Ste«, ziz. O LJubljani, g soboto, dnč li. septembra 1901. Leto xxxu. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za ifetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ V70 Za poillj. na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie u Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskamo). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Napadi na hrščansbo misel. Priobčevali smo ta teden poročila iz Prage o shodu svobodomislecev, na katerem se .ie liberalizem pokazal v svoji nagoti. Ti svobodomisleci« so skozi štiri dni zabavljali skoro edino proti krščanski veri na tako neumen način, da se mora človek zgražati, kako morejo z razumom obdarjena bitja pasti tako globoko, da v slepi strasti ne poznajo niti več najnavadnejših zakonov mišljenja, ampak tulijo svo.io brezversko pesem naprej brez misli in brez ozira na najnavadnejšo dostojnost. Storili smo to z namenom, ker so se tudi slovanska društva priglasila za ta shod. 12 Slovencev, med njimi ena ženska, so šli osebno tja, nekaj jih je poslalo svoje pozdrave, iii kar nas najbolj boli, da so se udeležila tega shoda po svojih zastopnikih liberalna akademiška društva slovenska. To je žalosten pojav, kajti kdor soglaša s tem, kar se je govorilo in sklepalo te dni v Pragi, ta ni več kristjan, ampak je pogan in odpadnik. Hribarjev arhivar Aškerc je podpisal v nemi slovenskih odpadnikov grdo pismo, v katerem se ti »svobodomisleci« zaganjajo v papeža in v vse krščanstvo. Kar je nam sveto, vse proglašajo ti ljudje kot bajke in izmišljotine. Vse Sveto pismo so porinili med bajke, in napovedujejo papežu boj. češ, da so si gotovi zmage in da bodo premagali krščanstvo. To .ie nekaj tako blaznega, da moramo le obžalovati ljudi, ki imajo tako nazore. Da >e odpadli duhovnik Aškerc, ki ga je Hribar svoj čas nalašč zato spravil v Ljubljano na magistrat, da bi razširjal te misli, tako daleč zašel, nas ne žalosti, ker ga nimamo za resnega, ampak to je žalostno, da na naših -rednjih šolah profesorji tega moža mladini hvalijo, njegove spise priporočajo, da se naši dijaki njegove od sovraštva do krščanstva navdihnjene pesmi uče na pamet in jih v šoli deklamirajo, in da večji del visokošolskega dijaštva gre za temi brezumnimi nauki in se še ponaša ž njimi, kot bi bilo to napredno^ znanstveno in omikano. Vsako leto ob začetku šolskega I eta zhajajo v slovenskih listih oklici na dijake, naj gredo v Prago študirat, češ, to je slovansko in napredno mesto. Praga je res lepo mesto in večji del ljudstva je toliko krščanski, da mu nečemo nič očitati. A razmere na vseučilišču so žalostne, in ravno ta shod v Pragi je odkril, kaki možje uče na tej visoki Mali. in kakšen je duh tamošnjega dijaštva. Profesor modroslovja Krejči, ki je nastopil kot strupen govornik proti krščanstvu in je brezstidno ponavljal grde neresnice, ki jih širijo brezverci, je pokazal duha, ki vlada na tej visoki šoli. Pravi duševni vodja je pa pro- fesor Masaryk, ki zdaj razširja svoje nauke po Ameriki, in ki ima odločilen vpliv na dija-štvo v Pragi. Mi Slovenci sami to čutimo na dijakih, ker so popolnoma prevzeti sovraštva do katoliške vere in so tudi vsaj deloma že prestopili v socialnodemokraški tabor. Ma-saryk si zna dijake pridobiti, je prijazen ž njimi, vedno občuje z mladimi ljudmi, jim preskrbuje knjige in jih popolnoma odtujuje katoliški veri, saj smatra boj proti katolicizmu kot svojo glavno nalogo, /al. da so taki možje od države nastavljeni in iz ljudskih davkov bogato plačani za to, da razširjajo svoje pogubne nazore. Zato svarimo naše dijake pred Prago, dokler se tudi tam med dijaštvom ne okrepi katoliško gibanje. Danes je slovenski dijak v Pragi prisiljen, da živi v taki družbi. Imamo vrla katoliška društva v Gradcu, kdor pa hoče iti na slovansko vseučilišče, mu priporočamo Krakov, ki je v vsakem oziru zdaj za dijake bolj priporočljiv, kakor Praga. Ti takozvani »svobodomisleci« so uganjali v Pragi ostudno gonjo proti katoliški cerkvi. Po mestnih ulicah in po gostilnah so raztrosili mnogo tisoč listkov, na katerih je tiskano t »Rojaki, izstopajte iz cerkve! Proč z verskim sleparstvoin! Proč z verskimi goljufi, denuncianti in zločinci! Proč z pobožnimi lenuhi! Nič ne verujte duhovnikom, nič jim ne dajte!« To je njihova »svobodna misel«! Te dni so bili tudi slovenski dijaki, ki so izvršili napad na družbo svetega Cirila in Metoda, zbrani v Celju, in tam so se pridružili boju za razkristjanjenje šole. Govorili so, da znanost — namreč njihova uboga znanost! — nasprotuje krščanski veri, in zato se mora pregnati vera iz šole! Mladi študent Zalar je celo grdo razžalil srednješolske verouči-telje. ker jim jc očital, da nimajo sami nobene vere. Očitno so se izjavili ti dijaki, ki si pri-devajo ime »narodno-radikalnega dijaštva«, za tista načela, ki jih razširja fratnasonska »Svobodna šola«, ter se navduševali za to, da te nazore razširjajo med ljudstvom. Tako se bohotno razvija nevera med Slovenci. Dva tabora si stojita nasproti: krščanstvo in novo poganstvo. Zato pa moramo posebno obsojati one, ki zahtevajo od nas, da naj mirujemo in pustimo. da naši sovražniki svobodno širijo take nauke. Obsojati moramo one, ki hočejo to vse zakriti, da bi odvrnili pogled ljudstva od te velike nevarnosti. Tak mož je istrski poslanec Mandič. Ravno ta teden je v svojem novem listu »Balkanu« objavil članek, ki je očividno naperjen proti »Slovencu« in namenjen onim istrskim rodoljubom, ki se jim začenjajo oči odpirati. V tem članku vprašuje: »Ali pri nas liberalizem in klerikalizem značita dve različni sve- tovni naziranji?« In na to odgovarja: »Ne!« S čudovito konfuznostjo hoče dokazati, da pri nas ni brezverskega liberalizma. Kako more poslanec Mandič zapisati take trditve v očigled dejstvom, ki jih vsi vidimo? Kako more od nas zahtevati, da zapostavimo brambo krščanskega svetovnega na-ziran.ia, ko je boj proti krščanstvu stopil v najodločnejšo in najsilovitejšo obliko? Kako nam more očitati, da je ta borba osebna, ko vendar nasprotniki sami tako odločno trdijo, da jim je v prvi vrsti do tega, da se krščanska misel zatre in da zavlada njihova »misel«, kakršno so do gnusa in studa prepovedovali v Pragi? Zastareli so nam taki učitelji, kakor je poslanec Mandič. Mladi svet je šel preko njih. in tudi istrski in tržaški zavedni politični krogi več ne verujejo v to pesem, če jo tudi sem-tortia še pojejo. Nam pa so ti pojavi le bodrilo k nadalj-nemu delu! Ločitev duhov v Istri. (Dopis »Slovencu«.) Prvi sestanek hrvaškega in slovenskega dijaštva v Pazinu. P u l j. 13. sept. 1907. Naš somišljenik, vrli istrski dijak laik, nam poroča sledeče: Vest, da se bodo sestali hrvaški in slovenski istrski dijaki v svrho, da si začrtajo jasen program in se na njega temelju organizirajo, je silno razveselila vsakega Hrvata in Slovenca. Vsi so z napetostjo .pričakovali dan. ko se slovensko-hrvaška mladina združi na složno delo v blagor istrskega ljudstva. Ze v petek, dne 6. t. m. so prihajali v Pazin od vseh strani dijaki iz Istre. V soboto zjutraj se je nato razpravljalo o današnjem položaju v Istri. Referent abit. Brnčič je opisoval vse iaze hrvaške politike v Istri od njenih početkov do današnjega dne. Orisal je plodonosno delovanje Vitezičevo in škofa Dobrile ter še zdaj živečih rodoljubov. Razpravljalo se je nato o kulturnih potrebah v Istri, o življenju narodovem, šolstvu in gospodarstvu. O tem so govorili štirje referenti: Ružič, Posedel, Lazarič in Brajša. Drugi del dneva jc bil namenjen za razpravljanje o ljudski prosveti, ljudskih knjižnicah, predavanjih, poučevanju analfabetov itd. Referenti o tem so bili: Ribarič in Slokovič. V soboto zvečer se je vršil komers. Glavni del sestanka je bil v nedeljo, dne 8. t. m. Ta dan se je imel razviti program, po katerem naj bi hrvaško-slovenska istrska mladina delala za duševno in gmotno blagostanje istrskega ljudstva. Najprej se je referi- ralo o materielnem stanju dijaštva na vseučiliščih v Zagrebu Gradcu, Dunaju in Pragi. Poročali so potem referenti posameznih klubov Istranov o njihovem dosedanjem delti na posameznih univerzah. Pride glavno. Z vsem, kar se je dozdaj razpravljalo, lahko mirne duše soglaša vsakdo, bil tega ali onega mišljenja. Žalibog se to ne more trditi o zadnji točki: »Naša zadača i riužnost«. Najprej je tu prečital svoje poročilo bogoslovec Janko. Ideje njegovega referata so sledeče: Hodimo katoličani, narodnjaki in demokrati. To je pač načelo, ki ga pač lahko podpiše vsak Istran, ki sploh računa na to, da se loti kdaj izobraževalnega dela med vernim, narodnim in demokraškim istrskim ljudstvom. No, kaj se je zgodilo? Pripominjam, da so preje spisani referat Jankov poslali na Dunaj klubu istrskih hrvaških dijakov, da o njem izrazi svoje mnenje. Toda ta klub je Jankov referat dal na indeks, češ, da tako poročilo je pripravno za kak »klerikalni sestanek«, ue pa za shod hrvaško-slovenskega istrskega dijaštva v Pazinu! Vsled tega se je sklenilo Janku svetovati, naj svoje poročilo opusti; kar pa vrli mladenič ni storil, ampak ga je bral pred celim zborom. Nato nastopi jurist Agneletto in sicer oficielno kot zastopnik takozvanega narodnoradikalnega dijaštva. Ze to dejstvo njegove pripadnosti zadostuje, da vemo prav soditi njegovo zmedeno modrovanje »o svje-tovnim nazorima«. Krščanstvo se je po mislih Agnelettovih (ki fehtari tudi naše somišljenike za snovanje liberalnih ljudskih knjižnic) popolnoma preživelo in nova vera se po mnenju tega radikalca zove »evolucionizem«. Se vidi, da jc strokovnjaških knjig o tem vprašanju presneto malo prebral. Agneletto se je sicer zagovarjal, češ, da jc vse, kar jc povedal, zgolj njegovo subjektivno mnenje, kar pa ni res, ker sc je njegovo predavanje že nekako predsankcioniralo, predno je govoril. To je pričalo tudi dejstvo, da so se navzoči — izvzemši nekaj treznih elementov, rogali bogosloven Janku, ki jc vstal in zavračal nazore Agnelettovc. Naibolj značilno za veliko zmedo, ki vlada v Istri, je to, da so se ti »radikalci« zagovarjali s tem, da je njim vzor rajni škof Dobrila! Celo pri veselici so deklamirali Kranjčevičevega »Zadnjega Adama«, da osmešijo krščansko vero v Boga. To vse je seveda v duhu škofa Dobrile . . . Istrsko diiaštvo je prišlo zdaj do alternative. Nič več ne morejo trditi, da niso ne to, nc ono, ampak zgolj narodnjaki. Nekateri od njih so sc že jasno odrekli krščanskemu naziranju in zato je absurdno, ako proglašajo za svoje vrhovno načelo »absolutno narodnost«. Kar je krščanskega istrskega dijaštva, si bo poiskalo samo pot! Vesela ločitev duhov se započenja tudi po naši Istri! + X -1- LIJICR v levjem brlogu. (Dogodek tihotapca v Venu.) V gostem venskem lesu sta se križali dve cesti in na tem križišču stale so v tesnem čveterokotu štiri mogočne bukve, kakor nalašč pripravne za utico, katero so si tam napravili graničarji in ki jim je služila kot zavetje pred dežjem in slabim vremenom. Bila ie to slaba, zelo površno zgrajena koliba. Streha in troje sten je bilo zgrajeno iz vejevja in dračja, luknje so pa bile zamašene z ilovico in mahom. Četrta stran je služila kot vhod, poleg tega pa se je nahajala v utici šc klop in nekoliko suhe stelje, ki je za silo služIla trudnemu popotniku za ležišče. K tej kolibi se je priplazil tiho kot star lisjak — zviti tihotapec, dolgi Hinri. Prežah so graničarji neprenehoma na tega človeka, a vedno jim je odnesel pete ter jih že prekanil na vse mogoče načine. Tudi danes so ga žc preganjali in napeli vse sile, da bi vjeli tega ptička, a vse zaman. Bila jc temna, meglena noč in Hinri je sklenil prenočiti v tej utici, utrujen in izmučen vsled napornega bega. Splazil sc jc v utico ter legel v ozadje, tesno k steni. Napenjal je nekoliko časa ušesa in prisluškoval v temno noč. Tupatam jc za-šumelo v suhem listju, a nič sumljivega. Naenkrat pa jc čui v daljavi glasove, kmalu nato pa korake v obližju kolibe. To ga je vzdra-milo, da ni mislil več na spanje Sklonil se je pokoncu in se splazil k vhodu. V neposredni bližini pred seboj je ugledal v temi svetle gumbe in slišal znane moške glasove — gra-ničarjev. Kaj mu je storiti sedaj? Bila sta dva in gotovo imata pripravljene za vsak slučaj v rekah puške. Brezmiselno bi bilo torej, ako bi izkušal pobegniti iz kolibe pred njunima nosovoma. Streljala bi za njim, in kdo vč, ako ga ne zadene smrtonosna kroglja v tej bližini. Na tem potu torej ni rešitve, beg je nemogoč. Splazil se je tiho in urno nazaj v kot in pričakoval sključen v kotu preteče nevarnosti. Sklenil je braniti se do skrajnosti in kolikor mogoče drago prodati svojo prostost. Čepel je tiho v kotu in upiral oči proti vhodu, kjer sta stala že oba grauičarja. Premišljeval je, kako se jima odtegne, ter jima poleg tega šc kako krepko zaigra. Pripravljen jc bil na vse, najsi bo žc napad ali pa odpor, kakor naneso bližajoči sc trenutki. Graničarja sta tipaje krog sebe vstopila in se vsedla na klop, nič hudega sluteč, najmanj pa to, da se nahaja poleg nju še dolgi Hinri v ozki kolibi, katerega sta že neštetokrat, a vedno brezuspešno zasledovala. Zadovoljno sta sc oddahnila, utrujena od dolge hoje in starejši jc stresel iz pipe pepel ter .io iznova natlačil s tobakom, rekoč: »Nocojšnjo noč upam, da bo mir; Hinriju sva nabrusila podplate, dovolj ima ta dolgopet-než za to poletje,« in z glasnim smehom se ic vlegel na klop. »Le ne tako brezskrbno, dragi prijatelj,« je menil drugi, »tihotapci imajo gotovo zopet kake predrzne namene.