KDOR IZBIRA LE NAJBOLJŠE novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CI VIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 37(1271) Čedad, četrtek, 6. oktobra 2005 Vi* V/ www.civibarik.it -,—1 V nedeljo v Čedadu veliko slavje ob 50.letnici društva Ivan Trinko Zlatih petdeset let Slavnostni občni zbor in koncert Kočani orkestra v Ristoriju Petdesetletnico delovanja kulturnega društva Ivan Trinko smo v nedeljo 2. oktobra v Čedadu počastili najprej v prostorih društva, kjer je bil slavnostni občni zbor (na levi), nato v gledališču Ristori s koncertom priljubljenega Kočani orkestra, ki je želel biti poklon društva vsemu mestu in ga je mesto prav toplo sprejelo. Pester program prireditev so v petek, 30. septembra uvedli v cerkvi S. Maria dei Battu- L’importanza di quei racconti 0 novem zakonu manjšine V Selnici ob Dravi je Kulturno-izobraževalno društvo Janes Urbas pripravilo srečanje na temo, kakšen naj bo odnos Slovenije do slovenskih manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Srečanje je sovpadalo s tem, da je slovenska vlada odobrila besedilo zakona o manjšinah. Do dokončne odobritve je seveda potrebna parlamentarna pot. Ker je bila tema aktualna, so na srečanju sodelovali vidni predstavniki slovenskih manjšin kot tudi zastopniki slovenskega zunanjega ministrstva ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. To, da države sprejemajo zakone za ljudi iste narodnosti, ki živijo v sosednjih državah ali Po svetu, ni nobena novost. Italija ima svoj zakon in svoje ministrstvo, ki ga vodi Mirko Tremaglia. Italijanska manjšina v Istri prejema s strani Italije zakonsko določene podpore, prav tako skrbi Italija za številne Italijane po svetu. Sprejet je bil celo zakon, ki bo omogočal, da bodo lahko Italijani po svetu v°lili poslance v italijanski parlament. Slovenija teh vprašanj se ni natančneje kodificirala in uzakonila (ma) beri na strani 5 Gorenj Tarbi vabi na Bumjak Bumjak, tradicionalni praznik kostanja, ki ga v Gorenjem Tarbiju (Sriednje) častijo že od buogvie kada - pruzapru vasnjani an bližnji sosedje ga poznajo tudi ku senjam Svete Marije na jezeru -, bo lietos še pošebno bogat, živahen an nam bo ponudiu dosti liepega. Kar je velika novost pa je, de bo telekrat an buj dug ku po navadi, saj puode napri vič dni. Odpre se v saboto 15. oktobra v centru Okno na slovanski svet s posvetom o naši domači kuhinji an z vsem, kar je z njo povezano. Naslov je “Okusi in znanje o prehrani v Nadi-ških dolinah”. Oganizira ga Mednarodni cen- ter za večjezičnost (CIP) videmske univerze. Le v saboto ob 18.30 odprejo razstavo Lorene De Angelis an Caterine Dugaro, ki jo bo predstavila Loredana Drecogna. Pravi Bumjak bo v nediejo 16. oktobra. Za tiste, ki so buj frišni se začne zjutra ob 9. uri s pohodom na Hum, kot je ratala že tradicija. Ob 11.30 bo maša s precesijo, potle ponudijo pašto vsem. Kulturni program se začne zago-da popudan. To parvo ob 14. uri predstavijo Klub diatonične harmonike Nediških dolin, ki se je kumi rodiu. beri na strani 8 S. Pietro, Pulfero e Savogna avranno 67 mila euro in meno Dalla Regione meno soldi per l’Unione dei tre Comuni La Regione modifica il regolamento per l’elargizione del finanziamento alle Unioni dei Comuni e per quella che comprende le amministrazioni di S. Pietro al Natisone, Pulfero e Savogna, una delle tre rimaste attive nel Friuli Venezia Giulia, son dolori. Si tratta di circa 67 mila euro in meno rispetto a quanto preventivato, somma che dovranno ora venire integrate dai singoli Comuni in proporzione a quelle che sono le partecipazioni nell’Unione. L’argomento è stato affrontato nell’assemblea dell’ente sovracomunale che si è tenuta martedì 27 settembre, dove si è parlato di assestamento e di salvaguardia degli equilibri del bilancio 2005, ed è rimbalzato quindi sul susseguente consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, dove l’ex sindaco Giuseppe Marinig ha avuto modo di sottolineare come “alcune Unioni sono state favorite, nel riparto, rispetto ad altre. I nostri sindaci devono farsi sentire”. Si tratta in particolare dell’Unione tra At-timis e Faedis, forse privilegiata perché le due amministrazioni stanno puntando decisamente alla fusione. Lo stanziamento complessivo alle Unioni è di circa 500 mila euro. Più volte mi è toccato ripetere, in questi ultimi tempi, una cosa semplice, forse banale: cinquantanni fa, ma anche quaranta o trenta, far parte di un circolo culturale sloveno, e lavorare per esso, era un’altra cosa rispetto ad ora. E però, quando si prova ad andare più a fondo, quando si ascoltano le voci di chi quelle esperienze le ha vissute, tutto diventa meno banale e più reale, tutto diventa vita vissuta, con le lacrime e le gioie, con i rimpianti e le soddi- C'era tutto questo nel racconto che Guglielmo Cerno, Gianni Tomasetig, Liliana Bonini, Romano Tomasino e Lea Simiz ci hanno regalato nell’incontro celebrativo per i cinquantanni del circolo I-van Trinko, domenica 2 ottobre. Senza nulla togliere ad altri discorsi, ad altre parole, quei momenti rivissuti dai primi protagonisti della storia del circolo sono stati la vera essenza di questo primo momento di celebrazioni. Michele Obit segue a pagina 6 ti z otvoritvijo razstave “Tin Piemu-Luca Laureati: dialog” (na desni). beri na strani 6 in 7 50 LET KULTURNEGA DRUŠTVA “IVAN TRINKO” SOBOTA 08.10.2005 Lese (Grmek), telovadnica ob 20.00 “Ljudstvo moje drago, tebi sem živel slovenska pesem in glasba Ivanu Trinku v spomin sodelujejo: pevski zbor Rečan, ansambel Skedinj 2 nevi matajur________________________ četrtek, 6. oktobra 2005 L’intervento deciso dalla giunta provinciale di Udine Liceo di S. Pietro, al via nuovi lavori t Aktua— Slovenija ima še tri nove praznike La Provincia di Udine si impegna, con un intervento approvato di recente dalla giunta guidata da Marzio Strassoldo, ad adeguare la struttura e gli impianti del liceo linguistico e psico-pedagogico di S. Pietro al Natiso-ne, sezione staccata dell’istituto “Paolo Diacono” di Ci-vidale. L’intervento riguarda il rifacimento delle coperture dell’immobile, che consentirà di eliminare le infiltrazioni d’acqua ora presenti e di risanare alcuni pilastri del seminterrato. Si tratta di parti che la Provincia gestisce in comune con l’amministrazione di S. V starih kavbojskih filmih so Indijanci zagnali velik hrup v dolini, ko so napadli s hriba in tako zmedli sovražnika. Berlusconi je v sili zaigral enako finto. Hkrati je vrgel opoziciji kar dve rokavici z izzivom na dvoboj: proračunski manever in volilno reformo. Za proračunski manever lahko reCemo, da je politično spreten. Ce nižanja davkov ne bo, naj javnost gloda kost znižanja dohodkov poslancev in senatorjev za eno desetino. Moralizatorstvu je zadoščeno, medtem ko proračunsko krčenje prizadeva v še veCji meri dežele in občine, katerim Čedalje tanjše reže kruh. In tako se bodo ljudje muzali, Ce bodo senatorji in poslanci zaslužili 1500 evrov manj, medtem ko bodo morali plačevati za zdravstvene in druge storitve, ki so v pristojnosti dežel in občin. Za vladno veCino je to nepomembno, saj je ogromna veCina deželnih in krajevnih uprav že v rokah leve sredine. Skratka, Berlusconi in Tre-monti pošiljata raCun Prodiju, naj ga poravna, potem ko sta Insediata la Zupančič Martedì 27 settembre si è insediata a Lubiana Mihela Zupančič che guiderà la rappresentanza della Commissione europea in Slovenia. E-sperta in rapporti intemazionali, la ZupanCiC prende il posto dell’irlandese Fouere ed assume l’importante incarico in un momento cruciale per la Slovenia in cui le priorità saranno l’introduzione dell’euro, il suo inserimento nell’area Schengen e l’utilizzo dei fondi europei. Tre nuove diocesi ... La Conferenza dei vescovi sloveni ha proposto alla Santa sede la costituzione di tre nuove diocési, quelle di Celje, Murska Sobota e No- štiri leta razsipavala. Da bi postrgala dno praznega kotla pa bo služil zadnji davCni odpust... Volilna reforma pa prihaja kot strela z jasnega, da bi vnaprej ohromila opozicijo in jo osredotočila samo na to, medtem ko naj bi finančni manever sprejeli kar z zaupnico, tja v en mah. Problem volilne reforme je resen. Opozicija protestira, ker jo vlada uresničuje v zadnjih mesecih zakonodajne dobe. Večina odgovarja, da je tako prav, sicer bi volilni reformi Cez leto ali dve morale slediti predčasne volitve, saj bi parlament, izvoljen s starim sistemom, ne bil veC legitimen. Običajno se volilni sistemi spreminjajo ob soglasju vseh, saj nihCe ne ve, kdo bo veCina in kdo opozicija, pa se razmere lahko z leti lahko spremenijo. Zato bi morali biti volilni sistemi nevtralni, kar se da. Skoraj pol stoletja je Italija imela proporCni sistem. Ko je Pella v petdesetih letih predlagal manjšo večinsko nagrado za koalicijo, ki bi presegla vo Mesto. Se la proposta verrà accolta, verranno ovviamente nominati anche tre nuovi vescovi. ... e tre nuove feste 11 parlamento sloveno ha varato la modifica della legge sulle festività, introducendo tre nuove feste nazionali che però rimarranno giorni lavorativi: il 17 agosto è la festa del ricongiungimento degli sloveni del Prekmurje, il 15 settembre del ritorno del Litorale alla Slovenia ed il 23 novembre la giornata di Rudolf Maister. Il giorno dell’indipendenza che viene 50% glasov, so na levici govorili o volilni goljufiji in uprizorili obstrukcijo v parlamentu. Ko je prva republika propadla zaradi korupcije, si je Mario Segni izmislil, da je za vse kriv proporCni sistem. Sklicali so dva referenduma. S prvim so ukinili preference, z drugim uvedli enomandatni sistem. Geslo pobudnikov novega, dokaj zapackanega sistema, je bilo, da bodo poslej odločali ljudje. V resnici o kandidaturah in izvolitvah odločajo strankarska tajništva v Rimu, ljudje pa niti ne glasujejo za svojega kandidata, kvečjemu skušajo preprečiti zmago nasprotniku. Ker pa se tudi Berlusconi boji ljudstva, v svojem predlogu, ki je zmes slovenskega in toskanskega sistema, zagovarja blokirane liste brez preferenc. Se vedno odloCajo o vsem stranke, toda vsaka zase. Koalicija dobi nagrado, a ne preveliko. Ni izključeno, da bo novi sistem sprejet. To bo vneslo veliko zmedo v javnost, saj bodo povsem spremenjena pravila igre. Nekdaj skupni kandidati se bodo vrnili pod simbole strank. In Prodi? Ta še svoje stranke nima več... Kakorkoli vzamemo, poskus volilne reforme je sedaj zgolj sejanje zmede v upanju, da se bodo ljudje na voliščih zmotili. festeggiato il 26 dicembre, è inoltre diventato giornata dell’indipendenza e dell’unità nazionale. LDS a congresso Il congresso dei liberal democratici sloveni, il maggior partito d’opposizione, si terrà il prossimo 15 ottobre a Lubiana. Tre sono i candidati in corsa per la presidenza al posto dell’uscente Anton Rop: Ivo Vajgel che sulla carta ha il maggior consenso, l’eurodeputato Jelko Kacin e l’ex presidente del parlamento Jožef Skolc. Nutrita (17) anche la schiera dei candidati Pietro al Natisone (dell’immobile fa parte anche la scuola elementare, di competenza comunale), che così dovrà rimborsare una parte dei costi, una cifra. La spesa complessiva prevista dalla Provincia supera i 500 mila euro, S. Pietro al Natisone concorrerà con circa 150 mila euro che potranno essere pagati in dieci rate annuali con impegno di spesa a decorrere dall’esercizio finanziario 2005. La gestione dell’immobile in cui ha sede l’ex istituto magistrale è stata trasferita dal Comune di S. Pietro alla Provincia, a titolo gratuito e a tempo indeterminato, attraverso una convenzione stipulata dai due enti nel dicembre 1999. Un anno e mezzo più tardi è avvenuto anche il trasferimento del “college”, dello scorso gennaio è invece un’ulteriore integrazione della convenzione riguardante il trasferimento di ulteriori spazi da destinare all’istituto