LETO XVIII. — številka 11 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-jenicf, KriUij, Radovljica, Skofja Lo Ita in Tržič. — Izdaja Časopisno pod jetje »Gorerjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA L I S KRANJ, sobota, 11. II. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 Mt poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od : januarja 1964 kot poltednik, in sicer o' nedah in sobotah GA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Reformni glavobol To leto bo najbolj kritično in pomembno za uresničitev gospodarske in družbene reforme. O resnosti priprav in sprememb ni kaj več dvomiti. Zato je potrebna precejšnja mera samokritičnosti in odgovornosti delovnih organizacij, posameznikov — skratka nas vseh. Prav v teh dneh razpravljajo o novi obliki zdravstvenega zavarovanja, predvsem o prispevkih zavarovancev k stroškom zdravljenja. Pripravljajo pa tudi že zakon o minimalnem zdravstvenem zavarovanju. Vsi ti ukrepi bodo močno vplivali na zava-rovance, delovne organizacije, notranjo organizacijo zdravstvenih zavodov iti komunalne skupnosti socialnega zava-fovanja. Zato sta izvršni od-fror in odbor za zdravstveno zavarovanje skupščine komunalne skupnosti soc. zavaro-rovanja delavcev Kranj v teh dneh organizirala razprave z zavarovanci, kjer so se pogovorili in obrazložili, kolikšen naj bi bil prispevek k stroškom zdravljenja v prihodnje. Za manjše delovne organizacije in ostale zavarovance v Kranju je bila ta razprava minuli ponedeljek. Ob tej priliki je občinski sindikalni svet poslal vodstvom sindikalnih podružnic v manjših delovnih organizacijah okrog štiristo vabil za razpravo. Udeležilo pa se jo je le 38 zavarovancev. Predstavnikov sindikalnih podružnic je bilo samo 12, ostali pa so bili povečini upokojenci. Podobno je bilo tudi ob referendumu za kmečko zdravstveno zavarovanje. Komunalni zavod je dobil le 35 odstotkov odgovorov na poslane glasovalne listke. Kaže torej, da se še vedno ne zavedamo vseh sprememb, ki nas čakajo.' Ne mislim, da je ob teh spremembah potrebna le prisotnost in sodelovanje na različnih razpravah. Gre za povsem drugo. Kot že tolikokrat, tudi sedaj najbrž ni vsem jasno, kakšne bodo posledice teh sprememb. Posebno v manjših delovnih organizacijah lahko marsikje zaškriplje. »KAJ BI RAZPRAVLJALI, POSLUŠALI, SE UDELEŽEVALI RAZNIH RAZPRAV IN SE PRIPRAVLJALI NA SPREMEMBE? SAJ BOMO TAKO VSE IZVEDELI, KO JIH BODO SPREJELI.« Tako smo in velikokrat še vedno gledamo na vse ukrepe, ki so prav gotovo zelo resni. Ko bodo spremembe uveljavljene, bomo pa po stari navadi vpili, kritizirali, moledovali in vztrajali, da je glavni krivec za vse težave reforma. čas bi že bil, da spoznamo in priznamo, da reforma ni neka nadnaravna sila, ampak naša naloga. Vsaka šola nekaj stane. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da bo zaradi nekaterih še vedno »inflacijskih« teženj in pojmovanj, ta šola za nekatere precej draga in huda. Zato bi bilo prav, da bi tista vodstva in nekatere odgovorne posameznike v delovnih organizacijah in drugod, ki se še ne zavedajo resnosti reformnih ukrepov, opozorili kaj je njihova naloga in kakšna je njihova odgovornost. Konec koncev je tudi to del družbene reforme. A. ŽALAR V ponedeljek zbor Gorenjske kreditne banke Močna poslovna banka pomemben člen v verigi prizadevanj za stabilizacijo gospodarskih in družbenih gibanj S podelitve Prešernovih nagrad v Kranju V ponedeljek, 13. februarja dopoldne, bo v dvorani skupščine občine Kranj zbor Gorenjske kredite banke. Predstavniki delovnih skupnosti — ustanoviteljic banke bodo razpravljali o poslovanju banke v preteklem letu. Gorenjska kreditna banka se je v novih razmerah dobro znašla i.n v preteklem letu uspešno poslovala. Mod letom so organi banke odobrili 658 prošenj zai kratkoročne kredite v skupnem znesku 108 milijard S-dinarjev. Prav tako so ugodno rešili 146 prošenj za stalna obratna in osnovna sredstva v višini 16 milijard S-dinarjev. Gorenjska kreditna banka je pri kreditnih poslih tesno sodelovala z drugimi bankat-mi, kot s Splošno gospodarsko banko v Ljubljani ter poslovnimi bankami v Kopru, Številni obiskovalci v Vrbi VRBA, 8. II. 1967; Ob 118. obletnici smrti velikega pesnika Franceta Prešerna in našem kulturnem prazniku, je Prešernovo rojstno hišo obiskalo okrog 600 šolskih otrok in mladine iz Radovljice, Begunj, Kranja, Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Prešernovo rojstno hišo so obiskali tudi številni kulturni in javni delavci. V preteklem letu je hišo obiskalo okrog 38.000 obiskovalcev iz raznih domačih krajev in tujine. In še majhna pripomba: V Vrbi smo opazili zastavo na Flisovi gostilni in nikjer več. Ne zamerimo jim, saj celo številna šolska poslopja in kulturne ustanove niso izobesile zastav. J. Vidic Novi Gorici, Tuzli, Kruševcu in Banja Luki. O kreditni politiki banke v tekočem letu bodo ustanovitelji v kratkem razpravljali na ponovnem zboru banke.' Osnovne smernice pa bodo začrtame že na ponedeljkovem sestanku. Pristojni organi banke menijo namreč, da bi morala dobiti v tem letu prednost vlaganja v obratna sredstva, turizem, odkup deviz in odpravljanje ozkih grl v proizvodnji. S seje skupščine v Kranju Trije pomembni osnutki Minuli četrtek je bila V Krainju celodnevna 34. skupna sejah obeh zborov občinske skupščine. Na seji so razpravljali o osnutkih družbenega načrta razvoja občine v letih 1966 do 1970, » gospodarstvu in družbenih službah lani in razvoju v letošnjem letu, o proračunu občine za leto 1967 in o prispevkih In davkil/i občanov. Ko so ra/zpravljali o razvoju občine v prihodnjih letih, so imeli odborniki največ pripomb na program komunalnih dejavnosti in na gradnjo stanovanj, pri proračunu občine pa so največ razpravljali o šolstvu. O vseh treh pomembnih osnutkih in o prispevkih in davkih občanov bodo pred dokončnim sprejemom v občinski skupščini razpravljali tudi občć'ini na zborih volivcev, ki bodo od 12. do 19. februarja. Predvideno je, da bo skupščina dokončno sklepala o tem 16. marca. A. Ž. veietrgovsko podjetje Kokra Kranj OBVEŠČAMO POTROŠNIKE, DA JE ODPRTA NOVA SPECIALIZIRANA PRODAJALNA PLETENIN Mira na Koroški cesti 21 (nasproti restavracije Park) VELIKA IZBIRA KVALITETNIH PLETENIN tovarn: »Almira« Radovljica, »Rašica« Ljubljana VEDNO V ZALOGI: ženske jopice vseh vrst, ženski volneni kompleti, moški puloverji, jopice, otroški puloverji, jopice, volnene kape, rokavice in drugo. ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA »KOKRA« KRANJ 9999999^ 999^992 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 11. februarja 1967 Šest milijonov prehodov na gorenjskem delu državne meje Z dvigom življenjskega standarda in liberalizacijo prehodov čez državno mejo iz leta v leto narašča promet čez mejne prehode. V preteklem letu je prestopilo držvno mejo v obe smeri na gorenjskih prehodih naslednje število oseb: na Jesenicah 1,808.418, v Ratečah 813.059, čez Podkoren 1,968.482, čez Ljubelj 1,786.199 in na Jezerskem 95.818 potnikov. Pri tem so všteti domači, tuji, tranzitni potniki in potniki v maloobmejnem prometu. Razen tega je čez moj ne prehode na Gorenj- skem prišlo in odšlo 1,430.399 motornih vozil in še 6.261 motornih vozil v maloobmejnem prometu. Ti podatki nam povedo, da imajo delavci obmejnega poverjetništva in cariniki na naših prehodih dosti dela. V letošnjem mednarodnem letu turizma, ko smo ukinili vizume za vse tuje državljane, lahko pričakujemo še večji dotok turistov v naše kraje. To pa turistični dejavnosti nalaga zelo odgovorno nalogo, da bo z uslugami zadovoljila tako poprečnega, kakor tudi zahtevnejšega tujega gosta. J. Vldic Seja skupščine občine Škof ja Loka Potrjen ureditveni načrt za Škof jo Loko Še enkrat o slabi udeležbi na sejah Da ne bo zamere in bo seznam popolnejši Skupščina občine škofja Loka je potrdila na svoji seji v sredo ureditveni načrt za škof jo Loko, razpravljala o osnutku dohodkov in izdatkov občinskega prometnega davka ter sklenila, da bodo zbori volilcev v občini od 10. do 19. februarja. Jemc in Doljak sta pred skupščino načela pripombe volilcev s Partizanske in Kidričeve ceste zaradi zazidave področja med bencinsko črpalko in Plevno. V razpravi so ugotovili, da je prišlo do nesporazumov, ker občani ne vedo točno, kje se bo lahko gradilo in kje ne. Sam ureditveni načrt tega dokončno še ne določa, Izredno živa razprava v omenjenih točkah je onemogočila, da bi skupščina obravnavala vseh 11 točk, ki so bile na dnevnem redu. Zaradi tega smo zapuščali sejo v prepričanju, da so se odborniki izredno resno lotili svojih nalog. Skupščina je potrdila ureditveni načrt Škofje Loke po daljši razpravi. Odbornika Konec meseca Konferenca sindikata Železarne Največ bodo govorili o samoupravljanju in odgovornosti do dela Na zadnji seji občinske skupščine v Kranju, pretekli četrtek, je neki odbornik še pred prehodom na dnevni red seje pripomnil, da bi bilo prav, ko bi v časopisu objavili tudi imena tistih odbornikov, ki so bili opravičeno odisot.nl na sejah kranjske občinske skupščine. Strinjamo se s to pripombo in menimo, da je to tudi najbolj pošteno. Konec koncev tudi odbornik, ki večkrat opraivičeno manjka na soji, ne more dobro opravljati nalog in odločati v našem imenu. Vzrokov za takšne opravičene izostanke je najbrž precej. Najbrž pa bi o teh ob sedanjih pripravah na volitve — na zborih volivcev — prav tako knzailo razpravljati. Iz druge številke informacij o delu SZDL v pripravah na skupščinske volitve povzemamo imena tistih odbornikov, ki so devetkrat ali več- krat opravičeno manjkali na seji skupščine. Prav gotovo ti izostanki tudi vplivajo na to, kakšno je delo odbornika ali skupščine. Od 30. sej občinskega zbora so odborniki, ki jim letos šfe ne ^poteče mandat, opravičeno manjkali: Peter Jenko (12). Zbor delovnih skupnosti pa je imel 32 sej. Največkrat eo manjkali Inge Finžgar (12), Slavica Cvikl (9) in Leon Janškovec (9). Izmed odbornikov občinskega zbroa, ki jim letos poteče mandat pa so največkrat opravičeno manjkali naslednji odborniki (skupaj 30 sej): Franc Puhar (27), Anda dr. Kalan (17), Tončka Zgonc (11) in Mira Oman (10). Odborniki zbora delovnih skupnosti, ki jim prav tako letos poteče mandat: Avgust Karlin (13), Milka Rihteršič in Marijan Kristan (12), Leopold Vertaič (11) in Miran dr. Žgajnar. (9). A. Zalar Od 32 sindikalnih odborov, kolikor jih je v jeseniški Železarni, le še štirje niso imeli občnega zbora. Prvi zbori so bili že decembra, največ pa januarja. Večina le-teh je bila dobro obiskana, nekateri pa tudi slabše. Največ in dovolj živahno so govorili o problemih nagrajevanja, ki v železarni ne more in ne more na zeleno vejo, pa čeprav so o teh problemih že nič kolikokrat razpravljali in pred dvema letoma sprejeli dosti odločne sklepe. Podobna ugotovitev velja tudi za delavsko samoupravljanje. Vse pogosteje je slišati prepričanje, da je obstalo na mrtvi točki in da ne gre v korak z zahtevami sodobne proizvodnje in gospodarske reforme. Nagrajevanje in samoupravljanje sta vprašanji, ki sta povezani med seboj in nerešeno ali na pol rešeno eno vprašanje ne more zadovoljiti drugega. Brez povezave osebnega dohodka z dohodkom podjetja in merili svetovnega tržišča ni moč poglobiti tudi samoupravljanja, kar naj bi bilo istovetno s popolno vlogo človeka v pro- izvodnji in delitvi dohodka. Takega sistema nagrajevanja in tudi delavskega samoupravljanja pa doslej v železarni niso uspeli razviti, čeprav imajo dosti dobrih načrtov, idej in že tudi sklepov. Zato je bilo na zborih nič kolikokrat slišati, še bolj pa v neposrednih stikih z delavci, da bi pri boljši organizaciji dela in urejenih notranjih odnosih lahko precej zboljša-li gmotni položaj tovarne. Delavci z marsičem niso zadovoljni, vedo za vrsto napak in težav ter sami pravijo, da bi lahko naredili več. Toda tam, kjer naj bi o teh problemih odločneje govorili, na zborih delovnih enot, sestankih ZK, delavskih svetih ekonomskih enot itd., ni slišati tega, ker je v kolektivu še vedno bojazen. Prav zaradi tega bodo na tovarniški konferenci sindikalne organizacije, ki bo zadnje dni februarja in se jo bo udeležilo okrog 120 delegatov ter več gostov, govorili največ o samoupravljanju in odgovornosti do dela. J. Podobnik zazidalni načrta za vsa področja pa so predragi, da bi jih občina financirala vse hkrati. Sklenili so, da ne bodo dovolili nobenih gradenj dokler ne bo izdelan zazidalni načrt. Odbornik iz Puštala Nastran se je pritožil zaradi zaščite Puštala. Zaradi te zaščite v Puštalu ni mogoče obnavljati hiš, ki so zelo slabe. Pod zaščito namreč spada ves Puštal, čeprav je zgodovinsko pomembnih le nekoliko hiš s starim gradom. Zaradi tega je skupščina sklenila, da Zavod za spomeni šiko varstvo popiše zaščitene hiše ter tako omogoči normalno obnavljanje propadajočih hiš. Ob sprejemanju ureditvenega načrta je prišlo med prebivalci do različnih navzkrižij tako glede gradnje kot tudi načina sprejemanja načrtov. Volivci so namreč po svojih odbornikih sporočili, da takšnega načrta ne bodo sprejeli na zboru volivcev. Pri tem je treba vedeti, da daje zbor volivcev le pripombe, o katerih naj razpravlja skupščina, ki potrdi ali zavrne načrt. Tako nameč ne more priti do primera, da bi npr. 100 ljudi, ki že stanujejo na določenem, komunalno že urejenem področju, odločalo o kakšnih 5000 ljudeh, ki bodo po načrtu kasneje tam živeli. P. C. Tržič Kandidat za predsednika Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Tržiču Je na zadnji seji izmed vseh predlogov družbenopolitičnih organizacij In odbor* nikov zbrala kot možnega kandidata za predsednika občinske skupščine Marjana Bizjaka, sedaj predsednika Občinskega sindikalnega sveta v Tržiču. — s5 NESREČA V HLEVU - Že v prejšnji številki smo poročali o nesreči na Bregu, ko je pri Bavantu poginila vsa živina. Na sliki se vidi peč in ob njej kup žaganja, ki se je vnelo ter tlelo, zaradi česar se je živina zadušita. — Foto: F. Perdan KEGLJANJE NA LEDU — Kegljanje na ledu se je najbolj udomačilo na Gorenjskem, zlasti na Jesenicah in na Bledu. Na sliki: mladi mečejo čoke po zmrznjeni površini blejskega jezera. Njihova leta povedo, da je ta šport na Gorenjskem še na pohodu. — Foto: F. Perdan OJ. TI PUST .. Kot povsod je bil pust tudi po Gorenjskem živahen in norčav. Posebnih prireditev sicer ni bilo, niti karnevala in posebno dobrih mask. Kaže, da so si ga ljudje privoščili kar v vsakdanjih maskah. Tu pa tam smo le srečali kakšno »maškaro«. Na sliki: tri maske na novem kranjskem mostu čez Kokro. Lanska industrijska proizvodnja v radovljiški občini Napredek v tekstilni industriji Najbolj je pod planskimi zadolžitvami