe se toraj na velikim vseučilišču zgubi ta temelj, gredo z njim vred ob enem pod nič vse idealno dobrine, ki so imele ves čas, od svojega obstanka pa do da-
(kar menda ni bilo posebno težavno, če se pomisli, kako urni so poštni konji!), ter začne klicati po sprevodniku, pa — ni ga glasu. Kaj početi? Kaj druzega, kako konje obrniti in — hajd proti domu iskat sprevodnika. Pri prvih hišah skliče postilijon nekaj ljudi, in vsi so podajo s prižganimi svetilni-cami iskat zgubljeno klado. Nekaj časa gredo, kar začujejo ponavljajočo se glasove, ki prihajajo tam z one klopice. Kaj bo to? Čujte: „Joža, Joža, če boš tako počasno vozil, prideva prepozno! Joža, Joža, poženi! Joža, ali slišiš? Vdari no! Joža!"
Ti zapovedujoči in vprašajoči glasovi so prihajali iz raztegnjenih ust mirno na klopici v dve gubi sedečega sprevodnika, ki jo monil, da so pelje počasi proti Ljubljani.
Sedaj pa sledi nekaj bolj nedolžnih ponavljačev.
Poznal sem (in šo poznam) dva, ki vedno lo „ongavita". Škoda, da se med seboj no poznata. Rad bi ju slišal, kako bi so kaj pomenkovala, kako bi „on<5" izpraševal, „onga" pa odgovarjal, iu narobe.
Menda bi ne izvedel iz njunega pogovora dosti več, kakor od onega zdravnika na Gorenjskem, ki pri vsakem bolniku pravi: „So bo že dalo" (se
našujega due, ondi svoje zavetišče. Univerza in pravoslovna fakulteta, ua kteri gospodari židovski duh, ste živo nasprotje tega, kar bi morali biti: namreč zavetišče prave, vsakih zunaujih samoprid-nosti proste vdde. Ljubezen k stvari zarad stvari same, napor po spoznanji zarad resnice same, marljivost za razširjanje vede na korist in blagor človeštva, vse, vse to premine iu na njihovo mesto stopi kramarski duh, ki neprestano dirja za posvetno koristjo. Kdor se je s temi rečmi kedaj pečal, že ve, kjo je tukaj korist, ki jo kramarstvo douaša. V nadrobno se tii pač ne moremo spuščati. Vendar moramo pa pripozuati, da se jo od sile te-žavuo bojevati z duhom kramarskega in sarno-pridnega židovstva, ker ta se ne boji nobenih sredstev.
Kakor navadni židje še dan danes verujejo, da bo mesija razne narode s posvetno silo premagal in jih židovstvu podvrgel, prav tako moderno židovstvo ne spuštujo nobene pravice, samo če mu kaj dobitka kaže. Le, če bi mu preziranje pravice neprijetne nasledke prineslo, se ga ogiblje. Sicer ga pa ni sredstva za zvijačo, ne laži, no nepoštenosti, ktero bi ne znal opravičiti, če mu je na dobiček.
Kakor smo zvedeli, je vkljub temu na Dunajski pravoslovni fakulteti vendar šo število mož, ki se bodo ob zatajevanji samega sebe na vso moč postavili, če bo moč vzdržati razdevaujo, ki ga je židovstvo pričelo. Vstrajno se mislijo boriti, naj dobo pomoč od ktere koli strani, ali pa 110; borili se bodo, ker jim vest in dolžnost to velevate. Le jeden slučaj bi bil mogoč, da bi popustili svoja mesta, če bi se namreč od merodajno-veljavne strani prisojevale (tirjale) reči, ki bi se no dale zjediniti z njihovim osebnim dostojanstvom. Sapienti sat!
Vendar se ta najskrajni slučaj menda 110 bo zgodil, če se pa na reči ne oziramo, kakor bi utegnile biti, temveč, kakor so, prav nič ne dvomimo, da bo sedanji načelnik naučnega ministerstva nevarnost spoznal in 110 bo čakal, da bi katastrofa res nastala.
Kar smo ravnokar rekli, velja o sedanjosti. Kaj pa bo prihodnjost prinesla? Danes že imamo sedem židovskih zasobnih docentov, ki hočejo vsi profesorji postati, pred desetimi leti pa še niti jednega ni bilo. Kakošuo bo pač še le čez deset let število židovskih profesorjev na Dunajski univerzi?! Le nikar si ne prikrivajmo! Kedar bo univerza žo popolnoma v židovskih rokah, potem bo pač zginilo vsako upanje, da bi se dala še kedaj proosnovati. Krščanski element, kolikor ga bo morda še ostalo, da no bo bolehal na židovstvu, se bo branil, dokler se bo mogel, toda ozirali se pa nanj ne bodo Bog ve kaj! Kje pa se bodo potem dobili še krščanski možje, ki bi imeli kaj veljave in značaja, da bi bili pri volji v tako fakulteto vstopiti ?
To so reči, ki bodo tako izvestno prišle ua vrsto, kakor se nahaja v zgodovinskem razvoju človeških razmer logika, — če se 110 bo ob pravem času iz poti vkrenilo, na kteri smo sedaj. Odlašati ni več, kajti čas že pohaja."
ve da: živeti ali pa umreti). Zato je pa nekdo večkrat rekel o tem zdravniku: »Je iu pa ni". Kaj ne, ta jo tudi veliko povedal s svojim izrokom? Pa šo rad jo rabil ta izraz presojovaje razne reči.