« »Ali veš, kaj je drugi teden. Frank?« »Menda isto kot navadno: ponedeljek, torek, sreda, — človek mora postati neumen vsled te enakomernosti.« »Ta teden jc nekaj posebnega, menda popolni lunin mrk.« »Saj je tudi sedaj popolnoma temno.« »A tako vendar ne kot bo tisto noč.« »No, in kaj bi bilo potem?« »Tihotapci bodo zopet na delu. Ti luiupjc čakajo že na to in tihotapilo se bode na vse kripljc. Patrulje bodemo morali pomnožiti. Dolgopcti Hinri bode pa to gotovo že preje izvohal in izkušal se nam bo izviti po stari njegovi lisjaški navadi po močvirju, a jaz vem za prostor, kjer vjamem tega hudiča, da mi ne uide več.« Starejši si jc med tem odpel suknjo in iskal v žepu žveplenke, da si prižge pipo. Hinri jc natančno slišal ropot škatljicc in postalo mu je tesno krog srca. Ako sedaj prižge graničar vžigalico, se bode posvetilo v kolibi in lahko ga ugledata v kotu. Nepremično je prežal na svoja sovražnika in bil pripravljen za naskok. Resk, — žveplenica se jc vnela, v tem trenutku pa .ic potegnil veter in mali plamen ie ugasnil, bilo je zopet popolnoma temno. »Za vraga, kaj so vžigalice mokre . . . kaj sem še hotel reči ko bi mogel vjeti tega dolgina, to bi bil zopet dan za nas kaj praviš ti k temu. Frank?« »Kaj hočem reči, ti bi bil najbrže v kratkem povišan, saj si že itak nekako pohlepen, . . . meni ni nič na tem, ako ga dobimo, saj . . .« »No, kaj?« »Ali ne slišiš nič?« »Kje?« »Za nama.« »Menda zunaj kaka nočna žival; povej kaj si mislil reči preje, Frank.« »In vendarle, — v kotu, — za nama; nekaj se je premaknilo.« »Takoj bova pogledala, prižgi žvep-lenko.« Zopet čuje Hinri ropotanje škatljice. Stali si bodo v trenutku prsi ob prsih možje, ki sc smrtno sovražijo. Kaj naj stori? Odločil se je, da ne čaka več. Sklonil se je tiho pokoncu, iztegnil krepke svoje roke, zgrabil v strešici za debelo vejo in jo potegnil z vso silo navzdol. Utica se je zmajala, streha pa je padla s truščem in šumom na oba graničarja in prah sc jima je vsul v obraz in oči. Vsa prestrašena nista vedela, kaj se godi krog njiju. Ta trenotek pa je porabil Hinri, skočil preko stene na prosto in z glasnim krohotom zaklical: »Halo, zelenjači! Lahko bi me imeli že sedaj, mene dolgega Hinrija, a preneumni ste vsi skupaj ne dobite me nikdar, ha, ha, ha!« Glas njegov se je zgubil v megli in temi, ravno tako tudi on. Graničarja sta hitela i/, utice ter streljala v smer, od koder je prihajal preje glas in hitela v temno, megleno noč, v gosto šumo. Na steni kolibe pa jc slonel Hinri, zadovoljno smeje se in mrmrajoč: »Hvala Bogu, sedaj bodetn vsaj mirno spal nocojšnjo noč tu notri«. Vedno več dobivamo poročil in izvestij iz Istre. Se nikoli ni bilo tako živahno. To priča poleg še drugih dejstev, da se je vendarle enkrat začelo gibati ob sinji Adriji. Z velikim zadoščenjem zasledujemo to vrvenje, ki je moralo nujno postati. Mnogoštevilne pristaše naše misli v Istri pa poživljamo, naj nas obvestijo o vsakem pojavu in naj pazno zasledujejo, kod vre in kaj se poraja. — Istrani, na krov! Tedenski pregled- Cesarske vaje na Koroškem. Mnogo se pečajo časopisi z uspehi letošnjih velikih vaj. Poveljnik 3. armadnega zbora, ki se v njem rekrutirajo vsi slovenski polki, Potiordk, je postal popularna oseba in pokazal, da ima velike zmožnosti. Manever je bil sila zanimiv, ker so imeli armadni poveljniki popolnoma proste roke; za moštvo pa je bil utrudljiv in naporen. Vendar se je ponesrečilo, oziroma je zbolelo le kakih šest mož, kar je razmeroma malo, če se vpošteva. da je bilo na bojišču čez 60.000 vojaštva. Celovec je bil v soboto in nedeljo podoben vojaškemu taborišču; iz Celovca se je odpeljalo 30 vojaških vlakov, s postaje Št. Vid ob Glini pa 15. — Splošne so bile pritožbe o odiranju vojakov. Na Nemškem so pri manevrih za vojake naročili 30.000 litrov brezalkoholnih pijač. Tam se vojaštvu pač ni bilo treba pritoževati čez draginjo pijač. — Cesar je za reveže v Celovcu in v okolici podaril 14.300 K. Shod svobodomislecev v Pragi daje 'opravka te dni najbolj ljudem, ki ne marajo cjelati, seveda tudi takim, ki se morajo pečati z urejevanjem časopisov. Zanimivo za nas je to, da je bil Hribarjev arhivar in bivši kaplan Aschkerec imenovan za častnega predsednika. Udeležencev je največ seveda češkega jezika, zlasti iz Prage; drugih zastopnikov s čudnimi doslej nepoznanimi imeni je bolj malo. Skupno število z zvedavimi ženicami vred se ceni na 2000. Govorov ne bomo ponavljali. Dovolj, če omenimo, da se je zabavljalo proti papežu, proti verski šoli in proti verouku v šoli, proti krščanskemu zakonu,' da se je izražala želja, naj bi se tudi v Avstriji začela protiverska gonja; hvalili so laško anarhistično sodrgo, ki ondi napada duhovnike in ubiia redovnike. Da ni bilo med njimi brez razpora, se razume. Ker so se svobodomisleci bali policije, zato so skušali anarhiste poriniti v kot, ko se je šlo za volitev v neko komisijo. Po čednem zmerjanju bi bilo prišlo do pretepa, ako bi ne bil predsednik energično posegel vmes. — Koncert, ki so ga priredili, ie bil prazen. — Med tistimi, ki so napovedali papežu boj, je tudi Aškerc Da bo mož tako globoko padel, ne bi bili pričakovali! Redovnik P. Schachleitner je napravil celi komediji konec. Na diskusiiski večer, ki so ga priredili svobodomisleci, je prišel ponižni pater benediktinec, ki je v krasnem govoru pobijal trditve puhlih svobodnih' mož. Pomagal mu je tudi znani apologet, dekan teološke fakultete dr. Hilgenreiner. Mesto da bi svobodomiselni zastopniki »znanosti« dostojno odgovarjali, jeli so rjiiti ter hoteli navzoče katoličane napasti. Vladni zastopnik je miril;, ker so se neolikanci zagnali tudi vanj, .ie slednji shod razpustil. Katehetski shod v Ljubljani. V Ljubljani se je ustanovilo društvo slovenskih katehetov, ki je imelo te, dni prvi občni zbor in obenem dvodnevno praktično zborovanje, pri katerem so se vrstili nastopi, predavanja in diskusije. Udeležencev obeh.dni Je bilo okrog 160; med njimi so. bili zastopniki vseh slovenskih škofij. Uspeh zborovanja je po splošni sodbi velik, kajti veliko boljšega se niti na velikih shodih, kakor je bil dunajski, ni pokazalo in doseglo. Odbor katehetskega društva se je Pismo s Kitajskega. O. Veselko Kovač, apost. misijonar. K zadnjemu pismu še par podrobnosti. Zavratni umor. podkralja provincije Nganhui je med kitajskimi mandarini napravil tak učinek, kakor bomba, ki jo je. zagnal zlobni anarhist med nič hudega slutečo množico. Skrajna zmedenost na vseh koncih in krajih. Najhujša zmešnjava je nastala v Pekingu. Takoj, ko je brzoiav naznanil cesarskim ministrom nezaslišani zločin, izdala je vlada ukaze vsem podkraljem obširnega cesarstva. Princ Cing je nujno svetoval, da se ljudstvu dovoli nemudoma tako zaželjena ustava. Res je še isti dan izšel tozadevni ukaz, a v tako nejasnih izrazih, da je težko kdo uganil, za kaj se pravzaprav gre. Bolj jasen pa je bil edikt, tičoč se umorjenega podkralja. Cesarski dvor ukazuje, da se imajo izkazovati umorjenemu gubernatorju izvanredne posmrtne časti, kakor jih določa postava onim velmožem, ki so končali svoje življenje v boju za domovino. Darovati se mu mora tudi visoka vsota denarja. Njegov sin, bivši aspirant za mesto Taote-ja, se potom tega ukaza povzdigne na to službeno mesto. Vsi podkralji so takoj nastavili sebi v varstvo par desetin broječo telesno stražo. Ko ie naš podkralj pred par dnevi javno obhajal rojstni dan kitajskega cesarja, stalo je za njim nič manj kakor petnajst mož vojaštva za slučaj nepričakovanega atentata. Ta peščica vojakov ga spremlja na vseh potih. Kakor sem poročal v zadnjem pismu, je bil zavratni morilec takoj umorjen na grozen način. A kazen ni doletela samo njega. Tudi iregovi sorodniki, bližnji in dal ini. so morali poplačati s »svojo kožo« zločin svojega revolucionarnega sorodnika. Vsi so pod ključem, niih imetje pa je konfiskovala država, kljub temu, da niso bili z zločinom svojega sorodnika v nobeni zvezi. žc konstituiral. Za predsednika je izbran vele-zaslužni katehet, kanonik Kržič, Tajniške posle so poverili katehetu A. Cadežu; njemu naj se pošiljajo odslej vsa vprašanja, priglasi in drugo, kar se tiče katehetskega društva. Italijanski Salezijanci so dobili zadoščenje. Psihiatri so proglasili fanta, ki je obdolžil Saiezijance, za popolnoma degeneriranega in abnormalnega. Deček je bil nahujskan od neke ženske. Podprefekt, ki je nastopil proti Salezijancem z nečuveno pristranostjo, je prestavljen v Sardinijo. Enako se je dokazalo, da sta duhovnika, ki sta po nesreči prišla v zvezo z zavodom Fuinagalli v Milanu, popolnoma nedolžna. Zagovornik, liberalni poslanec Rastelli je javno po listih dokazal in zapretil. da bo nasprotnikom naštel imena onih milanskih elegantnih mladeničev liberalnega in socialističnega mišljenja, ki so po-sečali zavod Fumagalli in ondi provzročili okuženje. — Bomo videli, če bo »SI. Narod« tudi prinesel to pojasnilo! Slavnost desetletnice izobraževalnega društva v Mengšu sc je izvršila preteklo nedeljo častno za domačine in tujce. Dasi je bilo letos že preobilo prireditev, zbralo se je v lepem Mengšu vendar toliko udeležencev, da smo se po pravici čudili. Društveno življenje je ondi krepko razvito in se bo še lepše razcvitalo v novem, prostornem »Društvenem domu«, ki je bil ta dan blagoslovljen. Velika dvorana s prostornim novim odrom, je bila premajhna za ta dan. Predstava je bila v rokah pravih mojstrov in mojstrinj. Ljudska veselica se je razvila na prostornem travniku poleg doma v zadovoljnost vseh gosto\ Petje in tamburanje na vseh koncih! Bog daj srečnega nadaljnjega razvoja! Pevsko društvo »Hajdrlh« na Proseku ie slavilo dne 8. septembra dvajsetletnico obstanke. Povabilu na to narodno slavnost se je odzvalo tudi pevsko društvo »Ljubljana«, dasi je »Narod« hujskal in pihal. Predsednik »Hajdriha«, poslanec Gorjup je ob prihodu na Proseku odposlanstvo »Ljubljane«. prav toplo pozdravil. Topiči so grotneli, godba je svirala. ko so korakali pevci v narodni Pro-sek. Pri popoldanski veselici so se pa pojavili ljudje, ki mislijo v prvi vrsti na »Narodovo<> politiko in ki so hoteli dražiti pevce »Ljubljane« z neslanimi klici: »2ivio Hribar«. Ko je nastopila »Ljubljana« na pevskem odru, so isti neotesanci zopet kričali. Ljudstvo spočetka ni vedelo, kaj hočejo ti demonstranti. Ko se .ie pa zavedlo, zaklicalo ie krepko: »Zivio Ljubljana!« »Ljubljana« ie pela pod žilavim vodstvom g.. Baiuka. Kričači so morali obmolkniti. Prosečani in pošteni ljudje, tudi Cehi so obsojali neolikano postopanje in kričanje »narodnih organizatorjev-. Na Velehradu je bil dne 9. septembra zopet shod katoliško-narodne stranke na Moravskem. Nad 5Q.000 zborovalcev je m'an,i-festiralo svoje versko in narodno prepričanje. Pri tej priliki' se ie ustanovila kmečka mlijdV-niška zveza in blagoslovili so zastavo »Kmečke zveze«. Na slavnost je došlo mnogo češke inteligence; navzoča sta bila tudi slovenska poslanca Demšar iti Pišek, ki šta zborovalce tudi pozdravila med živahnimi ovaci-jami. Angleško-ruska pogodba se je podpisala te dni; Nemcem je pogodba med dozdajnima nasprotnikoma zelo napoti, kajti trozveza jim ne more nič pomagati v Aziji, Avstraliji ali pa v Ameriki. Nemčija se čuti kljub trozvezi izolirana. V Maroku se Francozom ne godi posebno dobro. Fn čas ie vladalo premirje, obenem je obolel general Drude, ki o njem poročajo angleški listi, da jo je pošteno zavozil. Ako bi namreč hotel vojsko srečno končati, bi moral imeti do sto tisoč vojakov. Njegovi sicer hrabri voiaki iz Alžira so sicer hrabri, daljna sorodnica njegova. Bila je to zelo inteligentna ženska, prava pravcata prvobori-teljica kitajskega ženstva. Prav zato je bila kitajskim oblastem seveda že dolgo trn v peti. Prišla je ugodna prilika, in oblast je-ni zamudila. Takoj namreč, ko se je raznesla strašna novica o umoru podkralja En-mirt, takoj nato je policija prijela neljubo Cin-čin. tako sc namreč imenuje morilčeva sorodnica. Sodili jc kratkotnalo niso. Takoj v smrt! Ne-srečnica je prosila, da bi smela prej svojim pisati par pisem. To ji ni bilo dovoljeno. A pomilostili so jo v toliko, da je niso usmrtili javno, ampak tajno in takoj nato zabili truplo v rakev in zakopali. To je bila v tem slučaju velika milost. Zanimivo jc, kako sodi o tem nasilnem postopanju vlade kitajsko časopisje. »Sen-šu-ji-po« pravi: »To je torej Kitajska, ki se pripravlja na ustavo. Hujšega absolutizma si sploh ni mogoče misliti. Nikjer na svetu se nc kaznujejo nedolžni sorodniki za zločin svojega sorodnika. Celo v Rusiji ne . . .« — »Sin-po« pa modruje: »Prej je veljala postava. da sc premoženje zločinčevih sorodnikov konfiskuje, a pod sedanjo dinastijo je bila ta postava odpravljena . . . Njegov oče ima povsod najboljši glas. Kaznovati ga za zločin njegovega sina, bi bila največja krivica!