superiore. Taipana, omaggio a Cernetig Il Comune di Taipana in collaborazione con l'Anpi provinciale organizza sabato 8 ottobre una cerimonia per ricordare un suo illustre cittadino, Augusto Cernetig (Pro-senicco 1918 - Lubiana 1990). Fu sacerdote, antifascista, partigiano e docente universitario, un uomo che durante la seconda guerra mondiale compì scelte non facili che richiedevano coraggio e grande determinazione e sul quale poi calò il silenzio. La cerimonia a Prossenic-co, con lo scoprimento di una lapide in memoria di Agostino Cernetig sulla facciata della casa natale, avrà luogo come detto sabato 8 ottobre alle ore 10.30. Interverranno il sindaco di Taipana Elio Berrà, il presidente dell’ANPl Federico Vincenti, il presidente della Lega combattenti - Zveza borcev NOB della Slovenia Janez Stanovnik ed il decano della Facoltà di economia dell'Università di Lubiana Maks Tajnikar. Parteciperà anche il coro maschile Golo-bar di Bovec. alla vicepresidenza che però secondo il nuovo statuto devono essere del sesso opposto. Clima di tensione al Deio Clima ancora teso all’interno del maggior quotidiano sloveno dopo che il Consiglio dei sindaci, che è l’organo competente, ha deciso di sostituire il direttore responsabile Darijan Košir. I giornalisti in un primo momento hanno manifestato il loro sostegno al direttore ed espresso dissenso per il cambio al vertice, successivamente si sono dichiarati indisponibili Slovenski parlament je v teh dneh sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Večina poslanskih skupin podpira zakonski predlog, poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec pa je opozorila, da je treba novelo spréjemati z občutkom in ne bi smela žaliti Čustev nobenega prebivalca države, izrecno nasprotovanje noveli pa je izrazil poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. Vlada je obravnavala predlog koledarja državnih proslav v letu 2005, v katerem je predvideno tudi zaznamovanje dveh obletnic, to je vrnitev Primorske k matični domovini in združitev Štajerske in Prekmurja z domovino. Parlamentarni odbor za delo je sprejel dodaten predlog, da se kot praznik določi tudi 17. avgust kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Novi prazniki v Sloveniji so: 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september - vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november - Dan Rudolfa Maistra. Praznik samostojnosti ob 26. decembru se bo poslej imenoval Dan samostojnosti in enotnosti. Prazniki pa ne bi bili dela prosti dnevi, saj bi določitev novih prostih dni pomenila doloCen izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vplivala na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Z državnih praznikov se preselimo na ljubljansko univerzo. Andreja KocijanCiC, redna profesorica na Medicinski fakulteti za področje interne medicine, bo za nadaljnja štiri leta rektorica Univerze v Ljubljani. Slavnostna predaja rektorskih Casti in dolžnosti med dosedanjim rektorjem Jožetom Mencingerjem in Kocijančičevo je potekala v torek. Kocijančičeva je v pogo- ad assumere il suo ruolo, nei giorni scorsi sono stati convocati per votare il candidato proposto, Jani Virk. Il voto e-ra segreto, alla votazione hanno partecipato 98 giornalisti su 169, il quorum richiesto era di almeno 50 voti. Virk ha avuto il gradimento di 46 elettori, 44 erano i voti contrari e 8 le schede nulle. La scarsa partecipazione al voto pare sia dovuta alla poca considerazione del Collegio dei sindaci per l’opinione dei giornalisti. Forti del proprio potere statutario hanno infatti dato alla direzione il parere voru za medije zelo optimistična: ljubljanska univerza bo Cez štiri leta, ko bo končan njen mandat, po kakovosti raziskovalnega in pedagoškega dela in po zadovoljstvu učiteljev in študentov "sijala tako, kot sije prenovljeno proCelje univerzitetne zgradbe na Kongresnem trgu v Ljubljani". Prioritete Kocijančičeve, ki je bila za rektorico izbrana v drugem krogu volitev na seji senata univerze 21. junija, so obdržati Univerzo v Ljubljani avtonomno in enotno, še močneje povezati raziskovalno in pedagoško delo, dvigniti kakovost tako raziskovalnega kot tudi pedagoškega dela, povezati univerzo z raziskovalnimi inštituti in gospodarstvom, jo odpreti v Evropo in svet, tako KocijanCiCeva, da bo spodbujala mobilnost pedagoškega kadra in študentov, mednarodne projekte in skupne študijske programe. Potrebna je prenovitev študijskih programov tako, kot to doloCa bolonjska deklaracija. V Casu študija naj študenti pridobijo več praktičnih znanj in veščin, da se bodo po končanem študiju lažje vključili v delovni proces, meni nova rektorica. Zato se morajo študijski programi približati potrebam družbenega okolja. "To pomeni vsebinsko prenovo študijskih programov. VeCina fakultet se je tega zahtevnega dela že lotila, tistim, ki so zaspali, pa bomo pomagali z nasveti in mednarodnimi pri' merjavami," je prevetritev programov pojasnila KocijanCiCeva. Glede na to, da na elitm lestvici 500 najboljših univerz, ki jo je pripravil inštitut za visokošolsko izobraževanje Univerze v Šanghaju, n' Univerze v Ljubljani, KocijanCiCeva meni, da je vsako rangiranje narejeno na osnovi določenih kazalcev. Na drugih mednarodnih lestvicah, ki upoštevajo drugačne kriterije, je ljubljanska univerza višje uvršCena kot denimo na šanghajski lestvici. (r.p.) favorevole per la nomina a direttore di Jani Virk. Tariffe dimezzate Lunedì 3 ottobre sono entrate in vigore le nuove tariffe notarili. Com’è noto con una decisione del ministro, confermata dal governo il *. settembre, le tariffe dei notaj sono state diminuite fino a 50 per cento. E ciò dovrebbe aumentare il ricorso dei citta dini al notaio e dunque Df crescere anche la loro sicu rezza giuridica. L’ordine de’ notai comunque non ha date il suo consenso alla misn restrittiva. 11 ministero de giustizia da parte sua ha fa1 sapere che seguirà l’apph0^ zione delle nuove tariffe parte dei notai. Dopo l’irlandese una slovena ima Stojan Spetič četrtek, 6. oktobra 2005 V prostorih predsedništva Dežele Furlanije Julijske krajine v Rimu so v sredo, 28. septembra slovesno odprli slikarsko razstavo Umetniki dveh manjšin. Razstavo so predstavili že v Gorici, v Novi Gorici, v Spetru, v Kopru in v Piranu. Nastala je v sodelovanju med slovensko manjšino v Italiji, za katero je bil nosilec pobude Kulturni dom v Gorici ter italijansko manjšino v Istri za katero je bila pobudnica Unija Italijanov v sodelovanju z Obalnimi galerija- Umetniki dveh manjšin v Rimu mi. Razstava naj bi se selila še v Ljubljano in Zagreb. Na rimski otvoritvi je bilo prisotnih veliko pomembnih ljudi. Italijansko vlado je predstavljal minister Carlo Giovannardi, bili so prisotni tudi poslanci Willer Bordon, Miloš Budin, Roberto Dami-ani, Alessandro Maran, Ettore Rosato in Ettore Romoli. Deželo FJK je predstavljal odbornik Roberto Antonaz, prisotna je bila še deželna svetnica Bruna Zorzini. Predstavitve so se udeležili še hrvaški veleposlanik v Rimu Drago Kraljevič, odpravnica poslov na slovenskem veleposlaništvu v Rimu Ingrid Sergaš ter slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ludvik Toplak. Razstavo je otvoril minister Giovanardi, ki je naglasil pomen kulturnega sodelova- nja in prisotnosti manjšin. V imenu Unije je spregovoril njen predsednik Maurizio Tremul, predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prisotne pozdravil v imenu obeh slovenskih manjšinskih organizacij. Razstavo je orisal ravnatelj Kulturnega doma iz Gorice Igor Komel. Razstava sama je oblikovana tako, da zastopa vsako manjšino 7 umetnikov. Naj omenimo slikarje brez “narodne ”raporeditve”: Rajko Apollonio, Quintino Bas-sani, Demetrij Cej, Fulvio Juričič, Vladimir Klanjšček, Bruno Paladin, Klavdij Palčič, Sergio Molesi, Claudia Raza, Mauro Stipanov, Dezi-derij Svara, Claudio Ugussi, Franco Vecchiet, Fulvia Zu-dič in Benečan Hijacint lussa. Na odprtju razstave v Ri- mu je bilo izrečenih veliko lepih besed. Razstava je nadvse koristna pobuda. Verjetno pa bi bil potreben dodatni korak, ko bi evidentirali mrežo stalnih galerij, ki bi uvrščale v svoje redne programe slikarje manjšin, saj so nekateri izrazito kakovostni in niti ne potrebujejo manjšinskih predznakov, čeprav so tudi slike izraz nekega osebnega in skupinskega statusa in počutja. Slike imajo še dodatno prednost: ne omejujejo jih jezikovne pregrade, (ma) L’affresco di una comunità vivace e pieno di tenerezza Dopo una prima raccolta di poesie, Pubblicata qualche anno fa, Sandrino Coos ritorna ai lettori con un libro di racconti dedicati al suo paese, Taipana. Sono 65 racconti brevi in cui si intrecciano le vicende Personali e collettive di una comunità certamente più numerosa e quindi dinamica e Pulsante di oggi nonostante i ritmi lenti della vita contadina, una comunità impegnata nel lavoro, segnata dalla fatica quotidiana del vivere in montagna, ma coesa e solidale al suo interno dove non si era ancora interrotto il fluire dei saperi, delle tradizioni e della conoscenza dagli anziani ai più giovani. ‘Da loro apprendevo cose che non c’erano nei libri”, sottolinea l’autore che da ragazzino, all’insaputa dei suoi stessi genitori, dal retrobottega veniva a sapere a volte di vicende personali ed intime. Il libro “Un’osteria, un borgo, un paese” abbraccia un arco temporale che va dall’ inizio del secolo scorso m cui emergono i racconti della prima guerra mondiale aPpresi dagli anziani a casa sua, nell’osteria del paese, al secondo dopoguerra, passando attraverso le complesse yicende della seconda guerra mondiale, vissute in prima Persona da ragazzo a Taipa-na e dintorni, dove passaro-n° e si scontrarono partigia-m sloveni e garibaldini, camicie nere e nazisti. Sandrino Coos fa riaffio-rare i ricordi dell’infanzia e della giovinezza, ma la sua non e un operazione di nostalgia. E’ piuttosto un affresco partecipe (“ricordo con tenerezza quei giorni”) del suo paese e della sua gente senza abbellimenti e sentimentalismi. In questo senso è un libro riuscito, non privo di valore letterario dove o-gnuno dei Sandrino Coos UN'OSTERIA, UN BORGO, UN PAESE Ricordi di una microstoria locale l Parte “Conwr Salvai” Da otto anni esiste una particolare rassegna che ha il pregio di cercare e mostrare quello che succede nelle produzioni culturali che rielaborano la lingua friulana e non solo. Si tratta di “Cormór Salvadi”, organizzata dall’assessorato alla cultura del comune di Mortegliano assieme al circolo culturale II Cantìr e a Radio Onde Furlane. , Quest’anno la rassegna è divisa in cinque appuntamenti, tutti ad entrata libera, che si svolgeranno dal 7 al 15 ottobre sotto il tendone di Festintenda nella frazione di Chia-siellis e nella nuova sala della Villa di Varmo, sede della Biblioteca comunale. Sono previsti tra l’altro concerti, come quello denominato Fantatis Sonichis, una serata che raccoglie la musica dell’universo femminile friulano più vicino alle tendenze “indie” (venerdì 7), e interventi poetici contraddistinti dalla presenza dei Trastolons (domenica 9). Maggiori informazioni al numero 329 6061087. Štipendije sklada »D. SARDOČ« Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: • pet štipendij v znesku petsto euro, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • šest štipendij v znesku tisoč tristo euro za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; % štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ^ Prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij b° upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. č'ena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2005. Za vse potrebne "riormacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin ((J481387310) in Karlo Čermc (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do