Spet sta bila nokje dva dacarja. Eden izmed teh je bil ves zaljubljen v nemški „aIso", drugi pa je rad „nomlich" pritikal svojim besedam. Tako sta jo kramljala, da so jima ljudje dali te besedi za priimke. Včasih je „Also" šel po krčmah, drugič pa jo „Nomlich" stikal po sodih.
Ker sem žo pri tacih ponavljačih, ki radi tujko vpletajo v svojo govorico, ne smem prezreti onega moža, ki, pripovedovaje svojo „storije", pogostokrat pritakno: et cetora alles inčigliche.
Prodno ti pokažem zadnjo vrsto ponavljačev, spomniti se moram še strica „Ampaka", ki jo predlanskim v „Slovenčevem Zadnjem samotarji" pričenjal svoje stavko s tistim „ampak". Poznal tega strica nisem, kakor ga menda tudi gospod Podvigenjski ni videl nikoli.
Na vrsto prido sodaj par takih, ki so se ponavljali s številkami.
Pri mojem ljubem prijatelju sem zapazil, da je najraje vse odločil na 7 ali pa na 27, k večemu,
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. februvarija.
Notrauj« <l«ž«le.
Neki veljaven diplomat, ki ima meuda ua Dunaju prvo besedo, jo nedavno rekel, da bo Evropi jako težavno mir ohraniti, ako Rusija ue popusti svoje sedanje politike, ki je ohranenju miru jako uevama. Pred vsem bo pa potreben nov tro-carski shod, brez kterega se skoraj ne bo moč vojski ogniti. Prilika bi bila pač ugodna sedaj-le v Berolinu, kedar bo nemški cesar svoj 90. rojstni dan praznoval, ko bi jo hotla avstrijski in ruski cesar porabiti, da bi so osobno tjeka) peljala ter bi ob tej priliki zmedeno in razburjeno politiko v red spravili. Nasveti v tem smislu so so že stavili in bi bilo pač želeli, čo bi se vresničili, kajti na ta način bi se mir vsaj za kaki dve leti morda še podaljšal, kar bi bilo že veliko vredno. Omeniti nam je, da jo to novico dobil angložki list »Times" z Dunaja, da ne bo zopet kaj neljubega.
Avstrijski luteranci sklonili so na svojem lanskem velikem zboru ueko spomenico do naučnega ministerstva, ktero so tudi res vložili, nadjaje se, da jim bo minister Gautsch takoj posebej klobaso napravil. Zahtevali so spremembe v sedanji avstrijski šolski postavi, kolikor se ta uamreč tudi luterancev dotika, kakor tudi zahtevajo spremen avstrijsko zakonske postave. Prosili so: 1. Da bi se avstrijski luteranci augsburškega kakor tudi helvetskega vero-spoznanja oprostili doklad za javno šole, ker so njihove občino prerevno, da bi mogle poleg lastnih verskih šol tudi šo javne šolo vzdržavati. 2. Odpravijo naj se vso tisto določbo avstrijske zakonske postave, ki ožeujenemu katoliku k luterancem presto-pivšemu zabranjujejo drugo žonitov, ako se jo od prve žene ločil. Ravno tako zahtevajo odpravo določil, po kterih se katolišk duhovnik, ki k luteranski veri prestopi, ne smo oženiti. 3. Na Dunajski univerzi naj se napravi prostor tudi ovangeljsko-bogo-slovni fakulteti. Minister Gautsch jim jo vse tri točke kar od kraja odbil. Vtomeljil je svoj dotični ukaz tako, da, čo bi jih hotel od šolskega doneska ali doklad oprostiti, bi moral poprej vso šolsko postavo spremeniti. To pa no gre, ker se njemu tudi ne zdi potrebno. Zakaj da ne privoli v spremembo zakonske postave, minister nič ne pove. Glede zahtevano lute-ranske fakultete na Dunajski univerzi se pa sklicuje ua slične odloke svojega preduika v tej zadevi. Vendar pa jim nasvetuje glede vzdržavanja lastnih šol, da naj taiste spremono iz zasobnih v javne, kar se lahko povsod ondi zgodi, kjer je zadostno število otrok. Dal bi se jim potem šolski voditelj luteranske vere, ki bi ga dežela, oziroma država, vzdržavala.