«... Tudi deževalo je zadnjih deset dni dovolj. Setev je takorekoč čakala tega nebeškega blagoslova. Posušila se ni, a v klas tudi ni šla. In glej! Komaj je bila žejna zemlja na-pojena, dobila je tudi setev veselja do življenja. Tako torej sedaj polja nimajo še preža-lostnega lica. Steblovje je res nizko, a klas jc vendar nekaj obeta. Gladu torej menda nc bo to zimo. Saj pa se je tudi postilo in pokorilo skoraj vse, staro in mlado, kristijani in pogani. Ko ni izdala prepoved, da se govedo ne sme klati, dokler ne pade dež, je podkralj prepovedal iesti celo prešičje in kokošje meso. In kdor n ubogal, je moral brez ugovora v temnico! a krvoločni, in imajo to grdo lastnost, da radi plenijo, mesarijo in požigajo. Nemci zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo je prizadela okupacija francoska nemškim trgovcem v Casablanci. Raznoterosti. V nedeljo je imek> zborovanje prvo avstrijsko društvo državnih slug; shod je uspel prav dobro. — Telovadni odsek je dobilo izobraževalno društvo v Želimljah. — Za ravnatelja državne gimnazije v Kranju je imenovan profesor Ig. Fajdiga. — V križan-sketn konventu v Ljubljani se je mudil veliki mojster nem. vit. reda nadvojvoda Evgen. Dospel je iz Beljaka, kjer je imel svoje bivališče o priliki vojaških vaj. V konventu si je določil tudi oddelek za svoje prihodnje bivanje, kadar pride v Ljubljano. — Umori revolucionarnih roparjev se nadaljujejo v Lodzu; dne 10. septembra je bilo ustreljenih 11 oseb. Veliko industrijcev je dobilo pretilna pisma. — Rad kalni dijaki so na svojem shodu v Celju pokazali, da so s pridom čitali zborovanja »Slov. kršč. socialne zveze« in da posnemajo katoliško-narodno dijaštvo, kajti razpravljati so jeli o alkoholu, o zadružništvu, o telesni vzgoii, o neumnosti dvoboja itd. Kar so torej pametnega povedali in priporočali, so »klerikalci««, ki so jim pa v želodcu, že zdavnaj izvršili. — Častniki japonske eskadre, ki je prišla v Trst, so posetiii Dunaj in so bili povabljeni k dvornemu obedu. — Dne 20. oktobra se zopet snide državni zbor. — Na Ruskem je zopet zbolelo v treh okrajih do 50 ljudi za kolero. — Na Francoskem se je stri stari blok, ki se je izkazal posebno v »kulturnem« boju. Smrtni udarec mu je zadala anarhistična »Delavska zveza«, ki je zahtevala od socialistov, da se ločijo od buržo-aznih radikalcev. Radikalci so tudi sami spoznali, da ie to zvezo zvarilo le skupno sovraštvo do cerkve; ko so pa uvideli, kai počenjajo socialisti, ki tiče delavce zažigati skladišča, ki hočejo v svoje kroge privabiti tudi uradnike in učitelje, tedaj so se razšli. — Ta teden so se ministri pogajali za nagodbo. Cuje se, da ie Ogrska pripravljena zvišati kvoto, ako sc ugodi nekaterim zahtevam ozir. narodnosti. — Delavstvo je sklenilo štrajkati, ko se otvori državni zbor v Budimpešti; vztrajati hoče toliko časa, dokler vlada ne predloži volivne reforme. — Izšla je knjižica o splošni in enaki volivni pravici, ki jo bodo razširili v milijon izvodih. — Jahta ruskega carja je 1?. t. m. zadela blizu Hangoe ob skalovje; cesarska rodbina in spremstvo se je rešilo. Godovi prihodnjega (kvatrnega) tedna: Nedelja 15. septembra: Ime Marijino, Niko-med, Evstahija; ponedeljek 16.: Ljudmila, Karrtielij in Ciprijan; torek 17.; Lambert, Hil-degarda; sreda 18.: Jožef Kupert., Tomaž Vil.; četrtek 19.: Januarij, Arnulf; petek 20.: Evstahij, Luzana; sobota 21.: Matei, Mavra. Glasovi iz KoroSKe. + Resen glas o »Družbi sv. Cirila in Metoda« s Koroškega. »Mir« piše: Ko so koroški zastopniki na zadnji glavni skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici celo s povzdigjenimi rokami prosili in rotili, da naj se v družbo za božjo voljo ni-kari ne zanese strankarski razdor, so jih liberalci, ki so imeli večino, zasmehovali in malone iz dvorane pometali. In poslanec župan Hribar ie celo vstal ter slovesno izjavljal. da družba stranke gospodov kanonika Kalana, poslanca Pogačnika in dr. Korošca, to je torej Slovenske Ljudske Stranke sploh ne potrebuje. In liberalni dijaki so razbesnelo ploskali ob teh besedah — na komando in po taktu družbinega blagajnika notarja Hudo-vernika. To je bilo pred dobrim mesecem. Pismo Boitatuga Pepela. Gespud redeliter! Tulk pa loh-ka rečeni, de se nlsm še nkol, odkar Iblana pu gespud žepanu Hribarju zaslug stuji, tku smejau, kokr sm se mikat, ke sm gledu, kuku je gespud dohtar Stoje Mulavrha u Šelenburgu gas šešku. Tu je biu pa že tak špas, de sm mislu, de um poču ud smeha. Dohtar Stoje se pa tud, kokr se je vidi, zastop na kurirajne, ket mal ker. Ta nar preh mu prepelc ena, če tista na nuca. ta druga, in tku naprej, dokler na vid učinka svojih areni. No. Muiavrh je biu hitr kuriran, preh kokr b s člouk mislil. Ta mož nima tku trde nature, kokr b ja edn pr nem prčakvou, zatu b blu pa dobr. če b ga večkat kašn dohtar za žilca putipu, de b saj spet u soja ta stara bulezen nazaj na padu. Du tle se ni še use prou iu vornk zdi; naprej pa te reči nč kej na zastopm. Kedr le-beralci kašn ga na cest napadeja, pišeja Hri-barjuve cajmge »Sluvensk Narod«, dc sa bli tu udličn, zavedli, akademičn izpildan ge-spudi, če proti sc še svetja pud nusam, in na more prehvalt nlinga junaškega djajna; zdej pa. kc je res en akademičn izpildan gespud Mulavrha nabiksu. pišeja pa glih tiste Med tem so se izvestni gospodi v strankarski strasti razburjeni živci menda že nekoliko po-mirili, za pustnim torkom prihaja pepelničtta sreda. Čudili stno se, ko smo brali okrožnieo, ki jo razpošlje družba svojim podružnicam^ da jih podžge k novemu delu in poživi usi-hajoče vire dohodkov. »Družba sv. Cirila in Metoda je vseslovenska narodna organiza-ciia, ki mora stati visoko nad dnevnopolitiO-nitn in strankarskim bojem. Brez strankar. stva in provincijalizma družiti narodne sile v boj za obrambo slovenske narodnosti — te vodilne misli se hoče držati vodstvo — in te naj se skrbno drže tudi vse podružnice.« ~ Torej smo Korošci vendarle prav imeli, ko smo isto povdarjali na glavni skupščini! Veseli nas to priznanje, ki ga jemljejo na znanje. Toda odbor se moti, če misli, da je s.tenu frazami vse popravljeno, kar se je na glavni skupščini zagrešilo. Liberalna večina sedanjega družbinega odbora je bila izvoljena s stališča ravno tistega političnega strankarstva, ki ga sedaj sama tako slovesno obsoja. Ista gospoda, ki se je z najstrožje strankarskega stališča dala od nepremišljene mladine voliti v odbor, klofuta sedaj svoje volivce, ki so se v družbeni zadevi dali voditi od »dnevnopolitičnega« strankarstva, ali pa siplje javnosti pesek v oči. Ce gospodje hočejo, da bomo njihovim besedam verjeli, pokažejo naj dejanja. Tisti odborniki, ki jih je na zadnji skupščini izvolilo strankarstvo, naj svoja mesta odlože in vrši naj se nova skupščina v znamenju gesla sloge in vzajemnosti, ki ga sedaj odbor sam povdarja v svoji okrožnici. To bi bilo logično,' edino to. Gospodje so na potu spoznanja, naj bi ne ostali na polupota. Se je čas, da se reši družbin fun-dament, morda zadnji čas. Pa še nekaj povdarja okrožnica na podružnice: »Izrečno bodi na tem mestu konštatirano, da ni vodstvo za dopolnilno volitev na zadnji skupščini postavilo nobenih kandidatov.« To je res; vodstvo kot tako ni postavilo kandidatov, pač pa so jih postavili liberalni dijaki z vednostjo in vsaj tihim odobrenjem liberalnih odbornikov in — družbine pisarne! Tako je pa nič drugače; postrežemo lahko s podatki. Zato je pa naravnost predrzno pačenje dejstev. če sedaj ravno tisti gospodje, ki imajo razdor v družbi na svoji vesti, sami sebi dajejo spričevalo pridnosti in pišejo: »Napadi na vodstvo in posamezne njegove člane, izrecno tudi napadi na gospoda blagajnika (notarja Hudovernika), so tedaj brez stvarne podlage.« Naj se prizadeti gospodje perejo kakor hočejo, oprali se ne bodo; kajti resnica jč le, da so vedeli, kaj njihovo dijaštvo pripravlja, in da so o teh pripravah skrbno molčali in jih skrivali. S tem so postali vsaj sokrivci, če že niso sami aranžerji. Vloga pa, ki jo je pri tem baš družbini blagajnik notar Hudovernik igral, je bila, milo rečeno, prav dvomljiva. Tudi v tem pogledu imamo zanesljive podatke.« + Odgovor koroških Slovencev »Slovenskemu Narodu«. Danes nam došli »Mir« piše: Višek nesramnosti je. dosegel v »Slovenskem Narodu« od zadnje sobote nekdo, ki ga je še prav pred kratkim koroška neklcri-kalna družba radi nenarodnega postopanja družabno bojkotirala. Ta liberalna zgaga sedaj po »Narodu« na nečuveno smel a obenem smešen način obrekuje naše zaslužene in požrtvovalne politike, pišoč o njih, da »Mir« samo tega še ni povedal, koliko procentov enemu ali drugemu klerikalnemu rodoljubu politika na Koroškem nese! Kaj naj se reče k tako podlemu sumničenju? Ali je s takimi brezvestnimi lažniki sploh še polemika mogoča? Zakaj se junak, ki ima pogum iz zasede polivati poštene ljudi z gnojnico, ne podpiše s polnim svojim imenom pod izrodke svoje od osebne mržnje do dr. Brejca razgrete fantaziie? Zakrohotala bi se Slovenija cajtnge. de je tu barabsk napad. Jest b moti res rad, de b m Muiavrh pr en prložnast pu-vedu, kuku se more upilt, de se lahko reče, de je tu junašk djajne, in kdaj je tu barabsk napad. Tula b blu dobr, če b Miiiavrh enkat u kašnmo pudlistke- pupisil, hamest de ia-brccera »Strahuvalte dveh kron«- in druge take stare kšilite, ke sa se že u ush šprahali brale. Tu b Idi zanimal bi, kokr »Koloinonn shegni«. Dobr b blu tud, če b puvedu, ktike se prati temo »shegne«, ke ga je on ud gespud dohtar Stojca dubiti. Tu bi blu ldem h nuc. b saj vedi. kliku in kaj, okloftan »Stra-hovauc dveh kron« b pa tud skus tu še bi slavil ratu, ket tekat, k je iz Žida futran ibr-cigar nosu. Dohtar Stoje je pravu ukul, de se je šoti hitr roka umit, ko je Mulavrha oklof-tou, jest pa vem, de je tud Muiavrh hitr teku dam in de se je hitr — hlače slekn. ker je strah vanje stresu. Pa še neki sm čudu zdi. Zdej pred ene par dnevom je biu ta Muiavrh tku hud na Dulejnska železnea in je na use kriple čezna šimfu u liribarjuveh cajtngah, u »Sluvetiskmo Narude«, zatu, kc prevaža Idi u ževinskeli vagoneh, de sc je use kadil. Jest na vem, a sa gespud dohtar Stojcuve arcnije res Mulavrha tku zmešale, de ic puzabu, de je negau famulus gespud dohtar Taučar u tem železn-škiti udsek in de ga iz tem sojem šimfajnani tku »barabsk« napada, dc ga bi na more. Ce bi biu jest dohtar Taučar, b Mulavrha dati prec kašne take arcnije, dc b ga spet h pran pamet spraule in mu uči udprle, de b bulš pugledu. kam udrihne. Jest res na vem, kuku je tu pršlu, dc je tku zmešan; sej drgač je še precej brihtn fant in se še clu na deset božjih zapoud zastop. kokr jc unkat pukazti, ke .ie gespuda državnga puslanca Gustinčarja u teh zapoudeh inštruiru. Sevede, useh deseteh s glili ni mogli zamerkat, zatu je pa gespude Gustinčari tud sam puvedu. dc ni tista zapoud ta četrta, ke prau: »Ne kradi!« Tu j-ja za Mulavrha zadost. de s je ta zapoud dobr za.nerku, če ma prou glava ket en čc-• l er. Ta mlad Id je uia scajtama že še ' bi L priloga »»Slovenca" itev. 212. dnč 14. septembra 907. tudi liberalna — ko bi zaznala, kdo nastopa v »Narodu« kot obtožitelj naših politikov in zakaj? Nam pa je jako, jako prav, da taki ljudje in s takimi sredstvi delajo za liberalno stranko na Koroškem, ker tako sami ljudem oči odpirajo, da je njihov libralizem res pravi laži-liberalizem. Gospodje dr. Brejc, Gra-fenauer, Podgorc in drugi, ki tratijo leto in dan čas in denar v službi narodne politike, bodo tem tako potrebnim laži - liberalčkom gotovo z največjim veseljem odstopili vse, kar jim politika »nese«, če se jim odvzame tudi to. kar jim politika »ven nese«. Videli bomo, kdo je najbolj potreben; oglasil se bo gotovo z dolgoveznim člankom v — »Narodu« kar vsekako nese. Tako se dela na najložji način politika, ki kaj nese — kar je pri gotovih ljudeh glavna stvar. »Wie der Lump ist, so denkt er von anderen* — če je sam ko-ristolovec, misli, da morajo biti tudi drugi. I oda zapomni naj si »Narodov« člankar, da za njegovo politiko Koroška ni prava dežela ker tukaj narodna politika nese samo — ven! + Nečuveno izzivanje Slovencev si je zopet dovolil predsednik nadsodišča v Gradcu g. Pitreich. Ko se potegujejo slovenski uradniki iz Kranjske ali Štajerske za službe na Koroškem, se jih z vsemi štirimi branijo in rajši po čisto nemških krajih nastavljajo kakor da bi jih poslali uradovat med koroške Slovence. Še domačini Korošci ne najdejo kruha doma, ako so — Slovenci; le tistim, ki svoj značaj in svoje prepričanje zatiralcem svojega teptanega naroda prodajo in poturice postanejo, svit sreče v Korotanu sije. Ni še dolgo, ko so z vsemi mogočimi sredstvi našega rojaka sodnega adjunkta dr. Kušeja izbuksirali iz Koroške, a zdaj mu sledi po isti poti av-skultant g. dr. Ožbe Ilavnik, ki je bil pretekli ponedeljek nenadno prestavljen v čisto nemški — Voitsberg na Štajerskem. Udarec, ki smo ga prejeli, je tem občutnejši, ker je itak strašno pomanjkanje slovenščine zmožnih av-skultantov — na deželnem sodišču in na okrajnem sodišču v Cclovcu sta vsega skupaj še dva — in ker je za nemške avskultante dovolj prostora v deželi; kajti po sodiščih v slovenskih in mešanih krajih (Beljak, Veliko-vec) so nastavljeni nemški avskultantje, samo Slovenec mora iz dežele v čisto nemški kraj. Vidi se, da v Gradcu ne odločuje pamet, ampak narodno-strankarski šovinizem. Gradec je res v bližini — Ogrske. Treba bo preskrbeti, da se takemu smelemu igranju s pravicami posameznikov in celega naroda napravi že enkrat temeljiti konec; slučaj Ilavnik se mora nemudoma popraviti, ko sc snide državni zbor! Pismo Iz Italije. OPopfe »Slovencu«.) (Učni zavodi. — Ljudska stanovanja. — Socialisti. — »Ministro di belle a rti.