L oktobra 2005 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11,34170 Gorica. racconti presenta un quadro completo ed autonomo ed allo stesso tempo si intreccia con gli altri. Offre diversi piani di lettura, in primo luogo quello storico delle vicende di confine simili a quelle di tanti altri paesi della Slavia. E’ una galleria di ritratti e personaggi ben caratterizzati come quello di Luigi, il maresciallo dell’aria o del giovane Alfonso, cacciatore di frodo, figure anche stravaganti, a volte tragiche nella loro autodistruzione, dipinte sempre con simpatia partecipe, con il gusto del racconto coltivato fin dall’infanzia attraverso l’ascolto nell’osteria di casa. C’è poi lo straordinario rapporto con la natura vissu- ta con l’intensità del contadino e dell’uomo di montagna che con essa ha sempre interagito, con gli animali spesso vittime dei giochi crudeli e persino sadici dei bambini, raccontati con grande verismo. E l’amore per l’ambiente: “i monti non avevano segreti, conoscevo prati e fiori”, “mi cibavo di bacche e frutti selvatici. Mi sentivo quasi Sandrino Coos e, a sinistra, la copertina del libro un uomo primitivo”. Infine è il libro della vita contadina che per molti versi non c’è più, dove affiora il “mestiere” dell’insegnante che racconta in modo attento ai più piccoli dettagli e preciso nella terminologia e nella descrizione. Esemplare quello sul lavoro con le teleferiche e l’avventura delle funi riparate. (jn) J 1 All jon-feb 195* PEiuoiuym. itine si ! >, Edlteur. LUpiili t fin . Abbó Z. Uovo« rue Ch. Rupi— 1,17 CHARLEÌUI.. BENEŠKIH SLOVE sf— - - -, ' , " * žr.Tt 1 H- *** "M Scorno an par varstic je bino, a tudi beneški ljudje v Belgiji so zaviedel, de se je rodilo slovensko društvo Ivan Trinko. Ljudem so dal prepustnico, kariera med Čedadom an Kobaridom je pa vozila malomanj nimar prazna. Politična klima ni bila prav nič parjazna. IZ VIDMA Ni dugo od tegà, se je v Vidmu ustanovilo kulturno društvo Ivan Trinko. V društvu so sami domači ljudje, Beneški Slovenji. Je lepuo, de se interesajo za naš domači jezik. PODBONESEC Stupca Odkar je biu odpart blok, vozi vsak dan Rozinova koriera iz Čedada skuoze našo vas v Tolmin in nazaj. Gor gre ob deveti in pou, nazaj pride že ob adni in pou popudan. Je skor nimar prazna, ker nobedan ne mara gor, če tam gor se ne more ustaviti vič ku dvie uri, brez zamuditi koriere in kjer se sme nesti s sabo takuo malo denarja, da se ne more z njim čisto nič kupit. Erbeč Naš famoštar, gaspuod Ivan Zupančič je biu preložen v Oblico. Je sam prosiu, de naj ga tja preložijo, ker za njegove lieta erbeška služba je bila pretežka zavojo raztresenih vasic in še posebno zavojo cierkve svetega Andreja, ki je vesoko gor na robu, deleč od farouža. Ljudje so se poslovili od njega s suzami v očeh, ker so ga imieli močnuo radi. Na njega mesto je imenovan podutanski kaplan. SPETER 100 liet star Slovenj iz Klenjà LKlenje ima čast imieti narstarejšega moža Benečije. Dne 14. oktobra je Jožef Jušič srečno dovaršiu 100 liet svojega življenja. Diela hišne diela, hodi brez palce, je ravan in vidi brez očalou. Vstaja vsaki dan že ob petih zjutra kregat smuove, če jih ne najde v hlievu ob tisti uri. Klenčanje so mu naslednjo nedejo napravili velik senjan z zelenjen in purtoni in so ga peljali k sveti maši kakor noviča. Popudan so ga parpejali z avtom v farmansko cierku v Spietar za zahvalno piesam Te deum. Paršlo je h tej andohti vič ljudi iz vse doline, kakor če bi biu škof al kaka nova maša. Počastili so ga vsi po-glavari od šindika do marešjala karabinierjev. Luštno je bilo videt stuolietnega noviča veselega, s pušjem na jopi marširat dol po Spietre ob strani 86 liet starega nekdanjega famo-štra, kanonika Ivana Petričiča, in kakor po navadi veselo pozdravjat po slovensko vsakega, ki je sreču. Pri gospodu famoštru so mu oblastniki par-pravli dobro južno in mu voščili drugih 100 liet veselemu in zdravemu. Ries zdrava slovenska korenina. SVET LENART Naš kaplan Alberto Cimbaro nas je zapu-stiu an je šu za famoštra v Erbeč v Nediški dolini. Dvie leti je biu pri nas an smo ga radi imieli. Gospuod prefekt taz Vidma je šenku našemu famoštru adan liep motoscooter, da bo la-hnejše hodu obiskat svoje farane! Hmalu bomo imiel asfaltano ciesto od svetega Kvirina do Hlodiča. - november!december 1955- četrtek, 6. oktobra 2005 4 In un convegno promosso dalla Regione a Trieste Studi sull’area Drenchia-Tolmin Aktualno Oggi, giovedì 6 ottobre, e domani, si terrà a Trieste, presso la sala rossa - ex I.R.Fo.P, (Scala dei Cappuccini 1), il convegno intemazionale “Strumenti, strategie e progetti sostenibili per i paesaggi in trasformazione” promosso dalla Direzione Centrale Ambiente e Lavori Pubblici della Regione Friuli Venezia Giulia e dal Dipartimento di Progettazione architettonica e Urbana dell'Università degli studi di Trieste. Il convegno rappresenta l'occasione per esporre gli e-siti della ricerca denominata “Modelli e tipologie insedia-tive nell'ottica della sostenibilità ambientale nelle aree transfrontaliere Italia-Slove-nia”, promossa nell'ambito del programma d'iniziativa comunitaria Interreg III/A. In particolare l'intento delle giornate di studio è quello di promuovere un ampio confronto sulle più recenti e-sperienze di governo e di progetto della città e del territorio che abbiano assunto Un’immagine della vallata di Drenchia quale tema centrale le molte dimensioni della sostenibilità, orientata verso l'integrazione con i diversi aspetti a rilevanza ambientale, culturale, sociale ed economica. Nella giornata di oggi la prima sessione, Paesaggi di confine, è rivolta all'illustrazione di programmi comunitari rivolti a promuovere lo sviluppo sostenibile delle regioni transfrontaliere e, in particolare, dei territori di confine tra Italia, Austria e Slovenia. Tra le aree di studio indagate nel programma comunitario e utili per la formulazione delle linee guida c’è anche quella che riguarda Drenchia e Tolmin, interessate in particolare per quanto riguarda il collegamento viario e la riqualificazione del territorio montano. Le altre due aree indagate sono quelle di Muggia-Koper e di Duino-Komen. Otroci se učijo tudi po zgledih Pred nedavnim sem v Primorskem dnevniku bral članek, kako postajajo v Sloveniji dijaki vedno bolj napadalni. Skoraj polovica učiteljev je doživela grožnje in telesne napade. Nekateri so morali v bolnišnico. Ne mislim, da je Slovenija izjema, čeprav v nekaterih predelih delajo vino iz šmarnice. Gre za pijačo, ki draži živce in naredi pivce agresivne. Menim, da so mladi agresivnejši povsod in da so takšni tudi njihovi starši. Tolpe mladostnikov se pojavljajo vedno pogosteje in to tudi v krajih, ki niso poznali mladinskega kriminala. Pred šolo, kjer uči moja žena, so v par dneh zaporedoma okradli nekaj mamic, ki so šle po otroke. Nekoč so mladostniki kvečjemu izmaknili kako jabolko s sosedovega drevesa, pa je že bil ogenj v strehi! Najdrznejši so s fračo razbili šipo stanovanja, kjer je prebival učitelj, ki jim je zjutraj dal cvek. Tata je plačal in vzel šibo. Danes je vse trše in huje. Ker nisem pedagog in ne psiholog pa se ne čudim. Otroci in pozneje mladi se učijo tudi po zgledih. V stari Grčiji so Ilijado in Odisejo uporabljali kot učno gradivo, saj so v epih dobre in slabe lastnosti ljudi in bogov. Junaki so služili kot zgled dobrega in zlega. Menim, da so včasih zgledi, ki jih mladina posnema, veliko močnejši od vzgojnih poiskusov vedno bolj zaposlenih staršev in naveličanih (mladine) učiteljev. Poglejmo le na nedolžen zgled, ki ga daje guverner italijanske banke Fazio. Mož je globoko veren in prijatelj mnogih uplivnih duhovnikov, škofov in kardinalov. S šar-pejevsko nagubanim obrazom sedi na svojem mestu guvernerja in ne posluša plaza pozivov, naj odstopi. Zdi se močnejši fantek v zadnji klopi, ki sošolcu maže po obrazu marmelado in je gluh na učiteljičina opozorila, prepovedi in polhisteri-čnega kreganja. Ubogi sošolec je vedno bolj rdeč od marmelade, močnejši pa neu- smiljen pri svojem delu. Čemu bi popustil, ko pa Fazio sedi priliman na svojem stolu, čeprav ga obtožujejo početij, ki so hujša od mazanja marmelade po obrazu sošolca? Tudi Berlusconi postaja vedno ostrejši. Nekoč je bil vedno nasmejan, danes renči kot sosedov pes, ko spustim mačko skozi vrata. Kakšno blago čustvo naj nam prinese? Kakšen zgled lahko je, ko deta zakone sebi v prid? Z vsem spoštovanjem do visoke funkcije je tudi papež Benedikt XVI. pričel groziti s hudiči kot pred kakim stoletjem naš Janez Svetokriški, ki je grešnim vaščanom napovedoval najstrašnejše muke. Očitno je potreben bič. Gledam televizijo in skoraj vsak večer so ali neki znani ljudje na otokih, ki bi se med sabo najraje požrli ali pa filmi o klinikah, kjer zdravniki neprenehoma tlačijo cevi v grla preplašenih pacientov. V resnih oddajah se čez širok divan razleze Ferrara, ki je vedno bolj podoba zlodja na zemlji ali pa se stiska v kot stolice z naslonjalom tovariš D’Alema s svojimi bodicami, da zadiši iz ekrana vonj po kisu. No, če smo pri zgledih, so to zgledi: to so junaki sodobne Ilijade in Odiseje! Pa se pedagogi čudijo, če sošolec odgrizne sošolcu prst, ker ga je vrinil v lonček nutele... Honoris causa a Lorenzo Pelizzo Lorenzo Pelizzo dell'istituto che è rimasto, nonostante la sua trasformazione in gruppo bancario, ancorato all'ambito territoriale d'origine. Durante la sua presidenza l'istituto bancario ha sostenuto peraltro numerose iniziative culturali (dal '78 la banca contribuisce alla realizzazione deH'Annuario del Museo Archeologico Nazionale di Cividale ed è di recente pubblicazione 'La Patrie del Friul', opera multimediale di divulgazione della cultura friulana) e lo stesso Pelizzo, che già dirige da anni la Filologica friulana, è stato di recente chiamato alla presidenza dell’Associazione Mit-tellest. L’Università di Trieste venerdì 30 settembre ha insignito il presidente della Banca di Cividale, Lorenzo Pelizzo, con la laurea honoris causa in Scienze della Comunicazione. Un riconoscimento dovuto alla capacità di intrecciare o-biettivi di tipo economico con iniziative culturali, oltre che al forte legame con il territorio sancito da questo intreccio, secondo le motivazioni espresse dal magnifico rettore di Trieste, Domenico Romeo. Laureato in Farmacia, Pelizzo è ai vertici della Banca di Cividale poco meno di 35 anni, partecipando in prima persona alle trasformazioni Incontro tra il presidente della Rai e il rappresentante del Comitato 482 Baracetti Rai-minoranze, Petruccioli si impegna Per sloveni, friulani e per le comunità germaniche garantiti i massimi livelli di tutela Importanti novità giungono dal recente incontro tenutosi a Roma tra il presidente della RAI, sen. Claudio Petruccioli, e il rappresentante del Comitato 482, on. Arnaldo Baracetti. All’incontro era presente anche la dottoressa Anna Donato, capo staff del presidente Petruccioli. Il Comitato 482 aveva più volte sollecitato gli organi competenti e quelli chiamati al loro controllo affinché si desse piena attuazione alla legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche (legge 482/’99) e al Contratto di servizio 2003-2005 tra il Ministero delle Comunicazioni e la RAI. Se da parte del Ministero non sono giunti finora che silenzi imbarazzati o vaghe giustificazioni, una grossa e positiva novità arriva invece dal neopresidente della RAI, sen. Claudio Petruccioli. Durante l’incontro con Fon. Arnaldo Baracetti, in qualità di rappresentante delle La lingua friulana entra in tre carceri della regione, quelli di Udine, Tolmezzo e Gorizia. Il tutto avviene all’interno del Progetto Friuli partorito dal Dipartimento dell’amministrazione penitenziaria del Ministero della Giustizia, con la collaborazione della Filologica friulana. Sarà questa associazio- Arnaldo Baracetti oltre trenta associazioni friulane, slovene e germaniche riunite nel Comitato 482, il presidente Petruccioli ha assunto due impegni concreti per quanto riguarda l’applicazione della legge di tutela delle minoranze linguistiche nell’ambito della radiotelevisione pubblica. Vista l’imminente scadenza del contratto di servizio 2003-2005 e la sua sostanziale violazione per quando ri- Ilfriulano entra in carcere ne, attraverso i suoi docenti, a tenere tre stage di lingua friulana, uno per ogni carcere, della durata di novanta ore ciascuno, destinatari una ses- Claudio Petruccioli guarda la tutela delle lingue minoritarie, il presidente Petruccioli si è impegnato a inserire nel prossimo contratto 2006-2008 le indicazioni presenti nel parere approvato ancora nel 2003 dalla Commissione parlamentare per l’indirizzo generale e la vigilanza dei servizi radiotelevisivi che esplicitano sia i contenuti minimi di tutela, che le sedi RAI cui è attribuita l’attività di tutela per le diverse minoranze. 