Kakor znano, se ima letos skleniti državna pogodba, med Avstrijo in Madjari za bodočih deset let. Dolgo časa, skoraj poldrugo leto je že, kar so se pričele razpravo za novo sklepanje, pa menda danes še nismo veliko bližje od nje, kakor smo bili. Največ težavo dela carina ua petrolej, za ktero se Avstrija in Madjarska nikakor ne morete pogoditi. Madjari sicer trdijo, da bi že še prijenjali, če bi nasprotno tudi Avstrija kaj prida pri jen jala pri davku od špirita, kterega se posebno na Ogerskem veliko prideluje, da bi ga namreč Madjari primerno zvišati smeli. Vse bi se bilo prej ko no dalo že zdavnej poravnati, če bi no bilo nesrečnih Poljakov v državnem zboru, ki so jeli letos posebno veliko zmešnjavo delati. Poljaki so so do sedaj najhuje vpirali carini od Madjarjev zahtevani na petrolej kakor tudi poviševanju davka na špirit, kar je popolnoma verjetno, kajti v obojim jim delajo Madjari hudo konkurenco. Poleg teh dveh klcčet, ki ste sklepanju državne pogodbo jako nevarni, zija pa šo tretje nič manj nevarno in tudi še ne odpravljeno v podobi davka na sladkor, o kterem Čehi trdijo, da jim veliko škodo dela. Kakor vse kaže, se bo menda tudi
čo je včasih še pridal polovico, rekoč n. pr: od tega jo že kakih 7 let in pol. Jaz som jo že večkrat »gruntal", kje je to staknil. Nekaj vzroka bo menda v tem, ker njegov rojstni dan in njegov god padeta ravno na sedmi dan v mesecu. Ko bi bil on poznal ranjcega Kovarjevoga Tončka, sodil bi jaz. da so je nokoliko navadil od njega. Ta sključeni možičok je bil uamreč zadnjih sodom lot vedno star 77 lot. Tako je odgovarjal vsakemu, kdor ga jo vprašal, koliko jo star.
Slišal sem pripovedovati o nekom, ki je videl par latinskih šol od znotraj, in ki so jo največkrat začudil z 19. stolotjem rokoč: In kaj tacega v 19. stoletji ?!
Rad vidim, da ga ni več mod živimi. Kajti težko, da bi tudi nad te-le črtico, ko bi jih čital tiskano, ne poklical 19. stoletja na maščovaujo. Zato so bom za naprej ogibal pouavljačov, tor so poprijel druge stroke, kedar mi bo zopet »dolgčas".
t. b.
sedanja pogodba tako sklenila, kakor bo za Madjare bolj prav, ker je sedanji Dunajski državni zbor tako razrit, kakor že zdavnej ni bil. Saj veino, da so Madjari vedno le tirjati vajeni, mi pa prijoujavati. — Mi mislimo, pa znabiti še marsikdo z nami, da je to jako napačna politika, zraven pa za Avstrijo vsestransko škodljiva.
V nanje držav«.
Pruski kralj zahteva od sedaj na dalje od katoliških škofov prisego, da mu bodo podložni, zvesti, pokorni iu udani; da bodo pri podrejeni duhovščini in po katoliških občinah skrbuo gojili spoštovanje in zvestobo do kralja, ljubezen do domovine ter pokorščino nasproti postavam in da ne bodo trpeli, da bi duhovščina v nasprotnem smislu učila in delala. Škof mora nadalje obljubiti, da ne bo imel nikakih zvez, ne v deželi in no zunaj tiste, ki bi bile nevarne za varnost dežele. Konec prisege se glasi: Vso to obljubim tem zvesteje spolnovati, ker sem si svest, da se vsled prisege, dane sv. cerkvi in sv. očetu, na nič ne morem obvezati kar bi bilo zvestobi in podložnosti v oziru na kralja nasprotno.
Angležki listi se nadjajo ohranenja miru, ker je na Nemškem Bismark s septenatom zmagal. Ruski listi pa vkljub „presrčnim razmeram", ki so med „uradno Rusijo" in „uradno Nemčijo", kar naravnost priznavajo, da se vsled nemških volitev politični jako kočljivi položaj ni prav nič spremenil in nevarnost za boj ni prav nič manjša postala. Pač pa bo imel Bismark vsled svoje zmage vijak v rokah, s kterim bo še odločneje na Francoze pritiskal; s tem bo pa ob enem celo Evropo prisilil, puško vedno pripravljeno imeti. Ruski listi utegnejo prav imeti.