«) Rim. 12. septembra. Naučni minister Rava je odredil, da naj prefekti strogo nadzirajo in preiščejo dogodke v vseh zasebnih učnih zavodih, kjer so se dogajala »strašna dejstva«, kakor dobesedno pravi ministrova okrožnica. V resnici pa je ta okrožnica le" sredstvo, da se vlada reši iz zadrege. Na eni strani hoče potolažiti socialiste, zato odreja, da se imajo učni zavodi preiskati, na drugi se pa noče katoličanom zameriti, pa za-pove, da se imajo nadzorovati vsi zasebni zavodi brez izjeme. Senator marki Cornag-gia ie ministra brzojavno vprašal, kakšna so »strašna dejstva«, o katerih minister govori. — Te dni se vrši VII. kongres italijanskih ljudskih bank v Cremoni. Na njem bo poslanec Luzzatti predlagal, naj vse državne hranilnice, nacionalna blagajna za starostno za-varovaje, vsi dobrodelni zavodi in zavarovalnice spravijo skupaj pol milijarde — seveda v aelo dolgih obrokih — da se začnejo graditi cena ljudska stanovanja. — 8. t. m. se je vršil v Napolju zanimivi socialistični generalni shod, na katerega je 50 delavskih društev poslalo delegate. Na tem shodu se je sodruge opominjalo k edinosti. Sodrugi iz severne Italije se namreč ne razumejo z južnimi in slednjim očitajo, da je njihova strankarska organizacija za nič. — Ko je naučni minister Rava nedavno bil v Benetkah ter si ogledal restavracijska dela po cerkvah in palačah, je prišel do prepričanja, da za ohranitev teh umetnin nikakor ne zadostuje gene ralno ravnateljstvo za lepe umetnosti, ker mu manjka uradnikov, ampak da bi bilo za to potrebno v Italiji posebno ministrstvo. Predvsem meni Rava, da bi se moral napraviti inventar vseh umetnin. V Italiji je 61.292 cerkva, kapelic in oratorijev ter 17.235 bratovščin, ki po veliki večini hranijo umetnine. Nemogoče je, da bi za te skrbelo naučno ministrstvo, kateremu je podrejeno 1000 vseuči-liščnih profesorjev, 16.000 ljudskih šol, 54.000 učiteljev in ki sc mora brigati za 18 milijonov analfabetov. Rava, ki strastno ljubi umetnost, bi bil pripravljen zapustiti naučno ministrstvo ter postati minister za lepe umetnosti — ministro di belle arti. Tržne vesti. 14. septembra 1907. Ta teden nam je prinesel nižje cene tako na tujih kakor tudi na naših trgih. Začel je Newyork in njemu so sledili drugi trgi, posebno pa je nazadoval Berolin, kjer je padla pšenica polagoma za 10 do 12 mark in rž za 6 do 7 mark. Padati je pa začela tudi Budimpešta. a ne za toliko, kolikor1 Berolin. Pozdraviti moramo to padanje cen, ker visoke cene niso produkt konsuma ali pa re-elne efektivne kupčije. Oglejmo si samo neznaten promet, velikanske zaloge moke v mlinih, upoštevajmo letošnjo letino in zaloge iz prejšnjega leta, pa moramo priti do prepričanja, da je regulirana cena le špekulacija in manipulacija borzijancev. Le mahinacije teh so bile v stanu pognati tuje trge mahoma navzgor in provzročiti trajno hos Budimpešte. Najmanj se je udeleževala Francija. Ta se je jako malo ozirala na druge kraje, marveč je dvignila Ie neznatno cene. Kar se tiče raznih vznemirjajočih poročil iz Amerike, ie uradno poročilo iz Washingtona poročalo le o poslabšanju iare pšenice za okoli 2 odstotka in turšice za 3 odstotke. Vsled tega so ameriški trgi začeli padati. Naši trgi so vedno enako mrtvi. Promet je jako majhen, ne ponudniki, ne kupci se ne upajo prav na dan. Tendenca je oslabela in ccnc so začele popuščati, vendar ne toliko, efektivega promptnega blaga, kakor pa ter-minskega. Pšenica. Ponudbe skromne, kupci nekoliko živahnejši, tendenca slabša. Termini nekoliko padli. Povdarjati moramo, da ima druga roka še drago blago, katerega bi se rada iznebila brez izgube. Praga je posebno začela popuščati v pšenici ter ie notirala 78/81 blago po 1125— 1175, Dunaj je notiral 12. t. m. trško staro pšenico 78/82 po 1190 do 12 60, novo 77/81 op 11-70—12 40. Z južne železnict 77/79 11 — do 11-80, drugo novo 77/81 po 11— do 11-30. Oktober 11-46/48, april 12- do 1201. R ž jc zahtevala v pričetku tedna višje cetie, kupčija se je tega ustrašila in promet }e padel, ž njim je pa tudi nazadovala cena. Praga je notirala 72/75 blago po 9 50 do 1020, Dunaj razno ogrsko. 72/74 po 9 80 do 1010, avstrijsko novo. 72/75. po 975 do 10—. Oktober 972/73. april 1022/23. Oves se je zadovoljil z nekoliko nižjimi cenami in z majhnim prometom. Oktober 818/19, april 8 55/56. Turšica tudi ni mogla vzdigniti svoje cene ter je za nekaj vinarjev popustila. 6-88/90, maj 6 99 do 7—. Ječmen pa dela dobre kupčije. Promet se je znatno oživil, konsum plača tudi višje cene. posebno eksport je znatno posegel po blagu. Krompir se notira na Dunaju: zgodnji 215 do 2-35. pozni 215 do 2 35, slabše vrste po 185 do 2'—. Čebula 5"— do 6"—. Leča 15-— do 31'—. Fižol 8 — do 17-—. Moka. Fine vrste še vedno tišče mline. Promet je ostal mrtev in se je življenje zadnjega časa zopet izgubilo. Mlini dajo fine vrste tudi z izgubo iz rok, samo da nihče noče vzeti. Temne vrste brihtn, zatu ke se sedajn leberaln učiteli res na use viže mujaja, de b jih u ush rečeh dobr pudučl. Ta zadne cajte sa jh začel še clu rau-fat učit, kar jm preh al pa puznej prou pri-det. Kar se člouk nauči, se zase nauči! Sam tu je škoda, de sedajna mladina neče tku ubu-gat, kokr b se šikal. Unkat. ke sa mel »Slom-škari« tist pusvetvajne u »Unione«. sa se leberaln učiteli dost mujal, dc b spravi mladina pred »Union« i jh tku za vojska mu-štral; pa mladina je bla mende gluha, de ni tla slišat kuku ji učiteli dobr čja i je raj duma ustala. kokr de b se na učitelsk puvele pred »Unionam« raufat učila. Tu ud mladine ni prou, de je tku naubogleva, pusebn k je še ene par učitelc pršlu lcberalnm učitelm pu-magat raufšuia držat pol sa mogle pe tku kla-verne in zapešene ke pa srn pred »Unionam« cincat. Tud ta iblansk učiteli o mestu pse oziroma da pobirajo pasji davek po 6 K, ne 12 K, kakor ie stalo pomotoma, sledil je takoj odgovor v »Narodu«, katerega pričetek v zabavo čitateljem ponavljamo. »Narod« piše: »Perfidni ljudje so idrijski »Slovenčevi« dopisniki. Soboto za soboto polnijo umazane »Slovenčeve« predale med indrijskinti novicami z najgršimi lažmi, obrekovanjem, zavijanjem resnice in blatenjem vsega, kar ni tem brezvestnim ljudem po godu. Neštetokrat smo žc ožigosali to brezstidno početje, a Os\vald in njegovi kompanjoni so že tako navajeni doprinašati največje zlobnosti v klerikalnih cunjah, da se jim iti več mogoče odvaditi temu grdemu poslu. Sodeč idrijske klerikalce po njihovih dopisnikih, moramo sklepati, da jim ni nobena stvar resna, ampak vse le služi v strankarsko hujskanje.« To je cvet, ki more pognati in rasti gotovo le pri naprednem izobražencu. Kdor čita poročila »Slovenca« in take izbruhe, kakor je zgoraj navedeni, sodi lahko sam, kje je »prazno kričanje in zabavljanje«. Toliko povemo odkrito, da se ne bomo nikdar šli učit k naprednim dopisnikom, kaj in kako naj pišemo, ker bi pregloboko padli. Dostojnosti nas libcralci nc bodo učili. i »La.bacher Zeitung« ima pridnega dopisnika v Idriji. Marljivo poroča razne dogodke, o majhnih prireditvah naprednjakov objavlja dolga poročila. To ni nič napačnega, le čudno se nam zdi, da o taki slovesnosti, kakor je bilo blagoslovljenje zastave Katol. del. družbe, ni zapisal črke. Ali je bilo morda sitno poročati tudi o demonstracijah in voditeljih demonstracij? i Voda še vedno nagaja v jami. Ze 9 mesecev delujejo trije stroji, da dvigajo vodo iz 300 metrov globočine na površje. Sedaj nekako kaže, da jo bodo z betonom zajezili. Smo pač na Notranjskem, kjer ie veliko podzemeljskih jam in votlin, kamor se nabere voda in potem sili skozi vsako špranjo. Nekaj tisočakov dobička bode radi tega imela manj država in marsikateri delavec je dobil nahod, ko jc moral vedno na mokrotnem delati. i Naše društveno življenje je letos bolj živahno postalo. V katoliški delavski družbi se je osnoval telovadni odsek, ki po sedanjem zanimanju soditi, kaže, da bode vrlo uspeval in novi mladinski odsek se precej zanima za razne stroke višje izobrazbe. Za to sta si stekla obilo zaslug visokošolca Fl. in Mirko Božič, ki napravljata predavanje in fante vnemata za višje ideale. Tako je prav! Visokošolec ne more bolje porabiti svojih počitnic, kakor če stopi zopet v krog onih, s katerimi je že sedel skupaj v ljudski šoli, ali so pa njegovi mlajši rojaki. Cc on to, kar se je več učil, kakor oni, katerim ni bila dana prilika posečati srednje in višje šole, porabi v izobrazbo svojih someščanov, je gotovo lepo in plemenito od njih. Hvaležnost rojakov jim bode radi tega gotovo trajna. i Znani Kirchsteiger je sodnijsko za umo-bolnega proglašen. Dne 1. maja t. 1. je v Sol-nogradu govoril v prid socialnim demokratom. Takrat ie napadal katoliško vero in nekatere osebno razžalil. Ko je prišlo do tožbe, je sodniia rekla, da z norcem se ni pri sodniji pečati. Sedaj nam je jasno, zakaj so naši demokrati tako ponujali ^njegovo knjigo »Pod spovednim pečatom.« Ce tudi je duhoven, so ga na vso moč hvalili in njegovo povest vsiljevali. Žc takrat smo mislili, ako demokrat hvali duhovna, ne more biti vse prav. Sedaj vidijo po sodnijski izjavi, da so umobolnega delo priporočevali in takega k svojim šteli. Dober tek! i Kritike ne prenese. Zadnjič je »Slovenec« ponatisnil stvarno poročilo iz »Zore«, v katerem se grajajo nekateri nedostatki na naši realki. Zato pa »Narod« rohni nad klerikalci, da izlivajo svoj žolč nad zavodom, da se znašajo nad učiteljskim zborom in denuncirajo. Primerja škofove zavode z realko. Mi na to odgovarjamo, da smo prav malo pisali o našem zavodu, celo takrat ne, ko je bilo razpisano kako mesto, za katero se je zahtevalo izpit. Vemo, da so bili prosilci z izpitom, a sc jim ni podelilo, ker so menili, da .ie premalo radikalen in se ie rajši nastavilo mož brez izpita v nadi, da bode ta bolje delal za liberalizem. Tedaj celo takih dejstev,, ki kar zapirajo pot do naše realke dobrim močem, nismo obelodanili, ker smo vedeli, kako nervozna je naša gospoda v tem oziru. Pričakovali smo. da bode stvarna kritika zavodu Ic v prospeh, a odgovor na to je navadno psovanje, kakor smo ga od teh gospodov navajeni. Kaj čenio. kar človek nima, tudi dati ne more. V psovkah se pa z njimi nc bomo borili. Le glede opombe, da so na škofovih zavodih nastavljene mlade moči opomnimo, da imajo te moči izpite iz dveh fakultet univerze. Tudi mora vsak duhoven napraviti izpit iz pedagogike in metodike, kar se pa na univerzi ne uči, kakor priznava »Zora« v svoji kritiki. Torej duhoven, profesor, ki jc absolviral dve fakulteti, že malo višje stoji glede strokovne izobrazbe in peda-gogičnega znanja, kakor njegov tovariš-laik. Toliko ob kratkem, ker polemizirati z dopisnikom kaže iz edinega vzroka, ker stvarne kritike ni zmožen. i Naša ljudska hranilnica ima v tem letu žc prometa do 400.000 kron, pač velika svota čc se pomisli, da je okrajna hranilnica veliko starejša in ima širši delokrog, ker ic ža ves idrijski okraj ustanovljena in ji še v novejšem času mestna hranilnica konkurenco dela. Svoj čas so hudo zamerili, ko smo si svojo hranilnico ustanovili, rekli so s tem bode trpel že obstoječi denarni zavod, fi preklicani klerikalci le zbrigo delajo. No sedaj vidimo, da okrajna radi tega nima škode, ljudska hranilnica prav dobro prospeva. kako mestna deluje. nismo še čitali. Vsakemu je pa dana po- ljubna prilika, kje naloži svoj denar, in kje si ga hoče izposoditi. i Liberalc: blatijo poštene ljudi. »Slov. Narod«, ki nima druzega namena, kakor kakemu človeku, osobito pa delavcu vzeti dobro ime, piše dne 5. t. m. med dopisom o Gostinčar-J ulčetov aferi še sledeJe: »Gostin-čarjev zagovornik jc predlagal kot pričo proti Novaku še nekega Leopolda Lapajneta, poslovodjo Krščanskega gospodarskega društva v Idriji, kateremu se je nedavno na javnem shodu očitala goljufija, a mož še do danes ni storil ničesar, da bi ovrgel to očitanje. Nam znanega dopisnika »SI. Naroda« poživljamo, da ako je že pozabil, kako jc ovrgel naš tovariš L.apajne to očitanje takoj na shodu, da naj vzame v roko list »Našo Moč« z dne 3. maja, ko smo napisali ves odgovor Lapaj-netov na izrek našega debelega Tončeta, katerega izraz jc bil pa lc iz zavisti, ko ne more on tudi pri naši zadrugi spraviti kakega capina z zakrpanimi hlačami, kakoršne je prinesel v Idrijo, za poslovodjo. Ne bomo ponavljali celega dopisa z »Naše Moči« z dne 3. maja ali omenjati moramo tukaj le, da na javnem shodu dne 20. aprila se Lapajnetu ni očitala nobena druga goljufija, kakor da po krivici vleče od erarja provizijo, ako pa le hoče dopisnik »SI. Naroda« počrniti Lapajneta s kako goljufijo, naj pa napiše v listu, kaka goljufija se mu je očitala; dokler tega ne stori, ga imenujemo javnega lažnika in obreko-valca. Našega Tončka pa prosimo, da naj pove v listu »Naprej«, kako vleče pa isti njega pristaš, ali po pravici ali po goljufiji provizijo, ki je bil provizioniran z dnem 1. avgusta t. 1. Dopisniku »SI. Naroda« pa svetujemo namesto, ko s takimi nesramnimi lažmi blati delavce, naj raje odgovori na poziv zadnje notice v listu »Naša Moč«« z dne 26. 