106. številka.
■peđo 4« septembri
(t Trstn, v torek zvečer dne 3 septembra 18®B.)
Tefaj XX.

„BDINOIT"
uhaja po trikrat na teden v Jeatili it-danjih ob torkih, ćatrtiilh
in BObOtAh. Zjutranjo izdan;« ti-" baja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tnnp : za leden meneč . t. — .HO, izven Avstrija (. l.*> trn. tri meaec , . .	. . . 4 .—
•a pol leta . . . 5.— . • . ta vm leto . . . 10.— ... I*.— Ita noročht krti priložene naročnine ••
m Jemlje uir. Posamične itevilke no dobivajo v pro-dajalnieah tobaka t* Irntu pu a nv<-., itven 1'rota po a nvč. Sobotno večerno iidanje v Irntu 4 nč.. izven Trota B nč.
EDINOST
GlMilo ■lcy«n«ke^a političnega druitva »
Primo
Oglagt *e računu po taritu v f>>>ritu ta naslov« z debelimi frk.unt at> plačajo prontor. kolik.ir obilja ■ iivadnin vr-ri<-1'o'Utiit oHntrtnice in javn nalivale. d> • inači o|fla*i iH. »<* računajo po pobudi.i
\ i<»pi»i ii i k m poAtJ|i< » jrednUtvu : ulic« t' i	Is. Vihk) ui-mo .uor
l»iii frankovitno. Ii.ir nof -aikovii'in »e \r •pr«i imajo, Rokopiei o« vra'rtjo.
Naročnino, rek i.nacije :n tglaae ipr • joma upravtiiilvo ulio« Mol i no pic-coto hit. 3. II. nadat. Odprte reklamacije »o pronte poHtnipe,
„ T *<Hnu»H Jm mor".
Tudi mi jih razumemo *
Tukajšnji italijanski listi plavali |o včerajšnjega dne v rajskem veselju in itoisono so proslavljali dan minole nedelje, 1. dan meseca septembra v leta 1895. kat dan bla-gra, dan sreče, dan miru in sprave. Ali ne prenaglite se: nikar misliti, da so morda nas, njih sodeželane slovanske narodnosti, objemali v goreči ljubavi in da so nam skesani radi nebroja prizadetih nam krivic segli v roke, češ: „Pozabimo kar je bilo, bodimo bratje v znamenju človeškega čutstvovanja I Nam b6di popolno pravo in svoboda v raz* voju, isto pravo in ista svoboda bodi tudi vam: kot jednakorodni in jednakoveljavni činitelji hočemo skupno in zložno delovati za javni blagor te pokrajine".
Lepo bi res bilo, ako bi naši drugorodni nasprotniki hoteli pripomoči do take proslave — zmage miru, bratoljubja, ljubezni in človeškega čustvovanja! Zares blagoslovljen bi bil oni dan, ko bi naši nasprotniki »pokorjenim srcem in blage duše proslavljali zmago nad svojimi lastnimi slabimi nagoni — nad svojo nestrpnostjo in strastjo; ko bi se jim moralna sila toliko ojačila, da bi vskliknili odkrito in neogorčenimi čutstvi v srcu: grešili smo, pozabljeno bodi]
Takega slavja udeležili bi se tndi mi z vsem svojim srcem; tudi iz naših grl bi za-donela zahvalna pesem in vskliknili bi: .Pozabljeno bodi! Neprodiren debel zastor zakrij našim očem nemilo minulost in radujmo se o pogledu v boljšo bodočnost" 1 Ali kakor rečeno: takega slavja niso priredili naši nasprotniki minole nedelje — ampak objemali so se med seboj v znamenju bojevi t o s ti.
Pace perpetua, feste della concordia — so pač vsklikali včeraj vsi italijanski listi, ali kdor razume Čitati med vrstami, kdor razume — kakor je jekel dr. Venier — tajnostne poglede, v kojili se izražajo duše, kdor razume, kaj pomenja pomembno stiskanje rok med to gospodo: ta ve, da minole nedelje v Piranu niso proslavljali miru in ljubezni, ampak da so se sesli le v ta namen, daše bolj razvnamejo drug drugega, daz vso silo nategnejo meh, ki naj silno sapo še bolj razpali narodne strasti med italijanskim ljudstvom Gospoda hote ravno, da furije strasti in nasprotstva med obema narodnostima prižigajo plamene v tej pokrajini — ker vedo, da ob tem občem zublju najlože grejejo piskrček, se svojimi „idejali".
Ta in izključljlvo ta namen je bil nedeljski slavnosti v Piranu, kamor so prispeli poleg nekuliko stotin izletnikov iz Rovinja še gostje iz Trsta in drugih krajev Istre. Bilo je sicer — kakor je to že stara tradicija pri naših nasprotnikih — tudi na tej
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 135
Zgodovinska p lipove.s t XVI. veka.