Windhorst je v resnici mož, kteremu so sinejo nemški katoliki brez vsacega pomisleka vklo-niti, kajti zagotovljeni so lahko, da jih bo dobro in pametno vodil. Kar je mož na velikem shodu v Kolinu govoril, to se je pri sedanjih volitvah, skoraj bi rekli, do pičico spolnilo. Rismark je sicer zmagal s svojo idejo, hoteč imeti poslauce, ki bodo glasovali za septenat, a centruma razbiti ni mogel! — Windhorstov centrum je ostal kot močen, ne-premagan stolp. Rismark jo posebno na tega svojo pazno oko obrnil; neizrečeno rad bi ga razbil, toda ni mu mogel prav nič do živega. Le nekaj mož, kakih šest, sedem je odpadlo, ki so prenezanesljive volilne kraje zastopali, kar je pa komaj govorjenja vredno. Oe bo imel centrum tudi v novem državnem zboru kaj zaveznikov, brez kterih gotovo ne bodo, o čemur niti dvomiti ni, potem se bo tudi še na dalje Bismarku po robu postavljal, ne da bi se mu bilo bati kake sile za katolike. Se vedno bo zadosti trden za krepko opozicijo, s ktero bo morala vsaka vlada računiti, naj bo žo ta ali druga. Poglavitno vprašanje, ki sedaj nastane, je. kakošno lice bo sedaj nemška zunanja politika dobila. Bismark ima sedaj tisto večino, s ktero se mu bo vroča žolja po vpeljavi septenata izpolnila. Ali se bo sedaj mir ohranil, za kterega je Bismarkova gorečnost tako skrbola, da pojde po vodi, čo se mu no privoli septenat? Skoraj vos svet jo tega mnenja, da je bil ves ta Bisinarkov hrup prvič popolnoma nepotreben in le zarad volitev, in drugič na vso moč škodljiv, ker je blizo dva milijona škodo le pri vrednostnih papirjih provzročil Kodo pa zamore povedati, koliko milijonov je šlo za oboroževanje, kterega se je lotila vsa Evropa zarad Bismarkovega obnašanja! Korist, ki jo ima Bismark od tega, da jo s svojimi ljudmi zmagal, ni pač v nobeni primeri s škodo, ki je za Nemčijo in vso Evropo sledila. Mirnemu političnemu očesu se mora pa vkljub temu zdeti, da nevarnost sedaj ni prav nič manjša, pač pa nasprotno, šo rajši nekoliko večja, kakor jo bila, kajti Nemci, če res nameravajo Francoze streti (?) pomnoženi gotovo no bodo čakali, da bi jih Francozje prišli iz spanja budit, temveč bodo preko Belgijo prej ko ne sami nad nje planili. Nasprotno pa zopet na drugi strani ni nobenega zanesljivega poroštva, da bi Francozje ne planili preko Rena, še preden bodo Nemci na podlagi dovoljenega septenata prav za boj pripravljeni
O varstveni zvezi srednjo-evropejski se glede Italijo tako različno piše, da človek res več 110 ve, kaj bi vorjel. Nedavno je prinesla „Opinione" o njej sostavek, iz kterega je bilo na prvi pogled videti, da so je Italija iz avstro-nemžke zveze polagoma zmuzala, ker si želi za vsak slučaj proste roko obraniti. Sedaj pa dohajajo iz Rima tej ravno nasprotno novice, čoš, da jo dotični sostavek prišel pokvarjen med svet in da jo Italija še vedno »tretja v zvezi" srednje-evropejski. (Je bi so v Evropi boj napravil, pravi „Popolo Romano", bo Italija čakala, da vidi, kakošen da bo. Oe Rus ali Avstrijo ali pa Nemčijo napade, so Italija 110 bo ganila. Ruski napad na ktorokoli teh dveh držav bi je no spravil kvišku. Oe bi pa Francozje Noinčijo napadli, bi Italija poslednji na pomoč' prihitela, Avstrija pa še ne, ker so tako glasi pogodba. Prej ko no Lahom diši Nizza in pa Savojska pokrajina. Za plačilo bi ji Nemčija dobroto s tem vrnila, da bi Italijo podpirala, kedar bi se ta s Francozi jola ravsati. Vso tri: Avstrija, Italija in Nemčija dvignile bi se pa, kedar bi bila ena izmed njih od dveh strani napadena, recimo, čo bi se Nemcem Rusi in Francozje v lase spravili. Tako pojasnujo „Popolo Romano" sedanje razmero med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Ali je tudi to izmišljeno, ali resnica, so pač no dii dolo-
čiti, ker ni nemogoče, da ne bomo jutri zopet ravno nasprotnih novic brali.
V Parizu so zaprli vreduika Peyramonta, ki je izdajal radikalni list „Revanche". Prijeli so ga 28. t. m. zvečer, ker je na uradniškem poslopji na opernem trgu razobesil francoske iu ruske zastave, pod njimi pa dal nabiti plakat: „Pri volitvah v Alzaciji-Loreni dobili so francoski kandidatje po 24.000 glasov, nemški pa le po 16.000. Vsi so bili voljeni, ki spadajo k strauki vladnih nasprotnikov. Živela Francoska!" Morda se bo marsikdo čudil, da so moža zarad tega spravili pod ključ, ali pomisliti je treba, da imajo tudi na Francoskem paragraf v kazenskem zakoniku, ki določuje vsakemu kazen prognanstva, kdor bi skušal državo v nevarnost spraviti, da se ji vojska napove. S takim zadržanjem pa, se ve, da se vsaka vlada žali, toraj tudi pruska. List njegov se bo menda vstavil. Republikanski listi pravijo, da je vlada prav storila, ker je vreduika prijela.
Izvirni dopisi.
Z Janč, 25. februvarija. Župnija Janče zgubi v kratkem največjega prijatelja v dušnih in telesnih potrebah, svojega duhovnega očeta gosp. Franca Kunstelj-na, dosedanjega župnika. Bil jo na Jaučah blizo 11 let dober pastir svojim ovčicam, delaven v vseh rečeh. Posebno je pa z velikim trudom ustanovil tukaj šolo ter otroke skozi vsa lota z največo marljivostjo podučeval.
Iz srca se Vam toraj, prečastiti gosp. župnik in dekan, zahvaljujemo za premnogi trud, ki ga prizadeva gorata župnija s svojimi raztresenimi prebivalci, kakor tudi za vse ljubeznjivo in marljivo delovanje med naini. Bog Vam povrni stotemo!
Hvaležni farani na Janč a h.