Opekarna Dvorska vas, ki je naredila za 33 odstotkov manj kot v letu 1965 Industrijska proizvodnja v radovljiški občini je bila v preteklem letu v glavnem zadovoljiva. Vrednost proizvodnje, izračunana po planskih prodajnih cenah za leto 1966, je bila lani 249,020.424 N-din, v letu 1965 pa 217,020.424 N-din. Proizvodnja se je torej povečala za 5 %. Najbolj je porasla vrednost proizvodnje tekstilne industrije (za 17%), dalje kemične (za 14%) in lesne (zr. 6%). \ primerjavi s predlansko pa se je lani zmanjšala vrednost industrije gradbenega materiala (Opekarna v Dvorski vasi) — za 33 % in vrednost kovinske industrije (za 4%). Poglejmo, kako so lani gospodarila posamezna podjetja! Med tekstilnimi podjetji, Id vsa izkazujejo znatno povečanje proizvodnje (Sukno za 13%, Vezenine za 14%), je na prvem mestu Almira, Gospodarske novice SREDNJEROČNI PLAN SRS Republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije sta 2. februarja sprejela srednjeročni plan razvoja republike do 1970. leta. Glavna cilja plana sta — hitra rast življenjskega standarda, predvsem osebne potrošnje, ob nadaljnjem povečevanju deleža osebnih dohodkov v delitvi narodnega dohodka in — nadaljnji razvoj ter poglabljanje samoupravnih odnosov in krepitev materialne osnove samoupravljanja na vseh področjih. Plan računa, da bo družbeni standard letno porastel za 7,5 do 8,5 %, produktivnost dela pa da se bo povečevala letno za 7%. Delež izvoza v celotni proizvodnji naj bi sc povečal od 11% v letu kjer je lanska vrednost proizvodnje za 23 % večja od predlanske. Uspešna je bila tovarna vijakov Plamen Kropa, stabiliziralo se je stanje v Iskri Otoče, močno povečanje proizvodnje pa izkazuje tudi E!an Begunje. Ope- 1965 na 14—15% v letu 1970. Srednjeročni načrt računa tudi s povečanjem deviznega priliva od turizma — od 23 na 73 milijonov dolarjev. ANKETA O ŽIVLJENJSKIH STROŠKIH Organizacijsko-politični in republiški zbor skupščine SR Slovenije sta prejšnji teden sprejela odlok o izvedbi ankete o življenjskih stroških prebivalstva v SR Sloveniji. Skupno bodo anketirali 18.000 gospodinjstev. Med njimi bodo nekmečka, mešana in kmečka gospodinjstva ter posebej še gospodinjstva upokojencev. Vprašanja se bodo nanašala na število članov gospodinjstva, njihovo izobrazbo, število zaposlenih, dohodke gospodinjstev in stanovanjske razmere. Zbrali bodo tudi podatke, za kaj porabijo anketirana gospodinjstva svoj denar. — Anketo bodo izvedli v prvi polovici letošnjega leta. karna v Dvorski vasi je zaradi neugodnih tržnih razmer in zaradi težav v organizaciji in tehnologiji naredila samo nekaj več kot polovico proizvodnje iz leta 1965. TIO ni dosegel lani proizvodnje iz prejšnjega leta zaradi spremembe smeri proizvodnje in zaradi zman-šanja povpraševanja po investicijski opremi. Veriga izkazuje nižjo proizvodnjo zaradi izpada prodaje vijakov, LIP pa zaradi zmanjšane proizvodnje mehkega žaganega lesa in stavbnega pohištva. In kako je bilo s količinsko proizvodnjo? Lani je bila povečana proizvodnja cd-kovkov pri Verigi, vijačnega blaga pri Plamenu, merilnih transformatorjev in elektro-merilnih instrumentov pri Iskri Otoče, raznih telefonskih naprav pri Iskri v Lip-nici, laboratorijskih kemikalij in raznih kemičnih izdelkov pri Kemični tovarni Podnart, žaganega lesa iglavcev, zabojev in gradbenih plošč pri LIP, športnih rekvizitov in ostalih lesnih izdelkov pri Elanu, volnene preje in mikanih voi'nenih tkanin pri Suiknu, volnenih in siintetičnih vrhnjih pletenih pri Almiri in čipk ter vezenin in novih proizvodov konfekcije oblačil pri Vezeninah Bled. Na isti višini kot predlanskim je bila lami proizvodnja kovanih in varjenih verig pri Verigi ter kakaovih izdelkov pri Go-renjki. Manj pa so naredili zakovic, vijačnega blaga in žebljev pri Verigi, odkovk, zakovic in žebljev pri Plamenu, ostalih izdelkov precizne mehanike pri TIO, žaganega lesa iglavcev, stavbnega mizarstva, ladijskega poda in sredic pri LIP, volnenih česanih tkanin pri Suknu in zidakov pri Opekarni Dvorska vas. -at V komunalnem podjetju Bled Referendum je odločil Blejska vrtnarija se je razdelila. Tako so odločili na referendumu, ki so ga izvedli januarja letos. Vse do referenduma je bila vrtnarija ekonomska ©nota s tremi delovišči pri Komunalnem podjetju Bled. Člani kolektiva so morali odgovoriti z da ali ne na tri vprašanja, ki so se nanašala na odcepitev vrtnarije v Radovljici, na Pristavi in na Partizanski cesti na Bledu. Glasovali so vsi, ki so zaposleni pri Komunalnem podjetju in ki so bili tisti dan v službi. Od 61 delavcev podjetja jih je 51 glasovalo za odcepitev de-lovišča vrtnarije v Radovljici, 50 za odcepitev vrtnarije na Partizanski cesti in 19 za odcepitev na Pristavi. Tako je vrtnarija na Pristavi še nadalje ostala ekonomska enota Komunalnega podjetja Bied, medtem kose delovišči v Radovljici in na Partizanski cesti pripojili h Kmetjski zadrugi Bled. O tem je tudi razpravljal zadružni svet zadruge in se s pripojitvijo strinjal, čeprav je najlepši del vrtnarije ostal še naprej v matični enoti. V zadrugi menijo, da bi na referendumu moralo biti samo eno vprašanje, ki bi blejsko vrtnarijo obravnavalo kot celoto. S temi dvemi delovišči je KZ Bled dobila tudi 16 delavcev ali delavk, ki so že do sedaj delali v vrtnariji. J. Vidic Ali že veste, kaj so Če ne, pridite na degustacijo 13. II. 1967 od 9 do 12 ure in od 14. dc 18. ure v samopostrežbo Pri nebotičniku Veletrgovine Živila Kranj Proizvajata v kooperaciji ŽITO Ljubljana Agrokombinat EMONA Ljubljana Skupščina občine Jesenice o organizacijskih problemih zdravstvenega varstva na Jesenicah Odborniki nezadovoljni s strokovnim elaboratom medobčinskega zdravstvenega centra v Kranju — Ali je zdravstveni dom na Jesenicah prevelik? — Ali se bodo obratne ambulante preselile in priključile Zdravstvenemu domu na Jesenicah? Gradnja zdravstvenega doma je temeljila na načrtih, ki jih je izdelal Splošni projektivni biro v Ljubljani, na podlagi idejnih zasnov o številu in funkcionalni razporeditvi prostorov, ki so jih dal: strokovni in drugi organi zdravstvenega doma. Gradbeno dokumentacijo so pregledali in potrdili pristojni republiški organi in bivši okraj Kranj. Zdravstveni dom je bil zgrajen na predvidevanjih visokega standarda. Prok 100 strokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev je sodelovalo pri izdelavi načrta. Danes, ko zdravstveni dom ni niti še dograjen, pa že ugotavljamo, da je za Jesenice prevelik in neizkoriščen. »Arhitekti gradijo za 50 let naprej, nihče pa jim tega ne zameri«, je dejal na skunščmi občine Jesenice tovariš Pogačnik. Sklad za zdravstveno zavarovanje je 1963. leta imel 1.800,387.739 S din dohodkov in 1.025,434.291 S din izdatkov, kar pomeni, da je skladu ob koncu leta ostalo okrog 775 milijonov S din. Samo v devetih mesecih preteklega leta pa so se izdatki za zdravstveno zavarovanje toliko povečali, da je imel sklad 173 milijonov S din primanjkljaja. Za zdravljenje v bolnicah so na Jesenicah porabili 1963. leta 317,5 milijonov S din, v devetih mesecih preteklega leta pa yc okrog 480 milijonov S din. Za zdravila so iz sklada tod ravst ven ega -za va rova n j a 1963. leta potrošili 92 milijonov S din. v devetih mesecih preteklega leta pa že 286 milijonov S din. Zelo visoka je tudi poraba denarja za nadomestila v primeru bolezni, nesreč pri delu in izven dela, za nadomestila v primeru nosečnosti itn. Zato se v gospodarski reformi navrže vprašanje, kako poceniti in bolje organizirati zdravstveno službo. Na Jesenicah se postavlja vprašanje, ali naj se obratna ambulanta železničarjev in reševalna postaja Jesenice združijo v novem zdravstvenem domu. Zdravstveni dom nudi pomoč 18.000 prebivalcem ali 69 odstotkom prebivalstva. Obratna ambulanta železarne nudi pomoč 7268 prebivalcem ali 27 odstotkom prebivalstva, a obratna ambulanta železničarjev 984 prebivalcem. Zdravstveno zaščito zaposlenih poišče v zdravstvenem domu 4.959 delavcev, a v obratni ambulanti železarne 7.268 delavcev. V splošni bolnici Jesenice je 289 zaposlenih, prav toliko pa imajo postelj! Zasedba bolnice je 102-cdstotna. Glavni problem v bolnici je, da so vsi rentgenski aparati dotrajani. V Zdravstvenem domu imajo 5 rentgenskih aparatov, od katerih pa dveh popolnoma novih sploh ne uporabljajo. V obratni ambulanti železarne nimajo rentgenskega tehnika, zato dela pri rentgenu priučeni medicinska sestra. V bolnici im.ro klinični in biokemični laboratorij, kjer sta zaposlena dva farmacevta in pet laborantov. V zdravstvenem domu imajo klinični laboratorij, kjer je zaposlen en farmacevt in dva laboranta. To je samo nekaj primerov. o neenotnosti zdravstvene službe na Jesenicah. Kot najbolj izrazit primer slabe izkoriščenosti prostorov v zdravstvenem domu ji zobna ambulanta, ki s svojimi sedmimi stoli in 288 m2 površine deluje samo v eni izmeni, čeprav bi lahko delovala v dveh izmenah. Razen tega je povsem neizkoriščen celoten rentgenski prostor, kakor tudi dva prostora v laboratoriju. Posebno poreče vprašanje, o katerem so odborniki razpravljali, je problem odplačevanja dolgov'za zdravstveni dom. Za nedokončana dela pa potrebujejo še 88 Predsedstvo običnskega sindikalnega sveta je obravnavalo razmere, pripombe in kritike članov kolektiva tovarne Exoterm, ki so jih dali člani kolektiva ob koncu leta 1966. Na teh sestankih in še posebej na množičnem sestanku članov sindikata 18.11. 1966 so člani kolektiva ugotavljali, da DS in UO ter direktor ne odigravajo prave vloge samoupravnih organov, da se sprejeti sklepi ne izvajajo in da se premalo upošteva in obravnava tiste predloge, ki jih dajejo člani kolektiva na raznih sestankih. Prav tako je sam sestanek pokazal, da obstajajo slabi medsebojni odnosi med sodelavci. Obstoja precejšnje nezaupanje glede izračuna osebnih dohodkov in kritika na sistvem delitve osebnih dohodkov, ki sili k večji intenzivnosti le delavce, ki delajo po normi. Že dvoletno zasledovanje dogajanj v tovarni kaže, da milijonov S din, odplačila kreditov znašajo letno 75 milijonov S din, za ureditev kanalizacije 10 milijonov S din in izvajalcu del SGP »SAVA« je potrebno izplačati do'g v znesku 31 milijonov S din, ker je le-to napovedalo tožbo in nato tudi izvršbo. Skupščina občine Jesenice predlaga, da se na zdravstveni dom prenese vsaj anuitete za kredite, ki jih je najel sam (30 milijonov S din). Predstavnik zdravstvenega doma je rekel, da zdravstveni dom ne more biti sam sebi investitor, tako kot investitor ne more biti P ro svet a ali šolstvo. Predloženo je bilo tudi, da se severni trakt in I. nadstropje srednjega trakta. d\ orana, garderoba in kolesarnica namenijo upravnim organom obxine. Občina bi tako zasedla 31 odstotkov celotne neto površine zdravstvenega doma. S tem ukrepom bi lahko celotni upravni amrat razmestili na enem mestu, v sedanjo stavbo Carinarnice, kjer je seda i del občine, bi vselili občinsko sodišče, sodnika za prekrške, zemljiško kniirro. katastrski urad in službo pravne pomoči. V stavbo, kier je sedai sodišče, bi preselili vk druž.beno-po-litične organizacije. Objekt »Kosova graščina« in stavbo SZDL bi prodali, z izkupičkom pa poravnali dolg in zagotovili sredstva 7a dokončanje severnega trakta, dvora- ne in garderobe zdravstvenega doma. še to. Mnenje članov komisije o integraciji obratne železarne Jesenice z zdravstvenim domom na Jesenicah je obrazloženo na 31 tipkanih straneh. Ker so bila v tem poročilu bolj poudarjena mnenja članov komisije, ki niso bila enotna, je svet za zdravstvo in svet za družbeni plan in finance izdelal dodatno informacijo za sejo skupščine na 12 straneh. Že to govori v prid dejstvu, da so na Jesenicah resno začeli razpravljati o organizaciji zdravstvene službe. JOŽE VIDIC Pogovor s kandidati Občinski odbor SZDL v Tržiču pripravlja v ponedeljek razgovor s predlaganimi kandidati za odbornike občinskega zbora občinske skupščine. Med drugim se bodo menili tudi o sprejetju kandidatur. — sš Načrtna ureditev Krajevna skupnost in turistično društvo v Preddvoru sta sklenila, da bodo začeli z načrtno ureditvijo Preddvora. Povezali so se s Hor-tikulturnim društvom v Kranju, da bi skupno pregledali, kaj in kje bi bilo potrebno urediti. Naročili bodo tudi posebne načrte in skrbeli za lepši videz svojega kraja. Pred zaprtimi vrati Na Jesenicah določili delovni čas privatnih obrtnih delavnic Svet za industrijo in obrt skupščine občine Jesenice je na zadnji seji razpravljal o osnutku odloka o minimalnem delovnem času v zasebnih obrtnih delavnicah. Vzrok za sestavo odloka so bila zapažanja tržne inšpekcije, ki je na svojih rednih pregledih onazila, da nekateri obrtniki nimajo vsak dan odprtih delavnic. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji skupščine občine Jesenice in določili minimalni delovni čas — 42 ur na teden za vse obrtnike. Določene kategorije obrtnikov, ki niso vezane na delavnico, pa imajo posebej predpisani delovni čas, ko so dolžni imeti odprto delavnico, kljub temu, da svoje delo opravljajo izven nje npr. parketarji, instalaterji, pleskarji ipd. Vsi obrtniki so dolžni prilagoditi svoj delovni čas delovnemu času v proizvodnih delovnih organizacijah ali pa delovnemu času poslovalnic trgovskih podjetij tako, da bo na ta način urejen delovni čas kar najbolj prilagojen potrebam potrošnika. Takšen odlok je bil res nujno potreben, saj so ne samo inšpektorji, ampak tudi občani večkrat obstali pred zaprtimi vrati zasebnih obrtnih delavnic. In če smo obrtnika nujno potrebovali, a ga nismo dobili, smo se pošteno jezili. Sedaj bo hude krvi malo manj. J. Vidic Pismo članom sindikata in izvršnemu odboru je izredno veliko pripomb na organizacijo dela in slabo izkoriščanje osnovnih sredstev, slabo izvedeno normiranje je vzrok za vrsto slabih odnosov in nesporazumov. Poleg tega so člani sindikata očitali, da se sprejemajo in izvajajo razni nezakoniti sklepi in postopki, zaradi česar je celotni kolektiv tudi materialno prizadet. Kolektiv ni dobro obveščen o delu in poslovanju podjetja in samoupravnih organov, kar je ovira, da člani kolektiva ne vidijo prave slike v tovarni. Poleg vseh teh zadev so bile navedene še številne druge, ki nerešene in neurejene motijo medsebojne odnose, razbijajo enotnost kolektiva in preprečujejo, da se ne dosegajo še večji delovni rezultati, višji dohodek tovarne in osebni dohodki zaposlenih. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta pozdravlja pobudo vseh članov v Exo-termu, ki s konstruktivnim opozarjanjem na nepravilnosti želijo doseči, da se prebrodijo težave in omogoči doseganje boljših uspehov. Menimo, da bi vrsta konkretnih opozoril, ki so bili dani na tem sestanku, morali povzročiti, da bodo delavski svet, upravni odbor in direktor kot najodgovornejši organi v podjetju. Tako bodo ti organi tudi v Exotcrmu odločali in odgovarjali za poslovno politiko, zakonito po slovnje, dobre medsebojne odnose, pravičen sistem delitve, nameščanje pravih ljudi na najbolj odgovorna delovna mesta in pravo obveščanje, predlagali ustrezne rešitve in roke ter na to obvestili o tem vse člane kolektiva. Dobro delo in tekoče obravnavanje vprašanj na samoupravnih organih lahko veliko pomaga, da se težave in slabi odnosi ne kopičijo. Ob obravnavanju teh zadev bodo člani teh organov morali sodelovati tudi s člani kolektiva. To bo vedno koristno, možno pa le tedaj, če bodo seje samoupravnih organov dobro pripravljene, materiali in obrazložitve razumljive in če bodo tudi člani kolektiva poznali zadevo. Le dobro poznavanje gradiva za seje in zadev, ki so na dnevnem redu, bo lahko pripeljalo do dobre razprave. Dobro formuliranje sklepov in rokov ter uvedba sistema stalnega nadzora nad izvajanjem sklepov, bo omogočilo dobro delo samoupravnih organov in zadovoljstvo pri članih sindikata v tovarni. Zato naj člani samouprav- Uredništvo Glasa je za današnjo rubriko postavilo pet vprašanj tajniku Gorenjske turistične zveze v Kranju Pavlu Lužanu OCENA PRETEKLE TURISTIČNE SEZONE VPRAŠANJE: Kako ocenjujete preteklo turistično sezono? ODGOVOR: Lani je bilo na Gorenjskem 300.206 turistov, od tega 164.286 domačih in 135.920 tujih gostov ter doseženih 1,006,627 noč-xiin. Beležimo padec prometa domačega turizma, in to za 8,13%, kar turistični delavci in ostali pripisujejo predvsem ukinitvi K-15, delno pa tudi znižanju življenjskega standarda v zvezi z reformo in sorazmerno visokimi cenami gostinskih in ostalih uslug. Občutno pa se je povečal priliv tujih turistov, in sicer za 31,30%. Skupni promet domačih in tujih gostov je porastel za 6,33% vendar s tem ne smemo biti zadovoljni, zlasti še, ker so so nočnine zmanjšale za 4,54 odstotka. Razen naravnih lepot in gostinskih uslug gostom ne nudimo dovolj drugega razvedrila, zabavnega in kulturnega. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so bile v letu 1966, smo s turistično sezono vsaj približno zadovoljni, kar izkazuje tudi finančni rezultat. Devizni priliv na področju turizma v letu 1966 je bil na Gorenjskem 6,363.722 USA dolarjev ali za 46,61 % večji od leta 1965. PRIPRAVE ZA MEDNARODNO LETO TURIZMA VPRAŠANJE: Ali ste predvideli kakšne posebne ukrepe za mednarodno leto turizma 1967 in ali je Gorenjska pripravljena za povečan turistični promet, ki ga pričakujemo? ODGOVOR: Predvidevanje, da bo letos obiskalo našo državo prek 20 milijonov tujih turistov je povsem utemeljena glede na povečano zanimanje inozemcev in zaradi ukinitve vizumov. Razumljivo je, da se bo sorazmerno s tem številom povečal tudi promet tujih gostov na Gorenjskem. Menim, da na predvideno povečanje turistov nismo v celoti pripravljeni, zato je nujno, da se za priprave na glavno sezono angažirajo vsi družbenopolitični faktorji, gostinska in trgovska podjetja, prevozniška podjetja, kulturne ustanove, muzeji in ne nazadnje tudi občinske skupščine. V ta namen smo predlagali skupščinam, da ustanovijo posebne odbore, ki bi reševali širša vprašanja, kot npr. vprašanje povečanja gostinskih in ostalih zmogljivosti, cest, turističnih objektov in investicijske politike sploh ter skušali pred glavno sezono odpraviti vse pomanjkljivosti, ki bi kjerkoli lahko vplivale na nemoten potek turistične sezone. Turistična društva pa so letos v okviru mednarod- nega leta turizma sprejele medsebojno tekmovanje, v katerem so zajete vse osnovne stvari, ki lahko bistveno vplivajo na prijetno počutje turista, intenzivno bodo delala na povečevanju no-čitvenih zmogljivosti pri zasebnikih in posvetila posebno pozornost propagandi in privlačnosti posameznega kraja ter nuđenju uslug. KAKO POŽIVITI PROMET V ZIMSKI SEZONI? VPRAŠANJE: Kaj bi po vašem mnenju morali storiti, da bi poživili promet v zimski sezoni? ODGOVOR: Naš visokogorski svet je dejansko turistično še skoraj v celoti neizkoriščen. Nadaljnji razvoj zimskega turizma in turizma v gorskih območjih pa je predvsem odvisen od uspešne povezave dolinskih, do neke mere že razvitja turističnih predelov, z visokogorskim zaledjem. Sodobni turist razen hitrih komunikacij, komunalnih objektov, hotelov, restavracij, izletniških točk, smučišč itd., ki sicer spadajo med najosnovnejše turistične objekte, zahteva znatno več. Če obišče gorski svet, povprašuje po možnostih za enostaven in hiter dostop v visokogorje. Te zahteve se prav v zadnjem času stopnjujejo zlasti na Gorenjskem, ko se je z vso silovitostjo razvil tudi izletniški turizem iz sosednje Italije in Avstrije in inozemski tranzitni turizem, ki je na gorenjski vpadnici zaradi hitrega razvoja: turizma v južnih republikah ved- no močnejši. Prav zaradi kratke poletne sezone so posebej važna prizadevanja, da bi obogatili turizem na Gorenjskem z objekti, ki bi lahko bistveno vplivali na podaljšanje poletne sezone in na razvoj zimske. PREMALO PRIVATNIH GOSTIŠČ IN PENZIONOV VPRAŠANJE: Privatnih gostišč in penzionov je pri nas v primerjavi z ostalimi turističnimi deželami še vedno premalo, čeprav je znano, da so prav ta sestavni del in važen faktor v strukturi turističnih objektov. Kaj je tega vzrok? ODGOVOR: Naša turistična društva izvajajo pionirsko delo na področju pridobivanja privatnih gostišč in penzionov, vendar na žalost še vedno z minimalnimi uspehi. Za normalni napredek turizma niso nič manj važni kakor prirodni in tehnični pogoji tudi ostali faktorji, kot npr. turistična zavest, to se pravi, sestavina vsega tiste-ka, kar po navadi označujemo s psihološkimi pogoji za turizem. Zato menimo, da so vsi napori turističnih društev na tem področju neuspešni prav zaradi tega, ker posvečajo premalo pozornosti prevzgoji našega prebivalstva v turistično zavestne ljudi. Znano je. da se turistična društva prizadevajo za pridobitev čimvečjega števila turistov, po drugi strani pa nimajo možnosti za prehrano turistov, kajti številne privatne gostilne niso za pripravljanje hrane. KOLIKO BO DENARJA ZA INVESTICIJE? VPRAŠANJE: Koliko bo predvidoma letos denarja za investicije v turistične objekte in za katere objekte bo ta denar porabljen? ODGOVOR: Koliko bo predvidoma letos denarja za investicije v turistične objekte na Gorenjskem, nam v celoti še ni poznano. Po podatkih, ki jih imamo na voljo* bodo letos začete naslednja investicijske gradnje: začetek gradnje hotela v Kranju,-verjetno depandanse ob sedanjem hotelu na Brniku in odprtega kopališča, hotela A kategorije na Bledu, garni hotela na Bledu, novega hotela v Bohinju, garni hotela na Ljubelju, turističnega objekta na Korenskem sedlu. To so glavni turistični objekti, ki se bodo začeli graditi letos, predvidene investicija za dokončno izgradnjo pa znašajo 7.067,500.000 starih dinarjev. Seveda bodo te investicije realizirane postopoma v več letih. Razen tega bo letos zgrajenih več kampov,-kot npr. v Kranju, Škofji Loki, Mojstrani itd. ter vrsta drugih turističnih objektov. Vsekakor se je investicijska politika na področju turizma bistveno spremenila od zadnjih nekaj let v korist turističnega gospodarstva, kar je vsekakor pozitivno. Pri vsem tem pa bi bilo neprecenljive vrednosti, če bi se vodila enotna investicijska politika turizma za celotno Gorenjsko. Priredila: Sonja Šolar sindikalne podružnice »Exoterm« Kranj nih organov od prej predlaganih razprav ocenijo, če se je do sedaj delalo tako in kako bodo delavski svet, upravni odbor in direktor delali v bodoče. Vsi člani samoupravnih organov se morajo stalno zavedati, da so pred celotnim kolektivom in družbo odgovorni za dobro gospodarjenje in zato tudi dolžni kot člani, da na sejah aktivno sodelujejo, ne pa, da postanejo maloduš-ni in prenehajo z vsako aktivnostjo in se sprijaznijo, češ da se ne da nič narediti. Prav tako pa morajo ostali člani kolektiva dati članom samoupravnih organov podporo, če so delavni, v nasprotnem primeru pa naj jih odpokličejo, če so samoupravni organi gospodarji v kolektivu oz. tovarni in ima-io v svojih rokah vso oblast, se ne morejo zadovoljiti z opravičilom, da nekateri odgovorni ljudje ne izvajajo njihovih sklepov. Toda do sedaj še noben član delavskega sveta ali upravnega odbora ni dal ostavke na svoj položaj niti sindikat ali kolektiv še ni nikogar odpoklical. Samoupravni organi morajo odstraniti v tovarni predvsem tiste vzroke, ki pogojujejo slabe medsebojne odnose. Pri tem bodo morali proučiti ali je delo na raznih spornih delovnih mestih dovolj opredeljeno, ter odstraniti ostale slabosti, ki izvirajo iz slabe organizacije dela, uvesti štednjo z materialom, časom ipd. Za uspešno delo tovarne je nujna tudi tehnološka in delovna disciplina. Posebno podporo je potrebno dati delavcem, ki se na normiranih delovnih mestih zavzemajo za čimmanjše število režijskih ur in podrobno proučiti njihovo kritiko do sistema delitve dohodka in njihove zahteve po sistemu, ki bo stimuliral delo ne pa prisotnost na delovnem mestu. Samoupravni organi morajo resno razmisliti ali ni obstoječa konjunkturna situacija na tržišču, ki omogoča visoko akumulacijo vabljiva za številne nove proizvajalce le začasna, kar je lahko izredno kritično za njihovo delovno organizacijo v prihodnje, če se ne napreduje dovolj hitro z organizacijo dela in produktivnostjo ter tako pocenitvijo njihovih izdelkov. V tovarni se spravlja v nevarnost njihov proizvodni program. Dobro in uspešno sodelovanje in gospodarjenje vseh članov kolektiva bo možno le. če bodo dobri medsebojni odnosi med vsemi sodelavci ne glede na delovno mesto in nacionalno pripadnost. Naloga IO SP je pri tem še posebno pomembna. Nastopiti mora proti vsem oblikam šikaniranja delavcev in zagotoviti .odkrito in konstruktivno razpravo. Vsi člani kolektiva morajo zato skupaj reševati in delati, da bo kolektiv enoten. Od samoupravnih organov pa naj se terja, da bodo izvajali tako kadrovsko politiko, da bodo zasedali in ostali na odgovornih delovnih mestih taki sodelavci, ki bodo znali urejati medsebojne odnose in so sposobni strokovno dosledno izvajati naloge delovnega me sta. Za zakonitost poslovanja in postopkov morajo jamčiti samoupravni organi. To pomeni, da se do vseh članov kolektiva etako zakonito postopa. Od tistih, ki s strokovni- mi obrazložitvami zavajajo samoupravne organe do nezakonitih in nestrokovnih odločitev naj se terja, da za svoje delo odgovarjajo in nosijo posledice v večji meri kot ostali člani kolektiva.' Da o vseh vprašanjih, katera so bila omenjena predlagamo članom sindikata in Izvršnemu odboru SP, da o njih razpravljajo, da se zavzemajo za njihovo rešitev in terjajo, da o njih razpravljajo in končno odločijo samoupravni organi. Predsedstvo ObSS pozitiv-no ocenjuje zahteve, ki jih imajo člani sindikata za ureditev problemov v zvezi s poslovanjem in delom samoupravnih organov. Meni, da je prav, da o vsem tem razpravlja celotno članstvo, pri čemer pa je potrebno vsa vprašanja reševati po postopku, ki jih določa statut podjetja in drugi zakonski predpisi. Prešernov teden v Kranju Jutri: Tako mladina pesnika slavi Zelo uspel slovesni recital Pesnik in človek pred polno dvorano v Prešernovem gledali-Aplavz baritonistu amaterju Jaki Je- šcu rašu z Jesenic ob podelitvi Prešernovih nagrad Priznati moramo, da je letošnja osrednja proslava v Kranju ob praznovanju 118-letnicc smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, slovesni recital Pesnik in človek v Prešernovem gledališču, dobro uspela in presenetila kai v dveh pogledih: prvič zato, ker je bila dvoiana nabito polna in vsi obiskovalci še sedeti niso mogli, in drugič s svojo kvaliteto. Tekst za recital — Prešernova pisma, kratek izbor pesmi, spomini na Prešerna in vezani tekst — je pripravi! kustos Prešernovega spominskega muzeja Črtomiv Zoreč, zrežiral g; je Tone Trpin, kot izvajalci pa so nastopMi člani Prešernovega gledališča in kot gosta pevca Zlata in Dragiša Ognjanovič. Na dan pesnikovega smrtnega dne, po slovesnem recitalu, je v sejni dvorani skupščine občine Kranj podpredsednik Edo Vončina podelil Prešernovi nagradi za leto 1966 prof. Francetu Piberniku in prof. Stanku Šimencu, predsednik žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad dr. Anton Polenec pa je prebral kratko obrazložitev žirije. V kulturnem programu, ki je sledil, sta pela Jeseničana; V nekaj stavkih JESENICE: likovniki razstavljajo — Likovna sekcija DO-LIK DPD Svobode Tone Cufar na Jesenicah je zelo aktivna. Prejšnjo soboto so v mali dvorani Delavskega doma odprli že prvo letošnjo razstavo, ki bo trajala do 15. februarja. 30 del razstavlja štirinajst avtorjev. Od 53 predloženih del je za razstavo izbrala najboljše posebna žirija pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Ceneta Avguština. JESENICE: uspešno delo gledališča Tone Cufar — V prvi polovici gledališke sezone 1966 67 so v amaterskem gledališču Tone Cufar imeli kar 44 predstav doma in tri izven Jesenic. Vseh predstav se je udeležilo 12.683 gledalcev ali poprečno 270 gledalcev na eno predstavo. V naslednjih dveh mesecih se pripravljajo kar na štiri premiere. Režiser Srečko Tič pripravlja Vio Malo ir Prosti dan, režiser Bojan Cebulj pa Tartufa in Kapitana Pipelfoxa. JESENICE: prizadeven dramski krožek — Na jeseniški gimnaziji že vse od njene ustanovitve deluje dramski krožek, ki je zelo aktiven. Svojčas je pnpra;ljal le celovečerno dramsko predstavo ob koncu šolskega leta, od leta 1959 pa nastopa tudi ob drugih priložnostih. Doslej so dijaki pripravili že 12 celovečernih predstav in 38 krajših nastopov. Dijaki v krožku nikoli ne pozabijo na naše državne praznike in na spominske dneve naših velikih mož, ki jih počastijo s proslavami. Krožek zelo požrtvovalno vodi profesorica Cili Ko-drič. PODNART: danes Prešernova proslava — V počastitev 118-letnice smrti pesnika Franceta Prešerna bo mladinski mešani pevski zbor DPD Svoboda Podnart priredil danes zvečer, 11. februarja ob 20. uri Prešernovo proslavo. Peli in recitirali bodo člani zbora. CERKLJE: predavanje o varstvu kulturnih spomenikov in arhitekture — V kino dvorani v Cerkljah je prejšnji četrtek predaval konservator Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja Jernej šuštaršič o varstvu kulturnih spomenikov in arhitekture. Predavanje, za katerega je bilo zelo veliko zanimanje, saj ga je poslušalo 246 ljudi, je organizirala komisija za spoemniško varstvo pri krajevni skupnosti. Menda je krajevna skupnost v Cerkljah prva v Sloveniji, ki je ustanovila tako komisijo, začetno delo pa kaže, da je med ljudmi za to zanimanje. S predavanjem, ki ga je spremljalo 250 barvnih diapozitivov, so bili poslušalci zelo zadovoljni. ZALOG: razgibano kulturno življenje — Delo KUD Preži-hov Voranc v Zalogu pri Komendi je precej razgibano. Pred nedavnim, konec janu?rjf., so imeli plesno revijo, na kateri so nastopili štirje pari iz Kranja. Prireditev je bila gledalcem zelo všeč. V nedeljo pred Pustom, 5. februarja, so priredili pustno zabavo s kulturnim programom, ki se je pričela popoldne ob treh. Na zabavi je sodeloval ansambel Veseli trgovci. Za jutri. 