IZ POROČILA ZA SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Vzgoja in izobraževanje v šolskem letu 1986/87 Osnovnl poudarki iz PoročUa o vzgoji in izobraževanju v vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih šolah, šolah srednjega usmerjenega izobraževanja in domovih učen-cev nas opozarjajo na en! strani na številne probleme fn nerešena vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja v občini, na drugl strani pa na številne aktivnosti, ki kažejo na zavzetost družbenega okolja za spreminjanje stanja. Večina prizadevanj je bilo usmerjenih v razreše-vanje prostorskih in materialnih pogojev za delo, manj pa v izboljševanje vseblne dela, to je v pedagoški proces. Dobra organiziranost vzgojno-varstvene organizacije Ljubljana Center, ki že nekaj let deluje kot enovita organizacija z enotami in ki skrbi za večino predšolskih otrok, vključenih v dnevno vzgo-,jo in varstvo dokazuje, da dobra organizacija dela bistveno vpliva na kvaliteto poslovanja in ureja-nje pogojev za delo, in s tem tudi na dvig kvalitete dejavnosti. Kljub zaostrenim pogojem gospo-daijenja, ki so v preteklem letu praviloma zavirali razvoj družbe-nih d^javnosti in zniževali njihov standard, je družbeno organizira-ni predšolski vzgoji uspelo dvig-niti standard dela z zmanjšanjem števila otrok v oddelkih, poveča-Hjem obsega priprave otrok na šo- 10 s povečanjem strokovnosti pri-stopa k družbeni vzgoji otrok z motnjami v razvoju, z zagotav-Ijanjem sredstv za obnovo števil-nih objektov, v katerih se odvya dejavnost, z ureditvijo igrišč pri vzgojnovarstvenih brganizacijah in z izboljšanjem opremljenosti vzgojnovarstvenih organižacij z igrali in vzgojnimi pripomočki. Na kadrovskem področju so neu-spešni poskusi za strokovno usposobljenost varuhinj pripelja- 11 do spoznanja, da bo potrebno postopno zagotavljati sredstva za nadomestitev varuhinj z vzgojite-Ijicami. Poskusna uvedba dveh vzgojjteljiev oddelku VO Ljublja-naCenter je pokazala, da bi na tak način lahko rešili več problemov hkrati: zaotovili bi večjo enotnost vzgojnih vplivov, zmajijšali učin-ke velike odsotnosti vzgojiteljic in varuhii\j in razvijali nove pro-grame dejavnosti. Ce ocenjujemo kvaliteto vzgoj-noizobraževalnega dela v osnov- nih in srednjih šolah po učnih re-zultatih, ki so jih učenci dosegli, lahko ugotovimo, da se je le-ta v primerjavi s preteklimi leti ra-hlo znižala. Posamezne osnovne šole v občini so se po deležu učen-cev, ki so v preteklem letu razred izdelali razlikovale do 5 %; razlike gre delno pripisovati specifično-sti strukture učencev posameznih šol, v večji meri pa so odraz ne-enotnih ocenjevalnih kriterijev in različnih stališč učiteljev do oce- ryevaiya in napredavaiya učen-cev. Največ ponavljalcev je bilo v sedmem razredu, največ nega-tivnih ocen pa pri matematiki, slovenskemu jeziku in tujem jezi-ku. Razvoj interesnih dejavnosti je šel v smer večje ekstenzitete na račun kvalitete dela. Šole namreč vedno teže pridobivajo ustrezno usposobljene zunanje mentoije za voderye teh dejavnosti in rešu-jejo problem z lastnimi pedago-škimi delavci. V preteklem letu je vsem osnovnim šolam v občini uspelo ohraniti pouk samo v do-poldanski izmeni, vendar naraš-čanje vpisa šolskih novincev v zadnjih letih že povzroča pro-bleme z zagotavljanjem enoiz-menskega pouka osnovni šoli Majda Vrhovnik. Osnovnošolski prostor je večinoma star, slabo vzdrževan in iz higienskega Vidi-ka zanemarjen, kar onemogoča dosledno izvajanje prenovljenih programov in ustrezne vzgoje učencev. Zaskrbljujoči podatki o zdrav-stvenem stanju srednješolcev, ki so posledica neurejenih pogojev v katerih živijo in načina njihove-ga življenja, v celoti opravičujejo velika finančna sredstva, ki jih je zbrala družba z organizirano akci-jo za urejanje objektov srednjih šol. Žal so sredstva zadoščala le za »rešitev« starih objektov pred propadom in niso mogla nadome-stiti večletnega zanemarjanja skr-bi za šolski prostor v preteklih, z ekonomskega vidika bolj ugod-¦nih letih. Sanacija objektov ni re-šila problema pomanjkanja pro-stora za številnejše generacije srednješolcev v zadnjih letih, ki polnijo učilnice. V preteklem letu je bilo v oddelkih srednjih šol do 36 učencev ob tem, da je več kot polovica učilnic manjša od 60 m2. Neurejeno prehranjevanje in po-majykanje telovadnega prostora (telovadnice imajo le tri od enaj-stih srednjih šol), še dodatno opo-zarja na kritične razmere, v kate-rih živijo in delajo srednješolci. Neurejeni prostorski pogoji sred-njih šol povzročajo veliko fluktu-acijo in negativno selekcijo kadra za strokovno teoretične predme-te, zavirajo opremljanje šol z učno tehnologijo, onemogočajo izvaja-nje interesnih dejavnosti učencev in zavirajo razvoj samoupravlja-nja učencev in njihovo družbeno aktivnost. V zaključku poročila je poudar-jeno, da je temeljni vzrok večine problemov na področju vzgoje in izobraževanja pomanjkanje fi-nančnih sredstev za izvajanje pro-gramov in sistemsko nerešen vir financirania. Darinka Kabelka-Vrdlovec V občini je bilo v prete-klem letu vključenib v tri vzgojnovarstvene organiza-cije 2644 predšolskih otrok, sedem osnovnih šol je obi-skovalo 4897 učencev, os-novno šolo s prilagojenim programom 199 učencev, y enajstih srednjih šolah se je izobraževalo 9287 srdnje-šolcev, trije srednješolski domovi so nudili zavetje 826 učencem. V osnovnih šolah je na-predovalo 98% učencev, v šolah srednjega usmerje-nega izobraževanja 91%.