Iz Kresnic (postaja na južni železnici), 25. febr. Tukaj se otvori 1. marca nova pošta. Da se je to osnovalo, je bilo res v pravem pomenu besede krvavo potrebno ; kajti dve Uri daleč imelo jo ljudstvo do Litije, kamor so do sedaj dohajale na pošto vse pošiljatve, listi in časopisi. Kedaj smo jih tukaj dobili, si lahko mislite
Za to dobroto se imamo veliko zahvaliti kmetijsko šole goriške vpokojenomu ravnatelju, gosp. Francu Povšo-tu, ki si je istinito veliko prizadeval, da se je dovolila pošta v Kresnicah. Veliko hvalo dolžni smo tudi drž. in dež. poslancu, gosp. kanoniku Klunu, ki je za to storil potrebne korake pri trgovskemu ministerstvu. Enako dolžni smo veliko zahvalo okrajnemu glavarju Litijskemu, blago-rodnoinu gosp. Gril-u, ki je veliko pripomogel k ustanovljenji Kresniške pošte, ker je blagovoljno podpiral naše prošnje ter dokazoval veliko potrebo te poštne postaje.
Vsem gospodom toraj presrčno zahvalo za trud in pomoč izreka	mnogo Kresničanov.
Iz Celovca, 25. februvarja. (O d r u ž b i s v. Mohorja.) „Posuemajmo Slovenco iz Amerike!" piše „Mir" v svoji poslednji številki rekoč: Kakor se razveselijo otroci prvih lastavic v vigredi, tako in šo bolj smo se zveselili mi prvencev družbe sv. Mohorja, ki so se oglasili semkaj čez široko atlantsko morje iz severne Amerike po g. Bilbann. Ta častivredni mož ni duhovnik, ampak učitelj med Amo-rikanskimi Slovenci v državi Minesota. Družbo jo mogel priporočevati lo v medsobnem pogovarjanju in glejte, kaj jo zdalo: nabral jo tako lopo število udov za družbo, kakoršuega bi se iz Amerike ne bili nadjali. To jo pač preveselo za družbo, pa tudi za vse rojake v slovenski domovini. To kaže, da se ti Slovenci nočejo odtujiti ne veri svojih očetov, ne jeziku svojo matere.
Ta toliko vesela dogodba pa nas je tudi močno užalila. Spomnili smo se namreč tistih slovenskih hiš, kamor še družba ni prodrla s svojo dušno hrano, akoravuo obstoji in dela že celih !50 let. Mnogo fanl je še na slovenski zemlji, kjor šteje družba le malo udov, in to od leta do leta zmirom iste, kar jo pač dobro znamenje, da se jim je družba prikupila, kor so no ločijo lahko od nje, ki so jej enkrat pristopili; pa tudi slabo znamenje, da so jih še veliko drugih ne briga dosti za njo, sicor bi jej tudi pristopili. Spomnili smo se pa šo posebno žalostnega srca tistih faril na koroško-slo-venski zemlji, kjer šo ljudje celo ne vedo, da je, in kaj je družba sv. Mohorja. Fare, kjer družba 110 šteje niti euoga uda, so : v Celovški der-kaniji Blatuigrad; v Spodnjo-Dravberški: Še nt-Lorone; v Tinski: bent-Lipš in O t man je.
1 Zastopane po samih čč. g g. župnikih, toraj tudi
tako rekoč mrtve so fare v Celovški dekaniji: Šent-Rupert, Gospa Sveta, Šent-Jurje, Oajnče in Otok —vkup devet slovenskih ali vsaj doloma slovenskih faril.
Slovenci v Ameriki se budijo, oživljajo in pristopajo družbi sv. Mohorja na besedo enega vnetega moža, čeravno se jim knjige po 14dnevni vožnji čez morje podražijo, Slovenci v domovini pa ostajajo družbi tuji, tik plainenečega ognja so ne ogrevajo vsi. Ali se naj tako naprej godi? — Kako bi bilo pač vse lahko drugače in veselojše, ko bi bile šole slovenske! Nemške šole za slovenske otroke so res smrtna sapa za narod — to vidimo povsod, kjer jih imamo!
Res hude so razmere za nas Slovence, posebno na meji, ali obupati no smemo. Posnomajmo slovenske rojake v Ameriki; en sam mož jo naenkrat pridobil 40 udov. Da se tudi pri nas kaj takega zgoditi more, temu izgledov ne manjka. Poglejmo le v Grabštanj, Bruco in Bi a če. Bilo je vse tako zaspano, da leta in leta ni bilo tam ne enega družbenega uda: zdaj pa ima Grabštanj 82, Brnca 51, Blače pa 24 udov. Nekaj let sem so saj prej tudi mrtvi Sent-Tomaž že nekoliko giblje. Šentjanž 11 a M o s t i č u, v ktorem se menda o Mo-horjevej družbi še poprej nikomur sanjalo ni, je komaj dobil novega župnika, č. g. Angererja, pa so žo prišli s par udi in gotovo jih bodo s časom še več pridobili. Žrelec in Šent-Jakob poleg Celovca so zmirom boljšo čutita. Torej ne obupajmo!