12. februarja, pripravljajo Veseli trgovci samostojen nastoj- Prihodnjo nedeljo (19. februarja) bodo v Zalogu gostovah igralci iz Trzina pri Ljubljani z veseloigro Beneški trojčki teden dni pozneje (26. februarjal pa Ko-mendčani z Desetim bratom sopranistka Rina Brun in mladi baritonist Jaka Jeraša. Oba, posebno pa Jeraša, so poslušalci nagradili z aplavzom ki ga je upravičeno zaslužil. (Razgovor z njim bomo objavili prihodnji teden.). Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so se nadaljevale v četrtek zvečer v spodnjih prostorih Prešernove hiše z večerorn poezije letošnjega Prešernovega nagrajenca Franceta Pibcrnika (recitirali so dijaki kranjske gimnazije) in v petek s koncertom gimnazijskega pevskega zbora in Kranjskega simfoničnega orkestra v Delavskem domu. Jutri, v nedeljo dopoldne ob 10. uri pa bo Prešernov teden zaključen s prireditvijo Tako mladina pesnika slavi. Namesto Ure pravljic vsako nedeljo dopoldne v Prešernovem g'edališču bo izvajan poseben program, posvečen pesnikovemu spominu. O Prešernu bo pripovedovala znana pisateljica dr. Kristina Bren-kova, otroci pa bodo tekmovali, kdo o pesniku več ve in kdo zna lepše recitirati kako njegovo pesem. Vabimo male Prešernove častilce na prireditev, ki se prične ob 10. uri. Vstopnine ni. —at Pomladi 1968 začetek gradnje Skupščina občine Škofja Loka je že naročila načrte za gradnjo nove šole v Gorenji vasi Stara šola v Gorenji vasi je bila zgrajena leta 1880. Po zunanjem izgledu je stavba velika, vendar je grajena za današnje čase nefunkcionalno, učilnice so visoke, vodovodna instalacija in elektrika sta dotrajani, streha je pričela puščati. Velika stavba ima le 5 učilnic, tako da morajo imeti pouk še v zadružnem domu. Šola v Gorenji vasi je največja v Poljanski dolini. Vsak dan prihajajo otroci iz okoliških vasi z avtobusi, vendar stara stavba ne more sprejeti vseh in se morajo tako voziti otroci iz Lučen celo v šolo v Polhov Gradec. Prav premajhna zmogljivo! šole je odločila o gradnji nove. Možna bi bi'a sicer prenovitev stare (stala bi okoli 25 milijonov starih dinarjev), vendar z. njo problem prostora ne bi bil rešen. Pred dnevi je bila v Gorenji vasi občinska komisija, ki naj bi odločila o lokaciji nove šole. Kot smo izvedeli, se še niso mogli dokončno o tem odločiti in tako ostajajo tri možnosti: v bližini stare šole, pod obratom Kroj ali pa pod trgovino Kokre (zemljišče je last ob- čine in je bilo prvotno namenjeno za hotel). Občina škofja Loka je že izdala nalog za izdelavo projekta. Letos bodo dali denar za izdelavo načrtov za šolo, ki jo naj bi začeli graditi pomladi leta 1968. Predvidoma naj bi nova šola stala od 250 d0 300 milijonov starih dinarjev in naj bi bila narejena v treh letih. Imela bo 12 učilnic ter vse potrebne upravne prostore ter prostore za kabinetni pouk. Tako bi šola lahko sprejela 600 učencev (sedaj jih ima okoli 480). vendar najverjetneje še vedno ne bodo mogli preiti na enoizmenski pouk. Načrti so v izdelavi, vendar še vedno ni dokončno rešen0 vprašanje financ.ra-nja. V občini ze'o primanjkuje šolskih prostorov in bo zaradi tega potrebno v najkrajšem času rešiti tudi to vprašanje, saj je poleg »prioritetnih« šol (Železniki. Gorenja vas in Škofja Loka) Š2 veliko potreb. Glavno vprašanje sedaj je: kako zagotoviti denar. Kaže, da se v sedanjem položaju samo vrže vprašanje: kako samoprispevkom? P. Čolnar naje s Zaton amaterskega kulturno - prosvetnega Stanje amaterskega kulturno-prosvetnega dela v škcfji Loki in okolici je že več mesecev nevzdržno, kljub temu pa o tem nihče javno ne razpravlja, čeprav so v kulturnih domovih skladišča in delo kulturnoprosvetnih društev zamira. Kulturno-prosvetni forumi ki so usmerjali in združevali amatersko delo, so naslednji: občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij, DPD Svoboda škofja Loka oziroma Loško gledališče, pripravljalni odbor škofjeloških poletnih prireditev in končno tudi občinski organ, lani na novo imenovani svet za kulturo in fizkulturo(i) skupščine občine škofja Loka. Poglejmo, kaj in kako delajo te organizacije in organi! Občinska zveza kulturnoprosvetnih organizacij bi morala imeti svoj občni zbor že pred dvema letoma ali pa vsaj lani, vendar se njen ožji izvršilni organ (sekretariat) ni sestal že od lanskega maja (ko je sklical posvetovanje o kulturi občinski odbor SZDL!), tako niti člani sekretariata niso bili obveščeni o delu niti sami niso mogli usmerjati dela po društvih, ker niso imeli podpore v občinski zvezi. Predsednik zveze Zdenko Furlan ni čutil potrebe, da bi sklical vsaj kakšno sejo ali občni zbor. Skupščina občine Škofja Loka je nakazala občinski zvezi res le 900.000 starih dinarjev, a še ti so se porabili za plačo ad-ministratorki, deloma za organizacijo poletnih prireditev (ki pa zaradi nedogna-nega programa in preozkega kroga organizatorjev niso uisrpele), za društva pa ni ostalo nič (razen 50.000 S din za KUD Bukovščica — honorar za režiserja Jožeta Ravnikarja). Tako so bila organizacijsko in finančno vsa kultur-no-prosvetna društva v občini prepuščena sama sebi in pri mnogih je delo povsem zamrlo. Ko je bil denar porabljen in za nadaljnje razmetavanje sredstev skupščina občine škofja Loka ni bila več pripravljena, so ostali neplačani računi, ki so bili pokriti s sredstvi iz prodanih desk poletnih prireditev; odšla je tudi admi-nistratorka. Loško gledališče — naslednik nekdanje DPD Svobode — je sicer takoj v začetku saniralo stanje v zgradbi in uredilo čiščenje prostorov z nastavitvijo nove snažilke, ob raznih nesoglasjih in istočasni ukinitvi finančne pomoči pa je izgubilo vse nekdanje sodelavce in danes životari tako, da izposoja dvorano (snažilka pa za svo- je delo ni dobila honorarja že eno leto). Po predstavah na poletnih prireditvah leta 1965 do danes še ni bilo v Škofji Loki nobene premiere (le požrtvovalna režiserka Poldka Štigličeva pripravlja v zadnjem času premiero komedije Pesem s ceste). Ločani smo zaradi megalomanskih idej o abonmaju z domačimi predstavami in Šentjakobskim gledališčem izgubili celo zelo obiskovana tradicionalna gostovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane, ki so ga tako rekoč kot edini kulturni obulus mestu financirala loška podjetja. Škofjeloške poletne prireditve je s sklepom majskega posvetovanja na pobudo SZDL prevzela občinska zveza Svobod in prosvetnih društev. Ta že zaradi lastne nedelavnosti ni bila kos organizaciji teh prireditev, obenem pa je po nepotrebnem razmetavala denar za honorarje, telefon itd. Prodane so bile deske, ki so ostale od prejšnjih prireditev in še ta denar je bil v večji meri porabljen za poravnavo nastalih nepotrebnih stroškov (tudi zaradi nepotrebnih gostovanj!), tako da je izku-pičetk ogromnega truda prejšnjih let tale: okoli pol milijona starih din v banki, nekaj obleke, polomljenih stolov in lepaki. Organizator naslednjih prireditev bo moral (če sploh bo) zopet za- Naklo Avtokamp TD Naklo bo letos odprlo svoj turistični biro že v marcu. Letos so pripravili več izboljšav. Tako bodo v bližini biroja uredili avtokamp za 30 avtomobilov ter postavili provizorično peč za pripravljanje jedi na ražnju. Zanimivo je, da so lastniki privatnih turističnih sob v preteklem letu dobili 6 do 7 milijonov starih dinarjev samo za prenočišča, pri čemer niso vračunani dohodki, ki so jih pridobili za prehrano in druge usluge. Blejska Dobrava Uspešno delo krajevne skupnosti Pred kratkim je krajevna ©kupnost na Blejski Dobravi izvolila nov odbor in ustrezne komisije. Njihova naloga je predvsem, da skrbe za čimlepšo ureditev naselja, skozi katerega gredo od spomladi do jeseni številni obiskovalci Vintgarja. Zelo si prizadevajo, da bi obnovili šolsko poslopje in uredili kanalizacijo, vodovod in ceste. _ bb Od državne meje v Ratečah do akumulacijske pregrade HE Moste Hudourniki pretijo Erozijsko območje na teritoriju občine Jesenice zajema 32 hudournikov, od katerih jih je 17 zelo kritičnih. Tako npr. s hudournika Suh-Ija pri poglobitvi usada za vsak globinski meter pričakujemo dodatnih 70.000 m sproščenega nanosa, medtem ko je bil pred desetletji usad še nepomembna brazda. V hudourniku Hladnik ob Belci se je ob enem nalivu sprostilo dodatnih 200 do 220.000 kub. metrov proda, že iz teh nekaj primerov ugotavljamo možne katastrofalne posledice, ki bodo nastale zaradi dviganja korita Save, zajezitve pritokov in napolnitve akumulacijskega bazena HE Moste, ki zahteva vsaj še 50-lct-no življenjsko dobo. Prodonosnost na Savi iz leta v leto narašča. Leta 1960 je bila cenjena na 40 do 50 tisoč m3 nanosa, lani pa na preko 200.000 m3 letno. Od leta 1883 pa do preteklega leta je bilo na tem področju zgrajenih za približno 3 milijarde S din hudourniških in proti-erozijskih objektov. Na posameznih hudournikih so se urejevalna dela izvajala dosti sistematično vse do leta 1960, kasneje pa se je obseg del iz dela v Škofji Loki četi znova. Ob tem pomislimo, da smo letos v mednarodnem letu turizma, ko bomo številnim tujim gostom morali nuditi tudi kulturne prireditve in zabavo v poletni sezoni. Cez šest let bomo praznovali tisočletnico Loke! Ali brez kulturnih prireditev? Ob tem je imel svet za prosveto in fizkulturo le eno (prvo) sejo jeseni in sklenil, da bo na naslednji seji obravnaval kulturno-prosvetno problematiko društev — poročila o njej pa ni — in tako tudi svet po mnenju predsednika »čaka« — ? Prav tako »čaka« občinski odbor SZDL, ki je prav tako poklican k reševanju teh vprašanj, a je preveč zavzet s pripravami na volitve. Odborniki skupščine pa v lanskem letu kultur.-prosvetnim vprašanjem skoraj niso posvetili več časa, kot ga je treba za dvig rok pri sprejetju proračuna in rebalansa (zmanjšanje proračunskih sredstev muz2i 500.000 S din. knjižnica 375 tisoč S din, Loški razgledi 100.000 S din, da o drugem ne govorimo!), a črnim gradnjam so posvetili zelo veliko nepotrebnega, a dragocenega časa. Težko situacijo, ki je odraz opisanega stanja, rešujeta (po milosti skromno, a z dobro voljo skupščine kljub temu še dotirani) edini pro- fesionalni kulturni ustanovi v občini: škofjeloški muzej z galerijo in ljudska knjižnica. Muzej je v preteklem letu zaznamoval povečan obisk in je postal kulturna in turistična atrakcija mesta s stalnim prirejanjem razstav v galeriji, ki jih spremljajo kvalitetne kulturne prireditve, saj deloma na-domestuje pomanjkanje le-teh v loškem gledališču. Knjižnica skrbi tudi za klub in prireja občasne klubske prireditve, izposoja v Loki, na Trati in manjšim krajem pomaga s potujočimi kovčki ter tako po svojih močeh skrbi za kulturno razvedrilo in pouk občanov (škoda, da zaradi slabega dela društev trpi tudi izposoja knjig v potujočih kovčkih). S težavo skrbi za bogat knjižni sklad in ga obnavlja; trenutno šteje 13.000 knjig v škofji Loki, 2000 knjig na Trati in 2000 knjig v kovčkih. Tudi delo muzeja in knjižnice ogroža pomanjkanje finančnih sredstev, predvsem pa poman jkan'e moralne podpore in razumevanja. Janko Krek P. s.: 25. januarja letos je imel svet za prosveto in kulturo ter telesno vzgojo svojo šesto sejo oziroma drugo Vi novem sestavu in obravnaval pereče vprašanje v zvezi z amaterskim kulturnim delom. J. K. leta v leto manjšal in znašli smo se v položaju, da so redna vzdrževanja že zgrajenih varstvenih objektov nemogoča zaradi pomanjkanja denarja, stanje objektov in drugih ureditvenih del pa zelo ogroženo. škodei ki nastajajo, se kažejo v propadanju plodnosti zemljišč, v hitrih odtokih vode in v hitrem »zaprojevan ju« hudourniških korit ter struge Save. Tako vode vse češče poplavljajo in si utirajo nove poti, s čimer ogrožajo kultivirane in zazidalne površine, naselja, komunikacije, industrijo, vodno energetske naprave in bistveno menjajo možnosti gospodarjenja na teh področjih. Da bi se vodna stihija omejila in da bi se začelo smotrneje gospodariti, je nujno načrtno in sistematično urejanje celotnega območja s sodelovanjem vseh prizadetih. Za ureditev obravnavanih hudournikov z erozijskimi žarišči in plazovi so potrebna tako visoka sredstva, s kakršnimi v sedanjem gospodarskem položaju ni mogoče računati. Zato se bodo na Jesenicah pri programiranju omejili poleg rednega in investicijskega vzdrževanja le na najnujnejša dopolnilna dela. Za minimalno vzdrževanje varstvenih objektov so pred videna sredstva iz rednega vodnega prispevka, ki pa ne zadoščajo za redno osnovno vzdrževanje objektov. Za redno vzdrževanje in dopolnilna dela bodo v jeseniški občini začeli pobirati odškodnino od neposrednih in posrednih interesentov, pri čemer upajo, da bodo letno zbrali vsaj 150 milijonov S-din. Odborniki so na zadnji seji skupščjne enoglasno sprejeli odlok o protierozijskem sistemu na območju jeseniške občine. J. V. Kranj Tekmovanje pionirjev Društvo prijateljev mladine je vključilo v program Jugoslovanskih pionirskih iger tudi tekmovanje s področja turizma. V letu mednarodnega turizma bodo tako tudi pionirje navajali na čistočo krajev, gojitev rož, urejanje parkov in podobno. Danes Tržičani po radiu Tržiški mladinci se že ves teden vneto pripravljajo za oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Danes zvečer se bodo v Tržiču pomerili z mladinci iz Postojne. -sš Tržič Sestanek političnega aktiva Za sredo je sklican v Tržiču sestanek političnega aktiva občine, na katerem bodo govorili o pripravah na zbore volivcev in kandidatih za nove odbornike. — ss Seminar za mladince Občinski komite ZM v Tržiču bo organiziral s sodelovanjem delavske univerze 22. in 23. februarja seminar za približno 40 članov vodstva aktivov in plenuma. Na njem bodo obravnavali predvsem tri glavne teme, in sicer volilni sistem in vloga občana v tem sistemu, občina v gospodarski reformi in naloge ter vloga zveze mladine pred članstvom. — sš BLAGOVNICA KRANJ Prešernova 10 Razprodaja z 10 do 30 %-nur. popustom televizijske aparate, radijske aparate, tranzistorje, gramofonske aparate, gramofonske plošče, sesalce za prah, električne iztepaee za preproge, pralne stroje, centrifuge, jedilne pribore in razne gospodinjske predmeti. BLAGOVNICA ASTRA — Kn.nj, Prešernova 10 je odprta od 8. do 12. in od 