'julija t. 1. JesenKke novice. j Občni zbor strokovnega društva na Savi, ki se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. na Javorniku, se ne vrši. kakor je bilo naznanjeno, »pri konjiču«, ampak pri »Vodičarju« na Javorniku. j Kaj je z vrtcem »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Savi? Ker sc je podružnica sv. Cirila in Metoda za Jesenice-Koroško Belo razšla, širijo se razne govorice o otroškem vrtcu na Savi. Nekateri pravijo: Ker je podružnica prenehala, prenehal je s tem tudi otroški vrtec. Drugi: Vrtec bo imela v rokah liberalna podružnica na Jesenicah. Ker mnogim ni všeč ne to, da bi otroški vrtec prenehal, ne to, da bi ga jeseniški liberalci dobili v roke, ustanovili bi radi na Savi novo podružnico, misleč, da bo potem ta imela v rokah otroški vrtec. Značilno je, da se taka agitacija najbolj širi med socialnimi demokrati. Na vse to dajemo sledeča pojasnila: Otroški vrtec na Savi ie last družbe sv. Cirila in Metoda in nobena podružnica nima pravice o vrtcu kaj odločevati. Otrok v vrtec sprejemati ali sprejem odklanjati ravno tako nima pravice podružnica, marveč vodstvo glavne družbe v Ljubljani, ki zato pooblasti voditeljico- vrtca ali kogar hoče. Podružnica nima druge pravice, kot članarino pobirati od udov in jo pošiljati glavni družbi v Ljubljani. Torej če tudi ni na Savi nobene podružnicc, vrtec bo obstal, dokler bo kaj otrok, ki bodo pohajali v vrtec, in dokler bo hotelo vodstvo družbe v Ljubljani. Vrtec vzdržuje družba, nc pa podružnica. j Otroški vrtec na Jesenicah je najboljši dokaz, da ni podružnica neobhodno potrebna, da se vzdržuje vrtec. Stanovanje in kurjavo za jeseniški otroški vrtec plačuje občina, vrt-narico pa družba sv. Cirila in Metoda. Ko bi Jeseničani od liberalne jeseniške podružnice sv. Cirila in Metoda pričakovali, da bi vzdržavala otroški vrtec, bi čakali zastonj do sodnega dne. Kaj je jeseniška liberalna podružnica storila za otroški vrtec na Jesenicah? Še predno je bila ustanovljena, jc bila družba obljubila Jeseničanom, da jim pošlje vrtnarico, če Jeseničani preskrbe prostore, obljubila je tudi. da bo družba vzdržavala vrtnarico, čc vse drugo vzdržujejo Jeseničani. Kdo pa sedaj vzdržuje vse? Ali mar liberalna jeseniška podružnica vzdržuje prostore, kurjavo itd.? Nc, ampak občina, ki zato plača na leto 800 kron. Teh 800 kron ne plačajo sami Jeseničani, za jeseniški otroški vrtec plačujejo tudi davkoplačevalci na Savi. Lc naj si predrzne liberalna jeseniška podružnica odločevati o otroškem vrtcu na Jesenicah, dokler ga vzdržuje občina! j Nedeljska predstava v »Delavskem domu« je privabila občinstva polno dvorano. Nihče sc ni kesal, da je prišel. Igra »Na Marijinem srcu« je bila lepa in vzgojevalna, igralke so splošno dobro igrale. Prostornost odra in scenerija jc storila, da jc prišla do veljave igra in zložnost igralk. Tamburaši so med posameznimi dejanji delali zabavo, da ie občinstvo lažje čakalo. Trompeta v tambu-rašketn zboru se je tako izborilo podala, da jc tamburaški zbor ravno vsled tega žel burne aplavze. j »Delavski dom« obeta postati središče poštene zabave in prave izobrazbe na Jesenicah. V kratkem objavimo program za prihodnjo sezono, da se bo lahko vsak sam prepričal, da hoče biti »Delavski dom« res dom dela, poštenega dela za narodno izobrazbo. j »Lumpacij vagabund« sc pripravlja za prihodnjo predstavo, vloge so razdeljene, igralci se pridno učc. Igra ic polna humorja, smeha bo veliko, pa tudi ni prazna in ima v sebi lep nauk, da lenega čaka strgan rokav, palca beraška pa prazen bokal, — če tudi terne zadene. j Prijateljev večer v torek, 10. t. m., je bil res večer prijateljev. Napolnili so dvorano in prišli, dasiravno je bil delavnik. S tem so pokazali svojo ljubezei in udanost gospodu kaplanu Prijatelju, ki se je ta večer hotel posloviti od društvenikov in prijateljev društva. Pokazali pa so tudi, da vsa liberalna gonja proti jeseniški duhovščini ni dosegla uspeha, ki si ga je želela. Dokler bo vladala taka vzajemnost in edinost med ljudstvom in duhovščino, ne bo cvetela na Jesenicah ne liberalna in ne rdeča demokraška pšenica. j Poštni urad na Hrušici je prenehal s I. septembrom t. 1. Novice Iz BeneSkega. V Dolnjem Brnasu so po prizadevanju mladega kaplana častitega gosp. Domenira dobili nov krasen oltar in dali poslikati cerkev. V znanstvene svrhe je bil več časa v Vidmu Č. g. dr. Gruden, prof. bogoslovja iz Ljubljane in ž njim v iste namene dr. Capuder, profesor iz Gorice. Brskala sta z ugodnim uspehom po videmskih bogatih arhivih in sta tudi napravila izlet med beneške Slovence, kjer sta se prav dobro imela. Cerkveni letopis. Shod Marijinih kongregacij v Lincu. V prijaznem Lincu so bile 7., 8. in 9. septembra zbrane nemške Marijine družbe iz Avstrije, Nemčije in Švice. Meščani gornje-avstrijske prestolnice so z iskrenim veseljem in veliko gostoljubnostjo sprejeli Marijine ča-stivce in njim na čast razobesili polno zastav. Res, da se slavnostno lice mesta Linca, s katerim je sprejelo svoje goste, ne more primerjati z okrašenim \Viirzburgum povodom katoliškega shoda, ker ondi je bila glavna ulica s kolodvora v mesto izpremenjena v drevored z zastavami ozaljšanih drogov in skoro vsaka hiša okrašena tudi z zelenjem in cvetjem, vendar je pokazalo katoliško meščanstvo v Lincu, da tudi brez sodelovanja mestne uprave lahko sprejme odlične goste z vidnimi dokazi simpatij in ljubezni. V mnogih ulicah ni bilo hiše brez zastav v pozdrav gostom. — Drugo pa, kar je na vse udeležence napravilo neizbrisen vtis, je zgled katoliškega življenja, ki nam ga je dalo meščanstvo, predvsem deželni glavar dr. Ebenhoch in njegova soproga, ki je bila pri shodu zastopnica nadvojvodinje Marije Valerije. Navzočnost tako odličnih oseb pri vseh cerkvenih slavnostih, predvsem pri skupnem sv. obhajilu, je morala vsakega udeleženca izpodbujati in navduševati. — V takih razmerah je bilo prijetno zborovati. Shod jc napravil tudi najboljši vtis zlasti, ker so navdušene govore utrjevali lepi zgledi. Zborovanje ie vodil znani prelat Meliler iz Rezna, ki ima za razvoj Marijinih kongregacij izredne zasluge. Zborovanja. Za poročevalce v kongregacijah za posamezne stanove so bili izbrani govorniki, ki so priznani strokovnjaki v vodstvu Marijinih družb. — O mladeniških kongregacijah sta poročala P. Herkenrath iz Feldkircha in sai-vatorijanec P. Gasser iz Dunaja. V mladeni-ške kongregacije naj se sprejemajo mladeniči takoj po izstopu iz vsakdanje šole. Kongrcga-cijc, zlasti po mestih, naj delujejo na to, da dobe svo.ie domove, da se ustanove v njih razni odseki; iz kongregacij naj dobivajo najboljši naraščaj katoliška društva. — O kon-grcgacijah na srednjih šolah ie poročal P. An-dlau iz Kalksburga. Ker so kongregacije le cerkvena naprava, zato ne spadajo v področje društvenega zakona iz leta 1867. Korist Marijinih kongregacij na srednjih šolah je pripo-znalo ogrsko naučno ministrstvo, ki v posebnem razpisu naroča, »da naj se ustanovitev kongregacij na srednjih šolah podpira«, kakor tudi nižjeavstrijski deželni šolski svet dne 4. junija I. 1907. Mojstersko je o koristi kongregacij za srednješolce razpravljal poročevalec; z navdušenimi besedami je vspodbujal krščanske stariše, naj za svoje sinove, ki pohajajo srednje šole, zahtevajo Marijine kongregacije. Pomen kongregacij v deških in duhovskih semeniščih jc dobro označil prof. dr. Gfollner iz Linca. Dr. Schofer iz Freiburga .ie pri tem opozarjal, kako ie tamošnja kon-gregacija bogoslovcev vzgojila celo vrsto spretnih, požrtvovalnih delavcev na socialnem polju. — Isti govornik (prof. dr. Sclioier) jc govoril o kongregacijah na vseučiliščih. Dokazal je, da so tc Marijine družbe »najboljša visoka šola za vzgojitev katoliških izobražencev«. — Nepozaben mi ostane vtis P. Abe-lovega govora o kongregacijah za može. V uvodu jc označil duhoviti govornik pomen Marijinih kongregacij za časa proti reformacije in z zgodovinskimi viri dokazal, da .ie uspeh protireformacije pripisovati v bistvu Marijinim kongregacijam. Kot naloga, ki jo imajo izvršiti dandanes kongregacije za može, navaja P. Abel apostolsko delovanje v družini, v krogu priiatelicv, v župniji, dalje karitativno delovanje v Vincencijevih družbah, skrb za izobrazbo v apologetičnih vprašanjih in v govorništvu in naiizdatnejše sodelovanje pri katoliških društvih in vsestransko podporo časnikarstva. O ženskih kongregacijah sta govorila redemptorist P. Batidisch iu P. Fischer D. J. z Dunaja. — Poleg imenovanih zborovanj so imeli duhovni voditelji kongregacij posebna zborovanja, v katerih sta o vodstvu kongregacij temeljito poročala P. V. Kolb in P. Harrasser z Dunaja. Slavnostni shodi. Slavnostna shoda sta bila dva, v soboto uvodni shod iu v nedeljo slovesni shod. Do 3000 udeležencev, odičenih z znaki Marijinih kongregacij. jc bilo pri vsakem shodu. Linški škof dr. F. M. Doppelbauer ie v svojem na- govoru poudarjal, da imajo Marijine kongregacije ista znamenja kot katoliška Cerkev, da so v resnici najboljša opora katoliškega življenja. Slavnostni govor ie imel P. Gavdendj Bachmayr iz Altflttinga. — Na slovesnem shodu v nedeljo je vzbudil velikansko navdušenost deželni glavar dr. Ebenhoch s krasnim govorom, v katerem je poudarjal, da se Marijine družbe neprestan »Memorare« (»Spomni se«) k Mariji, k Devici milostljivi. in najboljše stvariteljice miru v srcu posameznikov, v družinah, v občini, v državi. Tako slavospeva Marijinih družb po tako odličnem državniku še nismo culi. Kot dopolnilo k temu govoru nain je predočil profesor Sickenberger iz Monakovega dalekosežen vpliv, ki ga imajo na razvoj verskega živlenja Marijine družbe. Cerkvene slovesnosti. Med sveto mašo v nedeljo zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo. Može jc obhajal škof dr. Doppelbauer. To je bil pač najlepši prizor vseh slovesnosti. Velikanska množica mož ie pristopila k sv. obhajilu: deželni glavar, ple-menitaši, profesorji, vojaki in dijaki, pa tudi obrtniki, kmetje in delavci. — Popoldne je bil slovesen sprevod; iz stare prestolnice so se pomikale možke Marijine družbe, nekatere (zlasti dunajske) pojoč Marijine pesmi, druge glasno moleč sv. rožni vcnec; iz uršulinske cerkve so v istem času stopale ženske Marijine družbe, oboje so reditelji lepo razvrstili v novi stolnici, kjer so društvene zastave tvorile krasno skupino. Po slovesnih litanijah stopi na prižnico P. Kolb, da razloži pometi dejanja, ki se .ie imel izvršiti. »Posvetili ste se Mariji«, pravi govornik, »in to posvečenie bomo sedaj skupno, združeni iz toliko dežel in vseh stanov, ponovili, da se utrdimo v ljubezni do nebeške Kraljice«. Vse družbe so nato glasno in slovesno ponovile pomenljivo posvetitev. To je bilo prelepo godovno darilo Mariji na praznik njenega rojstva. Nato je za-donela po cerkvi zahvalna pesem. Vsa slavnost je poživila, navdušila in čudovito vnela društvenike, ki so prišli od blizu in daleč in ki bodo povsod delovali za razširjenje Marijinih kongregacij. Razmere v Senožečah. (Dopis iz Senožeč.) Zopet se je spravil »Narodov« dopisnik, kakor vsako leto koncem kislih kumar na somišljenike naše stranke. Fantič sumniči v »Narodu« od sobote poštene može naše stranke, (pravim može, ker cajnarjev ni in ne bo med nami), kakor da bi bili oni krivi, da je lopovska in zlobna roka zapalila Metežu tri kopice žita, nad kojim činom se vsak pošten človek zgraža in ga ostro obsoja. Kar je naših somišljenikov so vsi resni in pošteni možje, naj si pa liberalci svoje vrste malo ogledajo, kakšne ljudi imajo. In liberalno gospodo ni nič sram, bratiti se s propa-licami in sumljivimi elementi, da le dosežejo s hruljenjem teh poslednjih svoje liberalne namene, četudi iz sovraštva do duhovščine demoralizujejo še druge sicer nepokvarjene ljudi. Dopisnik »Naroda« mesto da do smešno-sti Metežu po »Narodu« kadi, naj istega iu njegovega poveljnika opozori na policijsko uro. Ali je prav, da sc v dveh gostilnah — beznicah — popiva in pleše cele noči, kjer se najde že dečke od 16 let naprej? Mari se mladino tako vzgaja, da se ji postavi na voz sod vina, kojega se po trgu v divjaškim krikom vlači in mladino vabi. naj pije? Ali vama je še znano gg. župan in podžupan, kako so se otroci od 6 let naprej od vašega vina krog soda in po jarku valjali, kakor pijane muhe, tako, da so nekemu 6-letneinu dečku komai življenje rešili vsled pijanosti? Tako mladino učite, potem pa se čudite, ako se po cele noči po trgu razsaja, vpije in razbija, vse kar pijani tolpi pod roke pride. Se čudite, ako se vsako leto izvrši kak zločin, ki je edino sad vaše politike! In potem sumničite mirne in poštene ljudi! Le tako naprej, in dočakati znate kmalu, da se bo vsa nemoralna poulična vzgoja proti vam obrnila. Ker pa dopisnik tako kadi in hvali svo.ie bodoče svaštvo. dovoli naj nam, da očeta Medena malce svojim cenjenim bravcem predstavimo. Mož je v Senožečah v prvi vrsti Kovač, dober rokodelec in priden, ter ima srednje kmetijsko posestvo. Mož kakor tak jc dobra duša-dobričina, toda domišljav do skrajnosti. Domišljavega človeka se da pa za vse porabiti, če tudi mu nič ne nese, pač pa škoduje. Tako tudi župan Meteža za vse porabi, kar županu ne kaže. Recimo sedaj pri obokanju potoka bi Metež rad materijal vozil, ker pa to precej nese, mu župan ni dovolil in je župan to delo sam prevzel ter vozil materijal s svojimi ekvipažnimi vranci, in tako dobro izhajata. Nasprotno ima oče Meden vse službe, ki nič ne nesejo, in se inienujeqo Me-teževc častne službe: ki se imenujejo približno: predsednik mlekarne, občinski svetovalec, cetiilni mož, poverjenik c. kr. kmetijske družbe brez računov, član komisije za licen-covanje bikov, član vodovodne komisije itd. Sploh Mctež je povsod, kjer se gre zastonj, ako pa le kaj nese, ga gori imenovani prijatelj izpodrine, češ, to ni zate, »Narodov« dopisnik pravi, da je tak mož skozi in skozi naprednjak. Mi pa pravimo, da ako sc pri takem možu, — ki malo več zna kot svoje ime podpisati — naprednjaštvo prične, potem pa žalostna vam majka. Izprašujetc, kdo ima kosmato vest? No. mi vam prihodnjič, ako bo treba, že povemo, nekaj o kosmatih vesteh. Pri zadnji državnozborski volitvi so va^ ljudje dobro spoznali. Bližajo se deželno-zborske volitve in garantiramo vam, da boste pri teli slabše opravili, kakor pri prvih, ljudje se vas bodo ogibali, dasiravno se vam že sedaj cede sline po deželnozborskih mandatih. 