Naročniki „Mirovi", ki so menda pač vsi tudi pri Mohorjevi družbi, iu drugi nje udje naj opo-minjajo družine, ki doslej še niso pri družbi, posebno pa znance, žlahto iz far na slovenski meji, da pristopijo; če brati no znajo slovenski, če pa vendar latinske črke poznajo, naj jim razložijo še črke c, č, s, š. z, ž, naj jim posodijo kako knjigo ali časnik „Mir", da se bodo navadili slovensko brati. Duhovnike, pastirje naroda, pa prosimo v imenu cerkve in naroda, naj takoj oznanjajo, vabijo in priporočujejo družbo sv. Mohora, kakor morojo iu smejo: v cerkvi raz lečo in v osebnemu pogovoru; vselej iu pri vseh njih glas ne bode ostal glas vpijočega v puščavi.
V to pomagaj Bog! Posnemajmo Amerikanee!
Domače novice.
(Presvitli cesar) podelil je L j u b I j a n s k i ljudski k u h i n j i 150 goldinarjev.
(Slovensko dramatično društvo) ima svoj občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 11. uri dopoludne (Oitaln. I. nastr) Razumništvo slovensko vabimo še enkrat, naj se prav mnogobrojno vdeleži tega zborovanja.
(Slovenska predstava.) Ker dramatično društvo do sedaj še ni dobilo dovoljenja od visoko deželne vlade, prirediti v tukajšnji čitalnici predstavo, morala se bodo preložiti na do sedaj šo nedoločen dan. Ako dovoljenje doide do danes večera, objavila se bode predstava z gledališkimi listi. — Kedaj bo po-magano slovenskim igralcem?? — Odbor narodno čitalnice odstopil jo dramatičnemu društvu za letošnjo sezono dvorano brezplačno.
(Kranjski deželni odbor) izplačal jo vseh 5000 goldinarjev vodju nemškega gledališča takoj, če tudi doba predstavam ni potekla.
(Deželni odbor kranjski) je določil dne 11. februvarija, da most čez Krko pri Brodil prevzameta okraja Krško in Kostanjevica, ki ga bo-deta tudi oskrbovala. Občini Polica dovolilo se je pobiranje občinskih taks po 5 gld. za ženito-vanjske oglasnice. Občini Koroška Bela dovolila se je za leto 1S87 3G%na doklada na direktne davke. Občina Toplico dobila jo dovoljenje za pobiranje take doklado po 50%, Kostanjevica 20%, Vinica pa 50%.
(Ustanovni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda za Krško in okolico, bode v nedeljo, (!. marca ob 4. uri popoludne v prostorih „bralnega društva," h kteremu vljudno vabi vso p. n. domoljube, ki pristopiti nameravajo
dr. Jurij S ter bone, dekan v Leskovcu.
(Ljubljanski nemškutarji) so tudi letos jako malo brigajo za cerkveuo zapoved in za vero pro-bivalstva glavnega mesta v deželi, ki je skoraj izključljivo katoliško. Kakor nalašč prišel jim jo požar gledališča za povod, da bodo sedaj ves post ob
»klavirji in goslih" v kazini plesali. Naj le pazijo, da se jim v kazini ne zgodi taka, kakor se je zgodila nemški predrznosti v gledališči. Bogn so ne-slaue burke in nesramno izzivanje njegove jeze le nekaj časa všeč, včasih pa tudi prav nič ne!
(Čebelarsko in sadjerejsko društvo) dobilo je v pretočenem letu 150 gold. podpore, za kteri znesek hoče napraviti novih panjev in jih potem brezplačno razdeliti onim šolam, ki se oglase in prosijo za nje. Poleg šol zamorejo tudi bolj revni čebelarji prositi za nje. Ti dobili jih bodo le potem, če se ne oglasi dovolj šol za nje. Panjovi so prazni, ne s čebelami. Cas oglasitve je do konec meseca marca 1.1. Oglasila naj se pošiljajo g. predsedniku čebelarskega društva na Jesenice, Gorenjsko. — Čebelarsko in sadjerejsko društvo ima v društvenem sadnem vrtu v Radovljici več sto visokodebelnih jablan po 30 kr., hrušek po 45 kr., orehov po 10 kr., nekaj jabolčnih in nekaj hruševih pritlikovcev za oddati. Neudom je cena za 10 kr. višja. Naročila naj se blagovoljno pošiljajo g. O. Homanu, trgovcu v Radovljici, ki je ob jednem odbornik čebelarskega društva in oskrbnik vrta, in sicer o pravem času.
Predsedništvo.
(Goriški nadškof) in illirski metropolit, mil. g. dr. Alojzij Zorn, postal je tajni svetnik cesarjev. S tem dostojanstvom združen je naslov: »ekscelenca".
(Novi Krški škof g. dr. Kalin) naroči! je kanoniku in generalnemu vikarju g. Lambertu Ein-spielerju, da naj mu nasvetuje kakega gospoda za slovenskega dvornega kaplana.
(Služba) na meščanski šoli v Krškem razpisana je ob letni plači 800 gld. in s postavno določenimi starostnimi dokladami. Zahteva se zmožnost podučevanja v matematično-natoroznanski skupini.. Služba se bo oddala stalno ali pa tudi samo začasno. Prošnje do 10. aprila c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. Šola je nemška tri-razrednica.
(Razpisana) je služba uradnega sluge pri c. k. okrožni soduiji v Novem mestu ob letni plači 300 gld., ki se bodo s časom povišali na 350 gld. Dokiada znaša 25% plače in pa obleko. Prošnje do 27. marca 1887 pri c. kr. okrožni sodniji Novomeški.