1 santina di operatori della | polizia penitenziaria, anche se in futuro si spera di coinvolgere anche i detenuti e di allargare il progetto al carcere di Pordenone. Il budget complessivo per l’operazione è di circa 120 mila euro, fondi nazionali messi a disposizione in base alla legge 482 del 1999. I Indicazioni che prevedono per friulani e sloveni i livelli massimi di tutela, garantendo nel contempo una tutela adeguata per le comunità germaniche del Friuli. Il presidente Petruccioli si è inoltre impegnato ad attivare immediatamente il grupp0 di lavoro della RAI incaricato di lavorare al prossimo contratto di servizio, affinché provveda ad inserire subito le disposizioni relative alla tutela delle minoranze linguistiche in ottemperanza alla leg' ge 482, per evitare così ritardi nella definizione e nella partenza del nuovo contratto. Durante il colloquio con Fon. Baracetti, il presidente Petruccioli ha dimostrato consapevolezza delle problematiche relative alla diffusione in tutta la zona slovenofo-na della programmazione H* lingua slovena della sede RAl del Friuli Venezia Giulia, assicurando anche in tale ambito il suo impegno per una rapida risoluzione del problema. Sotto la presidenza del sen-Petruccioli si annuncia, dunque, un nuovo corso pef quanto riguarda la presenz*1 delle lingue minoritarie nella radiotelevisione pubblica. Il Comitato 482 ora si augura che gli impegni annun ciati dal presidente Petruccio li trovino adeguato appogS10 anche da parte del Minisi0 delle Comunicazioni, chiana* to con la RAI a redigere i prossimo contratto di servl zio. 'mèfi — Aktualno .................. Per la Giornata europea delle lingue, idee e proposte Momento di incontro, confronto efesia di tutte e tre le comunità del Friuli novi matajur četrtek, 6. oktobra 2005 Kakšno bo vreme za vikend? l 5 Skrb ob novem zakonu o manjšinah La giornata europea delle lingue, celebrata a Udine lunedì 26 settembre e sabato le ottobre, induce alla riflessione e stimola alcune proposte. L’iniziativa - come si leggeva nella presentazione - si proponeva di fare il punto sull’attuazione delle politiche regionali, provinciali e locali in materia di tutela delle minoranze linguistiche ed allo stesso tempo dar conto della vivacità culturale del territorio. Prima di tutto va dunque salutata e va senz’altro dato merito a chi l’ha promossa, l’Università di Udine ed il suo Centro interdipartimentale di ricerca sulla cultura e la lingua del Friuli in collaborazione con il Servizio identità linguistiche della Regione Friuli Venezia Giulia e di altre istituzioni e realtà culturali. Senza far polemica non va tuttavia sottaciuto il fatto, come credo si siano resi conto tutti, che la settimana scorsa a Udine è stato offerto un quadro molto limitato e parziale della realtà della nostra regione e della nostra provincia. Tutta l’attenzione era infatti concentrata sulla lingua e la produzione culturale friulana. Nulla in contrario, intendiamoci ! Certo, però che quando nell’invito e nel programma si parla esplicitamente di lingue e culture friulana, slovena e tedesca, ci si aspetta di vederle rappresentate e presentate tutte e tre. Ma così non è stato. Non solo, nella giornata di sabato in cui si poneva l’accento sulla produzione cultuale, è stato dato spazio sol- il Gruppo Volontari Protezione civile di Cividale è staio incaricato, dalla Protezione civile della Regione, della Pdma informazione ai concit-iadini e del posizionamento sul territorio, dei dosimetri destinati a rilevare la concen-trazione di gas radon presente sul territorio. L’Agenzia Regionale per 'a Protezione Ambientale ha •ndividuato, sull’intero territorio regionale, 2.500 edifici d> civile abitazione destinati ad essere sottoposti ad una misurazione scientifica dei libili di concentrazione di gas radon presenti, siti individuati anche in base a precedenti misurazioni effettuate, in par-Pcolare alla campagna di misure svolte nel 1999 in circa ^00 edifici scolastici. Gli edifici individuati fan-110 riferimento esclusivamen-te ad un grigliato di posizionamento, uniformemente distribuito su scala regionale, n°n avendo alcuna attinenza c°n le concentrazioni del gas, Valore che sarà disponibile s°lo al termine della presente °ampagna scientifica. . Fer la prima volta in Italia campagna viene eseguita i sull’jntero territorio regiona-e- questo grazie al coinvolgilo dei Gruppi comunali V sodelovanju z deželno meteorološko opazovalnico OSMER - ARPA, ki je pred nekaj meseci začela s svojo dejavnostjo tudi v slovenskem jeziku, bo tudi Novi tanto ad un cortometraggio di un autore goriziano, come se gli sloveni, anche soltanto quelli della provincia di Udine, non avessero niente da far vedere. E questo è grave, è disinformazione. Allora la proposta è di ripetere senz’altro il prossimo anno l’iniziativa, facendone un appuntamento importante in Friuli, ma coinvolgendo tutte e tre le minoranze e le realtà culturali che esprimono, dando inoltre voce a tutti i soggetti che operano per la tutela e la valorizzazione delle lingue minori. Nello spirito della giornata europea sia davvero la giornata della diversità e della Matajur imel na svoji zadnji strani vsak teden napoved vremena. Glede na čas priprave časopisa in njegovega prihoda v domove smo se odločili, da bomo objavili ricchezza linguistica del Friuli. A promuoverla potrebbero essere Università, Regione e Provincia, cioè le massime i-stituzioni a livello politico ed amministrativo, culturale e scientifico che incidono in modo significativo sulla politica linguistica in Friuli. Un momento di festa, ma anche di verifica e di rilancio sarebbe utile per tutti. Nulla in contrario se si decidesse di focalizzare l’attenzione sul friulano. Una vetrina nel salotto di Udine da prestigio, è un momento di incontro e confronto delle diverse proposte culturali e sarebbe sicuramente utile per il napoved za četrtek in petek ter obete za konec tedna. O sodelovanju, ki se začenja z današnjim dnem, smo se pred dnevi pogovarjali v našem uredništvu z direktorjem deželne službe Stefanom Michelettijem in sodelavcem za slovenski jezik, meteorologom in publicistom Darkom Bradassi-jem. Na srečanju je padel tudi predlog, da bi slovensko službo predstavili tudi javnosti v Benečiji, na tem se že dela. Kdor Zeli informacije o vremenu v slovenščini lahko piše na sloven-sko@osmer.fvg.it ali se o-glasi po telefonu 0432 934148 ali 348 3832030. variegato e variopinto mondo friulano che non ha, a quanto mi consta, momenti di partecipazione comune. L’anno successivo, naturalmente, si dovrebbe dedicare pari attenzione a sloveni e tedeschi. Perché questo esige la coerenza con la natura plurale e plurilingue della nostra provincia e della nostra regione. Personalmente credo, però, che sarebbe più interessante ed attraente per gli stessi operatori ed anche per l’eventuale visitatore esterno poter sentire i suoni ed apprezzare insieme le diverse e-spressioni delle tre lingue e culture proprie e costitutive del Friuli, (jn) Volontari di Protezione civile. A Cividale si sono appena concluse le operazioni di posizionamento, nei 23 siti individuati dall’ARPA, delle prime coppie di dosimetri che rileveranno passivamente la concentrazione del gas radon nei prossimi sei mesi. Tra sei mesi i volontari della Protezione Civile prov- s prve strani Na srečanju v Selnici pa je prišlo do izraza, da manjšine niso najbolj zadovoljne z zakonom nove slovenske vlade, ki se je vprašanja vsaj lotila. Predsednik Slomak-a, ki koordinira manjšine v sosednjih državah, Rudi Pavšič je naglasil, da v zakonu ni nekaterih za manjšine bistvenih postavk. Strateški svet za manjšine, ki naj bi pri predsedniku vlade koordiniral najpomembnejše odločitve glede manjšin, ni dovolj definiran. Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem so vedno zagovarjali potrebo, da bi tam, kjer Slovenija odloča o svojem odnosu do manjšin, bili prisotni tudi predstavniki le teh. Kdo bolje pozna potrebe manjšin kot manjšine same? Slomak je nadalje zavzel stališče, da bi bilo najbolj modro, ko bi imela Slovenija ministrstvo za manjšine (Italija ga ima). Upoštevali naj bi tudi večjo subjektiviteto krovnih organizacij, ki združujejo manjšinske organizacije. Očitno je torej, da vlada ni upoštevala nekaterih bistvenih zahtev manjšinske koordinacije Slomak. Da so se zadeve zapletle, je potrdila namestnica državnega sekretarja na Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu Andreja Šimenc. Dejala je, da se je izhodiščno besedilo, ki so ga pripravili na Uradu poslabšalo pri medresorskem usklajevanjem. Za manjšine skrbi namreč, ob Uradu, več ministrstev in vederanno al ritiro della prima coppia di dosimetri ed al posizionamento dell'ultima coppia. Tra un anno tutti i dosimetri saranno ritirati e consegnati all’ARPA per la misurazione dei singoli valori e l’analisi dei dati complessivamente raccolti. Come evidente, si tratta di un’attività di fondamentale ustanov (ministrstvo za šolstvo, kulturo, kmetijstvo in še kakšno). | ——| Autonomie, convegno aUàne Sul testo del disegno di legge di riforma delle autonomie locali, proposto dalla Giunta regionale, anche Convergenza per il Friuli, il movimento creato dal sindaco di Udine Sergio Cecotti, vuole dire la sua. Convergenza ha così deciso di convocare un pubblico convegno per venerdì 7 ottobre, alle ore 18, presso la sede della Regione, in via S. Francesco a Udine con all'ordine del giorno il tema: “Considerazioni sul testo di riforma degli enti locali presentato dalla Giunta regionale”. Presiederà il convegno Enzo Bassi, capogruppo di Convergenza in consiglio comunale a Udine. I lavori verranno introdotti da un intervento di Renzo Pasco-lat. A nome dell’Anci interverrà il presidente regionale Gianfranco Pizzolito. Le conclusioni saranno affidate a Sergio Cecotti. interesse per la salute di tutta la cittadinanza in quanto il radon, gas radioattivo naturale, è inodore ed incolore e non è in alcun modo percettibile dall’essere umano. Le sue concentrazioni possono essere più elevate in abitazioni con particolari caratteristiche costruttive (materiali porosi, crepe e fessure nei pavimenti a contatto con il suolo), situate su terreni con elevata concentrazione naturale di tale gas. L’attività di misurazione viene posta in essere per poter fornire gli elementi utili a discriminare le zone della regione dove sarà necessario intervenire e fornire ai proprietari degli immobili gli opportuni suggerimenti per avviare gli interventi di bonifica da eseguirsi sugli edifìci esistenti, al fine di limitare o eliminare le infiltrazioni del gas radon, nonché fornire agli amministratori pubblici gli e-lementi necessari per porre in essere norme regolamentari, o di legge, utili a limitare l’edificazione in zone ad alto rischio o regolamentarla al fine di ridurre i rischi connessi. Chi volesse ottenere ulteriori informazioni può contattare l’ARPA al numero telefonico 0432 479291. La Protezione civile completa la prima fase di posizionamento dei dosimetri Radon, rilevamenti a Cividale Ventitré i siti individuati, tra un anno gli strumenti saranno consegnati all'ARPA per i rilievi Bene i conti Šibek della Banca di Civida Il Cda della Banca Popolare di Cividale ha esaminato i conti del gruppo bancario al 30 giugno 2005. In una lettera ai soci il presidente Lorenzo Pe-lizzo ha informato sulla crescita dell’istituto, caratterizzata da questi dati: su base annua la raccolta diretta cresce del 17%, gli impieghi del 19%, il patrimonio del 5%. “E’ significativo - secondo il presidente - come in una situazione congiunturale che continua ad aggravarsi, la nostra realtà creditizia trovi sempre maggiori consensi da parte di operatori economici e risparmiatori potres v Bovcu Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v Sloveniji so v sredo, 5. oktobra ob 9.29 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v bližini Bovca. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,3, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. Potres so čutili posamezni prebivalci Bov- __________I ^ četrtek, 6^ oktobra 2005 _ - 50 let d 4 4Ne pozabljamo na preteklost in nas ni strah prihodnosti” HM Temperamentni godci Kočani orkestra so ugreli številno publiko v Ristoriju, na levi še en utrinek iz slavnostne seje v prostorih društva Petdesetletnico delovanja kulturnega društva Ivan Trinko smo v nedeljo 2. oktobra v Čedadu počastili najprej v prostorih društva, kjer je bil slavnostni občni z-bor, nato v gledališču Ristori s koncertom priljubljenega Kočani orkestra, ki je želel biti poklon društva vsemu mestu in ga je mesto prav toplo sprejelo. "Petdeset let v službi slovenske kulture na našem teritoriju, to je privlačna igra spominov, zgodovina, ki se jo splača ponovno prehoditi. Ne samo zato, da tako lahko občutimo majhen, a nenadomestljiv ponos za to, kar so in smo naredili, pač pa tudi zato, da čutimo odgovornost, da ta obletnica ni cilj, pač pa temelj za nadaljnjo zgodbo, ki jo začenjamo sedaj živeti", je dejal v svojem pozdravnem govoru predsednik Miha Obit in se vprašal: "Če se neustavljive mode izčrpajo v enem letnem času, če ideologije, ki se zdijo neskončne, izginejo v nekaj letih, ali lahko dogodki, ki so se začeli pred petdesetimi leti postanejo zgodovina?" Njegov odgovor je bil pritrdilen, saj je zgodovina kulturnega društva Ivan Trinko na nek način tudi zgodovina Benečije zadnjih petdesetih let. Nato je Obit na kratko orisal pot društva in razvoj njegove kultumo-poltične vloge, na katero so seveda vplivali tudi posamezni predsedniki. Prvi je bil Mario Kont, za njim je prišel Izidor Predan, sledil mu je Viljem Černo, nato sta bila izvoljena Beppino Crisetig in Marino Verto-vec, pred tremi leti je vodstvo prevzel Miha Obit. Pot društva je bila dolga, polna ovir in težav, vztrajnost in prizadevnost ljudi, ki so v njem delovali je postopoma podrla zid nezaupnja in nasprotovanja in društvo je preraslo v pomemben dejavnik dialoga v obmejnem prostoru, je poudaril Obit. Podčrtal je priznanje kot ustanova primarnega pomena, ki mu ga je podelila deželna uprava in zaključil: "Naša pot je bolj široka kot nekoč, imamo več prijateljev in nove možnosti sodelovanja, ne pozabljamo na preteklost in ni nas strah prihodnosti. Po tej poti nameravamo iti naprej". Slavnostne seje so se udeležili ugledni gostje, med njimi senator Miloš Budin, podpredsednik slovenskega parlamenta Vasja Klavora, slovenski generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, predsednik gorske skupnosti Corsi, Zupa- Prinesel je svoj pozdrav tudi poslanec Jožef Školč, spodaj Predsednik Miha Obit in na njegovi levi strani ustanovni člani društva na Tolmina in Kobarida Ernest Kemperle in Pavel Gregorčič, načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar, predsednik ZSKD Marino Marsič, slovenska poslanca Jožef Školč in Aleš Gulič ter dolgoletna vzgojiteljica in mentorica beneških dijakov v Dijaškem domu Jožiča Tomšič. Prvi je spregovoril senator Miloš Budin, ki je društvu izrekel priznanje v imenu celotnega prostora za dragoceno delovanje v smeri razvijanja medkulturnega dialoga. Poslanec Vasja Klavora se je obvezal, da bodo vsaj sosednji primorski poslanci naredili vse, kar je mogoče, da bo slovenska vlada blizu potrebam društva, generalni konzul Jože Sušmelj, pa je podčr- tal pomen dolgoletnega boja Slovencev videmske pokrajine za emancipacijo in formalno priznanje. Pozdravil je (po beneško) tudi poslanec Jožef Skoljč, ki je šele kot dijak sodeloval z društvom ob organizaciji Kamenice. Zadnji je pozdravil in čestital predsednik ZSKD Marino Marsič. Praznovanje se je nadaljevalo v gledališču Ristori, s koncertom makedonske skupine Kočani orkestar, ki ga je društvo Ivan Trinko poklonilo svojim sodelavcem in prijateljem in priredilo v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom v okviru ciklusa Across the border. La base per un’altra storia da vivere dalla prima pagina Quei ricordi - appena soffusi in alcuni, come in chi ha dovuto, solo poco tempo dopo aver partecipato alla costituzione del primo circolo sloveno nella provincia di U-dine, lasciare la sua terra, più precisi in altri - fanno parte di quel gioco della memoria che vale la pena ripercorrere non solo per sentire l’orgoglio di quanto è stato realizzato, ma anche per non avvertire la responsabilità di considerare tutto ciò non co- me un punto di arrivo ma come base per un ulteriore storia da vivere. Ci si può chiedere se avvenimenti del genere, di cinquantanni fa, possano essere considerati storia, in un’epoca contraddistinta da mode travolgenti bruciate ancor prima della stagione che le ha viste affermarsi, da ideologie apparentemente destinate all’eternità che scompaiono nel giro di qualche lustro, da solide basi della società - che per secoli ave- vano regolato i ritmi della vita - scalzate dall'impeto travolgente delle nuove generazioni. La risposta sta in ciò che è successo dopo, nella risposta data dagli sloveni della provincia di Udine, un contributo importante alle aperture di questi ultimi anni. Tutto serve a comporre un puzzle che non può dirsi completato o-ra, con il raggiungimento dei cinquant’anni di attività del circolo. Così come mi pare sia servito offrire ad un pub- blico di circa 500 persone, delle più svariate età e provenienze, un concerto allegro e affabulatore come quello della Kočani orkester. Un modo per aprire le porte del circolo Ivan Trinko a chi non lo conosce, ma anche per riaffermare una delle funzioni principali dello stesso circolo, quella di essere veicolo di conoscenza tra mondo slavo e mondo latino. Un discorso a parte merita la mostra fotografica che accomuna Valentino Trinko (Tin Piernu) a Luca Laureati. Qui si è voluta privilegiare una collaborazione importante, che ha dato e darà i suoi frutti: quella tra circolo Ivan Trinko e Centro studi Nedita. Il risultato è una doppia rassegna fotografica che ci offre ritratti degli anni Cinquanta e Sessanta e di questi tempi. Anche così si intende lo scarto che la Benecia ha vissuto in questi ultimi decenni, rimarcato dall’uso diverso degli sfondi, nero da uria parte, bianco dall’altra. * * * Per questo anniversario si sono voluti evitare moment1 troppo solenni, privilegiando l’idea di dilatare le iniziative in un periodo ampio. Ogni momento ha la sua importanza e la sua particO' larità, così la presentazione dell’ultimo libro di Giann[ Tomasetig, avvenuta martea 4 ottobre a Savogna, così io proposta di canti e poesie a Ivan Trinko che, grazie alm collaborazione con il circo ReCan, verrà presentata sa bato 8 ottobre nella palesi di Liessa. m i j 7 r rr • 7 novi matajur n 5 (J let društva Ivan 1 rinko ~ —sstssss, / Ob otvoritvi fotografske razstave v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu Obraz naše skupnosti v dvojnem ogledalu Pester program prireditev ob 50. letnici ustanovitve kulturnega društva Ivan Trin-ko, ki se bodo odvijale tudi v naslednjih tednih in mesecih v različnih krajih Benečije, so v petek 30. septembra uvedli v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu z otvoritvijo fotografske razstave ‘Tin Piemu - Luca Laureati: dialog”. “Pomislih smo, da bi bilo lepo povezati Case, ko je bilo društvo Ivan Trinko ustanovljeno, z današnjimi dni”, je v svojem pozdravu dejal predsednik Michele Obit. Tako je v sodelovanju s študijskim centrom NediZa nastala dvojna razstava, oz. razstava v dveh poglavijh, na kateri so razstavljene fotografije Valentina Trinka, Tina Piemo-vega, ki so nastale v obdobju od 50. do 70. let ter fotografije, ki jih je Luca Laureati naredil letos poleti ob vaškem prazniku na TrCmunu in v Sovodnji. “Ustvaril se je dialog brez besed, s starimi in J^JtoviniM^ je nadaljeval Obit,“ ki nas opo-zaija, da ne smemo odrezati niti s preteklostjo, Čeprav se nam zdi oddaljena, saj v hrupu in naglici današnjega sveta tvegamo, da pozabimo, kdo smo. In to je tudi eden od glavnih ciljev društva Ivan Trinko”. Za njim je v imenu Občine Čedad, ki je dala pokroviteljstvo razstavi, spregovoril odbornik Stefano Balloch. Nato je beseda šla umetniku Luca Laureati, ki je petdeset let kasneje po Tinu Piemovemu, seveda z drugimi sredstvi in nameni, portretiral isto skupnost. Ce je Valentino Trinko slikal ljudi pretežno iz praktičnih razlogov, saj so vsi potrebovali slike za dokumente, s to razstavo Laureati nadaljuje s svojim dolgoletnim dokumentiranjem teritorja, kar doživlja tudi kot odgovor na proces standardizacije, kulturne poplitvitve ah kot ji danes pravimo globalizacije. Doslej je usmeijal svojo pozornost na spremembe in preoblikovanja urbanega in agrarnega okolja, tokrat je s svojo kamero lovil spremembe na Človeških obrazih. Laureati že veC let sodeluje s slovenskimi društvi v Benečiji in ima precej zaslug, zato, da so fotografije Valentina Trinka spet zaživele na dveh prejšnjih razstavah, saj je poskrbel za njihovo restavriranje in tisk. Tisti portreti so bili letos razstavljeni na TrCmunu, spomini in emocije, ki so jih pri sorodnikih in vašCanih vzbudili so po vsej verjetnosti vplivali nato, da so se mnogi odzvali njegovemu vabilu, pustih, da jih je ujel v svoj fotografski aparat ter se prepustih igri, “včasih majhni vojni, včasih bliskovitemu zaljubljenju”, kot je dejal Laureati, ki se ustvari med fotografom in portretirancem. Belo ozadje, je še opozoril, briše vsako povezavo z okoljem in projecira portretirance v neko absolutno univerzalnost. Razstava, pri realizaciji katere so sodelovali Alvaro Petricig, Graziano Podrecca, Michela Predan in Luisa Tomasetig, bo na ogled do 16. oktobra, (jn) Ponos in veselje za težko, a dobro izbiro Viljem Cemo je bil vesel, sproščen in očitno ponosen. Tudi najbolj grenke trenutke iz povojnega Casa je omenil z "lahkotnostjo", značilno za tiste, ki imajo za sabo dosti tudi trdih izkušenj in kar se- veda ne pomeni, da ni spomin grenak in boleC. Nekatera imena ljudi, ki so Slovence ustrahovali in jih zapostavljali, je pa zamolčal. On je pač tak. Ponudil je nekaj utrinkov iz dijaških let v Go- In cantiere c'è, a breve, la presentazione di un video documentario, facente parte del progetto “Karaula MiR - Mi-grazioniResistenze”, che ricorda i misfatti compiuti nel campo di concentramento di Gonars, collegandoli alla preventivata realizzazione, nell’ex caserma di Gradisca d’Isonzo, di un “centro di temporanea permanenza" per immigrati. Il circolo si appresta anche a presentare le poesie di Trinko in una nuova e-dizione ed a proporre una visione restaurata del primo film documentario realizzato nelle Valli del