Spisal A. Ž e n o a.
(Dalje.)
Dura bila je sama. Bleda od strahu prosila je Boga za svojega očeta, da mu odkloni smrtno nevarnost. Ko je zagledala tujca, skočila je kakor preplašena srna.
.Sveti Bog!" zavriščalo je dekle.
„Oj miruj, dekle!" pričel je tlošlec zamolklim glasom, „miruj, ako poznaš B »ga! Siromašen vojak sem. Tvoji so nas pobili, a meni zapadla je ljuta rana. Ne izdaj me. Tvoji bi me ubili. Obnemogel sem. ne morem dalje! Raua me peče, grlo mi gori! Daj uii vode, daj mi vode!"
„Ne izdam te", odvrnolo je dekle bojaz-
slavnosti mnogo mnogo koinedijaštva ; ali mi se ne moremo smejati temu komedijaštvu, ker vemo, da je nrav i tal. priprostega ljudstva posebno dovzetna za tako komedijaštvo, ker vemo, da prazna pa blesteča fraza in kipeči pogledi uplivajo veliko bolj na to vročekrvno in nerazsodno ljudstvo nego vsi argumenti.
Da se uverijo naši čitatelji, kako umejo naši nasprotniki vnemati strasti med lastnim ljudstvom in kako znajo vcepljati zmisel za svoje idejale, nabrali smo nekoliko podatkov iz italijanskih listov o slavnosti v Rovinju.
Že napisi po mestu rovinjskem so bili jako značilni: Živela zvezal — Zložni v misli, zložni v delovanju! — Solidarni v načelih, zložni pri delu itd. itd.
Vsprejem Rovinjcev v Piranu je bil baje tak6 veličasten, da so ljudje kar jokali, a „IV Indipendente* pristavlja v svojem poročilu, da jepatrijotiški zvok odmeval po vsem lepem italijanskem nebu!
Kdo ne bi razumel tega vsklika ,Indi-pendentejevega" ? ! Kdo ne bi vedel, da sta v stvarni zvezi gornji napis o solidarnosti v načelih in pa ta-le vsklik o — patrijo-tiških zvokih na italijanskem n e b n ?! In siromašno italijansko ljudstvo le predobro razume take migljaje. Ne smemo se torej čuditi fanatizmu, ki je prevladal nižje sloje.
Poročevalec „Indipendentejev" pravi celč, da se mu je videlo, kakor da je kameniti l e v sv. M a r k a z g a n i 1 s p e r o t i, kakor da je hotel pritrditi županoma rovinjskemu in piranskemu, ki sta se objemala doli pod njim. Lev sv. Marka — kdo ne ve, kake spomine i n tradicije hočejo vzbujati v srcih ljudstva se svojimi apostrofami o levu sv. Marka?! Gospod;; se res vedno dotikajo z rukavom §. o — veleizdujstvu.
„Indipendente" zaključuje svoje poročilo nastopno: „Slično slavnosti bi se morale ponavljati po vseh krajih v deželi. Domovinski čut bi se ojačil ter pridobival velikansko v narodnem pogledu'*.
Domuvinski čut, kdo se ne smeje ? O da „lev sv. M a r k a bi z g i b a 1 se svojimi p e r o t i in p a t r i j o t i š k i zvoki bi odmevali po vsem lepem italijanskem neb ii."
,11 Piccolo" pa se raduje posebno na tem, da so hiše v Piranu izrecno - bene-čanskega značaja; nebo pa, ki se je razpenjalo minolo nedeljo nad slavnim Piranom, je bilo — pravo n a p o 1 i t a n s k o nebo, a ljudstvo se je solzilo, ker je v njega srcih govorila duša stoletij. Pri banketu pa je odmeval vzduh — najtoplejših p atrij o ti š k i h čutil. —Ne res, ,11 Piccolo": med hišami benečanskega značaja in pod — n a po 1 i t a n s k i m nebom!!
ljivo, „ker ne želim nikomur smrti. Pa četudi ste nam neprijatelji, Bog veli, da je treba tudi neprijatelju storiti dobro. Ali zakaj ne dvigneš zaklona ?"
»Že dvignem"! odvrnol je konjik, .ali daj mi vode!"
»Na, evo ti je I" ponudila mu je Dora vrčič vode. „Bila ti v zdravje!"
Konjik je prijel vrč z obema rokama.
»Poglej, dekle! Mar ne gre kdorkoli proti hiši ?tt
Dora je šla k oknu, da pogleda, in v tem trenutku nasul je neznanec prahu v vodo.
„Nikogar ni blizo", reklo je dekle.
»Ali nimaš vina, dekle?"
»Imam, ali zlu je zn rane."
»Ta voda ni dobra; kalna je, mlačna. Pokusi sama
,Da ni dobra? Čudno! Malo poprej sem jo prinesla."