Razne reči.
—	Commentarius inEpistolas b Pauli apostoli pastorales, concinnatus a Leonardo Klofuta r, Ss. Theologiae Doctore, Instituti studiorum theolog. dioecesani Directore, Studii bibl. N. F. Professore publ. ord., Oapituli Cathedr. Canonico honor., Imp. Austr. Ordinis Pran-cisci Josephi Equite, etc. etc. Labaci 1887. Ex offi-cina lithographica Klein & Kovač. — To je naslov najnovejšemu spisu našega neprestano delavnega izvrstnega eksegeta. Je pa ta razlaga pastirskih listov sv. Pavla le nov ter predelan in popravljen natis, kajti prvi komentar teh krasnih pisem do Timoteja in Tita dobili smo iz spretnega peresa veleučenega g. pisatelja že pred dvajsetimi leti. Ker so ti trije listi sv. aposteljna Pavla, rekel bi, prva pisana pa-storala, ter vsem mašnikom v dušnem pastirstvu delujočim obilen vir poduka in tolažbe, je pač zelo želeti, da jih duhovniki prav pridno čitajo in premišljujejo. Slovstveni izdelki našega g. kanonika so daleč daleč znani in na dobrem glasu; njegova natisnjena in litografovana razlaganja sv. evangelijev in listov, pa drugi spisi, s kterimi je učeni g. profesor častno namnožil znanstveno bogoslovno slovstvo, se Vspešno rabijo po mnogih semeniščih avstrijskih in tudi inostranskih — kar je slovenski naši domovini in domačemu bogoslovnemu učilišču gotovo v ponos! Odtisi te najnovejše knjige, tudi lično vezani, so dobiti pri prečast. g. pisatelju.
—	Amerikansko. Najnovejša novost, kteri se klanjajo Amerikanci, je, da hočejo značaj človeka iz roke prerokovati. Nek Edvard Horon Allen hoče to umetnost (novost?) popolno v svoji oblasti imeti. A glejte liščeke! Vse dere za njim. V New-Yorku bo vabljen v visoke kroge, da poskuša tam svojo umetnost. Umeten je res, ker svoja označenja računi vsaki osebi po 10 dolarjev. Res umeten mož za — svoj žep. — Pri nas na Slovenskem pripisujemo to umetnost ciganom in cigankam. In pripoznati moramo, da so ravno tako zanesljivi umetniki, kakor Heron Allen, le mnogo cenejši so naši ciganski umetniki, kakor amerikanski. Kaj pa, da zato tudi vedno ubogi cigani ostanejo.
Telegrami.
Dunaj, 26. fobr. Gtospodska zbornica in ogrska gorenja zbornica odobrili ste soglasno in brez debate vsak kredit, kar bi so ga potrebovalo za črnovojniko.
Berolin, 26. fobr. Nemčija na Iztoku nima ničesar iskati in se ne bo prav nič vtikala v ondašnje razmere.
Rim, 25. fobr. Kazprave ob obnovljenji zveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo, ktera je meseca maja potekla, so se ugodno zvršile.
Tujci.
24. februvarija.
| I r. Mal.iču: Jamernig, Ernst, Singer, Nau, Buxbauin i in Wondler, trgovci, z Dunaja. — C. Anton, urad. ,,Aziondo" iz Gradca. — Zupinger, inženir, iz Gradca. — Lud. Knožič, župnik, s sestro, iz Hrvaškega. — H. Walter, uradnik, iz Vevč.
Pri Slona: Dr. pl. Pfliigl, glavni nadzornik železnico, z Dunaja. — Ulmann, Bascli in llollersberg, trgovci, z Dunaja. — S. Weiss, zasebnik, iz Zagreba. — L. Burgstaller, c. k. major v pok., iz Sattendorfa. — Amalija Krainz, zasobnica, iz Celja. — Fr. Zupan, zasebnik, iz Krope. — Krainor in Wachsmann, trgovca, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Prano Martschun, trgovec, iz Gradca. — Janez Michitsch, trgovec, iz Kočevja. — Jožof Bartel, trgovec, iz Hriba.
Pri Virantu: Jožef Pajnič, fin uradnik, iz Novega mesta. — Frane Podboj, posestnik, iz Ribnice.
Vremensko sporočilo.
O v	"
g Cas Stanje	S £ ---Veter Vreme J***!
nn-ijnvania ""komora toplomera	o iN
opazovanja v lnm p0 eoJziju	g
[Tu. zjut.l 743 38 — 7 6	brezv. megla
25.2. u. pop. 741-12 + 6 4	si. svzli. jasno 0-00
9. u. zvec. 74154 -j- 0-2	si. zap.
Zjutraj megla, potem jasno. Srednja temperatura — 0'3° C., za 0 9° pod normalom.
IJ^Miasujskat borzn.
(Telegratično portč lo.) 26. februvarija.
Papirna renta 5% po )00 gi. (s 16% davkul	78 gl. 40	kr.