15. do 1830. Ob sobotah od 8. do 12.30. Z 10 do 30"0-nin popustom bomo prodajali do 28. februarja 1967. Sklepni revmatizem V Lescah je nepričakovano zbolela neka gospodinja. Odšla je v Radovljico k zdravniku, ki je ugotovil: sklepni revmati zem. Predpisal ji je zdravila, dal navodila in žena je odšla domov ter legla v posteljo. Prejemala je injekcije, uživala tablete in se ravnala po zdravnikovem nasvetu. Toda bolečine v rami so bile vsak dan hujše. Čez deset dni je žena vstala in se napotila k zdravniku na Bled. Sklepni revmatizem, se je glasila diagnoza, ki jo je postavil zdravnik in žena je zopet prejela injekcije, tablete in legla v posteljo. Toda bolečine niso nehale in gospodinja že dvajset dni ni mogla dvigniti roke. Tudi tablete in injekcije niso ublažile bol v rami. Zato je žena vstala in tretjič šla iskat zdravniško pomoč. Tokrat se je napotila k vaški ženici Jeli, ki bojda z nekimi mazili zdravi to bolezen. »Sleci se«, je rekla stara Ženica. Saj to niso zahtevali niti zdravniki, je pomislila gospodinja in slekla gornji del obleke. Ženica je malo po tipala rame, nato pa brez besed prijela gospodinjo za roko ter jo bliskovito zavrtela v zraku, kot najboljši tehnik judo športa. Gospodinja je zakričala, v ramenu so kosti zahreščale in kmalu se je telo umirilo. Gospodinja je takoj lahko dvignila roko, kar poprej ni mogla. »Imela si izpah-njeno roko«, je dejala ženica in se zadovoljno nasmehnila. Gospodinja je bila zvečer zdrava. Zmoti se lahko vsakdo. Tudi zdravnik. Toda pojdimo k participaciji ali soudeležbi zavarovanca pri stroških za zdravstvene storitve. Kdo bo plačal stroške zdravljenja, če bo bolnik ležal mesec dni v bolnici ali pa večkrat obiskoval zdravnike zaradi napačne diagnoze. Odgovor na to vprašanje ne vem, rad bi ga pa slišal. Jože Vidic Posredujemo prodajo karambol i ranega osebnega avtomobila ZASTAVA 690, letnik 1960, s prevoženimi kilometri 22.000. Začetna izklicna cena 2.400,00 N din. Ogled vozila je možen vsak dan v Kranju, Jezerska cesta 74. (Prim-skovo). Pismene ponudbe snrejema Zavarovalnica Kranj do 15. februarja 1967 do 12. ure. REPORTAŽA SOBOTA — 11. februarja 1967 Begunjci so vlekli ploh V Begunjah je v torek kar mrgolelo ljudi na cesti. Čeprav smo sem ter tja opazili posamezne maske, niso le-te privabile toliko vaščanov na cesto, temveč dolga kolona fantov in deklet, ki so se kot kača pomikali iz Drage proti Jožovcu. Begunjski fantje in dekleta so oživeli stari slovenski običaj: vlekli so »ploh« (v domačem narečju oni pravijo »poh«). Letošnji jeseniški reformirani pust Manj »mrtvih« Predpustni čas je čas že-nitve. Po starem običaju morajo fantje in dekleta na pusta vleči »ploh«, če se iz vasi od novega leta do pusta ni nihče poročil. V Begunjah so že pred štirinajstimi dnevi ugotovili, da se ni in ne bo nihče poročil.do pusta. Zato so takoj začeli z delom, da bi stvar izpeljali na tir starega običaja. Ob takih prilikah premožnejši kmetje darujejo fantom eno ali več smrek, ki jih morajo sami posekati ter neprežagane in brez vprege (konja ali vola) pripeljati v vas. Begunjci so dobili 40 metrov visoko smreko pri sv. Petru nad Begunjami. Na pustni torek so lžina 1400 mm največja možnost struženja zunanjega premera je 500 mm Licitacija bo 15. 2. 1967 v mehanični delavnici Zastava servisa na Bledu, od 8. — 9. ure za družbeni saktor od 9. — 12. ure za - • zasebnike Ogled predmetov vsak dan od 8. — 12. ure Predsednik Tito bo od 13. do 17. februarja na obisku v Avstriji. To je prvi obisk našega predsednika v tej sosednji prijateljski državi. Na Dunaju se bo pogovarjal o medsebojnem sodelovanju obeh držav in med- pospešila sodelovanje s skupnim evropskim trgom. V dosedanjih avstrijsko-jugoslovanskih odnosih tako rekoč ni bilo večjih nesporazumov, ki bi hromili nadaljnje sodelovanje. Obe državi neprestano povečuje- Srečanje sosedov v. narodnem položaju, posebno v Evropi. Sosednja Avstrija ima v Evropi in v svetu posebno mesto. Državni dogovor jo obvezuje, da mora biti njena zunanja politika nevtralna. Zato si vlada na Dunaju še posebno prizadeva, da bi s takšno politiko o-krepila vlogo Avstrije v svetu. Prizadeva si, da bi ta dobre sosedske odnose v smislu dvajsetega zasedanja generalne skupščine OZN. Njuna je tudi pobuda o medparlamentarnem sodelovanju v Evropi, hkrati pa sta članici »kluba devetih«, kar pomeni sodelovanje med vladami. Skratka, njun cilj je, da se uveljavi mednarodno sodelovanje in ukine blokovska politika v Evropi. Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo se je v zadnjih letih zelo povečalo. Naši gospodarski strokovnjaki pa celo menijo, da bi se to sodelovanje lahko še stopnjevalo. Ni izključeno, da bi obe državi lahko skupno nastopali tudi na svetovnem tržišču. To bi bilo prav gotovo v obojestransko korist. Lani je trgovinska izmenjava med obema državama dosegla vrednost osemdeset milijonov dolarjev. Jugoslavija kupuje v Avstriji prek dvesto različnih industrijskih proizvodov. Prav tako pa izvažamo razen tovrstnih proizvodov tudi precej kmetijskih proizvodov in surovin v to prijateljsko državo. V primerjavi z letom 1965 je ta izvoz porastel za 60 odstotkov. Najbolj Pomembno pa je, da je naša država ob trgovinski bi- lanci z Avstrijo zabeležila večji izvoz kot uvoz. Podobno pa se iz leta v leto povečuje tudi sodelovanje na kulturnem in turističnem področju. Jugoslovansko avstrijska meja je za državljane Avstrije in Jugoslavije že dalj časa odprta. Samo lani je našo državo obiskalo več kot petsto tisoč Avstrijcev. Veliko Jugoslovanov pa je med tem bivalo na Dunaju, v Grazu, Celovcu in drugih mestih. Vsi ti ugodni rezultati dosedanjega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo pa naj bi dobili še večji pomen. K temu pa bodo prav gotovo pripomogli skorajšnji razgovori najvišjih predstavnikov obeh sosednjih prijateljskih držav na Dunaju. A. Z. Zapiski o čipkarstvu v Poljanski in Selški dolini Čipke vabijo v izložbah (če imamo denar) 100 din na uro za najboljše klekljarice — 13 milijonov v odkupni postaji Poljane Ko so na eni zadnjih sej skupščine v škofji Loki razpravljali o občinskem prometnem davku, .^e eden izmed diskutantov (seje se je udeležil kot gost) omenil, da je 20 odstotkov davka, ki ga pobirajo od del? klekljaric le malo preveč. Jim ne bi kazalo davka oprostiti? Dobil je pojasnilo, da bi s tem le oprostili davka podjetje Dom, klekljarice pa ne bi tako prav nič več zaslužile. Mislim, da bf se skupščina lahko domenila z Domom o tem, da bi šlo to v korist klekljaric... Pustimo to. Zanimalo me je: KOLIKO ZASLUŽI KLEKLJARICA? Da bi to dognal, sem se ustavil v odkupni postaji v Poljanah. Prijazna odkupo-valka Minka Strel mi je postregla z vsemi podatki. Vzel sem kartončke, ki jih vodi za vsako klekljarico in računal. Veliko veliko je treba narediti, da se nekaj zasluži. Tri sestre Kržišnik (Fra-nja, Cilka in Angela) iz Poljan so zaslužile npr. v letu 1966 380.058 starih dinarjev. To pomeni, da je dobila vsaka nekaj manj kot 130.000 dinarjev v enem letu ali 10.000 na mesec. Podobne številke sem zasledil še pri Ivani Tavčar iz Poljan, pri Mariji in Ivani Košir ter Marjani Lavtar in Mariji Jalovčan iz Loga. Nekdo pač naredi več, nekdo manj. če bi se ustavili le pri'tem, bi lahko rekli — nič posebnega. Popreček je pač popreček. Vendar tudi ni govora o poprečku. Odkuipovalka mi je namreč povedala za čipkarice, ki so v.svojem delu med najbol jšimi. Žene so izračunale, koliko zaslužijo v eni uri. Rezultati so kaj nenavadni. Najboljša čipkarica zasluži v eni uri ckoli IGO starih dinarjev. Ker pa je najboljših malo, se vendar lahko ustavimo pri poprečku, ki znaša od 70 do 80 dinarjev na uro. če to preračunamo v »tovarniško delo« pomeni, da tako zasluži najboljša delavka 20.000 starih dinarjev, poprečna pa 15.000 mesečno. TOVARNA ČIPK Poljanska in Selška dolina sta pravzaprav veliki tovarni čipk. Po obeh dolinah so razpredene odkupne postaje, in sicer v Gorenji vasi, Trebiji, Hotavljah, Železnikih in Sorici. Trgovsko izvozno podjetje za domačo obrt Dom iz Ljubljane jim posreduje sukanec iz uvoza. Klekljarice ga predelajo in tako se v trgovinah pojavljajo znane čipke. čipke v, izložbah so drage in naravnost neverjetno je, • kako je mogoče, da izdelo-valke tako malo zaslužijo. Davki? Ras je. Davki. Vendar sem trdno prepričan, da na nepravem mestu! Kljub takšni nizki odkupni ceni, pa naredijo čipkarice veliko. Vsako leto narede na milijone čipk. Samo odkupna- postaja v Poljanah ie V letu 1966 izolačala 13,630.000 starih dinarjev. Toliko je naredilo' okoli 300 klekljaric _ iz Pel lan, Hotavelj. Zakobilje-ka.'Loma, Brda, Smodna in Slednje vasi. ČIKARSTVO (ŠE) NE IZUMIRA Zašel sam v več domov. Povsod sem videl klekljarice ob kmečki peči. Pri Brence-tu v Gorenji vasi se je na peči .borila' s »špicami« tudi 8-letna hčerka ... Čipkarstvo je mnogim postranski zaslužek. Poleti delajo na polju, pozimi pa se staro in mlado loti svojih »špic«. Celo moški priskočijo na pomoč. V poljanski dolini sta znana 90-Ietni Matevž Podobnik iz Hotovalj in Jaka Miklavčič iz Podmosta. Ne, čipkarstvo še ne izumira. Na odkupni postaji v Poljanah sem izvedel, da je zastalo le nekaj let po vojni, potem pa se je zopet močno razvilo. Pozimi jih dela okoli 300, poloti pa od 100 do 150. Sedijo in sedijo ob svojih »jerbasih«, pridno vrtijo kle-keljne okoli bucik zasajenih v blazino in se starajo ... Starajo se klekljarice! Starajo se in vedno manj je mladih! Prad tremi leti so imeli v Gorenji -vasi stalno čipkarsko šolo. Sedaj je ni. Prirejali so čipkarske tečaje po vaseh. Tečajev nf več. Še je, še šola. Mati nauči hčerko in ta zopet svojo, vendar to ni tisto »pravo«. Ljudje kar ne pozabijo na »svojo« šolo. Pravijo, da čipkarstvo Ie lahko začne izumirati. Tedaj bo kasno. Sedaj bi morali na to misliti. ČIPKE VABIJO % Čipke vabijo v izložbah. Drage so. % Ljudje si jih ogledujejo, zmajujejo z glavami in odhajajo. ® Klekljarice sedijo dneve in večere, do pozne noči, do jutra in neumorno vrte klekaljne. Zaslužijo malo, malo. # Poljanske in selške čipke vabijo v izložbah tudi v inozemstvu. Krase stanovanja. Gredo v promet. $ Domača obrt, ki prinaša devize. % Devize, devize — čipkarice delajo devize in dobe — 70 starih dinarjev za uro svojega dela. P. Čolnar Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj bo v soboto, 11. t. m.'odprlo v Kranju na križišču cest Bled—Jezersko novo turistično poslovalnico, trgovino s spominki in bife V soboto in nedeljo bo brezplačna degustacija kave Mercator. ... Prebivalci Kranja in okolice prijavite sobe za sezono novi turistični poslovalnici v Kranju. PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA Q PANORAMA *>ah • 9 TRZIC — Dovolj prostora v TfiiSu, Podiju bel ju, hotelu Panorama na Ljubelju ter planinskih domovih na Kof-cah, Pod Storžičem in na Ze- % KRANJ — Prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Na Smarjetni gori 45 prostih postelj, v Domu na Krvavcu 100, v brunarici v Tihi dolini 45 prostih postelj. % PREDDVOR, JEZERSKO — Dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. • ŠKOFJA LOKA — Prostor pri Kroni in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku 20 prostih postelj. Dovolj prostora v Reteeah in v gostilni v Javorjah. Loška koča na Starem vrhu je zaprta. Prostor pri zasebnikih v Selški in Poljanski dolini. Snežne razmere KRVAVEC ZELENICA Ljubelj Vrtača vrh Zelenice VOGEL VITRANC spodnja postaja srednja postaja vrh Vitranca« cm 70 100 155 167 120 35 60 110 Vreme KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Poslovalnica Kranj, Koroška 2 (tel.21431) odkupuje tuja plačilna sredstva — organizira izlete z lastnimi modernimi turističnimi avtob isi za tu- in inozemstvo (tel. 22-076) — opravlja taxi službo (služba je neprekinjena) — Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! Geschaftstelle Kranj, Koroška 2 (tel. 21431) — kauft ab fremde VVahrungen — organisiert Ausfliige im Inn- und Ausland mit eigenen touristisehen Autobussen (tel. 22-076) — besorgt Taxidienste (jederzeit zur Verfiigung) W\r empfehlen unsere Gefalligkeitcn! Vcrlangcn Sie Informationen! V soboto pretežno jasno. Najnižje nočne temperature od —5° C do —10° C, v krajih s snežno odejo do —15° C. Dnevne temperature malo nad 0° C. V nedeljo bo nekoliko topleje. GLAS * 11. STRAN Zimska razprodaja blaga za moške plašče • čista volna — kamgarn Od 160 do 180 šilingov Trgovina s suknom E. Skrube Villach — Beljak R, thaus Celovško središče A — mesta hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja Obloge za pode, tapete, oknice, zavese nedelhs Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat SpOrt smuči Celovec — Klagenfurt, 8 Ma\«tia?se 47, Telephon 6657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, VVienergasse 7, Telephon 5493 Dobro založena skladišča modernih in primernih športnih obkčil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hiša dobre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldm. Conradplatz 1 Trgovina L0DR0N v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese Bctjak - Villach Ledergasse 12 Juriga Beljak - Villach, Rathaus Specialna trgovina za moške in ženska pletenine. Velika izbira puloverjev, telovnikov in pletenih kostimov % Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in in dustrijo # Avtomatični pralni stroji, nladilniki, šivalni stro ji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov % Velika zaloga rabljenih strojev aa kmetijstvo Zastopstvo Stever L STROJI MORE Spittal/Drau, Bahnhofstrassc 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri F.LLI Cibin Trbiž, Vta Roma 21 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina GLAS * 12. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA- 11. febmar]aJ967 Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po Izredno ugodnih cenah • pralne stroje • gorilnike na ma u» • peči za centralna kurjavo • svetila — kolesa — otroške vozičke • keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Posebna ugodnost za nakup zaves in preprog Frank oprema stanovanj Klagenfurt — Celovec Alter Platz 6 ■ I Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Trgovina, ki ima vse! Steklo, porcelan, posoda, orodje, okovje, železnina Maria Paulitsch Vellach — Bela Trgovina z mešanim bla-jom in gostilna. Obiščite nas, strežemo v slovenščini, sprejemamo dinarje. * Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 8 Solinger — jeklo Ferdinand Permoser Klagenfurt — Celovec Heiligengeistplatz 2 Mesarski noži, krojač škarje, žepni noži, jedilni pribori, britve Očala — foto — kino — filmi K. Stromberger Klagenfurt - Celovec. Alter Platz IZ Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo nino, zavese žensk nene odeje. Lastni otroški postelj- in'moške puloverje, oddelek v I nadstropju Klagenfurt — Celovec, Heiligenplatz 1 Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinja — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgOvma Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 5. do 20. ure — geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr — aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6—2C Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Harmonike, kitare, pihal ni inštrumenti svetovne znamke, poceni v trgovini z glasbili Hergeht Klagenfurt — Celovec, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini SAP Ljubljana sporoča: . Porentov dom Kranjska gora Oglašajte v Glasu! Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Villach — Beljak prodaja na velike — Gasvverkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42. 60 M in 68 53 Ulalterlllinkler Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1 Pri zimski razprodaji zelo znižane cene Se je prilika za ugodni nakup Bogata izbira za ženske/ moške in otrok« Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus LJUBLJANA Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche A R I B O R Konfektion, Schuhe usvv. Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10°/» Nachlass BLAGOVNICA Klagenfurt _ Celovec, Priesterhausgasse 10 * ____i. ŽENSKA KONFEKCIJA Zimski plašči s krznom plašči iz moltoprena v različnih barvah Zimski kostimi — čista volna, s krznom Anoraki v različnih barvah jopiči — podloženi, s krznenim ovratnikom Smučarske hlače iz lasteksa v modnih barvah Krila iz trevira — enobarvna in progasta Obleke iz tievira. vevenita, čiste volne fcENSKE PLETENINE puli j'» iz dralona — dolgi rokavi jopice i/, dralona — z zvitim ovratnikom 3op'»ce Iz ietlanda in jagniečnje volne - rdeče, 3opice iz dralona z ovratnikom - rjave, zelene, črne Seti (garniture) ,z dralona - progasti /ENSKO PERILO Flanelaste spalne srajce - 3 kosi Kombineže z dvojnimi čipkami Krznene hlače Hlače (žabe) iz helance 3 pari nogavic iz perlona, brezšivni pižame — iz velurja Spalne srajce — iz velurja Ženski predpasniki — vzorčasti I sive Cene v Ase h stare nove 760 460 390 250 920 6?J 390 290 2y8 198 315 198 190 98 400 250 145 98 175 110 169 110 140 98 280 175 147 100 49 29 50 23 49 36 43,50 19,50 155 110 125 98 59 29 Otroške nogavice i/ bombaža, 2 para Otroški anoraki iz perlona Konci za zavese od 2 do 10 m dolžine, 120 cm široki — meter po MOŠKA KONFEKCIJA Žametne hlače — sive Smučarske hlače iz helance Moški anoraki v različnih barvah Športni suknjiči — i javi, karirasti Plašči iz moltoprena — rjavi, olivni Športni plašči — sivi, melirani, okusni modeli Delovne obleke — kariraste, primerne oblike MOŠKO PERILO Moške elastične kratke nogavice Moške volnene kratke notavice Moške volnene dokoienke Moške srajce h najlona bele Moške flanelaste srajce Najlon-velur — barvaste Flanelaste Jackson-srajce — enobarvne in kariraste Poplinaste Lorig-Life-srajce — belo Poplinaste James-Bond-srajce — bele, roza, svetlo modre Cene v Asch stare nove 46 30 270 198 30 15 175 125 280 198 370 280 270 198 490 390 950 750 790 590 12,80 9,80 32,50 25 39 29 89 59 79 59 135 99 158 99 131 98 157 119 Konkurenčne cen«- t ri........ 29 svctl-----f čah € Postre^r™ pr\zlvll^PosteIjnini, kozmetiki, tekstilu, izdelkih iz plastičnih snovi in pri igra-Prodajalna odnr?, v, ?lo.venscinj • Plačljivo v vseh valutah po dnevnem tečaju državne banke • °dprta ^prekinjeno. Priporočamo se za obisk Dar><» vam predstavljamo univerzalni ročni motorni etroj, ki je izredno prikladen in vsestransko uporaben za naša večja in manjša zasebna gospodarstva. Kmetovalci, pozor! Pogovor o mehanizaciji Stroj je proizvod nemške tovarne 6trojev iz VVeisvveila Pri Badnu. Ob stalnili izboljšavah bo končno dosegli konstrukcijo stroja., ki je s svojo močjo 7 KM in prostorni- no motorja 180 cem prikladen za vsa dela na kmečkih gospodarstvih, ker je njegova zmogljivost izredno velika. Stroj ima dvojni pogon in to direktnega ter reduktor. kultivatorjem 2 z brano s prikolico e planirno deisko 5 Z okopal-nikom Ima dve prestavi in po želji tudi vzvratno prestavo na vzvodno pretikalo in ne na pretični drog, kar Je bilo značilno za dosedanje stroje. Velika prednost strojev je tudi, da se lahko delovne ročice po želji regulirajo tako, da ustrezajo višini delavca, ki z njim upravlja. K stroju se lahko zelo hitro in enostavno priključijo VSi priključki na stabilno visečo sklopko, ki je centrirana v sredini stroja z menjajo-čimi vijn':i. Na s'roj «<• lahko priključi plug, br;>no — kfina#t« in krožne, kultivalor, rk upalni k, »frezo.. in kosilnico. Pripraven je tudi za v.se pre- | voze, ker se nanj lahko priključi prikolica. Priključena j planirna deska se lahko upo-I rablja za izravnavo zemljišča ali pa tudi kot snežni < plug. Zaradi izredne moči I stroja se lahko z njim vleče I tudi razne tovore, na primer hlodovino. Ta mali vsestransko uporaben ročni motorni stroj je izredno primeren za prilike celotnega območja Gorenjske, ker omogoča z raznimi priključki kompleksno obdelovanje zemljišča pred setvijo in tudi negovanje nasadov v sami vegetacijski dobi, ker je lahek in okreten ter nI v toliki meri odviisen od trenut-nh klimatskih pogojev kot tež j i »trojL Blagovnica Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti Štefan Andreos Klagenfurt — Celovec Karfreistrasse 9 železnina z gospodinjskimi potrebščinami Emil Poscheschnig strokovna trgovina za mesarske potrebščine, stroji za mesarije in slaščičarstvo Klagenfurt — Celovec Alter Platz 13 Villach — Beljak Nikolaigasse 10 A. Hausenbichl Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 31 Pisalni In računski stroji. Strokovna trgovina nudi vsem jugoslovanskim obiskovalcem popust. - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG-ECK Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektro-radioaparatih poseben popust £MUMATZI Nasproti Stadtthcatra Klagenfurt — Celovec, Theatcrplatz 1 Nova veletrgovina G I OVA N NI Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hlače, ki jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. y Velepapirnica iVtw 1 Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042 42) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščh © Ves pribor za tehnično risanje Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 # špecarija # drogerija # papirnica O parfumerija Blago za zavese, dioleni, plastični izdelki, blazine za stole, pregrinjala za avtomobile Kurt Miiller Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 26 Priporočamo se za obisk. Strežemo v slovenščini. Vsako soboto GLAS na 24 straneh Tehnični izdelki vseh vrst, gumijasti izdelki — za industrijo, obrt in poljedelstvo Trgovina Korner in Wondratschek , Klagenfurt — Celovec Paradeisergasse 7, telefon 50 00 Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fur Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sin d nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfchlen wir uns. Elektro trgovina Czernowsky Klagenfurt — Celovec Pri pošti RHARBETDIB svetilna telesa in elektro naprave v veliki izbiri BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SGHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dooava — popravi j alni-ca — poceni in hitro Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Lagbi — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju D.B GLAS * 16. STRAN SOBOTA — 11. februarja 1967 GLAS pioninev Pust je ostal do danes Nedeljskega popoldneva sem se napotila k stari mami. Postregla me je z dobrim kruhom in mlekom. Pogovor nama je ušel tudi na stare običaje. Takole mi je pripovedovala o pustu: »Otroci so že včasih zelo težko pričakovali pusta. Ker jim je bilo dolgčas, so se že naprej pripravljali na tisti dan. Delali so si maske in baklje že mesec prej ...« Prišel je pustni dan. Marsikdo tistega dne ni šel v šolo. Že zjutraj se je našemil in letal s cekarjem po vasi. Po mnogih domovih so mu pred nosom zaprli vrata, zato je šel tja kar tolikokrat, dokler ni prišel do kuhinje in dobil »flancata«. Potem pa je odšel. Toda glavna stvar je bila popoldne. Po prihodu iz šole je vsakogar čakalo dobro kosilo, potem pa je celo popoldne letal oblečen v pustno šemo po vasi in si za sproti nabiral pustne dobrote. Otroci so imeli našo vas razdeljeno na dva dela. No, saj jo imamo še danes. Kdor se je približal iz zgornjega dela v spodnjega ali obratno, je zdo težko odnesel pete. Če je bilo dovolj otrok skupaj, so ga slekli iz pustne maske in ga prepoznali, se brili nor-c? in se mu smejali, posebno, će je bil fant oblečen v dekle. Ko so ga aretirali, so poiskali naslednjega. Zato je \sakdo rad imel svojo meri-rr>, do kam sine iti. V neka* trnih hišah so maškaro za- prli v hišo in jo morda na tak način prepoznali. Noćiti se je začelo in otroci so na-pregli voz in šli v vsako hišo prosit butaro. Tudi pri tem delu niso imeli veliko sreče, saj so smeli pobirati le v svojem koncu. Stara mama pravi, da so morali v hiši, ki je stala sredi vasi, dobro premisliti, komu naj bi jo dali. Ob tem času se je pripeljal na lepo okrašenem vozu trop maškar iz sosednje vasi. Pravijo, da so bile velike maškare še mnogo lepše oblečene kot male. Med otroki se vedno najdejo pogumni fantje. Ze včasih jih je bilo veliko, danes pa jih je morda še več. Če pri hiši niso hoteli dati butare, so mirno počakali do noči. Takrat pa so fantje izkazali svoj pogum. Zgubili so se v temo in kmalu privlekli za sabo butaro, ponavadi še dve, saj so s tem kmete kaznovali. Poln voz butar so potem peljali na prostor, ki so si ga izbrali za kurjenje pusta. Ko se je zmračilo, so začeli prihajati tudi starejši ljudje. Postavili so se okrog ognja, si pripovedovali bajke in pravljice, katere so otroci posebno radi poslušali. Plamen se je dvigal visoko v zrak, razlegala se je gorenjska narodna pesem. Zvečer, ko so to opravili, pa jih je gospodinja čakala doma z dobro večerjo. Pravijo, da so bile ponavadi krvavice in dober kruh ali pa svinjsko meso s hrenom. Otroci so morali v postelje, starejši ljudje pa so šli na pustova-nje, saj sta bili v Olševku dve gostilni, danes pa ni nobene več. Stara mama je rekla, kako je rada gledala mlada dekleta, ki so se vrtela na plesnem odru, ker so imela dolga krila, ki so sc jim opletala med nogami. Tatjana Jugovic Darilo za novo leto Kako so palčki in Sneguljčica praznovali novo leto Daleč v gozdu je stala hišica, v kateri je prebivalo sedem palčkov s Sneguljčico. Ker se je bližalo novo leto, so palčki iskali primerno darilo za Sneguljčico. Dolgo so razmišljali, ker pa le niso našli primernega darila, so se zmenili, da bodo šli vprašat Sneguljčico. Tako se je tudi zgodilo. Zjutraj so prišli palčki k Sneguljčici. Ko so ji povedali, kaj želijo, jim je dejala, naj ji prinesejo sedem najlepših ledenih sveč. Ponje so odšli v najtemnejšo jamo, kjer so bile najlepše. Prinesli so jih domov, jih dali Sneguljčici in sedli za mizo, kjer jih je čakala dobra večerja. Sneguljčica je vzela ledene sveče, odšla v kuhinjo in jih zapičila v torto. Torto je Pri lickanju koruze Nekoč so ljudje imeli veliko lepih in zanimivih običajev, ki pa so premnogi, žal, že pozabljeni. Ko je prišla v deželo jesen in je koruza dozorela, so se zbirali ljudje iz vge vasi, vsak dan pri drugem kmetu. V vasi jih je pozdravil gospodar in veseli so posedli okrog kupa s koruzo. Ob delu so si prepeval/' pesmi. Najzanimivejši del večera pa je prišel, ko so babice pričele pripovedovati zgodbe o strahovih. »Nekoč je šel Luka iz Kokre čez planino. V gozdu je srečal mačka, ki je bil vedno dva metra od njega in je šel za njim, čeprav se je trudil, da bi ga odgnal. Ko je prišel do znamenja, ki so ga postavili nekomu, ki se je tam ubil, pa je maček šel daleč naokrog in se ni več vrnil. Ker ga je Luka včasih malo popil, so se mu ob pripovedovanju smejali, a on vseeno ni šel nikoli več čez tisto planino.« Včasih je kdo med pripovedovanjem zamišljeno obstal z delom, da ga je moral tovariš opomniti, da je pred njim še precejšen kup. Ko so se kazalci na uri približevali polnoči, so marljivi delavci končali svoje delo, babice pa so že zadremale. Gospodar jim je na mizo postavil češplje in kruh. Po malici so se babice odpravile domov. Fantom pa je bilo kljub pogumu tesno pri srcu in so po-spali kar v lickanju, zjutraj pa so odšli domov. Kdo ve, morda je tudi na koga izmed njih čakal maček, da bi ga pospremil domov? Metka Jerič, 7. a. razred osnovne šole Preddvor prinesla v sobo, jo postavila na mizo in rekla: »To je moje darilo za vas!« Palčki so si odrezali vsak velik kos torte in jo hlastno pojedli. Tako so palčki in Sneguljčica praznovali novo leto. Vesna Ucman, 6. a razred osn. šola Prežihov Voranc Jesenice Materina ljubezen Zunaj je bil lep sončni dan. Ptički so veselo žvrgoleli, a jaz sem ležala, ker sem bila bolna. Tisti dan je bila mati zelo zaskrbljena. Videla sem jo, kako žalostna je bila pri vsakem delu. Vedela sem. da jo skrbi moje zdravje. Na srcu mi je ležal težak kamen. Spomnila sem se, kako grdo sem govorila z njo, ko sera bila zdrava. Zdaj sem si želela, da bi ozdravela. Mamici sem rekla: »Jutri bom pa zdrava.