Prav imajo: saj tudi ti podatki kažejo, da so gospoda — zložni v misli!
Tudi na dobrega, ljubega ,11 Maitino" ne smemo pozabiti, saj nam je povedal ravno on jedno prav tehtno, katera sta zamolčala gori omenjena lista.)
Bili so namreč pri banketu, ko so naprosili d.ra Ven i er j a, naj koju reče. Temu pozivu se je odzval dr. Venier — tako pravi ,11 Mattino* — nejasnimi frazami. Rekel je namreč, da uoče govoriti: v smislu tistega pregovora, ki pravi, da je beseda srebrna, molk pa zlat Govornik ve, da, čeko m u stisnem roko ali ga značilno pogledam, to več velja nego govor. I n tako smo se pogledali — vskliknil je dr. Venier — tudi mi danes zju-trej. V t e m p o g 1 e d u je naša minulost in naša bodočnost!
,11 Mattinu* se vidijo to le tajnostne fraze — nam ne! Gosp. Venier je povedal mnogo, je povedal vse. Nikdo naj nam ne reče, da smo malenkostni, da lovimo zh besedami. Saj smo rekli tudi mi, da je bilo pri slavnosti v Piranu mnogo (raz in komedijaš-tva, ali mi vemo, da tičita v tej frazeologiji star sistem in tendenca!
Saj ravno fraza najlaglje najde pot v src italijanskega priprostega ljudstva. To vedo dobro radikalni kolovodje in zato jim je glavno orožje — fraza!
Saj jih poznamo in razumemo!
Politiške vesti.
V Trutn, f"ie 8. weptemHra 1805.
Cesar na Češkem. Včeraj so se pričele velike vojaške vaje okolo Budejevic. Kjerkoli se prikaže cesar, ga ljudstvo pozdravlja navdušeno. Pri obedu, ki je bil po včerajšnji vaji, se je cesar spominjal pokojnega nadvojvode Albrehta, priporočivši, naj vsi posnemajo vojuške čednosti pokojnika. Cesar je omenjal tudi šotora, v kojem je obedoval pokojni nadvojvoda pred bitko pri Oustozzi.
Shod odposlancev čeških okrajnih zasto-pov je sklenil včeraj na svojem shodu, da je odposlati udanostno brzojavko cesarju v Bu-dejevice. Zajedno je sklenil ta shod, da se povodom petdesetletnice vladanja cesarjevega zasnuje zaklad za širjenje spisov, poteziyočih se za samoupravo.
O bodočem ministerstvu- Ne da bi po-kladali na isto kako važnost, ampak le po časnikarski dolžnosti beležimo tu vest, došlo danes z Dunaja, da vstopita v bodoče mini-sterstvo levičar B a e r n r e i t h e r kot pravosodni minister in Poljak B i 1 i n s k i kot trgovinski minister.
V Berolinu so všeraj blagoslavili spominsko cerkev cesarja Viljelina I. v navzočnosti cesarske rodbine, dostojanstvenikov, duhovščine. Dvorni propovednik B'abers je
»No, pokusi samal"
„Daj, da vidim!"
Dora prijela je vrč, primaknola ga ustim in posrknola.
h Prav veliš, gorka je. Čudno I*4
»Prosim, prinesi mi kapljico vina".
»Hočem. Počakaj tu. Takoj se vrnem." Deklica je odšla a neznanec pohitel je iz hiše, splazil se v vrt in zu nekoliko časa preplezal je zid hiše blagajnika Konjskega.
Za kratko vrnila se je Dota, nesoča vrč vina. Hiša prazna. Kaj je to ? Kam se je del nepoznani gust ? Je li so to sanje ? Ne. Olej, na zemlji leži vezan mošnjiček z grbom. Menda ga je izgubil konjik.
Od straha prekrižala se je Dora. Da ni bila to prikazen nečestitega ? Osvobodi nas Hup I Nek nemir se je je lotil. Pričela je hoditi po subi. Roke so se jej utrdile kakor led, a glava gorela kakor razbejjeuo železo.
naglašal v svojem govoru, kako trden v veri, polu nad v bodočnost in goreč v ljubezni do svojega naroda in domovine je bil Viljem I.
V proslavo spominskega dne bitke pii Sedanu, poslal je nemški cesar Bisinar-tu brzojavko, v kateri pravi, da se boue vedno spominjal nepozabnih zaslug, ki si je pridobil Bismark v onem velikem času za deda cesarjevega, domovino in nemško stvar.
Moralični ugled in sijaj papežtva je sedaj veči nego kedaj popred. Rimski »Osservatore romano" naglasa, da ravno od I. 1870 sem so bili pogosti taki slučaji, ko so ob raznih prepirih med državami prosili sv. Očeta za razsodbo. To kaže na veliko večo moralno silo, nego ju vzdržujejo v Rimu tuja bodala.