Natisone. Michele Obit rici, ko sta z Gianniem To-mažetiCem recitirala poezije Ivana Trinka in tudi iz kasnejših let v Benečiji. Spomnil se je prvega kulturnega veCera o Ivanu Trinku, ki ga je kot predsednik društva organiziral v Skrutovem. Predavali so prof. Bednaržik in duhovnika Marino Qualizza in Jožko Kragelj, poslušali so pa nasprotniki, vpisani v seznamih Gladia. Omenil je tudi dan, ko mu je uspelo pripeljati na sedež društva takratnega ministra Andreatta. NajveC besed pa je imel o svojih prijateljih in sošolcih, ki so bili skupaj z njim usta- Nekdanji dijaki v slovenskih šolah v Gorici, ki so bili ustanovitelji društva z vzgojiteljico in mentorico Jožico Tomšič (z leve Gianni Tomasetig, Romano Tomasino, Lea Simiz, Jožica Tomšič, Viljem Cerno in Liliana Bonini) očitno zanesljiv za italijansko državo. Neko zadoščenje pa je doživel, ko se je kot uslužbenec na davCni upravi v središču Vidma odkrito in sproščeno pogovarjal slovensko z ljudmi iz našega prostora. Zadnja je spregovorila Lea Simiz iz Prosnida, ki je doživela kot je sama povedala pravo odisejo. ZaCelo se je zelo zgodaj, leta 1956, ko je imela diplomo uCiteljišCa, znanje in ustrezne pogoje, a so ji v domaCih krajih zaprli vrata že pri prvi suplenci. "Ker sem bila komunistka" je rekla Lea Simiz. Tak peCat so namreC imeli vsi v videmski pokrajini, ki so govorili in gojili slovensko besedo. "In morala sem iti v inozemstvo. Se danes ne morem govoriti, ker imam polno jeze v sebi", je pesimistično, a bojevito zaključila. Vsa pričevanja so bila enkratna, Človeško topla, včasih ganljiva. Razodela so nam drobce iz osebne in skupne zgodovine, izskušnje mladih ljudi, ki so se iz ekonomsko zapostavljenega območja z nemajhnimi žrtvami in z izo-bražbo dvignili, a so bili ponovno potisnjeni na rob, Ce ne celo izobčeni. In pokazala norost povojne obmejne politike demokratične Italije.(jn) počutila šibka in zelo občutljiva. Zame je to bilo skoraj prešerna sanja in moje upanje, da bi nekaj pametnega in pomembnega vzklilo iz tega in uspelo, je bilo rahlo... Sram me je danes, da sem bila tako šibka in da nisem videla vse tiste sile in moCi v mojih sošolcih in prijateljih, ki bi nekdaj prodrla skozi vse ovire in težave. Moje opravičilo naj bo tole: morda mi ni bilo usojeno, da bom ostala in sodelovala". Usoda jo je odpeljala v tujino, kjer živi že 48 let. "Sledila sem, kolikor mi je bilo mogoCe vaše delo in vaš trud in danes sem izredno vesela, da je iz tistega semena vzklilo toliko lepega in dobrega". Zelo sproščeno in duhovito je nato Romano Tomasino iz Subida zaCel pripovedovati. Imel je diplomo srednje šole, kar ni bilo takrat tako razširjeno in ko je bilo treba iti k vojakom se je prijavil za oficirsko šolo. Naivno, očitno, saj so ga poslali domov. Iz političnih razlogov seveda. Zaradi slovenskih šol ni bil novni Člani društva in so, kot je dejal, nesli slovensko kulturo in ponos po vsem svetu. Pa ne vselej po lasmi želji in izbiri. Gianni Tomasetig je prišel iz Rima. Povedal je, da je v slovenskih šolah v Gorici preživel krasna leta. Nadaljeval je študij v Neaplju in Ur-binu, kjer je veCkrat diplomiral. "Hotel sem biti v Rimu, da dokažem našim ljudem, da je slovenska šola dobra, da velja kot vse druge in da Ce se Benečani lotijo študija lahko uspejo". Gianni Tomasetig še živi v Rimu, a se je v Benečijo vrnil z darilom, s štirimi knjigami, ki so izšla zadnja leta in nam jih poklonil, z njimi pa širi vedenje o naši deželici v italijanskem okolju. Liliana Bonini se je vrnila iz Avstralije. "Tisti daljni dan v oktobru 1955 je za mene le siv spomin, kakor bleda sanja. Jasno pa je, kako je Viljem Cemo predstavil najlepši govor s svojo prepričljivo besedo in trdnim upanjem. Jaz sama sem se takrat četrtek, 6. oktobra 2005 8 16. oktobra bomo lahko posušal an pesnika Cirila Zlobca Gorenj T arbi nas vabi na Burnjak s prve strani Za rojstvo Kluba diatonične harmonike Nediskih dolin, ki se je kumi rodiu bomo v nediejo 16. oktobra v Gorenjem Tarbiju lahko poslušal godce kluba Amici della fisarmonica del FVG iz Savorgnana al Torre, godce kulturnega društva Kraška harmonika iz SeZane an Har-monikaškega kluba iz Cerknice. Ob 16. uri bo prehod od ljudske na klasično glasbo. Igral bo Godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta, kupe z mezzosopranistko Eleno de Martin an pianistom Davide Clodig, to je ti- sta sestava glasbenikov, ki je bila letos spomladi med našimi an furlanskimi ljudmi v Avstraliji. Koncert se vključuje v program Kogojevih dnevov, ki so se telekrat par-vič odparli tudi na Benečijo. Častni gost popudneva bo pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki je ena od najbuj uglednih kulturnih osebnosti Slovenije. Burnjak pa sevieda ni sa-muo kultura. Takuo ku vsako lieto bo posakrbjeno tudi za sladak pečen kostanj an rebulo. Ku lansko lieto bo tudi možnost kupit kostanj an druge lepe an zdrave dobru-ote, ki jih pardielajo naši ku- metje pa tudi posode an druge reči, ki jih dielajo beneški obartniki z blagam an lie-sam, z vuno an drugimi materiali. Organizatorji, ki so se lie-tos zaries puno potrudil za parpravit bogat program, ki ima kiek za vsakega an za vsak okus, nieso pozabil na otroke. An takuo v nediejo 16. oktobra so parpravli tudi “Mali Burnjak” za otroke, ki bojo zjutraj dielal an se nor-činal z Luiso Tomasetig, popudan pa z Ursusom. Takuo, ki smo že poviedal Burnjak lietos puode napri vič cajta. V nediejo 23. oktobra so napravli še dvie po- membne iniciative. Zjutra ob 11. uri bo Mednarodno srečanje kumetov, ki pridejo iz Avstrije an Slovenije an sevieda iz naše dežele an naših dolin, ki ga organizava Kmečka zveza. Bo parložnost to parvo za se še buj lepuo spo- znat pa tudi za se poguorit an pregledat, če an kakuo se more kupe dielat an tuole v interesu vseh strani. Popudan pa bo ob pečenem kostanju spet krajica ra-monika. Ob 15. uri bo imel svoj koncert Harmonikarski ansambel Glasbene matice iz Spetra, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Kot smo že pisali so lietos napravli tudi svojo parvo CD ploščo an 23. okotbra v Gorenjem Tarbiju bo liepa parložnost za jo poslušat. V soboto 1. oktobra so beneški igrauci uspešno nastopili na XIII. Novačanovih gledaliških srečanjih v Trnovljah pri Celju Aktualno SPOROČILO NAROČNIKOM ULTIMO AVVISO AGLI ABBONATI Vse naSe naročnike, ki Se niso poravnali naročnine za leto 2005 obveščamo, da jih bomo v kratkem izbrisali iz seznama naročnikov. A chi non avesse ancora rinnovato l’abbonamento per l'anno 2005 ricordiamo che verrà in breve sospeso l’invio del giornale. Z beneškim gledališčem po svetu Beneško gledlaišče je nimar buj pogosto na poti an se vozi v najrazličnejše kraje, tuk guorijo an zastopijo sloviensko besiedo an sevieda po Sloveniji. Do sada je nastopilo, poželo dosti aplavzov an si naredilo puno fansov v obmejnih vaseh od Breginja do Kambreškega. Se nikdar nieso šli takuo deleč, saj so bili blizu Celja na 13. Novačanovih gledaliških srečanjih. V soboto 1. oktobra so komedijo Mama je umarla dvakrat zaigrali v kulturnem domu Trnovlje - Celje. An bili so pru lepuo sparjeti, čeglih nieso gledauci zastopil glih vsake besiede. Predstava bo besiedah samih igraucih je tekla ku po olju - čeglih nieso imiel cajta še za vaje - an tudi sami so bili zadovoljni. Na koncu so prejel dosti aplavzov, Anna v igri histerična neviesta, je parjela tudi posebno priznanje kot najboljša igrauka večera. Varnil so se damu trudni ampa veseli an zadovoljni. Mi jim čestitamo za uspehe, ki jih povserode žanjejo an smo jim hvaležni za hvalevredno dielo, ki ga opravljajo med beneškimi ljudmi an kot poslanci Benečije v širšem slovenskem prostoru. Igrauci ko odhajajo iz Benečije an na odru v Celju BENEŠKE KRIŽANKE Rešitev prejšnje številke K R R I ž A N K A A Z I A Z u M E N R J A V I L I 0 K 1 U K A E! S D I S S T O N B O T N I L B R A B I K M LA I D O T A L I J A C A R I N A P T RI D A N P A R K O N I V T N I M 0 L 1 T O A S C E D A Obisk prijateljev “Družina poje” Deleč gor v Slovenju, v kraju, ki se kliče Andraž že vič liet sredi polietja organizavajo posebno kulturno manifestacijo, ki je posvečena slovenski piesmi an slovenski družini. “Družina poje”, se kliče tole posebno srečanje pieucu, ki kaže, kuo je bluo ankrat po družinah razširjeno skupno petje an ponekod še donas je. Takuo je bluo an tle par nas, v Benečiji. Bratrje Luciano, Remo, Ude an Beppo Chiabudini so bili šli šestkrat piet v Andraž, ankrat so šli tudi bratje an kužini Clodig, Car-lig, Bergnah. Bilo je lepo doživetje, bili so lepo sparjeti. “Spoznali smo tudi Slovenijo”, je poviedu Beppo Chiabudini kak tiedan nazaj, kar prijatelji iz Andraža - an cieu avtobus jih je bluo - so paršli od blizu gledat, kje je Benečija. Vodu jih je organizator an motor manifestacije Družina poje Slavko Pi-zom. Ogledali so se Čedad, želeli so seveda spoznati Benečijo an nje posebnosti - an v tem sta jim pomagala Jole Namor, ki jih je sprejela na sedežu društva Ivan Trinko an Beppo Chiabudini, ki jih je vodu po Čedadu an je biu cieu cajt z njimi. Paršli pa so tudi ponujati sodelovanje. V njihovi vasi imajo dramsko skupino, mešani pevski zbor an oktet. Čeprav smo si zelo deleč, ker nas loči veliko geografsko razdalje, smo si pa zelo blizu glede ljubezni, ki jo gojimo do slovenske pesmi an kulture. Bi bilo lepuo, če bi do tega sodelovanja ries prišlo. četrtek, 6. oktobra 2005 V Nemčiji narguorS limon je top V Nemčiji, na Prajskem, so napisal na gjomale o niekem debelim limonu. Bla je tudi fotografija an na nji je biu an naš človek! Je Marcello Gariup - Kuoščanu iz Topoluo-vega. Pru naš Marcello je pardielu take posebne limone, poštudierita, pezu je 1 kilo an dva! Biu je zlo ponosen na tako pardielo, an kuo bi moglo bit drugače?! Marcello živi na Prajskem že 45 liet. Gor lepuo skarbi za njega družino, za ženo Brigitte, za hčere Tino, Pio an Stephany an nje- ga življenje teče miemo napri. Tle doma, v Topoluovem hiša je prazna, saj vsi otroc so muorli iti po sviete, dva sta že umarla, Marcello pa hode ankrat na lieto duon za pozdravit parjatelje pru takuo zak nega koranine so tle an jih nie nikdar poza-bu. Marcello nas je paršu gledat, nam je po-viedu od njega pardiela an mi pru zvestuo publikamo fotografijo, ki nam ga kaže na ni-emškem gjornalu an mu želmo puno sreče ne samuo v vartu, pa tudi v življenju! J 55 liet od tegà... Danilo an Pia zlata novica So take družine tle par nas, ki če bi napisale njih pravco, bi ble za Sigurno buj zanimive, buj interesant ku tiste, ki jh vi-demo po televižjone. Buj resnične an buj uriedne... Ku tista od velike družine Borgù iz Jevščka (Simani), ki tle na fotografiji vi-demo z drugo družino le iz tiste vasi, družina Čendol (Go par Vančone). Fotografija je bla posneta na 27. maja lieta 1950. Kak dan priet, na 10. maja lieta 1950 tele dvie družine so utekle iz njih vasi. V družini Borgù jih je bluo deset, v družini Cendol pa šest. V družini Borgù sta bla tata Eugenio (ki je biu po rodu iz Oblice, v srienjskem kamunu), an mama Maria Kaučič, ki je bla pa iz Jevščka (vaščina blizu Livka). Imiela sta dvanajst otruok, tarje so jim umarli, kar so bli šele mikani: Maria (ki se je rodila lieta 1929), Lodovico (1931) an Mario. Vsi tarje počivajo venčni mier na Livku. Te drugi otroc so pa bli Albina (vsi pa jo kličejo Zorka) (klaša 1933), Doro (1932), Maria (1935), Antonio (1938), Mario (1941), Luciana (1943), Avgust (1946), Marta (1948), Albert (1951). Zapustil so njih vas an so skuoze Polavo an Čeplešišče utekli v Italijo. Financa jih je pejala v Čedad, kjer so prespal ’no nuoč. Od tu so šli v Vidam an tle so ostal osam dni. An potlè še buj deleč, v vas blizu Rieti, kjer so ostal šest miescu. Pa nie bluo še konca njih ruo-manja. Od tu so šli v Bagnoli, blizu Napoli. Do tentega so bli nimar vsi kupe, tle odtuod pa an brat je šu v