« A ta mamičina in moja želja se ni uresničila. Moja bolezen se je poslabšala. V srcu sem čutila materino ljubezen. Ves dan bi ostala pri meni, če bi imela čas. Celo ponoči je sedela ob meni in mi dajala zdravila. Tudi kup zlata je ne bi razveselil. Cez nekaj dni sem končno ozdravela. Obe sva bili zelo veseli. Ko sem spet polna življenja tekala po hiši, sem ji dokazala hvaležnost s tem, da sem ji pomagala pri vsakem delu. Vem pa tudi, ljubezni nikdar poplačati. da materine ni mogoče Marta Bele-Jan, G. razred Osnovna šola Smlednik iN oa.o pso TIGRU NITI NE Govorimo Jugoslovani v Trstu »Naši dragi rojaki« Nekaj let po vojni je postal Trst pribežališče najrazličnejših emigrantov iz naše države. Nekateri med njimi so se »znašli« in so se počasi vrinili v sam vrh tržaškega kapitala. Več je takšnih, ki so se kot poceni delovna sila porazgubili po zahodni Evropi. Niso našli medu, na katerega so doma mislili. Tisti redki »srečni izbranci«, ki jim je trgovina v Trstu uspela, so prišli do denarja na precej preprost način. Danes so v Trstu prave specializirane trgovine za Jugoslovane. Mi sami ustvarjamo tem ljudem izredne dohodke. Tržaški Slovenci imenujejo to »umazano trgovino«. Te trgovine niso le zaradi trgovine same, marveč se za njimi skrivajo tudi najrazličnejši politični motivi. V njih se shajajo ljudje, ki se ne strinjajo s tem, da imamo v Jugoslaviji lepo in urejeno življenje. Z najrazličnejšim rovarjenjem si skušajo kovati osebne koristi. Žalostno je, da prav tej naša emigraciji zaradi naših številnih »turistov« najbolje cvete posel. Tako nehote, zaradi svoje nevednosti, sami pomagamo. »Naši dragi rojaki« iz trzaje »umazane trgovine« so se v skrbi za svoje dohodke odlično znašli. Trgovec ima celo vrsto ljudi, ki jih pošilja na avtobusno in železniško postajo. Za plačilo od dva do tri tisoč lir dnevno, zajame tak »poverjenik« skupino turistov. Razloži jim, da ve za trgovino v Trstu, kjer govorijo le slovensko in srbohrvaško. Nevedni ljudje se temu skoraj ne morejo upreti. Le kdo naj bi vedel, da nas v Trstu skoraj v vsaki trgovini razumejo. Kako naj človek ve, kdo ga vabi s poštenimi in kdo z nepoštenimi nameni? Seveda je vsaka skupina, ki nasede, v trgovini lepo sprejeta. Kdo ne bi bil vesel »dragih rojakov«, ki so prinesli denar? Trgovec ve, da pomeni za nepoučenega človeka veliko, če je blago poceni. Zaradi tega je dobro založen s poceni predmeti, ki niso šli nikjer v prodajo ter jih je dobil skoraj zastonj. Lahko je velikodušen in kupcu popušča v ceni, saj je tako kupec zadovoljen, on pa zasluži tudi dvakratno ceno pri enem predmetu. Blago v teh trgovinah je »brez kvalitete«. Tako ga imenujejo Tržačani. Kvalitetni izdelki so drugod. V boljših trgovinah, npr. ni mogoče dobiti ženskega plašča za manj kot 150.000 starih dinarjev. V »umazani trgovini« ga človek lahko kupi tudi desetkrat ceneje. Tak plašč je navadno dober, če ne upoštevamo, da je nekaj let za modo, le kak mesec ali največ leto dni. Kmalu razpade na svoje sestavne dele. Domačin, ki mi je to razkazoval, mi je dejal, da sam mina toliko denarja, da bi lahko kupoval poceni. »Naši dragi rojaki« se ba-vijo z najrazličnejšo trgovino. V bližini železniške postaje me je ustavila suha 60-letna ženska. »Slovenec? Peljala vas bom v trgovino, kjer govore slovensko!« Odklonil sem povabilo in ji dejal, da me ne zanima tekstil. »Nič hudega, vem tudi za ,živi tekstil'. Tam vprašanje jezika sploh ni pomembno,« pri tem mi je pomenljivo po-mežiknila in nakazala ob tem z rokama značilne oblike ženskega telesa. Ko sem pospešil korak se je usula za menoj prava poplava jugoslovanskih »folklornih« izrazov. Kaže, da je plačana od prometa. Nisem ji mogel pomagati. Kamion, ki hodi Ameriški konstruktorji poskušajo zgraditi vozilo, ki bi bilo podobno kamionu, le da bi namesto koles imelo — noge! Udje novega vozila bi bili dolgi približno po dva metra in bi zagotovili vozilu varno gibanje po valovitem ierenu. Voznik bi upravljal ta kamion z rokami in nogami, kot da bi hodil. Prek posebnega mehanizma bi se njegovi gibi prenašali na »noge« na vozilu, če pa bi voznik tak kamion želel parkirati, bi moral poklekniti kot kamela. Počakajmo, kaj bo iz tega! Banke — trdnjave Za vlomilce bo vedno slabše. Na razstavi kriminalistične službe v Dusseldorfu je nazorno prikazano, kako naj banke ziščitijo svoj denar in nameščence pred razbojniškimi napadi. V Zahodni Nemčiji so lani izglasovali poseben zakon, kako se morajo banke zavarovati pred napadi. Po teti predpisih bodo imela vsa bančna okenca videz trdnjave. Za jeklenimi ploščami in neprobojnim steklom bodo bančni name- ščenci varni pred kroglami. Namestili bodo tudi skrite televizijske kamere in elektronske alarmne naprave ter celo radar. Avtomobil na električni pogon V bližnji prihodnosti lahko računamo, da bodo po ulicah velikih mest začeli voziti majhni avtomobili na električni pogon. Največji britanski proizvajalec avtomobilskih delov, tvrdka »Josef Lu-kas« izpopolnjuje pravkar za neko ameriško tvrdko poseben model akumulatorja, ki bo te avtomobile poganjal. Svetovni znanstveniki govore Človek bo premagal raka Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo (Nadaljevanje iz 9. številke) Na človeku ni dokazano Sovjetski znanstvenik je poudaril, da je na živalih izzval tumor s pomočjo nekih virusov, da pa vloga virusov pri nastajanju tumorja pri ljudeh še ni dokazana. Verjetneje je, da virus izziva levkemijo. Ameriški znanstvenik Cowdry pa navaja, da je njegov ameriški kolega VV. Burkitt odkril, da neki virus v tropski Afriki povzroča množičen pojav raka limfnega tkiva, predvsem pri otrocih. Prav tako so ugotovili, da ta virus prenaša neki insekt, ki se hrani s krvjo. Spričo tega odkritja meni, da je to zelo pomembno odkritje, ki vliva upanje, da bomo v prihodnje tudi na ta način odkrili nastanek raka. Vendar je za zdaj še splošni zaključek, da je vloga virusov kot povzročiteljev tumorjev še vedno za znanstvenike velika uganka. Opomin kadilcem Znanstveniki z vsega sveta so enotnega mnenja, da kajenje pospešuje rakava obolenja, in sicer nc le na pljučih. Navedimo nekaj izjav: Profesor Larionov (ZSSR): »Raziskave so pokazale, da raka na pljučih v veliki meri pospešuje dolgotrajno kajenje ... Rak v ustni votlini, na jeziku in ustnicah se pojavlja v ZSSR, Angliji in ZDA, toda v nekaterih področjih in mestih Indije je izmed vseh rakastih obolenj na prvem mestu. Posebno zato, ker je tam lokalni običaj, da ljudje žvečijo zmes tobaka, pepela, apna in rastlinskega olja.« w Profesor Cowdry (ZDA): »Tako v ZDA kot po vsem svetu je znano, da močno in dolgotrajno kajenje predstavlja važen pogoj za nastanek raka na bronhijih ...« Profesor Doli (Anglija): »Sodobna medicina razpolaga z mnogimi dokazi, da tobačni dim prispeva k razvoju raka na dihalnih organih in na želodcu ...« Profesor Halpern (Francija): »Ce je pacient strasten kadilec in ga pri tem napada suh »tobačni kašelj«, je treba njegov izpljunek poslati na mikroskopsko analizo. Več kot polovico ameriških in britanskih zdravnikov je opustilo kajenje, kar očitno pove, da se strinjajo s poročili, ki govore o tem, da tobak povzroča raka.« Odgovor skeptikom Nekateri skeptiki so dejali, da zdravniki ne morejo dokazati na živalih, da je tobak resnično škodljiv, ker živali preprosto ne kadijo! Tem zagovornikom tobaka odgovarja ameriški znanstvenik takole: »Zdi se mi, da je že prejšnje leto profesor L. M. ša-bad z medicinske akademije znanosti v Moskvi uspel opraviti poskus tudi na živalih. V njihove bronhije je vcepil rakaste sestavine tobakovega dima. Tako je poteptal v prah vse tiste »dokaze«, s katerimi nekateri skušajo braniti tobak in dokazovati, da ni nevaren.« Direktor angleškega instituta za raziskovanja, profesor Richard Doli je bil še bolj jasen v svojem intervjuju. Petnajst let je raziskoval 40.000 vzrokov raka in se je pri tem prepričal o škodljivosti tobaka. »Rezultati raziskav,« meni profesor Doli, »povedo, da je smrtnost kadilcev za 19 odstotkov večja kot nekadilcev. Pri tem pa je treba še posebej upoštevati, da je umrljivost kadilcev za rakom za 28 odstotkov večja!« (Nadaljevanje prihodnjič) Pedagog vam svetuje Večkrat se posvetujte s predavatelji Včasih so se v šoli več naučili. Bilo je več discipline. Otroci so se bali učiteljev. Ocene so bile boljše. Manj je bilo šolskih problemov. Morali bi uvesti kazni za dijake. Vi, učitelji, imate veliko slabosti ... Take in podobne očitke lahko danes slišite na vsakem koraku, kadar je govora o šolanju otrok. Po naših šolah je res še mnogo nerešenih problemov, res pa je tudi, da ti ne bodo odpravljeni brez pomoči staršev. Če oni zataje in ne sodelujejo iskreno in odprto, šola ne more dati otroku tega, kar starši pričakujejo. NAPAKA STARŠEV Veliko grešijo starši, ki doma kritizirajo učitelja, ocene, njegovo obnašanje in soglašajo z mnenjem svojega otroka. Starši — tisti popustljivi, zaljubljeni v svojega otroka — so vedno na strani svojega otroka in to na škodo učitelja in šole. Starši in otrok morajo imeti več zaupanja v šolo in to zaupanje morajo negovati in širiti. A ne obratno. Res je, da tudi predavatelji večkrat grešijo. Toda vedno ne morejo razumeti otroka, njegovo psihično stanje, želje, ambicije, često ne vejo, kakšno je intimno življenje družine, prava atmosfera, v kateri živi otrok in zato težko vskladijo svoje postopke z otrokovim psihičnim stanjem, krizo, veseljem, žalostjo. Starši se morajo torej posvetiti predavatelju in mu povedati vse lepo, odkrito in točno. Tedaj bodo šele pedagoški prijemi šole uspešnejši. OTROCI ZAPOSLENIH STARŠEV šola zahteva vedno več sodelovanja staršev z otrokom tudi doma. Veliko otrok pa je zaradi prezaposelnosti staršev prepuščeno samim sebi, so nezadovoljni in imajo velike zahteve. Ker jih imajo starši radi, jim izpolnijo vse želje in postanejo popustljivi. Tedaj pa otrok izgubi pravilno orientacijo v svojem obnašanju in lahko zaide na slaba pota. Starši si morajo v takih pri. merih med seboj pomagati in sodelovati s šolo. Če je predavatelj pravočasno obveščen o važnih momentih iz življenja svojega učenca, mu bo lahko veliko pomagal. Starši se lahko pogovorijo s predavatelji na razrednih roditeljskih sestankih, ob obisku v šoli pa sodelujejo v šolskih organizacijah, ki skrbe za otroke in mladino, čim manj subjektivne kritike z otrokom o šoli in predavatelji in več sodelovanja, in obojestranskega zaupanja. To so pravi načini, ki pomagajo dvigniti ugled domu, dijaku in šoli. Krilo in bluza Krize v zakonu Po nekaj letih se lahko zgodi, da se čustveni odnosi spremene, da zbledijo brez pravega vzroka. Četudi se imata zakonca še zmeraj rada, se spoštujeta in si ostaneta zvesta, žar prave ljubezni usiha. Zakaj? Odgovor je banalen: kriva je navada. Vse postane preveč vsakdanje. Je mar nemogoče ohraniti sveža in večno mlada najnežnejša čustva več let, vse življenje? Ljubezen ni nekaj konkretnega, nekaj, kar se prinese domov in spravi v omaro. Treba jo je negovati, hraniti: z ljubeznivo besedo, nasmehom, stiskom roke, nežnostjo, ljubeznivim pogledom, z nepričakovanim darom, s povabilom na večerjo, cvetlicami. Na koliko teh drobcenih radosti pa zakonci pozabljajo! Pozabljajo morda ni prava beseda, ker včasih eden od njiju ne misli več nanje, drugi jih pa objokuje. Nobenih presenečenj, nič novega, nobenih emocij. Življenje teče po zvoženem kolovozu ustaljenih navad. Iz takšne monotonosti se rojevajo »krize«. Hudo nevarne lahko postanejo, kadar eden od zakoncev odkrije osebo, polno novega neznanega šarma, ki ga privlači. Kako se izognemo tem monotonijam, temu, da zakonca drug drugega dolgočasita? Z majhnimi radostmi, z razvedrili, z »malimi norostmi«, ki jih zaljubljenci tako dobro poznajo, zakonci pa pozabljajo. Da si ne morete privoščiti? Saj se »male norosti« zaljubljencev vendar ne kupujejo z denarjem. Toda nekaterim »resnim ljudem« se ta vznemirljiva presenečenja, polna čara, zde povsem nesmiselna. Zmerom so prveČ zaposleni, mislijo na službo, na kariero, na to, kako bi več zaslužili. Ne vem ali je že statistično . ugotovljeno, ampak je vendarle res, da naše žene in dekleta najraje nosijo krila z raznimi bluzami oz. jopicami in puloverji. Zdi se jim najbolj praktično, tudi sedaj pozimi za pod plašč. Saj vendar istemu krilu lahko nosimo različne bluze in smo tako zmeraj sveže in »drugače« napravljene. Prijateljicam se zazdi naša garderoba polnejša kot v resnici je. Pri tem menjavanju bluzic in pletenin pa pazimo, da ne bomo »skombinirale« dveh povsem različnih in neraz-družljivih vzorcev: da ne bomo npr. h križastem krilu oblekle rožaste. pikčaste ali kako drugače vzorčaste bluze. Če ima krilo izrazit vzorec, poiščemo zraven enobarvno bluzo ali puli — najlepše, če bo v eni izmed barv v krilu (zraven pa še debele nogavice enake barve kot puli oz. pulover). Morda porečete: saj vendar vsaka ve, da romantični cvetlični vzorci ne spadajo k športnemu kadru. Dobro, zakaj pa potlej vidim takšne kombinacije? K lepi vzorčasti bluzici ali jopici oblecite raje enobarvno krilo (po možnosti spet v isti barvi, kot jo zasledimo na bluzi), če vam je kaj do tega, da ste elegantne. Da. elegantne bi bile tudi v krila in bluzi enakega vzorca, P* različne kvalitete: toplo zimsko blago za krilo in lažje 0 bluze — vendar nam v Ws§ trgovinah ne bo uspelo najt'-dveh takšnih blag v isterr. vzorcu, še to: letos so zelo moderni usnjeni pasovi rJ krilih. Mlade in vitke lahko nosijo moderna krila s pasom skoraj na bokih. Kaj oblečemo za drsanje Morda še ne uživamo v tem prelepem športu, pa nas bosta evropsko prvenstvo v Ljubljani ali pa drsalna revija v Celovcu tako navdušila, da si bomo zaželele na gladko ledeno ploskev. Najbrž si ne bomo za to omislile novega drsalnega kostuma, ampak bomo oblekle nekaj, kar že imamo, ali pa si bomo kupile oblačila, primerna tudi za druge prilike. Za priložnostne, nedeljske drsalke, kakršne smo, bodo (najbolj praktične) dolge hlače in pulover. Na Bledu sem tudi že videla, kako drsajo v debelih nogavicah in izredno kratkem mini-krilu, vendar to ni za vsako. Torej: hlače. Večina vas ima raztegljive smučarske hlače in jih bo oblekla tudi za drsanje. Toda opazile boste, koliko krajše se bodo zdele vaše noge v temnih hlačah in visokih belih »šeks- Lastniki T V sprejemnikov! ISKRA SERVIS, KRANJ Trubarjev trg 10, popravlja v garancijski dobi vse TV sprejemnike, izdelke RUDI ČAJEVEC, Banja Luka in RIZ Zagreb. ISKRA SERVIS, KRANJ sprejema v popravilo tudi TV sprejemnike ostalih jugoslovanskih proizvajalcev. TV sprejemnik popravimo na posebno željo stranke tudi na njenem domu. ISKRA SERVIS — KRANJ nah«. (Sploh je kombinac::-smučarskih hlač in visofc-zavezanih drsalnih čevljev telo težko posrečena). Velik-' vitkejše bomo izgledale v Š& gih hlačah, ki se spodaj k> maj opazno širijo in sega:' prek čevljev. Primerne DO* tudi lasteks hlače, ravno kr> jene, z ozkim paščkom prd stopala. Priredimo jih N& da ta pašeck zapenjamo ; gumbom — tako jih iabfe potegnemo prek čevljev. Topel kostim iz zimskega blaga z vzorcem »pleddepoul«. Primeren je za tople zimske in hladne pomladanske dni VII. atletsko prvenstvo Kranja v zaprtih prostorih Milek preskočil 185 cm Atletski klub Triglav je organiziral VII. prvenstvo v atletiki v zaprtih prostorih. Nastopilo je prek 50 atletov in atletinj. Prav posebno se je na tem tekmovanju izkazal Polde Milek z no« vim dvoranskim rekordom: 185 cm v skoku v višino. Zmago si Je priboril tudi v teku na 20 m z odličnim časom 2,8. Prijetno je presenetil tudi Dušan Prezelj z novim osebnim rekordom za dvorane 170 cm. posebno razveseljivi pa so dobri ženski rezultati, ki obetajo boljšo perspektivo kranjski ženski atletiki. Posebno dobre rezultate je dosegla Meta Mohorič, saj je postavila kar tri osebne rekorde. REZULTATI - člani 20 m: 1—4. Strojan, Ferjan, Pajk, iČaštivnik 3,0; višina — 1. La-šic 175 cm, 2. Fister 165 cm, 3 Tone Kaštivnik 160 cm; plezanje po vrvi (5 m): 1. Strojan 3,4, 2. F. Fister 4,2, 3 polenc 5,0; troskok z mesta: 1- F- Fister 8,42 m, 2. Pajk 