Dopolnilne volitve v Italiji, vršivše se te dni, so izpale v proti vladnem zmislu. Tako so bili izvoljeni socijalisti: Barbato v Milanu in Ceseni, radi izgredov v Siciliji na 20 let obsojeni de Felice v Kataniji in Costa v Budrio. Vladni listi so že odgovorili na te pojave javnega inenenja: pravijo namreč, da se s takimi opozicijonalnimi volitvami le zateza namerovano poiniloščenje.
Zeld zanimiva je stvar z de Felicejem. Isti sedi v zaporu, a ljudstvo ga zopet in zopet voli svojim zastopnikom. Kako dolgo se bode Crispi še upiral javni sodbi naroda po Siciliji, kjer je g. Francesco »pacificlral" s puškami, bodali in zapori, mesto da bi bil skušal odpraviti glad in bedo umestnimi in potrebnimi gospodarskimi reformami. Dokler pa bodo delavci pri pridobivanju žvepla služili v potu svojega obraza po 15-20 nvč. na dan, dotlej izvestno ne izumre rod »puntar-jev". Jeden de Felice v zaporu, sto drugih na ulici iu vedno več istih v parlamentu.
O generalu Raiatieriju pišejo hrvatske „Narodne Novine": „Vredni tridentinski rodoljubje poslali so te dni. in to leto dan po bilki pri Kasali, generalu Baratieriju, zmagovalcu Abisincev, adreso, koju ji; podpisalo 7000 avstrijskih d r ž a v I j a n o v iz T r i-denta. Pri tem je zanimivo tudi to, da Baratieri dohaja na obiske v svojo domovino, iz koje je pobegnil nekdaj, da more služiti v Italiji. Ta dejstva kažejo jasno, da je avstrijskim italijanskim rodoljubom v (J i s 1 a j t a n i j i dovoljeno marsikaj, ter da, kolikor bolj deraonstr u j ej o, tem bolj jih branijo avstrijske oblasti. Radi tega ni nikako čudo, ako so postali odnošaji v Primorju v istini neznosni. Bodočnost pokaže, kdo poplača vse tu". Tako sodi hrvatski službeni list o oduošajih v Čislajtaniji.
Kita jska grozodejstvu. Preiskava radi grozodejstvij, ki so jih uprizorili Kitajci v Ku-čengu proti inozemcein, se vrši prav počasi. Dosedaj so zaprli 100 oseb, 12 njih so obsodili na smrt. Podkralj dela vse mogoče zapreke komisiji.
»Moj Bog! Kaj je to? »Prijelo se je dekle za čelo.
Pred očmi ji je žarelo, na prsi kakor da se je zvalila gora, a grlo kakor da je je ovila kač a. Dekle pričelo je omahovati, opotekati se, grabiti z rokama po zraku.
,Oče ! Pavel! Zraka!, zavriščala je, padla, vzdihnola in — izdahnula.--
»Dora! Dora moja!" zaklicalo je od zunaj glasno grlu iu v hišo padel je brez sape, zasopljen kapitan Pavel. »Kvo me
zla.....Tezus Kristin!" vskliknulje, kakor
da se mu je nož porinol v srce. »Je-li tu peklensko slepilo? Dora! Dorica!" — — prijel je mrtvo dekle za roko. »Mrtva, mrtva! Oh, proklet jaz!'1
In kakor ubit zgrudil se je mladenič kraj dekleta!
(Dalje pri h.)
Različne vesti.
Imenovanj«. Vodja uauenegu ministerstva imenoval je snplenta na državni realki XV. okraja Dunajskega, Josipa T fu n d h. pravim učiteljem na državni realki v Trstu.
Ces kr. namestništvo v Trstu nam piše : Po uradnih poročilih je kr. bavarski državni urad, oddelek za notranje stvari, zopet |>re-[tovedal uvažati prešiee iz Avstro-Ogerake v klavnice Bajrait, Berhtesgaden,Ljubno, Lindau, Pasau in Reichenlialt in se smejo od ]. j«, liju t. 1. počenši uvažati le taki prešiči, ki so bili zdravstveno opazovani v kakem kon-tumaškem zavodu.
Zajedno se opozarja, da tudi iz zavodov Bilic-Biala, Krakov, Steinbruch in Dunajsko-Novomesto je prepovedano uvažanje prešičev na Bavarsko zaradi nevarnosti okuženja.
V Trstu 30 avgustu 1K95.