Sreberna r 5% „ 100 * (s 16% davka)	79	„ 95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosni	109	. 30	„
Papirna renta, davka prosta	96	„ 75	„
Akcije avstr.-ogerske banke	852	. —	„
Kreditne akcije .	273	„ 50	„
London.......128 „ 15	„
Srebro.......-	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ 121/, „
Ces. cekini.......6	„ 01	„
Nemške marke .	62 „ 70	„
Tržne cene
dne 26. februvarija t. 1.
gLjkrl	gl.	kr.
Pšenica, liktl.	...	8	12 Špeli povojen, kgr. .	—	68
Rež, „	...	5	20 Surovo maslo, „ .	—	94
Ječmen, .,	...	4	55 Jajce, jedno „ .	— 2
Oves, „	...	2	92 Mleko, liter ....	— 8
Ajda, „	...	4	22 Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4	87 Teločje „ ., .	— 50
Koruza, „	...	5	04 Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „	...	2	85 Koštruaovo „ „ .	—	36
Leča, „	...	11	— Pišanee.....—	55
Grah, „	...	10	- Golob .....—	22
Fižol, „	...	11	— Seno, 100 kgr. . .	3 03
Maslo,	kgr. .	1	- Slama, „ „ . .	2 85
Mast,	„ .	—	68 Drva trda, 4 □ mtr.	6	50
Špeli svež,	„ 'II— 1581 „ mehka, „ „ II 4| 10!
Cl ODČEVA esenca i
tj:" lekaraPlCCOh-ja
^ifa:Ljubljani.;
ni jo mogočo preceniti zaradi svoje nedosegljivo lastnosti (da no škoduje telesu, čo tudi se dolgo časa rabi), da pomaga v tolikih in različnih boleznih z najgotovojšim vspehom, posebno pa zaradi svoje jako nizko cono — vso to so lastnosti, ki jo delajo neobhodno potrebno vsaktori družini.
Izdelo.vatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 3<> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V stoklonicah po 10 kr. samo v Piccoli-jcvl lekarni „pri angetju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v H i z z i o 1 i-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(7)
Harmonika
na pet vrst lil s petimi moi-glasovl doneča, kn-korsne do sedaj Se ni l»llo, se prodil prav po primerno nizki ceni.
Več o tem pove F. Vodišek, Poljanska cesta št. 25 v Ljubljani.	(1)
f! ali pa mMi!
Prevzel som čudovito veliko zalogo pip iz prave morske peno in razno blago iz juntnrja v razprodajo. Da bora prej gotov, razprodajam blago po tako nizki coni, da so bo komaj delo izplačalo. Vsak komad volja
... is
le 1 g;ol<liiiai».
Pipo so prekrasne, iz pravo najfinojo morske pene jako fino okovano s ponarejenim srebrom; so vsako vrste kakor Ulmerico, Debrečinko, Osikos, Rakoczy itd. Vso jo lično izdolano ali pa rezljano tor volja vsaka le 1 gld.
Cevi za smodke in cigarete iz najfineje pravo morske pene s kanežem iz pravega jantarja v 30 raznih podobah, gladko ali rezljano, s konjiči, drugimi živalimi ali cvetličjera. Vsaka teh prekrasnih cevi jo v posobnem otviju in velja le 1 gld.
Najvišjo slast
pa ima vsak lastnik mojih pip iz morske peno vidoč, kako lepo so taista okadi, kor jo vsak komad nalašč za to v vosku pripravljen. Prodaja trajala bo lo malo časa. Razpošilja jih proti gotovini ali po poštnem povzetji le šo malo časa	(1)
Rabinovvicz' zaloga pip iz morske pene
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9.
Skoraj zastonj!
Popotni pledi z barvasto krajevino po	190 cm. dolgi
135 cm. široki......po 1 gld. 90
Angležke posteljne odeje iz tkanega
flanela, posebno veliko ...	„2
Pivovarske odeje prve vrsto ...	„1
Služabniški koci.......„1
Konjske odeje, posebno velike in fine
200 cm. doige 140 cm. široke .	„ 1 razpošilja proti povzetju
M. KUNDBAKIN,
Taborstrasse 28, Dunaj.
m kr.
85 90 60
90

(1)
Kuhinjsko in hišno orodje
= •N
-S ©
*
e tf
iS N
trgov
M 85
I? e
5B
V
C
N«
>1
9
if^" prodaja po luijnižjili cenah
Frane iifl®if
oe z železjem na Valvazorjovem trgu v hiši e. k. okrajnega.
glavarstva.	(4)
Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša"
za kristjane, ki žel6 v duhu in resnici Roga moliti.
Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki,
pozneje škoi v severni Ameriki. (Z dovoljenjem visokočast. Ijtdilj. knezoškofijstva.)
je izšla v devetem natisu z jako razločljivimi črkami na ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in veljii v usnje vezana 1 gld. 30 ki-., v usnje vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
Kako potrebna in koristna je ta molitvena knjiga, nam pričajo mnoge izdaje; o dobroti pa nam jamči slavnoznanega pisatelja ime.
m

m
Ravno v toj zalogi jo izšla mnogostransko jako željena knjižica
Mmmm
to je: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristijanu potrebne molitve.
(Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoškofijstva.) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 316 strani.
Veljii v usuje vezana 50 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 70 kr.
Oboje knjige so naprodaj pri (14)
Janezu Klemenzu,
bukvove.su, florijanske ulice it. 38, in i v „Katoliški bukvami" v Ljubljani.'