8,19 m, 3. Tone Lašič g 09 m; rnet medicinke: 1. Satler 18.50 m, 2. F. Fister ]7.50m, 3. Ferjan 17 m; 600 metrov: 1. Florjančič 1:54,5 2 F. FLster 1:55,4, 3. Pajk 1-57,3; Starejši mladinci — 20 m: j Milek 2,8, 2. Praček 3,0; višina: 1. Milek 185 cm, 2. Prezelj 170 cm, 3. Praček 155 cm; plezanje po vrvi (5 m): 1. Milek 3.8, 2. Praček 4,5, troskok z mesta: 1. Milek 8,50 m, 2. Prezelj 8,23 m, 3. Praček 3,12 m; met medicin-ke: 1. Milek 15,00 m, 2. — 3. Prezelj, Praček 13.50 m; 400 metrov — 1. Hafner 1:47.7, 2. Žimer 1:52,3, 3. Hočevar 1:52.3; Mlajši mladinci — 20 m: I. Tepina 3,2, 2. — 4. šparo-vec, Kuhar 3,3; višina: 1. Krumpak 150 cm, 2. Brdnik 140 cm, 3. Kuhar 135 cm; plezanje po vrvi (5 m): 1. Krumpak 3,5, 2. Lombar 5,6, 3. Pristov 5,8; troskok z mesta: 1. Lombar 7,08 m, 2. Brdnik 7,04 m, 3. Šparovec 6.92 m; met medicinke: 1. Krumpak 13,25 m, 2. — 3. Pristov, Brdnik 13.00; 400 m: 1. Kuhar 2:01,2, 2. Brdnik 2:02,3, 3. Koper 2:03,4. članice in starejše mladinke — 20 m: 1. Mohorič 3,4, 2. Osovnikar 3,5, 3. Bizjak 3,5; višina: 1. Mohorič 135 cm, 2. Bizjak 125 cm, 3. Osovnikar 115 cm; plezanje po vrbi (5 m): 1. Osovnikar 6,5, 2. Bizjak 6,8, 3. Mohorič 8,1; daljina z mesta: 1. Mohorič 2.02 m, 2. Osovnikar 1,98 m, 3. Bizjak 1.94 m; met medicinke: 1. Osovnikar 8,75 m, 2. Mohorič 8.25 m, 3. Bizjak 7.00 m; 300 m: 1. Osovnikar 1:03,3,- 2. Mohorič 1:03,6, 3. Bizjak 1:07,6. Mlajše mladinke in pionirke — 20 m: 1. Vidovič 3,5, 2. Simič 3,6, 3. — 4. Jelene, Skumavc 3,8; višina: 1. Jelene 120 cm, 2. Vidovič 115 cm, 3. Kovic 115 cm; plezanje po vrvi (5 m): 1. Jelene 10.0, 2. Skumavc 16,5, 3. Simič 17,5; daljina z mesta: 1. Simič 1,90 m, 2. Vidovič 1,88 metra, 3. Jelene 1,83 m; met medicinke: 1 Jelene 6,50 m, 2. Vidovič 6,50 m, 3. Simič 6,50 m; 300 m: 1. Vidovič 1:04,4, 2. Simič 1:03,7, 3. Kovic 1:03,8. P. Kukovica Preberite mimogrede Predolimpijske skakalne tekme v Grenoblu so se končale z zmagoslavjem Petra Eržena in mladih Kranjčanov Mesca in Štefančiča. Eržen je zasedel drugo, Mesec enajsto, Štefančič pa štirinajsto mesto. V nedeljo, 12. februarjas ob 11. uri bo v kranjskem zimskem bazenu plavalni dvoboj med Mladostjo iz Zagreba in domačim Triglavom. Naši alpski smučarji so dosegli v tekmovanju za alpski pokal v Badgasteinu nekaj lepih uvrstitev. Lakota je bil 10. v slalomu. Majda Ankele pa je bila v slalomu 19. ter v veleslalomu 18. V soboto in nedeljo bo v avli osnovne šole Simon Jenko v Kranju ekipno prvenstvo Slovenije za moške. Ker je pivo mesto Olimpiji že oddano, bo zanimiv v prvi vrsti boj za drugo mesto med Triglavom in Kranjem. Smučarski tečaj na Jezerskem V semestralnih počitnicah je priredilo Športno društvo Jezersko 8-dnevni smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 38 pionirjev. Pri organizaciji je priskočila na pomoč tudi domača osnovna šola, saj je za vse učence organizirala izdatne malice. Razen tekmovanja so imeli učenci ob zaključku tečaja tudi izpite. Za osnovno značko smučanja je uspešno naredilo izpit 11 učencev, za višje smučarsko znanje pa 9. Nazadnje so polagali še izpite za najzahtevnejše črne značke in za klubski A razred. To značko je osvojil le tekmovalec, ki je v slalomu zaostal za manj kot 6 odstotkov za zmagovalcem ter nabral pri likovni vožnji 80 odstotkov točk. Tako je to priznanje osvojilo ie 7 tekmovalcev oziroma članov ŠD Jezersko. A. Kamičar Najmlajši športni kolektiv ni najmanjši Se*retj^t * ,/ng,£U - predsednik: ing. Janez Ponebšek, tet>'**Z * J3Ž KuraIt< blagajnik: Ančka Vidovič, go- sPoiT^JrLfV U^er• tajnik: Mar'ja Bizjak. To so najskromniji pooaiKi o AK Triglav iz Kranja. Temu lahko dodamo še eno — protesionalni trener: Peter Kukovica. Z njim je te-Kl3 beseda o delu »njihovega« kolektiva. v okviru atletskega kluba Trjglav Je 4-krat tedensko na prostem in 2-krat tedensko v telovadnici treniralo preko vse zime 60 članov. S tem seznam članov še daleč ni izčrpan. Dodajmo le 150 m^dih, ki jih pod nadzorstvom kluba trenira v različnih Šolah v Škofji Loki in v Kranju. _ Kako je bilo s kranjsko atJetik°» ko si prišel v Kranj? »Leta 1964 me je takratni predsednik Štefan Gruber v telovadnici predstavil atletom. Bil sem začuden. Ni jih biJo veliko, najbolj pa me je motilo, ker so bili zbrani od »vseh vetrov«.— to ni bi-]a selekcionirana ekipa. Začel sem iskati po šolah ...« atletski klub predstavlja danes enega izmed naj-masovnejših v Kranju. »že PreJ so v klubu dobro delali trenerji Florjančič, ing. Ponebšek in Ošina. Sam ^ prevzel skupino atletov in z delom smo nadaljevali. Tekmovalci in trenerji so se malo izmenjali. Sedaj treniramo Štefan Ošina, Lado So-teljšek, Jože Udir in jaz. Tudi tekmovalci so bili že solidni: Pirjevec, Galjot, Blen-kuš, Hafner ...« _ Ime kranjske atletike Je sedaj vezano na druga imena. »To je nujno. Vedno bolj-ie, hitreje in močneje Polde Mliek, Jože Satler, Lojze Ko-govšek, Franci Hafner, Ber-nar šraj, Tone Lasič, Drago Žumer, Dušan Prezelj, Franc in Matej Fister ...« — Vedno novi, boljši. Jih imate še v »zalogi?« »Mohoričeva, Osovnikarje-va, Bizjakova, Vidovičeva. ..« — Raje nam povej, od kod se pojavljajo vsa ta imena? »Imamo dobro organiziran sistem atletskega treninga po šolah. Prvo leto sem se povezal s prof. Križnarjem na gimnaziji v Škofji Loki. Organiziral je skupino, katero hodim dvakrat tedensko trenirat. Po nekaj mesecih sem začel izdelovati vsakemu posamezniku individualni plan treningov. Tako so »nastala« nekatera imena ...« — Omenil si, da imate več atletskih šol. »Škofja ' Loka se je pokazala kot dobra preizkušnja. Sedaj vodi šolo na osn. šoli Stane 2agar Jože Udir, na osn. šoli Simon Jenko Lado Soteljšek, na Tekstilni šoli pa vsi trije.« — Praviš, da vas je spod-bodil uspeh v gimnaziji v Škofji Loki. Kaj pa gimnazija v Kranju? »Večkrat sem že poizkušal, vendar ne moremo vs/posta-viti potrebnega stiska. Zanimanje za atletiko je, vendar ...« — Da so atleti pri treningu res marljivi se vidi, zanima pa me, kaj je s člani. »Letos bomo pomenili precej več tudi v članski konkurenci. Mladi počasi odraščajo. Razvili so se v dobre športnike. Samo primer de-seterobojcev. Tone Kaštivnik, Franci Fister in Peter Pajk. To so trije deseterobojci, kakršnih nima noben klub v državi.« — Ženski šport je že po tradiciji slaba točka v Kranju. Kaže, da je tako tudi v atletskem klubu. »Do neke mere to drži. Ob- vezal sem se, da bom dvignil tudi žensko atletiko. Sedaj imamo že 25 deklet... Mislim, da je velika krivda v šolah, kjer žensko mladino premalo usmerjajo v šport. Seveda je krivda tudi v klubih, kjer to obravnavajo ko>t sekundarni problem.« — Na koncu bi prosil še za en odgovor. Kakšno razliko čutite sedaj, ko je atletika med prioritetnimi športi? »Priznati moram, da smo od tega več pričakovali. Praktične razlike ni. Zaradi tega ne dobimo nič več denarja. Pridobiev pa je vendarle v tem, da ObZTK se- daj nakazuje denar za mojo plačo (op. u.: kot profesionalnega trenerja) namensko.« 9 Mladinci kranjskega Trli # glava so lani osvojili na- # slov republiškega prvaka, # bili so drugi v tekmova-C nju za Pokal Jugoslavije; # tretji v ekipnem držav- # nem prvenstvu. Tako je % »najmlajši športni kolek« % tiv« opravičil svojo uvri # stitev v prioritetno sku-% pino športov. Opravičili # so jo in napovedujejo, da # še niso izrekli zadnje bc- # sede. P. Čolnar TRENING — Atlete Triglava smo obiskali v četrtek na »zaprtem« treningu v Tekstilni šoli. Nešteto podobnih prizorov iz vsakodnevnih treningov je tvorec njihovih uspehov na tekmo« vanjih — Foto: F. Perdan Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 12. februarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — Tako mladina pesnika slavi, ob 16. uri za IZVEN in za otroke Vaindot-Stante: KEKEC IN MOJCA — obnovitvena predstava. Prilastil si je smuči in opremo Na novo odprti Optični servis ETALDUS Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala V kratkem se bo moral zagovarjati pred sodiščem Štefan Žnidar iz Utika pri Vodicah. Znidar je bil 15. januarja ZVEZA SLEPIH SLOVENIJE sprejme za sezonsko delo za DOMOVE OODIHA: 2 upravnika 3 kuharice 3 pomočnice v kuhinji 3 snažilke 1 servirko Ponudbe poslati na: REPUBLIŠKI ODBOR ZVEZE SLEPIH LJUBLJANA Groharjeva 2 Zaželene informacije lahko dobite pri Osnovni organizaciji Zveze slepih Kranj, Tavčarjeva 41 letos na Krvavcu. Tu je srečal Igorja Jenka in ga prosil, da mu posodi smuči in smučarsko opremo s pretvezo, da bo vse skupaj vrnil čez poldrugo uro. Smuči Hikorv, palic, pancarjev, elastičnih hlač, smučarskega puloverja, vetrovke in rokavic pa Jenko ni več dobil nazaj, temveč si je Znidar vse skupaj, vredno približno 300.000 starih dinarjev, prilastil. S. S. Leto in pol strogega zapora zaradi roparskega napada in tatvin Podjetje Vino Kranj Kranj, Mladinska 2 proda tovorni avto znamke mercedes, nosilnosti 6 ton, letnik 1944 v nevoznem stanju. Obvestilo o cepljenju psov Vse lastnike psov na območju kranjske občine obveščamo, da bo cepljenje psov po navedenem razporedu: Dne Ob uri NAKLO 13.2.1967 9. na običajnem mestu PODBREZJE 13. 2.1967 11. na običajnem mestu DUPLJE 13. 2.1967 13. na običajnem mestu TRATA 13.2. 1967 8. pri Godelmanu CERKLJE 13.2.1967 10. pri zadr. domu ZALOG 13.2.1967 12. pri Recku PREBACEVO 13. 2. 19G7 14. pri Novaku TRBOJE 13.2. 1967 15. pred zadr. domom VOKLO 13.2.1967 16. pred zadr. domom BELA 14.2.1967 8. na običajnem mestu PREDDVOR 14.2. 1967 9. na običajnem mestu KOKRA 14.2.1967 11. na običajnem mestu JEZERSKO 14. 2. 1967 13. na običajnem mestu RAKOVICA 14.2. 1967 9. pred Zimoprejo BESNICA 14.2.1967 10. pred zadr. domom NEMILJE 14.2.1967 11. pred gostilno SENCUR 14.2. 1967 15. pred gostilno Jama VISOKO 14.2. 1967 16. pred zadr. domom PREDOSLJE 15. 2.1967 15. pred kraj. uradom KOKRICA 15. 2.1967 16. pred gasil, domom BREG OB SAVI 15.2.1967 14.30 na običajnem mestu MAVClCE 15.2. 1967 15. pred kraj. uradom PODRECA 15.2. 1967 16. v mlinu ZABNICA 16.2. 1967 8. pred. kraj. uradom BITNJE 16.2. 1967 9. pri Strahincu STRAZlSCE 16.2. 1967 14. pred gasil, domom GORICE 16.2. 1967 9. na običajnem mestu TRSTENIK 16. 2. 19G7 11. na običajnem mestu KRANJ 17.2. 1967 14. na sejmišču PRIMSKOVO 17. 2.1967 16. pri Vrečku Za zamudnike iz cerkljanskega bo cepljenje 20. 2. 1967 ob 10. uri pred zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 20 .2. 1967 ob 15. uri na sejmišču v Kranju. K cepljenju morate pripeljati vse pse, stare nad 4 mesece. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 10.— N din, (1.000.— starih din), za zamudnike pa 15— N din (1.500.— starih din). Opozarjamo lastnike psov, da je cepljenje obvezno in bodo kršilci kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živine. VETERINARSKA INŠPEKCIJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Popravljalnica avtomobilov Kari Jovveinig Klagenfurt — Celovec Siidbahngiirtel 38 Originalni nadomestni deli in servis. Ob sobotah zaprto. V sredo se je zagovarjal pred Okrožnim sodiščem v Kranju 31-letni Vinko Rejc iz Gornjih Novakov pri Cerknem. Zaradi roparskega napada in več tatvin ga je sodišče obsodilo na leto in pol strogega zapora. Rejc, ki se že dlje potika okrog brez posla, je novembra lani zvečer na Šeširjevem mostu v škofji Loki napadel neko žensko in ji iz rok iztrgal torbico, iz katere je potem pobral denar, že pred tem je v tovarni LTH, kjer je bil včasih zaposlen, ukradel tri elektromotorje in več drugih predmetov. Spomladi je vlomil v ljudsko restavracijo v škofji Loki, od koder je odnesel za 200.000 starih dinarjev raznih stvari. Razen tega je pred šestimi leti z enim od pomagačev vlomil v gozdarsko kočo na Kovačevem vrhu nad Idrijo, kjer sta ukradla dve ročni motorni žagi in 7 rezervnih verig v skupni vrednosti okoli 800 tisoč starih dinarjev. S. Š. Samo v prometnih nesrečah lani na Gorenjskem vsakih 12 dni smrtna žrtev Lani so tožilstva na Gorenjskem za kazniva dejanja podala 192 obtožb pred občinskimi in okrožnimi sodišči. K tej številki pa lahko dodamo še 360 predlogov za upravno kaznovanje zaradi cestno-prometnih prekrškov, ki so imeli konkretne posledice — največkrat telesne poškodbe. Zaskrbljujoči so podatki, da sta bili lani v prometnih nesrečah na Gorenjskem skoraj vsak dan dve osebi ranjeni, da je prišlo vsakih štiri dni do prometne nesreče s hudimi posledicami in da je vsakih 12 dni v letu ena oseba zaradi prometne nesreče umr. la. Zanimiv je tudi podatek, da so sodišča lani odvzela vozniška dovoljenja za daljši čas — najmanj pa za eno leto — šestnajstim voznikom, večinoma zaradi vinjenosti. S.Š. Vzrok požarov malomarnost? V torek je prišlo do manjšega požara v avtobusu LJ 345-66, last Transturista iz Škofje Loke. Zaradi nepazljivosti šoferja Zdravka štan-carja, ki je vključil grelne peči in zapustil avtobus, je pogorelo precej obloge v avtobusu in znaša škoda približno 500.000 starih dinarjev. Požar so pogasili delavci njihove mehanične delavnice. V četrtek ob 13.15 pa je izbruhnil požar v delavnici podjetja Avtopromet iz Kranja. Lahek zaslužek Občinsko javno tožilstvo v Kranju je spet podalo obtožni predlog proti Ivanu Ma-tjašiču iz Kranja, Kebetova ulica 1. Matjašič je po poklicu pleskar, vendar že dlje brez zaposlitve. Čeprav je bil že večkrat zaloten pri raznih kaznivih dejanjih, vse kaže da ga dosedanje kazni še niso spametovale. Tako je lani v noči od 10. na 11. november vzel Roku Trohi v njegovem stanovanju, kamor je prišel prenočit, 400 šilingov. Denar je skril v čevlje in krajo priznal šele potem, ko so miličniki opravili hišno preiskavo in denar našli. 16. januarja letos pa ga je spet zamikalo, da bi si kaj prilastil. Iz osebnega avtomobila, parkiranega pred gostilno pri Bohincu v Miljah, je vzel zimski plašč, vreden približno 40.000 starih, dinarjev, ki je bil last Petra Žagarja. Skril ga je približno 200 metrov daleč v grmovju. Dejanje je potem, ko so ga odkrili, priznal. S. Š. Pri varjenju je avtokleparju Vinku Rotarju padla iskra v jašek, kjer so bile mastne cunje, ki so se vnele. Ogenj je ožgal stoječi avtobus, na katerem je škode za približno 200.000 starih dinarjev. S.Š. Neznanci poškodovali avtomobile Samo v tem tednu so # na postaji milice zglasili trii« lastniki avtomobilov, ki so jim jih neznani zlikovci nalašč, iz objestnosti ali škodoželjnosti, poškodovali. Pred trgovskim blokom na Zlatem polju je parkiral svoj osebni avto J. P. iz Kranja. Ko se je čez čas vrnil k avtomobilu je opazil, da ima p> škodovano streho, zadnja vrata in blatniR. škode je najmanj 100.000 starih dinarjev. F. K. iz Partizanske ulice je neznani storilec v noči o& torka na sredo razbil zadnje luči in odtrgal zadnji branifc na osebnem avtomobilu, k' ga je imel parkiranega pW