„II solito peccato", »navadni grdi* nazivlja „L'Inđipendente* izdavanje slovenskih tiskovin. Toži fe radi slavenskih dopisnic in slovenskih tiskovin sploh, katere izdajajo oblasti in s tem žalijo „italijanstvo Trsta". V ta „navadni greh" zabredlo je tudi društvo »Assicurazioni Generali", iidavše svoj obračun tudi v slovenskem jeziku. Vrli tL'Indi-pendente* priznava kljubu svoji jezici, da ima „Assic. Gen.' slovenskih strank, s katerimi seveda mora občevati v slovenskem jeziku, a vendar imenuj« to popolnoma korektno postopanje, bijoči doslednosti v lice, ,il solito peccato*. Bratec „L'Indipendente" pa pozablja popolnoma, da imajo Lahi se veči .solito pecrnto", in sicer ta, da jim jako ugaja denar, prišedši iz slovenskih žulja-vih rok !
Za spomenik pok. Drag. Martolanca daroval je veleč. gosp. kanonik Peter Flego 1 gld.
12 Trsta nam pišejo: Prosim sprejmite, ako se Vam zdi vredno, sledeče v Vaš cenjeni list: Ne udajmo se! V neki tukajšnji ulici, v hiši nekega zagrizenega Mojzesovima, stanuje trojica slovenskih družin. Omenjene družine pisale so takozvani „ruolo" vsako leto v slovenskem jeziku, in Mojzesoviii je to inolčć vsprejel! Toda letos je stvar drugačna. Mojzes ni hotel sprejeti omenjenega alovenskega pisanja, rekSi, da on ne more tega oddati na policijo, ker bi ga ista za to kaznovala! Stranke se niso ustrašile tega, ampak zahtevale so, naj Mojzes odda že spisane golice na pristojno mesto in izjavile, da so pripravljene vzeti vso odgovornost ua-se, in slučajno tudi, ako treba, — plačati globo!! Ko je pa uvide! Mojzes, da se stranke ne udajo in da so pripravljene storiti vse, da bi le obdržali slovenskemu jeziku svojo veljavo, izjavil je Žid: „Policija bi že sprejela, toda jaz tega nočem!!" Stranke v začetku niso mislile odjenjati. Ko jim je pa Žid ce'6 pretil vreči jih iz stanovanja, udale sti se dve omenjenih družin.
Slov uni 1 Ali bi ne bilo umestno, da, ker že plačujemo najemnine, b: zahtevali tudi spoštovanja našega slovanskega jezika ?! In ako bi se mi tega oprijeli v masi, bili bi Mojzesi m Mojzesovimi prisiljeni, ne samo sprejemati tiskovine, nego tudi spoštovati naš jezik in sploh narodnost našo ?
Ne udajmo se torej, in držimo s« trdno rabe našega jezika! Svetoslav.
Iz Seiane nam pišejo: Blagorodni gosp. višji obrtni nadzornik Oskar Polley daroval je družbi sv. Cirila in Metoda o priliki njegovega povišanja 2 gld. Hvala velikodušnemu darovatelju!
Gostilničarjem in krčmarjem. Opozarjamo še enkrat naše gostilničarje ozir. krčmarje, da naj ne zamudijo priti na občni zbor zadruge, ki bode v četrtek dne 5. t. 111. ob
4.	uri popoldne v zadružnih prostorih, ulica
5.	Nicolo (zraven c. k. policije). Glasovnice naj prinesejo čiste; iste napišejo naši možje pri zborovanju. Nijeden naj ne zamudi. Ženske pa naj napišejo pooblastilo na prejeto legitimacijo (brez koleka) jtodapooblaš-čenec mora biti član zadruge.
čehi slovenskim izletnikom v Prago. Nepopisno je navdušenje, s katerim pričakujejo Cehi slovenske izletnike. To bratsko navdušenje more si predstavljati le tisti, kdor je že bil pri Čehih gost. Brat 110 more brata lepše pričakovati. Slovenci bodo imeli priliko videti ne samo razstavo, ampak videli bodo tudi staroslavue Hradčane, prestolnico čeških kraljev; obiščejo znamenite muzeje, občudovali bodo starodavne praške znamenitosti.
Cehi sami žele se znami veseliti in zato nam priredi starosta „Metanske besede, slavnostni banket v sijajnih prostorih „Mes-tanske hesede", kjer se bodemo v skupni ti pogovorili seznanjali s českiini rodoljubi. Povsod nas bodo bratski sprejemali. Predsednik deželnega kulturnega sveta za kraljestvo » esko, g. H ernia 11 J a n d a, deželni poslanec, \nbi Slovence, zlasli ekonome, da si pridejo ogledat njega uzorno gospodarstvo v Bohohosticih. Pouka bode torej dosti in videli bodemo torej mnogo. Pa še nekaj. Slovenci ne pozabimo, da nam naša narodna dolžnost veleva, da se bratom Čehom zahvalimo za ljubezen, s katero so nam priskočili na pomoč povodom letošnjega potresa.