2 dijaka sprejmeta se na hrano in stanovanje v bližini II. drž. gimnazije. Več se poizve Kapiteljske ulice št. II, I. nadstr. 2oe9 2— « pozor klobučarji! Zaradi preselitve se takoj proda pod ugodnimi pogoji idobnčarska trgovina z vso opravo in potrebščinami na najboljšem prostoru v Rudolfovem. Promet velik in zanesljiv. Na razpolago je zraven prodajalne tudi stanovanje v isti hiši. — Natančneje pove Martinia Frančič v Rudolfovem. 2065 s—2 Gospodično "g v klavirju in siDSbeni teoriji. Marije Terezije cesta it 4. II. nadstropje, desno. 2066 3—2 Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši it4> 24-5 raz za prevažanje pohištva za selitve in razne druge vožnje ?e°nanhainižiih ter se poročam Konečno priporočam svojo zalogo premoga m drv MARTIN LAM P E RT, Ljubljana, Kolodvorske ulice. i izurjena 2063 2 -2 KUučnrshn pomočnika l fg in en ucenec se takoj v trajno delo sprejmejo pri Iv. Triiler, Bled. Hranilnica In posojilnica v Kamniku razpisuje službo uradnika. Prosilci naj prošnje z dokazom sposobnosti pošljejo do 1. oktobra t. I. na načelstvo. 2051 3-3 Plača po dogovoru. Vožnja traja -L-^ .. ~ lC _ dni g dni * Pn|\a2a polov^Jjn znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKans\imi parniKj \J • UVUUJ » V.«' I llll^l t. vj IUJVVV Pojasnila daje zastopnik ffCgnnin Jiubljana j^io^r^-uiice stv.28 Odhod izjiubljane vsaKj ponedeleK.torek manfov. baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah zizrzmzr HT Fr« Stupica ** v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6 718 6 Kuharica želi v službo, najra(e v župnišču ali tudi drugod. Naslov v upravništvu. 2031 3—2 V novem Vodmatu, na Zaloški cesti št. 34. se da v najem s 1. novembrom I lepa prodajalna s špecerijskim blagom in žganjem. Več se izve ravnotam. 2047 3 -2 889 16-4» Iadeloje oal« oni.«« kasni« t vseh liturgiCoih barvah, plarljal«, obhajilu« bon«, itol« in m 1 alnibo boljo potreba« stvari, priprosta in najfinej«, kakor ie glasi naročilo, t ■▼ilnattm in ilateni veie njo. — Izdal vj* tudi bandera in baldablna te> iirrtuje viakovrstn« «« f k t « .. parilo u pristnega platna. Tporablja lamo iikri blaga, cm« p« awg*8i«itl slzfce, xagotaTlja trpeino, Testno delo in hitro poitrelbo. Prenovljenjs starih paramentoT tudi udo-voljno prenassa. Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. C. kr. prlv. prva češka Ustanovljeno 1869. orgelj in harmonijev tovarna J. Tnček=a, Kutnahora, Češko gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje') piano in pianino najmodernejše konstrukcije. Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko. 912 26—20 3—5 letno jamstvo. Vajenca tiče uečja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod št. 100 na upravništvo .Slovenca* 1989 10— l Lepo 1979 4—4 kmetsko posestvo se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Odaljeno je IV2 ure od Ljubljane, obstoječe iz hiše, hleva za 14 glav živine, skednja svinjakov, kozolca (dopler) in posebej, 7 oknov, sadnega vrta, njiv, košenin in gozda, vse v obsegu 50 oralov (johov). — Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri »Županu" v Hrušici pod Ljubljano. Z. Naprodaj sta križeua pota 7 eden 95 cm visok velja 65 gld., drugi 150 cm „ , 200 „ pri Franca Tonianu, pozlatarju in podobarju v Ljubljani, Valvazorjev trg I. lleč dijakov ■e sprejme na stanovanje in hrano 'pri Ani Merješifi, Krojaške ulioe it. I (Ljub-, ljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—12 Učenec kateri ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v pouk. Prednost imajo kmečki fantje v starosti 13—14 let, kateri so dobro dovršili ljudsko šolo. Ponudbe je pošiljati: Rudolf Zore, Jesenice, Gorenjsko. 1915 3-3 ■ ■ ja 2033 3-2 Učenko za trgovino s papirjem za takojšnji nastop išče A. Skulj, Ljubljana, svetega Petra cesta št. 13. I. nadstropje. Gospodinja«« Vpraša naj se v trgovski šoli gosp. Mahr-a v Ljubljani. 2009 3—3 z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek" trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje. 1899 Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg. ^OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, 2 * & fUstredni banka českvch spoiitelen*) ^ Del. kap. 7,000.000-— H B 5 Telegrami: „Sporobanka". J V 2 Deponiranje kavcij in f K _ vadij raznih vrst. V a Eskont nicnjic samo _ •2 denarnih zavodov. g ■ » Bankovne Informacije - ■ in svete brezplačno. ' g Vloge aa knjižice in raina 4 % in 4'/« 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačna. 1 Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na A J' in V« °/» upravne pristojbine. Financiranje jawnih podjetij. Emisija lastnih 4 •/„ ban- kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Skrilj-glernit Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. im—m—mm Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte I — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, vla Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijaiijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček. osbestnl cementni JkrllJ Eternii tovarne LUDVVIG HATSCHEK C. kr. oblastveno potrjeno 20 io* 73 ucilišce za /trojno risanje branja c7esi/i Ljubljana, »ari trs St. 28. e Dobi se tudi kroj po životni meri. e 1 letno pismeno jam> itro! Brez konkurence v kakovosti! 5 kron! Prva ivlo&nka tistem Boakopf patent remont, ura ■ ■i dr o z masivnim solidnim an tirna-gnetUklm koleijem aa sidro, pristno cmaili ranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idofia (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5 —, 3 komadi K 14"—, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 kom. K 17*—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 50, 3 kom. K 38 —. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka. Razpošilja po povzetju 1166 20- 16 jm tovarna nr & Mas Konrad c. in kr dvorni ^ založnik =; v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko). Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. — Ustanovi j. 1887. Bog m to ilastr. ceniki ■ nad Sooo illtunl a« aa aa-Afero poliljejo tratim in franko. Pri nakupovanju = suknenega — in manufakturnega zzzzzz blaga s s« opozarja na tvrdka HUGO1HL v Ljubljani dpitalaka ulioe šter. 4. 111 M-M Velika zaloga a st suknenih ostankov.* Lepo posestvo s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773 Seb. Unterhuber vLjubiJani>Uunajskacesta73 nasproti topničarski vojašnici Ustanovljeno 1870. lastnik Fr. Benque Ustanovljeno 1870. tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov Telefon št. 237 priporoča se Telefon St. 237. v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.: plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. Porilandcement in Romancement iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto. 1179 30—9 Starten, uetM ii kiutrak* cijiki UjičaničantT«. Udrallfiii vidri ln sesolki Josip Weibl l Spreitzer-ja nasl. LJHBUA1A, Uomikevi ulici 4 priporoča m sla vnema občinstva ia prilastiti duhovšinl v izdelovanj* vseh v Io stroke spa-dajočih predmetov: fttfin* omreij* aa stroj, obhajllne mlse, ograj* aa mlrodvor« •bmejn* smrečje, vetna vrata, balkoni, verand«, stolpa* krit*, itedllnlke, strela- ▼od*, telesna okna, ielesn* stol* Iti •pecjj ali teta: valjtftal sastorl ia solnta* plaht* po najnovejšem sistean ■ samodvigalniMl • 1M9 62—19 oporami bres vijakov. Ustanovljena I. 1888 Tovarna pečij. Uitanovljena I. 1888 založnik zveze ces. kralj. avstrijskih državnih uradnikov. ALOJZIJ VEČAJ LJUBLJANA. - Trnovo Opekarska cesta, Veliki stradon Stav. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini In .1. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpeinejšib In sicer od najmodernejših preš.nib Io pol|ubno b.rvanib do aajprlprostejiib prstenih pečij 1181 26~10 različnih vzorcev kakor ranalssance, barok, gotske, seceslon itd., kakor tudi štedilnike In krušne peči lastnega In domačega izdelka po najniijih cenah ter |« v svoji stroki popolnoma izveiban Ceniki na zahtevo brezplačno in Iranko Ptkraniente Je mogoča kupiti po ceni in ugodno Ie direktno pri firmi 0—0 Josip Neškudla protokolirana veletrgovina in tovarna v Olomucu (Kraljestvo Češko.) Priporoča po zelo nizkih conah bogato vezene pararoente v TBeh barvah in slogih: kazale, plavljale, dalmatlke, vela, nebeaa, bandera. saatave, preprogo, pregrinjala. albe. rokete itd. pod jamstvom triiežnoBti; nadalje t lastnih delavnicah narejene keUhe, olborlje, monštranoe, aveinlke, leatenoe itd. • krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zarod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prTotne cen«; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne čedke in nemške firme. Iloatrlranl oenlkl zaatonj ln franko. Plačilni pogoji ugodni. — Par&mantl ae pošiljajo na ogled franko. — Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Draždani In TeSin n L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-27 Za 18 gld. dobi se: za gospode: Površnik ali zimska suknja Sacco obleka hhmhhhh Posebne hlače hmmmmmh Modni telovnik mmmmmm M Bogata zaloga konfekcije za gospode, dame, dečke io de* klice do najfinejše kakavosti po čudo* vito nizkih cenab. Za 18 gld. dobi se: za dame: Modni paletoi ali jopa mmmmmm Kostum wwmnwwwmww Pelerino z kapuco mmmmmmmmmm Modno krilo mmmm*mmmmmmmmmmm Bluza MMMMMMMMMMM Angleško skladišče oblek 0. Bernatovic LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 5 Za 9 gld. dobi se: za dečke: 2025 3-3 Za 9 gld. dobi za deklice: Omtmnorljmno /. 1842. Slikarja napisov Stok ii pohištvena pleskarja. Mka zbirka dr. SchAnfetdovlfa v hibah za akadem. slikarja. Elekrični obrat Tovarna ta prodaja oljnatih barv, flrneža In laka Brata Eberl, Ljubljana prodajalna In kompfolri Talafon 154. Delavnica: Miklošičeva cesta št. 6 ^ Igriške ulice št. 8 Uatmnorljeno /. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Priporočava se tudi sL občinstva za v najino stroko spadajoče delo v mttstn ia na deželi kot priznano reelno in fino pa najnižjih cenah. 768 62—20 _ ——— Shod svobodnih misleca (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Praga, 12. sept. 1907. Kdaj bo konec klerikaifzma? — Natančno izračunam)! Ko so določili, tla bo prihodnji evropski svobodomiselni sestanek leta 1908. v Curihu in svetovni leta 1910. v Bniselju, je pa vstal urednik dr. Myslik, ki je napovedal, da bo leta 1915, petstoletnica Husove smrti in priredc takrat veliko svetovno slavnost v Pragi. Osem let.« pravi Myslik, »se bomo češki svobodomisleci pripravljali na ta shod, in tedaj bomo zadali klerikalizmu in reakciji smrtni udarec«. Jud Pelant je naznanil, da nastavijo zdaj .svobodomisleci plačanega tajnika. Sprejeli so resolucijo za enakopravnost narodov (ki jo v teoriji vsi priznavajo, v praksi pa proti nji ravnajo). Ob sklepu so se še skregali zaradi anti-militarizina. Kunetowski se začne kregati nad resolucijo proti militarizmu in dokazuje, da ie državi treba vojakov. Belgije Hins na po-diju pa začne vpiti vmes, da to ni res, in izkuša Kuretovskega preupiti. Richter predlaga resolucijo, v kateri se najostrejše obsoja »državni patriotizem«, ki ga zahteva dinastija in ki ima svoj višek v militarizmu. Vladni zastopnik ne pusti te resolucije dati na glasovanje. Vse je pokonci in začne vpiti vprek. A kar eden predlaga: Konec debate! Da! in Ne! vpijejo. Nai se glasuje! Dvignejo roke eni, drugi protestirajo. »Sprejeto« —»Nc sprejeto« vpijeta divje obe stranki. Predsednik ne more konštatirati v velikem neredu, ali je predlog sprejet: zahteva se, naj se glasuje z listki. Predsednik, da ne! Ker se predsednik ne upa dati Richtcr-ieve proti dinastiji naperjene resolucije na glasovanje, kar samolastno med velikanskim ro-rx>tom zapljtiči debato. Sprejeta je le Carmi-nova medla resolucija proti šovinizmu za enakopravnost. Nato se shod zaključi. Bilanca svobodomiselnega shoda. Liberalci sami so poparjeni vsled klavrnega svobodomiselnega shoda, ker so delali za svobodomiselno intelektualno sodrgo toliko reklame. Sicer so izkušali v poročilih zakriti to duševno revščino in so največje bedarije olepšavah, a vendar je prišel moralni maček. »Narodni Listy« so se pokazali v svoji čisto čifutski naravi. Po sklepu objavljajo uvoden članek, v katerem proslavljajo kot svetovno zgodovinski dogodek, da sta se predsednik Ceh Bartošek in tajnik Francoz Kournemont ob sklepu slovesno poljubila. Zakaj pa ni Bartošek poljubil tudi podpredsednika — juda Zenkerja? Pa oglejmo si pravo bilanco shoda! Po udeležnikih shoda je bila ta družba zbor nizke inteligence, vajene