Hren - pridelovanje in zdravilne lastnosti
Domovina hrona je vzhodna Evropa in jc izrazito slovanska rastlina, ruski naziv hrijen so prevzeli vsi slovanski narodi. 11 rcn jc danes razSirjen po vsem sve-tu.
Ccprav je veClclna rasllina. ga pridclujemo kol enolclno kulliiro. Na islcm mcstu lahko rasle tudi veC kol dvajset let. sadimo ga spomladi. (akrat. ko je zemlja že dovolj ogreia. izkopavamo pa v jescni. ko zaCncjo lisii rumcncti. Hren je kullura. ki zah-leva veliko ručncga dcla. rabi pa srednjc in ležka ilu. ker na lahkih pešCenih tleh izgubi svoj spccifie-ni okus. na tleh bogatih z železovimi spojinami pa postanejo korcninc Crnikasie. V kolobarju slcdi ku!-turam, ki jih gnojimo z hlevskim gnojcm. ali legu-minozam. Razmnozuje se vegetalivno. z reznicami, ker je serne najveckral stcrilno. Rcznice naj bi bilc debele 1-2 cm in dolgc od 5-30 cm. KakScn pride-lek bomo dosegli. je v vcliki meri odvisno od pra-vilno izbranih rcznic. ki jih izbcremo ze v jcscni. ob izkopu hrcna. ko od glavncga korcna odstrani-mo slranskc korenine in najlcpšc med njimi nam sluzijo kot reznice prihodnjo pomlad. Rcznice vs-kladišCimo v klcteh v vlažcn pesek. Spomladi se pobcrcjo iz peska in pripravijo za sijenje tako. da jim odrczcmo obi» konca. zgornjega vodoravno. spod-njega pa v konico.
Hren sadimo v globino 4-10 cm. medvrstna ra-zdalja 30x50 cm. v vrsti pa 5-8 cm. Gojimo lahko z hlcvskim gnojcm (50 lon/ha). dognojnjcmo pa z Urco ali Kanoni. Za svoj razvoj polrebuje vcliko kalija. zalo moramo ludi mi gnojiti z NPK gnojili. ki ga imajo veliko (0-15-30). Tla. ki so zelo kisla. niso primcma za sajenjc hrcna. zato jih jc potrcb-no prcd tcm apnili. Hren ima zclo skromnc zahle-vc gledc vlagc. tako v zemlji. kol v zraku. Pri prevclikih količinah vodc sc koren slabo razvija in lahko odmre. Mcd vcgelacijo jc potrebno stranskc
izraslkc na glavni korenini, rcdno čisliti. prav lako pa ga moramo zašdliti prcd plcvcli. Za zašcito upo-rabljamo hcrbicid Paloran (4-5 kg/ha). pred poja-vom sivc plesni pa prcveniivno škropimo z Biiylclo-nom.
S spravilom hrena pričnemo takrat. ko se lisli posuSijo. V prcmeru ima takrat najmanj 2 cm. tezak pa je okoli 150 gramov.
100 gramov lezak. na zraku. postiSen hren vscbu-je 76 g vodc. okoli 3 g dusicmh snovi. 0.35 g nia-šCob. 3 g celuloze in 16 g ncdušičnih ckslraklivnih snovi.
Vsebuje precej viiamina C (150 mg/150 g). bukra in zvepla. ki jc vczan v organski obliki (X0 mg/100 g). veliko je ogljikovih hidralov (predvscm glukozo in siiharozo), glutaniinc. asparagin in cncim mirozin tcr glikozid sinigrin iz katercga sc uslvarja olje. ki jc zclo podobno olju GorjuSice. Hrcn vscbuje ludi elcricna olja. ki so speciričnega vonja ui okus^i. ima pa tudi baktericidne snovi, ki preprcCujcjo rasl in razvoj mikroorgiinizmov. KaloriCna vrcdnos( 100 gra-mov korena je 51 kalorij.
Hren se v zdravilnc namene uporablja predvsem kot sredstvo. ki pospešuje izloCanjc urina iz sečnega mehurja in potenje. uporablja se prj zdravljenju pre-hladov in pijučnic. encirnsko pa delujc na sluznico prebavnega trakui in pospešuje izloOanje prebavnih sokov. odpravlja Crevesnc parazite ler odpira apetit.
Uporablja se predvseni sveze naribjm hrcn. v rnanj-
ših količinah. ker lahko pri konzumaciji večjih koli-
Cin povzroča krvavenje v ledvicah. Ker je bogal s C
vitaminom prepreCuje krvavenje iz dlesni in skor-
but. med Ijudmi pa jc poznan kot srcdstvo za »Ci-
ščenjc krvi«. predvscni v zgodnji pomladi. ko zaradi
poinunjkunja viiaminov. pada odpornosl organizma.
KMETIJSKI ZAVOD UUBUANA
Kmetijska svelovalna sluzba