Okrajna bolniika blagajna v Trstu je
imela minolo nedeljo svoj redni občni zbor. Med osLalim vsprejel je zbor spremembo §§. II. in XV pravil v tem smislu, da določa §. II.: Konec jedne bolezni in početek druge mora konstatovati zdravnik, katerega pošlje blagajna. §. 15. pa: Dotifni članovi, ki so oboleli vsled pretepa, in taki, ki pijančnjejo, izgube pravico do bolniške podpore, imajo pa pravico do zdravniške oskrbe in do zdravil. K §. 16. vsprejel je zbor dosta-vek : dotični članovi, ki nimajo stalne službe, ampak menjajo kraj svojega dela jedenkrat aii večkrat v tednu, morajo vplačati svojo zavarovalnino vsak mesec v naprej neposredno pri blagajni; delodajalcem pa ni treba javljati blagajni pristop in izstop teh delavcev, pač pa morajo delodajalci strogo gledati na to, da dotični dalavci ne zaostanejo s plačilom. — Nadalje prečkali so med zborovanjem piošnjo kakih 3000 delavcev Lloyduvega arzenala in tehniškega zavoda, s katero prošnjo zahtevajo dotični delavci, da naj se bolniška podpora raztegne nad 90 tednov, do katere dobe se izplačuje po sedanjih določbah. To prošnjo so po daljši razpravi izročili ravnateljstvu na proučevanje Nadalje je zbor sklenil, da bode razpravljal o prihodnjem občnem zboru o slučajnem povišanju tednine, ki jo morajo vplačevati zavarovanci. — V nadzorovalni odbor bili so izvoljeni kot zastopnika delodajalcev: Jak. Cumar, Božidar Mayer, kot zastopniki delavcev pa: Valter Brajda, A. tt. Ciatto, Rikard Hess, Edvard Klein. Razsodišše (za delodajalae): Henrik Abeatici, Ivan Haber-ieitner, Jurij Minas, Peter Primus, ter (za delavce) Ivan Basilisco, Anton Bruggnaller. Just Cossutta, Alojzij d'Kttore, Narciz Ra-vasiui in Viktor Sandrinelli. — Iz teh imen je razvidno, da pri tržaški okrajni blagajni, kljubu temu, da ima posla velikim številom Slovencev, ni uiti v nadzorovalnunu odboru, niti v razsodišču — niti jednega samega Slovenca!
Vročina. Poslednje dni prekosila je toplota celo letošnji julij, vročega spomina. Včeraj popoludne je prilezel toplomer na a3fl C. i to ni malenkost. Vendar pa so večeri in noči prilično hladne ; neznosna vročina umika se hladu takoj po solnčnem zahodu. Toplomer še ne obeča dežja.
Zakup uiitirina v občini Miljo. Županstvo v Miljah določilo je dan 16. t. m. za javno dražbo, na kateri se odda v zakup za leto 1896. užitniua na meso in vino davčnih občin Milje, Hrovatini, Valle D'Oltra, Škofije in Plavje. Vsklicna cena je 6000 gld., jamčevina 10*a. Dražba prične omenjenega dne ob 9. uri dopoludne v občinskem uradu v Miljah
2akup painikov. Dne 16. t. m. od 3. do
4. ure pop. bode v Miljah javno dražba v zakup občinskih pašnikov in klavnice za leto 1896. Vsklicna cena je 1000 gld., jamče-vina 10%.
Popravek. V podlistku v današnjem 23 1-tranjeni izdanju jo pomota, moteča smbel. V 11. stolpcu, 3. vrstica od zgoraj naj se čita: „ker drugače Vas ne bode videl več", namesto : nas ne bode videl več.
Francoski „peiec* „Pešec" Grandin, o katerem smo Že govorili v našem listu, odšel je včeraj zjutraj iz Trsta, da nadaljnje svoj „sprehod* v Sveto deželo in nazaj v Pariz. Tu se mu je pridružil lekarski pomočnik, mladenič Josip Della Mattia, rodom iz Fnr-lauije. Della Mattia hrepeni po sveti deželi in, ker nitnu potrebnega denarja, da bi se tje peljal, naprosil je Grandina dovoljenja, da se mu sme pridružiti ter da potuje ž njim vred peš. Mladi lekarnar misli menda, da bode na ta način popotoval kar najce-
neje, dasi Grandin potroši zase na svojih potih, pri skromnem življenju, povprečno 5 frankov na dan. Della Mattia se tudi nadeja, da bode zmagoval dan za dnevom 80 kilometrov poti, kajti toliko prehodi Grandin na dan. Kregala se pa Grandin in Della Mattia gotovo ne bodeta na potu, kajti Grandin ne govori nego francosko, Della Mattia pa samo laško. To bodo zanimivi popotni razgovori.
Kužne bolezni v Trstu. V miuolem tednu naraslo je zopet število slučajev kužnih bo-leznij, posebno kar se tiče ddvice. Od 24. do 31. min. meseca bilo je namreč prijavljenih 43 slučajev divice, v tem, ko je bilo prejšnji teden 33 slučajev. — Razven teh slučajev bilo je še prijavljenih: 1. slučaj 0-sepnic, 1 slučaj ošpic in ii si. škrlatice. U-mrlo je 7 orrok za davico in 2 zaškrlatico.