samo zabavljanja v navadnih časnikarskih frazah. Izrekli so neštevilne bedarije v tolikih protislovjih, da danes ni jasnega prav nič, kaj hočejo, kot samo. da hočejo vpeljati popolno brezverstvo. (iovorili niso popolne resnice, ker so se bali vlade, ki anarhistov ni pustila na vrh, tako da ■t podpredsednik Zenker izjavil, da bi bil takoj zaprt, če bi govoril, kar bi rad. Vkljub temu je vladni komisar 24-krat moral ustaviti govornike. Po 25. brezuspešnem opominjanju je shod razpustil. Torej sledi iz tega sledeča bilanca svobodomiselne inte-igence: Znanost: 00. Dostojnost: 0. Zmerjanje: 25. Govornik za razporoko je bil dr. Bouček, pravni zastopnik falirane svetovaclavske hranilnice. »Prager Tagblatt« je jako nevoljen zaradi spora med nemškimi in češkimi svobodomisleci zaradi prahatiških izgredov in pravi, da na Češkem ne bo nikdar več mogoč skupen svobodomiselni kongres za Nemce in za Cehe. Ceščenje iiusovo tudi bode Nemce. »Cech« pravi, da ie bil ta shod koristen, ker se bo zdaj začelo razpravljati o verskih stvareh tudi med Cehi, ki so kar indiferentno gledali razširjanje brezverstva, Svobodomisleci so pa zbudili zanimanje za verska vprašanja, s katerimi se bo zdaj bolj resno bavila češka javnost. XXX O »svobodomiselnem« kongresu v Pragi poročajo današnji listi še sledeče zanimivosti: Tschirn, ki je imel na tem kongresu poleg inda Zenkerja iz Dunaja prvo besedo, je človek brez vsakega poklica. Roma po Nemčiji in predava na shodih, kamor ne zahajajo pošteni ljudje. Hutter, ki jc na shodu vezal 11 robe, je dovršil pet gimnazijskih razredov. Lederer je »svobodomiselni potovalni učitelj«. Haeckel iz Jene sc jc te družbe resnično sramoval. Ni ga bilo na shod, češ, da je nekoliko bolehen in tudi protesta proti silabu ni podpisal. Predno je nastopil benediktinec P. Schachleitncr, da ovrže svobodomiselna kurja čreva, kakor je že davno pred shodom vodstvu naznanil, so se svobodomiselci dva dni ix>prej v odboru posvetovali, koga bi imenovali za contra-govornika. Nihče ni hotel, konečno se je Hutter, mož petih gimnazijskih razredov, oglasil, da bo patru odgovarjal. Sicer pa sem informiran bolj v zakonskih zadevah«, je dejal. Ker pa jc Hutter dau pozneje zaradi prahtiškega škandala odšel, .ie nastopil proti P. Alban Schachleitnerju Zenker. Zenker je tako klafal o »farovških kuharicah« in »farovških trebuhih« ter osebno napada! benediktinca, da ga je vladni komisar moral mnogokrat opomniti. Zenker je jezno zavpil na P. Albana: »Nikar mi ne ugovarjajte! Take boje ni mogoče bojevati s cvetlično esenco!« Kar je Zenker povedal, res ni bila nobena rožna voda, ampak prava judovska gnojnica. Vseučiliščni profesor dr. Hil-genreiner je tako prepričevavno in temeljito govoril, da so se celo med mnogimi svobodomisleci čuli »Bravo«-klici. Liberalne nemške liste je tako sram kongresa, da ali o njem niti ne poročajo, ali pa, kakor »N. Fr. Presse« na zadnjih straneh z drobnimi črkami v 10 vrsticah. Da se za Aschkereca živ krst ne zmeni, je samoobsebi umevno. Dnevne novice. + »Jugoslovanski minister.« Zagrebški »Obzor« poroča od »autoritativne strani«: »Vprašanje o imenovanju ministra za Jugoslovane se od strani hrvaških in slovenskih poslancev nikoli iu nikjer ni izprožilo in tudi ministrski predsednik baron Beck se z jugoslovanskimi državnozborskimi poslanci o tem vprašanju v konkretni obliki ni pogajal. Na ustanovitev takega ministrstva se siccr v zadnjem času ne misli, vsled česar ne more l iti vprašanje, katera oseba bi tu prišla v po-štev in kaj bi jugoslovanski poslanci morali vladi za takega ministra plačati, predmet resne diskusije. To dejstvo bodo pač tudi od nemške strani lahko potrdili.« — Mi tudi ne vemo, kai ie namen »Narodovemu« pisar-jenju. ki nobeni zadevi še nikdar ni koristilo. + »Narodovi« manevri z neresničnimi poročili. »Slovenski Narod« ie pred meseci glede kranjskega deželnega zbora v mnogih člankih razpravlial o sklicanju kranjskega deželnega zbora z očividnim namenom, da bi potem proglašal za svoj »uspeh«, ako bi kranjski deželni zbor ne bi bil sklicati. »Slovenec« je takrat takoj izjavil, da vlada kranjskega deželnega zbora nc bo sklicala, kljub temu je »Narod« takrat dalje varal javnost in potem, ko se je potrdila »Slovenčeva« vest, vse razkričaval za svoj uspeh. S takimi laž-njivimi senzacijami je varal »Narod« svoje čitatelie tudi povodom cesarskih vaj na Koroškem, ker je v brzojavkah opetovano trdil laž. da je res več vojakov umrlo. Z Dunaja se nam danes poroča, da so ravnotako t u d i vse »Narodove« vesti o razdelitvi ljubljanske I. gimnazije neresnične! Ravno tako so izmišljene včeraj vse »Narodove« navedbe o dr. Šu-steršiču. ki se nahaja na Dunaju v zgolj privatnih zadevah in o vprašanju o jugoslovanskem ministrstvu. To ie vse skupaj iznajdba žida Penižka! Kakor se vidi, »Narodovi« či-tatelji so o pravem stanju stvari vedno res — izborno informirani. + Iz škofijske kronike. Podeljene so župnije: Mirna peč č. g. Antonu Zore. kapelami na Krki. Imenovan je č. g. Al. NVester, kaplan v Slavini za župnega upravitelja ondi. — Premeščeni so čč. gg.: Valentin Kajdiž iz Borovnice na Dobrovo, Alojzij Perz iz Starega loga v Koprivnik, Frančišek Zaje iz Tržiča v Stari log, Janez Prijatelj iz Jesenic v Tržič, Ignacij Zaplotnik iz Logatca za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, Janez Lovšin iz Št. Janža v Boh. Bistrico, Leopold Crnc iz Planine v Št. Janž . Nemški vitežki red je premestil č. g. P. Rajmunda Kubinek iz Črnomlja v Semič in č. g. P. Gregorja Cerar iz Ljubljane v Podzemelj. — Nameščeni so za kaplane čč. gg. no-vomašniki Jos. Bizjak v Planini, Jos. Bam-bič v Zireh, Frančišek Kogej na Jesenicah, Josip Koželj v Knežaku in Leopold Tttršič v Logatcu. — Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Val. Aljančič. župnik na Dobravi pri Kropi. — Razpisane so do 5. oktobra župnije Studenec, Rakitna. Slavina, Soteska in Preddvor. + Voltev župana v Kranju. Dne 13. t. m. si je novi občinski odbor mesta Kranja izvolil župana in starešinstvo. Dosedanji župan g. cesarski svetnik Karol Šavnik, ki županuje v Kranju že 33 let, je bil vnovič izvoljen županom, in sicer je dobil sedaj zaupanje obeh strank. Za svetovalce so bili pa izvoljeni gospodje: Ferdinad Polak, dr. Valentin Štempi-har, Franc Krenner in Vinko Majdič. Gospod Ciril Pire je propadel. Dobil je od 22 glasov le 10 glasov. Marsikoga je morebiti ob volitvi navdajala nada, da se še kdaj dvigne Kranj iz dosedanjega mrtvila in da sc bode v kratkem kaj več storilo za napredek mesta. Bodemo videli! Jako mučno je bilo res gledati in poslušati, kako se je gospod c. kr. komisar moral truditi, da je prebral pri slabi luči prisego županu in svetovalcem, ko bi pač že vedno lahko razsvetljevale mestno dvorano svetle električne žarnice, ker se za nje nudijo vodne sile na desno in levo. + Značilno. Notar Aleksander Hudover-nik nam je poslal sledeči popravek: Ni res, da je prišel kdai v mojo notarsko pisarno kak notarski uslužbenec, proseč, da naj podpišem kot sorodnik posmrtnino po svojem v Leoni-ntimu umrlemu duhovniku - sorodniku in da sem se jaz odrezal: »za farja jaz nič nc podpišem«. Ni res, da sem jaz sovražnik duhovščine. Res pa je, da sem moral odkloniti po obstoječih zakonitih predpisih kot sodni komisar zapis smrtovnice in izvršitev zapuščinske razprave ikj imenovanem, 1. 1905 v Leoninumu umrlem duhovniku Janezu Hudoverniku. ker je bil isti moj sorodnik. V Ljubljani, dne 13. septembra 190d. Aleksander Hu-dovernik. c. kr. notar. Pozivamo svojega dopisnika. naj sc zopet oglasi! Gospod notar taji, naj sc še enkrat sliši prvi zvon. G. notar jc postal nervozen. Naši somišljeniki ga z deli ne bodo nadlegovali, da mu nervoznosti ne povečajo. Kak prijatelj duhovščine jc notar Hudovernik, jc pokazal na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«. G. notarju Hudoverniku od srca privoščimo tako izbor-ne stranke, kot so — narodno-radikalni dijaki. + Demisije v Postojni se nadaljujejo. — Okrajni glavar v Postojni gosp. Lapajne. je prosil te dni pri vladi za svoje umirovljenje. Občinsko svetovalstvo v Postojni je baje v svoji zadnji seji sklenilo slediti koraku svo-iega župana. O odstopu župana g. Pikla smo dobili še naslednji dopis: Zupan g. Piki je torej res odstopil. Mož je gotovo dobro premislil svoj korak. Nam je žal zanj. Bil je najboljši mož, mož krščanskega življenja in gotovo tudi krščanskega prepričanja. Toda, kakor se nam zatrjuje, ni imel pri svojem, vsled epidemije težkem poslu nobene zasiombe, zato je odstopil. Mi mu k temu koraku ča-stitamo, ker z možmi, ki sami ne spoštujejo policijskih naredb, ni mogoče vladati. Pokazal se je moža! Za ostali občinski svet pa ne bo prav nič škoda, ako demisijonira. Gospodje le redu v občini odstopijo, ako hitro odstopijo. Nekateri ljudje v Postojni so res čudni. Ker je neki gospod od okrajnega glavarstva bil toliko vesten, da ni pustil pri njih odprtih pip z okuženo vodo, ga sedaj napadajo v »Notranjcu«, namestu, da bi se mu za tako skrb zahvalili. Maks Šeber, izdajatelj »Notranjea«, je tudi kazal, da njemu ukazi okrajnega glavarstva ne imponirajo, pa se je zmotil in sedaj v »Notranjcu« napada moža, ki jc edino za to skrbel, da se tifus, ki je bil epidemija tudi za postojnske žepe, omeji. Tako izvestni pristaši »Notranjea« hočejo koristiti Postojni! + Ministrski predsednik baron Beck in trgovinski minister dr. Fort se podasta danes zvečer v Trst, da prisostvujeta poskušnji vožnji novega Lloydovega parnika »Baron Beck« ter prisostvujeta, ko bodo spustili v morje novi dve ladji s slovanskim imenom »Praha« in »Palacky«. +: Nova resolucija na Hrvaškem? Dopisnik »Agramer Tagblatta« poroča iz Zadra: Poslanec Supilo v Zadru že več dni konferira s hrvaškimi politiki. Supilo izdeluje baje novo resolucijo. Ako gre po sreči, se bodo zopet sestali hrvaški in dalmatinski reški resoluci-jonaši in se posvetovali o novi resoluciji. — Ce je to resnično, potem se samo temu čudimo, kako imajo nekateri gospodje, ki sicer na vse pretege oznanjajo hrvaško-slovcnsko prijateljstvo, tako malo takta, da resolucio-narijo dalje, ne da bi se ozirali količkaj na Slovence. Proti temu moramo najodločnejše protestirati in povdarjati. da take separatistične politike, kakor jo uganja Supilov ge-neralštab. ne bomo podpirali. + Imenovanje. Provizorični glavni učitelj na ženskem oddelku učiteljišča v Ljubljani, dr. Orel, je imenovan za ddfinitivnega glavnega učitelja. + Tedenska predavanja v Gorici prične prirejati prihodnji mesec goriška »Slovenska krščansko socialna zveza«. + Družba sv. Cirila in Metoda. »Narod« je pisal, da je grda laž. če kdo trdi, da se je na skupščini Ciril-Aletodovi reklo, naj si duhovniki zapomnijo, da so družbo vzeli drugi v roko, da so torej duhovniki nepotrebni. Pred celim svetom se blamira »Narod«, ker te besede ie slišalo več takih, ki so hoteli' prav slišati.« Govoril jih je dr. Žerjav, in dr. Žerjava je glavno vodstvo kandidiralo. -Hiibanje v Istri. Na drugem mestu prinašamo dopis o dijaškem sestanku v Pazinu. V »Pučkem Prijatelju« pa čitamo daljši članek, ki sc bavi natančneje z liberalno agitacijo. ki se širi na tej hrvaški gimnaziji, v katero so istrski rodoljubi stavili tolike nade ter osnovali zanjo dijaško -odporno društvo, h kateremu so tudi svečeniki mnogo prispevali. Letos se je pa agitiralo med abiturienti od liberalne strani, da ne smejo iti na sestanek katoliškega dijaštva v Zagreb, pač pa so jih vabili k liberalnim sestankom. Dosegli so, da res noben istrski dijak ni šel v Zagreb. Oglasilo se jih je pred maturo nekai za semenišče, in nad te so se zdaj spravili, jim prigovarjajo, naj bodo vse, samo ne popovi, ter jim obetajo denarno poinoč, samo da jih odvrnejo od njih namere. Zna se zgoditi vsled tega terorizma, da noben istrski dijak ne pojde v semenišče — potem bodo pa vpili, da svečeništvo ni dovoli narodno! — Temu liberalnemu delu. ki je bilo doslej tajno, a ki je po zaslugi gotovih gospodov stopilo na javnost. naredimo enkrat konec. Ne pustimo, da žanjejo oni, ki niso sejali! + Istrski deželni zbor. »Lavoratore« od 13. t. m. objavlja članek, kjer piše, da zasluga, da se skliče deželni zbor. gre istrsko-tržaški socialni demokraciji. Njeni poslanci da so na Dunaju opozarjali vladne kroge, koliko škodo trpi istrsko ljudstvo vsled tega. ker deželni zbor nc zboruje. Laška deželnozborska večina. ki zastopa manjšino v deželi je zdaj morala priznati, da treba na hrvaške interpelacije tudi hrvaško odgovoriti. »Lavoratore« nadalje opominja italijansko deželnozborsko večino. naj se resno loti dela za volivno reformo. kajti, ako sc zopet v Istri vname narodnostni boj, bo ves odij padel na italijanske poslance, socialisti pa bodo vprizorili izvan-redno akcijo, da prizadenejo italijanskim na-cionalcem še hujši poraz kot 14 maja t. I. pri državnozborskih volitvah. Članek beležimo zgolj zaradi informacije. Koliko je resnična trditev, da gre za sklicanje istrskega deželnega zbora v prvi vrsti zasluga socialni demokraciji in je li čisto odkritosrčno žuga-nje laški večini, to naj vsak presodi sam po načelu, da so pri »Lavoratoru« dejanja precej daleč od besed. Stranka, ki se v Pulju druži z nacionalnolaškimi liberalci, nc zasluži vere ali pa zelo malo. — Hrušica v Istri. V nedeljo smo imeli sveto birmo. Duhovščina m narod sta sc ra- dovala, ker je bival višji pastir ekscelenca škof Nagi med svojimi verniki. Z veseljem smo poslušali, ko nas ie spodbujal z vnetimi besedami v našem maternem slovenskem jeziku k ljubezni do Jezusa iu matere Marije. Pri javnem izpraševanju iz krščanskega nauka .ie Prevzvišeni tudi sam stavil vprašanja birmancem, kateri so prav lepo odgovarjali. Popoldne pa je bil sprejem v novo ustanovljeno Marijino družbo. Trnovski dekan dr. Kržišnik je z navdušenimi besedami poročal starišem in mladini o njeni koristi. Sprejetih je bilo 63 mladenk. V ponedeljek ie bila sveta birma na Pregarjah, torek na Golcu, v sredo v Vodicah med brati Hrvati, kjer je Njegova Prevzvišenost pridigoval v hrvaškem jeziku, v četrtek v Podgradu. Iz Podrgrada je škof obiskal po eno uro oddaljene podružnice Sabonje in Podbreže. Povsod, posebno je narod pozdravljal svojega višjega pastirja z navdušenimi živio-klici; kajti niti starčki se niso spominjali, da bi prišel kateri škof v njihove cerkvice na hribih. V Podgradu si je Prevzvišeni v spremstvu duhovščine, županstva in načelnikov uradov ogledal prostor in vnemal k zidanju tako potrebne nove cerkve. Bralci liberalnih časniških trobil so bili neprijetno iznenadeni, ko so namesto nezaup-nosti povsod videli udanost in ljubezen med škofom, duhovščino in narodom. Posebno se je osramotil in svojemu ugledu škodoval nadučitelj v Hrušici (NVaischl), ki se je ravnal po navodilu svoiega lajbžurnala in ni spremljal šolarjev k sprejemu in ne zastav iz šole razobesil. Tudi dobro atko. Ljudstvo pa je videlo in slišalo samo, kdo mu hoče dobro! -!