Kanado. Te drugi so se preselil pa v Sant’Antonio Pontecagnano (Salerno), kjer so ostal do lieta 1952. Potlè so se vamil v buj domače kraje an dvie liet an pu so jih preživiel v Ruoncu, šest miescu v Serio an končno so paršli v Tarčeto, kjer so tudi ostal. Pa ne vsi. Tle nie bluo diela za vse an takuo vsak je napravu svojo valižo an se pobrau po sviete, telekrat pa ne samuo za an kratek cajt, pač pa za nimar. Bluo je lieto 1961. Doma so ostale samuo Zorka an Maria, ki pa seda živi blizu Vidma, v kraju Pagnacco. Družina Cendol je šla v Cleveland (Amerika) an na nje se Zorka an vsi drugi družine Borgù pogostu spominjajo. Muormo še reč, de Zorka an nje bratje an sestre so se vičkrat varnil v njih rojstno vas, na Jevšček, ki je glih tan po tin kraj Polave. Kar pridejo v vas se spomnijo na njih življenje, na kar so prehodil po sviete, na paijatelje, ki so tle zapustil. An posebno Zorka je zlo navezana na Ivo Zabrieščak, poročeno Faletič, tudi ona iz Jevšča, ki pa se je oženila na Livške Ravne. Velik purton an... dvie rnakine oflokane, ku tiste od noviču! Vse tuole za Danila an Pio Tomasetig, ki na 10. setemberja sta praznovala petdeset liet poroke. Velik purton je ostu, od dvieh oflo-kanih makin so nardil adno, ki na kofane je imiela dva velika pušja! Danilo, ki je iz Škratovega an Pia, ki je iz Jagnjeda sta puno liet živiela v Avstraliji, kako lieto od tega pa sta se za nimar varnila tle damu, kjer imajo žlahto an parjatelji. V parložnosti njih zlate poroke so organizal pru lepo fešto. Sli so h maš v Gorenjo Mier-so an potlè pa na veselico, ki je bla v Ošnijem. Danilu an Pii želijo vsi še puno liet ljubezni, an kar bojo praznoval diamantno poroko, ne samuo dvie rnakine, ma še celo koriero jim oflokajo! Paršli so vasnjani an parjatelji iz delega sveta Vičerja za pozdravit parjatelje an vasnjane Ernesto Furjanou iz Topoluovega živi že puno liet v Franciji Je bluo lieto 1957, kar Ernesto Trusgnach - Furjanou iz Topoluovega se je muoru pobrat iz duoma za zaslužit kiek vič. Su je v Francijo an ku vsi naši ljudje, ki so veliki dielu-ci an se jin na straga dielat, je biu tudi Emesto. Takuo je šlo, de je imeu srečo. Se nie pa pozabu na njega rojstni duom an pogostu se vrača tle, kjer ga čaka brat Remigio, pru takuo druga Zlahta an parjatelji. Zgodilo se je an lietos an za pozdravit vse kupe an jih zahvalit, de se nieso pozabil na anj čeglih živi deleč tle odtuod, jih je peju na vičerjo dol h Stefnelu v Škratovem. Bla je pru liepa vičer, ki ostane za nimar med lepimi spomini našega Ernesta an vsieh tistih, ki so se okuole njega zbral za telo posebno vičer. Schnatterer Neid auf Nkkerchen angsgr-ipp*, aoergm am-aer Junge J.ie3 men afcht m;, •!<>? Buhe hm&en unč :-Kh a;v. Uebstès; čattdsvn k-g« heiSt e* «H*l bletb-m. r- vor der Presaekon'erenz «in Ber- FrlUlfct-Hoittbt i Ein Hàndchen fùr die Frnehte r DES Ti In der Unterjj muss det Fnfi vom G Južna svetega Louranca za vasnjane iz Jagnjeda Tolo fotografijio nam jo je Pošju Hugues Desmedt iz Belgije, Hugues diela na Komisiji Europske Unije an pred malo miesecev je predstavu v Ljubljani razstavo "Raziskave fuzije, izbira energije za prihodnost Europe”. Je človek, Li zaradi svojega diela je hiu po cieli Europi an šele je nimar °kuole. Pa nam je jau, de takuo dobro ku v Jagnjede se me selè ankul asafu, zak v Esti vasi lju-die daržijo za stare navade živlienja an parpoma- Sajo za kar morejo. Ja, zak za vet Luora-nac v Jagnje-de ne dielajo velikih sejmu, da bi parklical puno ljudi an, če ura pomaga, parslužil no malo sudu. Ne, gor, po maši, je zaries južna. Vsak pamese ki, skuha al pa specè, potle se vse dene kupe za praznik vsiéh, velikih an majhanih. Lietos vasnjani an parjatelji so paršli iz Belgije, iz Avstralije, iz Milana, iz Zvicere an od puno kraju dol z Laškega. Pustil so se s troštam, de taka liepa an vaška navada se obdarži se puno an puno liet. Risultati Giovanissimi Moimacco - Valnatisone 0-1 Prossimo turno 1. Categoria 1. Categoria Valnatisone - Gemonese 2-1 Esordienti Valnatisone - Azzurra 7-2 Venzone - Valnatisone 3. Categoria 3. Categoria Strassoldo - Audace 3-2 Pulcini Audace - Cussignacco Juniores Audace - Fulgor 8-3 Juniores Chiavris - Gaglianese 2-3 Amatori Gaglianese - Bearzi Allievi Valli del Natisone - Warriors 0-1 Allievi Valnatisone - Pasian di Prato/A 2-2 Ziracco - Filpa 1-1 Serenissima- Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Serenissima Esordienti Buttrio - Valnatisone Pulcini Aurora Buonacquisto - Audace Amatori Filpa - Birreria da Marco Turkey pub - Valli del Natisone Friul clean - Osteria al Colovrat Bar Savio - Sos Putiferio Lovaria - Polisportiva Valnatisone Classifiche 1. Categoria Valnatisone, Lumignacco, Tarcentina 9; Ancona 7; Gemonese, Venzone, Lavarian Mor-tean 6; Comunale Faedis 4; Bujese 3; Taglia-mento, Riviera, Chiavris 2; Flumignano, Bear-zi 1 ; Castionese, Cividalese 0. 3. Categoria Cussignacco, Moimacco, Azzurra Gorizia, Serenissima 6; S. Gottardo, Strassoldo, Aiel-lo, Paviese, Sanrocchese, Pro Fiumicello, 3; Audace, Donatello, Cormons, Villanova 0. I primi si impongono sull’Azzurra di Premariacco, i secondi superano nettamente il Fulgor di Godia Esordienti e Pulcini senza remore L'Audace superata di misura a Strassoldo - Vittoria esterna degli Juniores della Gaglianese Pari degli Allievi, i Giovanissimi battono il Moimacco - Esordio no della Valli del Natisone Trasferta sfortunata a Strassoldo per l'Audace di S. Leonardo. I ragazzi del presidente Francesco Tornada sono ritornati a casa a mani vuote. Le due reti dei giocatori allenati da Toni Podrecca sono state firmate da Bini ed Olivo su rigore. Inizio di campionato con un successo esterno per gli Juniores della Gaglianese che hanno violato il campo del Chiavris. Buona prestazione degli Allievi della Valnatisone che hanno costretto al pareggio la formazione di Pasian di Prato/A, una delle pretendenti alla vittoria finale. 1 ragazzi guidati da Giancarlo Armellini sono passati in vantaggio a Gli Allievi della Valnatisone con il tecnico Armellini ed i dirigenti Passariello, Rucchin e Chiabai Tre su tre per l VALNATISONE GEMONESE 2 1 Valnatisone: Camielletto, Pozzetto, Giliano, Quercioli, Gallas, Petrussi (25’st. Cencig), Dindo, Crast, Suber (34’ st. Grassi), Gazzino, Miano (47’ st. Chiabai). S. Pietro al Natisone, 2 ottobre -Con il successo odierno la Valnatisone ha portato a tre la serie delle vittorie in altrettante gare disputate. I tre punti conquistati dai ragazzi del presidente Daniele Specogna sulla Gemonese, una delle favorite al suc- cesso finale, sono meritati. La partita è iniziata con le due squadre attente a non scoprirsi. Al 12’ il primo pericolo per gli ospiti con la punizione di Miano respinta dal portiere avversario. Al 16’ passano in vantaggio i valligiani grazie ad una prodezza di Gazzino. Allo scadere del primo tempo gli o-spiti si sono riportati in parità con la rete messa a segno di testa da Turina. Nella seconda frazione di gioco inizio tambureggiante della Valnatisone che al 6’ raddoppia con una conclusione di Petrussi. Al 16’ Miano, servito da Dindo, manda di testa il pallone a colpire la parte superiore della traversa. Gli ospiti si fanno pericolosi al 22’ quando su azione viziata da off-side centrano la parte superiore della traversa e si vedono quindi respingere il pallone sulla linea da Gallas. Nel finale della partita da registrare l’espulsione di Crast e del suo diretto avversario per reciproche scorrettezze. Domenica prossima la Valnatisone sarà impegnata a Venzone contro una formazione che nei due incontri casalinghi sinora disputati ha segnato la bellezza di cinque gol a partita. Paolo Caffi dieci minuti dalla fine del primo tempo con Giovanni Tropina. Quindi all’8’ della ripresa ed al 25' ci sono stati il pari ed il conseguente vantaggio degli udinesi. Nel primo dei 4' di recupero era ancora Tropina a castigare gli ospiti. Con una rete di Matteo Cumer i Giovanissimi della Valnatisone hanno superato il Moimacco sul campo di Tor-reano. Goleada degli Esordienti della Valnatisone che si sono imposti sull'Azzurra di Premariacco. Tre reti di Riccardo Miano, una a testa di Nicola Zabrieszach, Massimiliano Famea, Nicola Strazzolini ed Enrico Bisceglia sono il bottino firmato dai valligiani. Anche i Pulcini dell'Audace di S. Leonardo hanno iniziato alla grande superando il Fulgor di Godia con i gol di Vittorio Costaperaria (quaterna), Stefano Marseu (doppietta), David Vuk e Luigi Crudi. Nel calcio amatoriale è iniziato male il cammino per la Valli del Natisone, sconfitta sul proprio campo dai War-riors. La Filpa è ritornata dalla trasferta di Ziracco con un pareggio grazie alla rete messa a segno da Enrico Cornelio. Nel prossimo week-end prenderanno il via tutti i campionati di calcio amatoriali ad undici, mentre il calcio a cinque partirà venerdì 14 ottobre. (p.c.) Azzida, cinque serate con bocce e divertimento In agosto ad Azzida si gioca a bocce! Si sono affrontate amichevolmente, durante cinque serate, come da radicata tradizione, una decina di ragazzini ed una ventina di coppie a-dulte. La serata conclusiva è sta- ta allietata dalla gradita presenza di amici musicisti ed a-nimata da una spettacolare e-sibizione di staffetta da parte di una rappresentativa della società bocciofila di Moimacco. I presenti si sono impegnati e divertiti nel cercare di indovinare il peso di un grosso masso. Due i paesani che si sono avvicinati al peso reale del “sassolino” aggiudicandosi così la forma di formaggio messa in palio, che è stata consumata ed apprezzata insieme agli gnocchi. Quest’anno il trofeo “Memorial Pio Cencig” di bocce è andato alla coppia Carlo Cumer (Ciapa) e Mariano Zuf-ferli (Zorut), mentre nella categoria dei ragazzini si è messa in evidenza Ambra Marcolin. Un trofeo speciale di questa edizione è stato conferito a “Miss simpatia”, Milia la milanese, che ha gareggiato in coppia con Ermes. Come da consuetudine, a tutti i partecipanti è stato consegnato un premio, in questo caso molto originale: consisteva infatti in due trote per coppia, offerte da Damiano Tropina. E’ stata un’opportunità per ritrovarsi a pescare raggiungendo un noto agriturismo dove consumare le trote in compagnia. Masiero sul traguardo di Civida Federico Masiero della Ima Moro Zotta-relli Brugnotto C.S. Spercenigo (Tv) si è aggiudicato domenica 2 ottobre la quarta edizione del Trofeo "Banca di Cividale Spa", precedendo in volata Alessandro Zanardo del V.C. G. Bianchin Marchiol Piz-zolon. A tre secondi un gruppetto, il cui sprint è andato a Nicola Bragato dell'U.C. Mogliano 85 Col. San Marco. La gara, riservata alla categoria juniores e organizzata dalla Società sportiva dilettantistica "Tutti in pista a San Giovanni al Natisone" presieduta da Giovanni Cappanera, ha preso il via alle 9.45 da piazza Zorutti a San Giovanni al Natisone per concludersi alle 12.35 in viale Trieste a Cividale del Friuli dopo 111,4 chilometri. Il percorso ha attraversato le località di Manzano, l'Abbazia di Rosazzo (Gpm), Como di Rosazzo, Rocca Bernarda (Gpm), Ipplis, Premariacco, Ronchi di Sant'Anna, Spessa e Gagliano; al termine un circuito di 13,4 chilometri tra Cividale e l’asperità di Ronchi di Sant'Anna (Gpm) da ripetersi cinque volte. La pioggia, caduta nella parte centrale della gara, ha disturbato in parte gli atleti: si sono registrate alcune cadute, per fortuna senza gravi conseguenze. Ben 113 (record per la manifestazione) i corridori al via, di cui 73 hanno tagliato il traguardo. Diciotto le squadre presenti, in rappresentanza del Friuli-Venezia Giulia, del Veneto, della Slovenia e dell'Austria. In volata Masiero ha sfruttato al meglio il treno dei compagni della I-ma Moro. Tempo del vincitore: 2 ore 53 minuti 45 secondi, alla media di 38,469 km/h. Per l'atleta, classe 1987, si tratta della quinta vittoria stagionale. g Il due settembre si è addormentata presso la casa del figlio Claudio a Udine Libera Zamolo vedova Mainardis, per tutti noi "la komara" (a sinistra nella foto) Nata ad Amaro in Camia, è arrivata a Clodig verso la fine degli anni '40 come ostetrica per i comuni di Grimac-co e Drenchia. Quanti chilometri ha macinato con le intemperie ed il freddo di quei tempi, quanti bambini ha fatto nascere e a quanti ammalati ha portato sollievo, solo il Signore lo sa. Quando qui da noi il lavoro ha cominciato a scarseggiare e tutti hanno cominciato a recarsi in ospedale per il Parto, lei ha provato e vinto un concorso come ostetrica in un comune vicino a Salerno ed ha lascito le Valli. Laggiù ha raggiunto l'età avanzata della pensione. Gli ultimi anni della sua vita però li ha trascorsi a Liessa, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR fedaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekotì rafiun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 VCIanjen v USPI Assodato all'USPI Planinska družina Benečije Telovadba Corso di ginnastica od 12. oktobra do 21. decembra vsako sriedo an petak od 19. do 20. ure v telovadnici sriednje Suole v Spietre Info in vpisovanje: Flavia 04321727631 - Daniela 0432/714303 - 04321731190 VENDO macchina fotografica Olympus Camedia C -8080 Wide zoom, come nuova. 