Poskuien samomor. Prcdsinočnem hotela je končati svoje življenje 371etna Marija Stadlman, službujoča pri podpolkovniku bar. Schmidburgu, ulica Giulia hšt. 50, izpivša kozarec bakrenega vitrijola. Marija Stadlman menja svoje izvoljence bolj pogostoma, nego svoje perilo. Sedanji nje izvoljenec je baje strašno ljubosumen in da se izogne njegovim občutnim izbrubom ljubosumnosti, hotela se jc preseliti na drugi svet, kjer meni, da ni ljubosumnih ženinov. Zdravnik z zdravniške postaje pa jo je zopet pričvrstil na zemljo, izpravži je želodec.
Poskuien samomor. Včeraj zjutraj hotela se je usmrtiti 28letna Ana Fessi, trgovčeva soproga, stanujoča v ulici S. Francesco hšt. 6, navezavša si grlo. Mlada gospa se je menda pozneje skesala, kajti obvezala si je rano, toda kljubu temu je krvavela še dalje Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri je dal gospo prepeljati v bolnišnico. Vzrok temu poskušenemu samomoru je baje iskati v rodbinskih odnošajih.
„Velikodušnost srbskega kralja. Razni Dunajski listi prinesli so minolo nedeljo iz kope(ji Biarritz to-le brzojavko : „Kralj Aleksander srbski se je danes kopal v družbi 24-letnega učitelja plavarja Sasarole. Velik val je nenadoma potegnil oba za seboj; kralj se je rešil zbok svoje hladnokrvnosti, Sasarola seje utopil«. No, to porofiilo ni bilo točno ; res je Bicer, da sta se kopala kralj Aleksander in Sasarola, toda poslednjega ni potopil val, ampak utonil se je, ker inu je prišlo v vodi nenadoma zlo. Velikodušni kralj Aleksander poslal je rodbini ponesrečenega celih — 200 frankov.
Ogenj. Po noči na včeraj jelo je goreti v stanovanju finančnega stražnika Frana Hudaksa, ulica Coroneo hšt. 5, III. nadstropje- Ko je gosti dim in smrad opozoril stanovnike v omenjeni hiši na ogenj, in ko so isti pozvali gasilce, bilo je zgorelo že vse pohištvo. Budaks se je vrnol domov baš med požarom. Ko je videl, da mu je ogenj ugonobil vse imetje — siromak se misli v kratkem poročiti — prijel ga je krč. Morali so pozvati zdravnika z zdravniške postaje v pomoč. Zgorelo pohištvo bilo je vredno okolo 1000 gld,, toda bilo je zavarovano.
Obustavljena preiskava. Te dni sporočili smo v našem listu med policijskimi vestmi, da so dne 23. m. m. zaprli Ivana Platka iz Ceske, ker je bil na sumu, da je ukradel nazidno uro v neki gostilni v ulici ;s. Francesco. Predvčerajšnjem izpustili so Platka na svobodo, ker se je pokazalo, da ni kriv omenjene tatvine.
Sodnijsko. Dne 8. avgusta t. I. spri se je 251«tni Karol Furlani iz Račič s svojo sestro zaradi gmotnih svarij. O tej priliki je izustil nekoliko besed, katere značijo po določbah zakona žaljenje Nj. Veličanstva. Včeraj vršila se je proti Furlaniju pied tukajšnjim sodiščem razprava. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil omenjenega dne pijan, toda svedoki so ovrgii to trditev. Sodišče ga je obsodilo u a 8 mesecev ječe.
Policijsko. Organi Sv. Ivana-Vrdeljskega komisarjala so zaprli radi postopanja: 19-letuega brezposelnega kotlarja Jakoba Cunjo iz Tomaja, 22letnega knjigoveza Henrika Bizjaka iz Trsta, 24lHnega natakarja Josipa Vianella iz Benetk in 21 letnega dninarja
Josipa Ravbarja iz Hepentabra. -- 561etno
Elizo Borago iz Loža so zaprli radi prosja-čenja. — 491etna zasebnica Marija Krasna iz Tolmina, stanujoča v zagati del Moro hšt. 10, ukradla je včeraj v trgovini z manufakturnim blagom v hiši št. 5 ulice S. Se-bastiano, komad stikna, vrednega 16 gld. Tatico pa so opazili, ji na ulici, kjer se je skrila, odvzeli sukno in jo izročili stražarjem.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 3. Včeraj ob 11. uri 8 min zvečer je bilo občutiti kratek ali j a k o m 0^ č a n s u n e k, kojega je spremljalo bobnenj Prebivalstvo se je močno prestrašilo, a se pomirilo kmalo. Nikake nezgode.	e
Dunaj 3. Vesti iz Budimpešte trde, da je pastirski list kojega, so sklenili ogrski škofje, sestavljen v pomirljivem duhu ter da se ni bati, da bi na vstal kulturni boj. Verniki se opozarjajo, ko se vendar stopiti v življenje tako dolgo pobijani cerkvenopoli-tiški zakoni, naj spolnjujejo v istih predpisane dolžnosti. Sp ilnjevanje teh dolžnosti pa pa ne prejudicira dotičnim cerkvenim določilom. Cerkveni poroki naj sledi vsikdar tudi civilna, ker bi sicer ne bila pripoznana cerkvena poroka.