338/1180849 VENDO appartamento tricamere, biservizi a S. Pietro al Nat. Info: 329 4694602 AFFITTASI anche per brevi periodi casa arredata zona S. Pietro. 0432/722225 C.A.I. Sottosezione Val Natisone • Pro Loco Nediske Doline Pi-aninska Družina Benecue invitano tutti i soci a ritrovare.... le tracce delle Krivapete domenica 9 ottobre 2005 Savogna Tercimonte Masseris Percorso turistico adatto a tutti. Durante la camminata le guide forniranno spiegazioni, rievocheranno leggende. .. E’ prevista la visita a un tipico kozolec. Durata prevista fino a Masseris circa 3 ore. Al ritrovo verranno raccolte le prenotazioni, previo versamento di un contributo, per la pastasciutta finale a Masseris. Ore 830 - ritrovo a Savogna presso il Bar da Crisnaro začenjajo bit težke. Al me vi-deta, kuo san star! Imam vse biele lase. Kar san biu mlad moja žena mi je jala: “Daj tle, imaS an bieu las!” an mi ga je vetargala. Potlè an par dni nazaj takuo, an sada niemam vič te čarnih an tisti, ki mi manjkajo mi jih je pa vetargala! Vam muorem poviedat, de parvi dan otuberja se bom muoru nazaj oženit z mojo ženo, kabi bon teu reč, ku de ja, de se imamo šele rada! Pozdravjam vse tiste, ki me poznajo an tiste ki prebi-erajo Novi Matajur. Ist sem Ernesto Stefanu po domače, sem Doričju brat, ki ga nie vič med nami, živim tle v Belgiji. Po-strojita, kar san žbalju zak nie-sam hodu v Suolo sloviensko.” Takuo nam je napisu Emesto Stefanu iz Belgije. Smo nimar veseli, kar naši brauci nam pišejo. Telekrat smo se pru zve-stuo posmejal, ker Emesto je napisu pru umoristično! Ne za nič je brat našega nepozabljenega Doriča an vsi vemo, kakuo je znu on pisat! Smo bli pa tudi ganjeni videt, kuo se je Emesto trudu napisat po sloviensko. Nam je biu napisu, de muoremo popravit, kar je zgrešiu. Je bluo vse na-mest, dragi Emesto, pru lepuo ste napisu v tistem jeziku, ki ga nimar v sarcu nosite. Vam an vaši ženi Mariji, ki lietos na puomlad sta praznovala zlato poroko, želmo vse dobre v vašem življenju, saj sta ga pru zaslužila! Na dvojezični Suoli v Spietre so se učil runat divižjone. Učitelca je po-prašala Perinaca: - Če toja mama muore napravit vičeijo za pet judi in ima samuo štier kompierje, kero opera-cjon muora narest, de bojo imel vsi enake por-cjone? - Narede purè an ga arzsparti na pet kraju! - je odgouoriu Perinac! *** Adna druga učitelca je namierla parst pruot mali Jožici an ji je jala: - Duo je sniedu jabu-ko v eden? - Ist ne, gospa učitelca, ist jo nisem sniedla! -je odguorila joče prestrašena čičica! Mladi Fabio iz Moj-maga je šu za ponovit ja-garski permes (licenza di caccia). Ežaminator gaje poprašu: - Quanti pallini contiene una cartuccia per volatili? - Mi sembra cinquanta. - E quanti ne occorrono per ammazzare un fagiano? - Bastano quattordici! - Perché quattordici? - Perché l’anno scorso io ho preso un fagiano con soli quattordici pallini e gli altri trentasei li ha presi il mio compagno di caccia Candido Baldassi! Na Univerzi “treče starosti” v Čedade. - Danes - je jau profesor - bomo guorili gor mez zemljepis, geografijo, specifično gor mez Afriko. Študent Miljo, kje je Afrika? - Na more bit zlo daleč, zatuo ki dol v fabriki “Faber” kjer dielam, pride dielat vsako jutro an te čarin z bicikleto! *** - Marica, zaki učera niesi paršla v šuolo? - jo je pokregala učitelca. - Zatuo, ki moja mama me je storia pejat kravo k juncu, baku! - Reci ji toj mami, de tiste reči morejo narest tuoj tata al pa tuoj stric. - Ne, ne, je jala mama, de muore bit pru bak! *** - Maijac - je jala učitelca - reci mi dva zaimka (pronomi). - Kdo? Ist? - Dobro, bravo Maijac! Učitelca je dala tema: “Ljubezen, viera in misterij”. Janezu svolgiment: “Moja sestra je v drugim stanu: muoj Buog, kduo je biu?” Nie malon, je pomidor od Ernesta! SPETER Kočebar Žalostna novica V čedajskem Spitale nas je zapustu Franco Massera iz Kočebarja. Imeu je 65 liet. Žalostno novico so sporočili sestre, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 26. setembe-rja popudan v Klenji. SOVODNJE Tarčmun Žalostna oblietinca “Je že petnajst liet, ki vas nie vič, pa tu našim sarcu an mislih živte nimar. Na sveta maša bo na Tarčmunu v petak 7. otuberja ob 18. uri. Vaši otroc Anna, Marta, Giovanna, Maria, Ivo, Perin an Fabio z njih družinam an vsi tisti, ki vas imajo radi.” Petnajst liet od tegà nas je zapustu Valentino Trinco - Tin Piernu iz Tarčmuna. Njega spomin je vedno živ v njega družini, med ljudmi, ki so ga poznali an spoštovali kot pridnega moža. Za vedno ostane med nami tudi z velikim šenkam, ki nam je naredu: njega fotografije, ki nam pričajo o našem življenju, o naših ljudi, ki so bli an ki še so. Buog vam Ioni Tin, an v mieru počivajte. Tutti 1’abbiamo conosciuta come “la komara” Zbuogam Libera sempre disponibile ad aiutare. Era già molto anziana quando comunque era ancora capace di assistere anziani ed anche gente più giovane di lei. Libera era una donna forte, intraprendente, sempre in movimento e sempre al lavoro. Un carattere allegro e di compagnia, esprimeva simpatia solo a guardarla! Una donna con un grande cuore, modesta per se stesa, ma generosissima nel donare agli altri, che ha sempre saputo mettere in pratica l'insegnamento e-vangelico: "Non sappia la tua de- stra ciò che fa la sinistra". Komara, v mieru počivi v toji rojstni vas in Buog naj te uar-ne vse dobruote, ki si jih nar-dila v tojim življenju. Giacomo “Al ga videta, kuo je de-beu?! Z mojo ženo sma ga sniedla, ma sma ga imiela glih do garla. Tu mojim varte lietos san imeu tri reči narbuj debele, od tarkaj liet, ki dielan muoj vart. San imeu ’no jabuko, ki je pezala 506 gramu, je še debela! San imeu an kompier, ki je pezù 934 gramu. Tel pomidor je pezu pa 1.250 gramu! Sa’ ga je bluo kak ne otroče glave. Ma zda, gor na tarkaj liet, ki dielan muoj vart, ga bom muoru pustit počivat takuo se od-počien tudi ist, zak moje lieta --------------- Kajšankrat zgrešmo tudi mi! Kar smo napisal od noviču na fotografiji smo napisal, de on je Andreas Specogna, v resnici je Gosgnach. Tata od noviče je Silverio iz Ruonca an ne Silvano an mama je pa Giovanna iz Duža an ne iz Jeline! Na stuojta nam zamiert, ma nie vsa naša kauža. An “tičac”, ki nam je paršu pravit lepo novico je kieki zgrešiu! Ga zastopemo, je biu zlo ganjen, komo-sol Nič hudega, takuo imamo še adno parložnost za želiet Andreasu an Stefanii vse narbuojše v njih življenju. Succede che anche noi facciamo degli errori! Scrivendo di Stefania e Andreas, sposi novelli, abbiamo scritto che Andreas di cognome era Specogna, invece è Gosgnach. Il papà di Stefania è Silverio di Rodda e non Silvano, la mamma Giovanna è di Dus e non di lellina! A tutto questo ha contribuito un po' anche “l'uccellino" che ci ha riportato la lieta notizia. Chiediamo scusa e cogliamo | l’occasione per augurare ancora una volta a Andreas e Stefania una vita felice! četrtek, 6. oktobra 2005 12 Marianna a n Stefano novica! Kronaka Marianna Bonini - Kovačuova z Lies an Stefano Predan iz Dolienjanega sta se oženila! Smo čakal an se troštal, de se bo tuole gajalo. An zgodilo se je v saboto 24. setemberja, kar pred zlatim utarjam v preliepi cierkvici svete Lucije v Kravarje sta se obljubila, de se bota za nimar ljubila. Purtoni, konfeti, žlahta an parjatelji, godci, pravi senjam v Kravarje an tudi v Prehodu, kjer se nie pru obednemu mudilo iti damu. Marianna an Stefano živta na Liesah an za tuole smo vsi zlo veseli! Dragi Stefano an Marianna še ankrat uzdignemo kozarce na vaše zdravje an iz sarca vam želmo: "Toiko kapljic, tolko let, Buog vam daj na svet živet!" Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: * v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torakan četartak tudi od 17.00 do 19.00 Camivarh: vtorakod9.00do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti So vod nje v pandiejak an petak od 11. ure napri (parbližno) v sriedo od 9. ure napri doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za preHeve”, je na razpolago “servizio infermieristico' (tel. 727081 ). Pridejo oni na vaš duom. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. OKTOBRA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 7. DO 13. OKTOBRA Spietar tel. 727023 - Prapotno tel. 713022 Ukve tel. 860395 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 9. OKTOBRA Klenje/Clenia Api Cedad / Cividale (strada per Marnano) lieto Davide je dopunu parvo Je biu rojstni dan od te malega v družini, pa je biu zlo, zlo, zlo veseu tudi te velik! Zgodilo seje na 16. setembeija, kar Davide Pavan je dopunu njega parvo lieto življenja. Torta je bla zlo velika, zak je bluo puno žlahte an parjatelju okuole njega, ki so se kupe z njim veselil. An pru fotografija nam kaže, kakuo je biu veseu tudi njega bratrac Alessandro, ki čez kak dan, na 18. otuberja, dopune tri lieta. On je velik an že hode v vartac, gor v Spietar kjer tudi njega mama Arianna uči. Nona Mija, nona Annamaria an nono Bepo so pru veseli imiet take lepe an pridne navuode an kupe s strici, s tetami an s kužinam Zeljo dviemam "škrakjacam" veselo an srečno življenje. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER - Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itskJvensto@osmer.fvgj! ČETRTEK, 6. OKTOBRA Po vsej deželi bo oblačno do pretežno oblačno z rahlimi ali zmernimi padavinami, ki bodo obilnejše v karnijskih predalpah. Možna bo kaka prehodna razjasnitev. V ravninskem pasu bo pihala zmerna burja, močnejša na obali. SPLOSNA SLIKA Ciklonsko območje, ki se še zadržuje nad Italijo, preusmerja proti naši deželi vzhodne, občasno vlažne tokove. Se bo prevladovalo oblačno vreme z večinoma zmernimi krajevnimi padavinami in vmesnimi prehodnimi razjasnitvami. Nižina Obala Ure sonca jOf RO zmwno Mm....... m*gl* Megla Metini Srednji veter Padavine (od potroà do 24b) mm» O C?0> = = o 12alvtt 1-12 M >-• 3 tl manj Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 12/15 14/17 NajviSja temperature (°C) 17/20 17/20 Srednja temperatura na 1000 m: 9°c Srednja temperatura na 2000 m: 4 c PETEK, 7. OKTOBRA V ravninskem pasu in na obali bo spremenljivo ali oblačno, v gorah pa oblačno do pretežno oblačno. Po vsej deželi se bodo pojavljale večinoma zmerne padavine, ki bodo obilnejše v karnijskih predalpah in na Piancavallu. Na obali bo pihala zmerna burja ali vzhodni veter. Najnižja temperatura (°C) 13/16 14/17 NajviSja temperatura (°C) 17/20 17/20 Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 4°C