Bsllgrad 3. Župan poživlja meščanstvo, naj razobesi zastave in razsvetli zvečer v znak veselja, da se je kralj rešil velike nevarnosti.
Trgovinske brsojuvlia.
Smlmpaita. Plenica *a spomlad 6.83—6.84 1'šei.i •» «4 jeson 1391 «.86 d« 6 37. Ovei » iesen 5.93—5.95 Ui ia jesen 6 03 6.05 Ko<-uu
ta juli-avgst —.--ca maj-juni 1896 4.59-4.f>0.
PinniflH n>.»K <>d kil. f. 6 25 -rt35 •> I 79 kil. f. 625-6.45.. ol SO kil. t. H.lO-0 50 od 7» kil. T. 6 35 6 45, od »tf kil. for. 6,55-6.65. fefroiMi rt'70 -7 —: proso 6---1-«0 ri n>va 5 40-5/10.
Pšenica: Mnogo ponudbe ali ludi jako živahno fovpraSenje. Prodaj« 60000 met. al., trg stalen. Vreme: lepo.
tfraga. N«r.itlnir.ti|l sladkor avgust f. 12.50 nora letina 12 82. jako stalno
Praga. Centt-itWal novi, postavljen*v Trni in carino »rod odpošiljatev precej f, 28 50. Con' cassd 2».— —četvorni 30- - —V glavah (sodili) HO25
Harra. Kava Kanton jtood average september 62.50 z« januvar 8».75. mlačno.
daaburg. Jianto« *u<j>I avansu kh september 74 2fi december 73.— inaro 72,— mirno.
DunivJak* bona S. aaptambra
itsa
Uriavni dolg v papirju . .
„ „ * srebru . . Avstrijska renta v alatu „ „ v kronah .
Kreditne akcije	_____
London lOLst........120 80
Napoleoni ...............9.58
10 mark ........11,80
200 italj. lir........45.55
danes
101-20 MI 4 > 1J2-90 101 3) 409-25
vferaj 101.20 101.45 122.60 101.51» 409.70 120.80 9-58 11.sO 45-70
RAZSTAVI POHIŠTVA
z Dunaja ln iz Trata
dobro poznane tvrdke
Angelo Oelpin
v ulici del Torrente hit. 32, 1. nadstropje.
(vštric gledališča A'tnonia). Pripor->ć.t velikausko svojo zalogo pohiitra ln tapetamkih atvanj.
Pohištvo za spalne aobo, popolno, od f. 146 do 3)0 tt „ jedilne sobe	„ f. 140 , 350
?obiitvo ia uradnik« la di'.avo« po laifta&lh c»aah.
Zares izborno pohištvo po nitkih cenah.
i
i
JAKOB ŠTRUKELJ - TEST
vls Caaerma it. 16 uhod piana della Caaenu.
(Mfprotl viliki cojalHtel),
prodaja po imverojetnih nizkili cenah vsakovrstna angleška
kolesa (bioykle)
Zastopstvo kolo* .RMlal^h" iz tovarne „Raljih Cycle C" L.td. NottiiiKham Aegleško" in koles .Adlav iz tovarne H. Klevor Frankfurt.
Kolosa „lUleijrh" in Adler so svetovno znana poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolosa poSilja so ua deiolo in "na vso kraje brez vnoh stroškov.
Sprejem a Bcpoprava vsako vrstnih I novih m starih koles in šivalnih strojev. i
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pripravo za kulosa,	!
Zahtevajo mij se cenilci! j
«««
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALOOFON)
je j' dino sredstvo proti zobobolu, glavobolu itd. ter dobiva v stekl-nic .h, previđenih poukom za vpo-rabo. po 20 nvć. izključno v premovani
lekarni Praacmarer (Ai due Mori) Piana grande, Trat. Čuvati »e Je p onarajanj.
Telefon St. 307.
Srečke za zidanje ccrkve ob jubileju cesarjevem po J gld.
Glavni dobitek :
.v predzadnji teden
30.000 g°ldlnapJev
Srečke priporočajo: Gius. Bolaffio,
vreden
Alessandro Levi, Mandel & Comp.
Lastnik politično drustvo.Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikot«. - Tiskarna Dolenc v Trstu"