- »Tržaška« politika. Prečudna so pota tržaške politike. Sami Hribarji igrajo glavne vloge. Poslanec Mandič v »Balkanu« dokazuje. da ni med liberalci in »klerikalci« take razlike, da nc bi mogli skupaj iti, in je iznašel neko miksturo iz obojega, ki jo priporoča kot pravo politično maslo. Pa to je velevažno početje. Kakor Hribar vedno pride vsled svoje dvojne vloge v konflikt s svojimi tako različnimi podpisi in izjavami, tako tudi tržaški gospodje. Zdaj jih zmerja »Rdeči Prapor«: »V »Narodu« se bahate, da niste klerikalci. Ali ste mar framasoni? Ali se ne imenuje Mandič eni, ki se je bahal. da jc Hribar dal vse garancije za krščanstvo?. Ali niste tekali zaradi okoličanske kandidature k škofu Naglu? V »Narodu« se je lahko postavljati s protikleri-kalizmom, ali v Trstu vas predobro poznamo.« Pobratim Hribarjev in Aškerčev bo težko obstal pred tako različnimi sodniki. Tudi z nojevo politiko si ni mogoče pomagati, kajti kaj pomaga, tajiti nasprotstva, ako pa ta vedno bolj rastejo. Gotovi gospodje bodo obsedeli med dvema stoloma! + Tržaška »Needinost« pridno-cotičari. Ker surovega nastopa svojih pristašev od advokatske narodno-»delavske« organizacije nasproti »Ljubljani« ne more opravičiti, zmerja in zabavlja, da se kar iskre delajo. Zadnji čas si je izmislila novo metodo: iz »Slovenca« pobira posamezne besede, pa z njimi dokazuje, da »Slovencu« manjka bontona. Mi pa hočemo kot uljudni kolegi »Needinosti« pri tem poslu pomagati, da ne bo sama iskala po naših noticah. Včeraj, 12. t. m. smo na primer v neki notici pisali o »urhih, ki kvakajo v mirno prirodno lepoto in za katere je edino primerni prostor luža.« Ta lena žival je prispodoba tržaške politike »Edinosti«; ravnotako dolgočasno regija in obslini vsakega, ki ne dela, kakor se njej zdi. Pristaši »Edinosti« so motili v Rihemberku Gregorčičevo slavnost, isti ljudje ali pa vsaj njim zelo podobni so hoteli motiti na Proseku petje »Ljub-1 i h n c «. Najbolj nesramno pa jc, da »Edinost« od 12. t. m. očita »Slovencu« nekrščanstvo. Tako piše tisto glasilo, ki je svoj čas sramotilo škofe, izpodkopavalo njihovo avtoriteto v izključno verskih zadevah, pošteno okoličan-sko ljudstvo tržaško iu Istrane očitno huj-skalo. naj odpadejo od katoliške vere in se popravoslavijo, smešilo katoliško latinsko bogoslužje, tajilo, da so škofje od Boga poklicani pastirjevati po svojih dijecezah, oplju-valo spomin rajnega kardinala Missije, ter sistematično izpodkopavalo ugled veri in cerkvi. To piše tista »Edinost«, ki je kriva verskega razkola v Ricmanjih, tisti list, ki je uboge Ricmanjce s svojim pisarjenjem in s svojimi emisarji pripravil do tega, da so se odpovedali cerkvi in živijo zdaj kakor pogani v priležništvu ter umirajo brez vsake tolažbe. Poštenim sosedom na Katinari in Lonjeri so Ricmanjci že tako v pohujšanje, da niti svojih otrok ne pustijo z njimi skupaj in se jih povečini ogibljejo kakor rokovnjačev. Čigavo delo je to? To jc delo »Edinosti« in tega madeža si ta list nikoli nc bo izpral od sebe. V njenem uredništvu sedijo ljudje, ki so Ricmanjce nagovarjali in pregovorili, da so zavrgli Boga. vero in krščansko moralo. Tisti ljudje pa se zdaj drznejo očitati nam nekrščanstvo. Ti pisarji res še tistega imena ne zaslužijo, katerega sc poslužujejo v svojem žargonu tržaški Lahi in ki nam ga »Edinost« očita, da smo ga proti »Narodovi« in »Edinostmi« politiki rabili. Ni jc besede, ki bi primerno označila brezmejno hinavstvo tega lista, ki sc proglaša za edinozveličavni narodni tribunal, pa seje prepir in sovraštvo med Slovenci. Kadar je »Narod« katoliško duhovščino zmerjal s smrdljivimi podganami, članice Marijinih družb pa opisoval kot nesramniee in jim podtikal s polnim izrazom nravne perverznosti, takrat ie »Edinost« molčala, sedaj sc pa zgraža, ako rabimo za njene pristaše izraz, s katerim se najboljše da izraziti njihova nesramnost in frivolnost. Za tako hinav-ščino pa pride še prav gotovo plačilo. Mi nismo voljni trpeti, da bi se osramotili pošteni iiudie: v siiobrami se vrača nemilo za ne- drago, kakor nasprotnik zasluži, ln »Edinost« zasluži z liberalci vred polno mero! + Zahteve železničarjev. 13. t. m. se je podala deputacija združenih železničarskih organizacij k generalnem ravnatelju Južne železnice Eggerju in v železničarsko ministrstvo, da izve. kakšno stališče zavzemajo inerodtijni krogi nasproti zahtevam železničarjev. Egger ie odgovoril, da bo zahteve uslužbencev proučil in je deputacijo opozoril na predlogo uprave glede na splošno izboljšanje plač in stanovanjskih doklad — dali južna železnica ne more iti. Slednje bo kmalu rešeno, na delavstvo in uradnice pa da se ni več moč ozirati. V železniškem ministrstvu so se pogodili da se snide personalna komisija, ki se bo posvetovala o predlogih uprave, 19. in zborovala do 21. t. m. Ker pa so predlogi železniške uprave taki, da se o njih uslužbenstvo niti pogajati ne more, bodo slednji v personalni komisiji povdarjali zgolj svoje stališče. 22. t. m. se pa skliče v Maribor konferenca delegatov, ki bo ukrenila, kaj storiti. — Kakor se vidi. preti zopet kriza. + Mažarska agitacija v Dalmaciji. Kakor znano potuje po naročilu Weckerle po Dalmaciji neki dr. Havas, ki izkuša dalmatinske politike pridobiti za to, da se Dalmacija združi s Hrvaško in tako tesneje priklopi k Ogrski. Dr. Havas se pri tem prilizuje tudi ondotnim Lahom. »La Vita«, ki izhaja v Rimu, prinaša namreč sledeče besede dr. Havasa: »interesi dalmatinskih Italijanov se popolnoma krijejo z ogrskimi. Tudi t r g ov i n s k i minister K o s s u t h je tega m n c n i a. Ce bo Dalmacija pod ogrsko vlado, bo italijanski živelj, ki sedaj izumira in bi vsled krutega zatiranja Slovanov moral kmalu izoiniti, zopet čudežno vstal.« Radovedni smo, ali bo Kossuth to dementiral. + Deželni zbor za Bosno. Glede na vest »N. W. Tagbl.«, da vlada namerava izvršiti vse priprave, da v kratkem skliče deželni zbor za Bosno, piše »Bosnische Post«, da jo je treba sprejeti z vso rezervo. Predno se za Bosno ustanovi deželno zastopstvo, treba ljudstvo politično vzgojiti. Deželna vlada bosanska bo preje izvedla avtonomijo občin, izvedba deželnega zastopstva pa je še daleč. — »Ljubljana« na Proseku in tržaška »Ne-edinost«. Tržaška »Needinost« je vendar pokazala svojo barvo in tudi pokazala, kako odkritosrčno je bilo njeno prvotno »obžalovanje«. »Edinost« (!) namreč v svoji bledi strasti piše, da je bila »Ljubljana« ves čas predmetom vseobče nepozornosti! Ta je pa lepa! »Ljubljana« je vzbudila tako pozornost, da so šli tisti tržaški mestni gadje, ki se sicer v soln-cu dobrohotnosti tržaškega ljudstva mirno solnčijo, v zrak in da so pričeli sikati! . . . Morda celo zato. ker je imela »Ljubljana« najodličneiše Prosečanc vedno v svoji družbi. Seve so morali ti politični slovenski gadje ob pesmi »Ljubljane« takoj umolkniti! Vidi se, da je »Edinost« po slavnosti na Proseku politično izkrokana. ker piše, da je prišlo na dvorišču Lukše do malo ostrejših pojavov. Bili smo navzoči na dvorišču Lukše in beležimo sklicujoč se na deželnega poslanca g. Gorjupa: »Ljubljana« ja ondi v družbi ške-denjske »Velesile« bratski prepevala in bila burno aklamovana od mnogobrojnega občinstva. Neki deček ie hotel dražiti z »Zivio Hribar!«, pa je moral zapreti usta in požirati sline. Tudi pri odhodu je vladal popoln red in se je »Ljubljana« odpeljala s Proseka pojoč po vasi pogumno slovensko pesem. Tako je bilo! Zato pa naj »Edinost« ne zameri, ako tiste, ki iz političnih namenov na narodnih slavno-stih hočejo tako politično zgago delati, kakor so to storili izvestni tržaški gospodje in ne-gospodje. smatramo za politične kukavice! Ali ni politična kukavščina, da tisti, ki v »Edinosti« najbolj kriče, zakaj Slovenci nimamo na Dunaju skupnega kluba, celo na nepolitični narodni pevski slavnosti politično rohne proti slovenskim bratom? Na Proseku se je ta tržaška hinavščina sama najbolj razkrinkala in to nam — zadošča. Ponavljamo: vsak kdor resno misli, se bo v delu nam pridružil in ne bo poslušal hinavske solzavosti tržaške »Edinosti«, kateri se ie zadnje čase dovolj dokazalo, da s svojo »slogo« hoče kriti le iz-vestno politično koruptnost. za katero ni nobena psovka dovolj huda! — Nova maša v' Postojni. Novo mašo so imeli v Postojni. Vrli postojnski fantje so postavili lepo število mlajev. Dekleta so pa napletle vencev, da je veselje. To vam zavidljivo gledajo nekateri zagrizenci. Ker si niso mogli drugače pomagati, pritožili so se na glavarstvo, da se kali nočni mir, ker se dela zvečer. In veste, kdc. se ic pritožil. Po večini ljudje, ki se s treznostjo navadno bahajo. In nekateri izmed teh so prvo noč po protestu obkolil 1. po noči razgrajali po trgu ter rjuli: »Živijo novoinašnik in peli čudne pesmi. To so razmere, kaj nc? In je vendar okrajno glavarstvo skoraj hotelo poslušati take ljudi. — Imponirajo nam vrli postojnski fantje, ki so se toliko trudili s postavljanjem mlajev. Kak razloček! Ko tujec, agent Hribar, po tolikem trudu in klečeplastvu zmaga, visi nekaj zastav v Postojni in tuljenja ni konec cele noči. .Ko pa domačin svojo prvo sv. daritev opravlja v domači cerkvi, pa tekmuje vse, najbolj seveda priprosto ljudstvo, da izkaže čast stanu, katerega si je izbral. To nam im-ponira, ne pa kake šeme s svojim klepetanjem. — Izpremembe pri pošti. Poštna uprava vpelje več izprememb, ki bodo izdatno pospešile in olajšale promet. Maksimalna teža pisem se zviša od 250 na 500 gramov; uvedejo se avtomati za oddajanje priporočenih pisem tudi po zaključku pošte. V načrtu so tudi avtomati za prodajo poštnih vrcdnotnic kot na Nemškem. Zavoji, ki se morajo nujno odposlati, se bodo, sprejemali brez ozira na velikost. Dovoljene bodo <>d I. oktobra dopisnice v najmanjši velikosti 7 X 10 cm. Veselico priredi gasilno društvo v Št. Jurju v nedeljo, dne 15. septembra 1907, v prostorih gosp. Antona Goršiča. Spored: 1. Nazaj v planinski raj, poje mešan zbor. 2. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. 3. Naša zvezda, poje mešan zbor. 4. Kmet in fotograf. 5. Tombola. 6. Prosta zabava. Začetek točno ob ,3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. Preplačita se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Na kolodvoru v Grosupljem bo čaka! voz, ki bo vozil goste v Št. Jurij in nazaj na Grosuplje k večernemu vlaku. v— »Divji lovec« v Rožni dolini. Tamburaški klub »Zarja« v Rožni dolini vabi na veliko vrtno vesclico, ki se vrši v nedeljo, dne 15. septembra t. 1., v Rožni dolini na prostem. Spored: 1. Narodna igra »Divji lovec« v štirih dejanjih. 2. Deklamacije. 3. Tatnbu-ranje. 4. Šaljivi prizori. 5. Petje. 6. Velika perutninska razstava. 7. Ples v amerikanskih salonih. 8. Spuščanje velikega zrakoplova. — V mraku umetalni ogenj. — Vstopnina: Prvi prostor 50 kr., drugi prostor 40 kr., tretji prostor 30 kr., četrti prostor 20 kr., stojišča 10 kr. Začetek ob štirih popoldne. — Falzifikat dvajsetkronskega cekina. Posestnica Ana lvančič iz Bele Cerkve je prodala dne 27. avgusta na trgu v Novem mestu nekemu neznancu dva prašiča ter je pozneje opazila, da se med prejetim denarjem nahaja falzifikat dvajsetkronskega cekina. Tega na prvi pogled ni mogoče spoznati kot ponarejenega, natančnejše ogledovanje je pa pokazalo, da je sestavljen na galvanski način iz dveh polovic. Splošo je tanjši kot pravi cekin, brez »cvenka«, napis na robu je nejasen in nepravilen. Kupec, ki je dal ženi ta cekin, je bil navidez podoben železniškemu čuvaju. Star je 50 do 55 let, visok, suh, s črno rujavkasto, pristriženo brado in govori dolenjsko narečje. Falzifikat jc izročila žen-darmeriia z odgovarjajočim pojasnjenjem c. kr. državni oblasti. — Nesreče pri gradnji nove železnice Trebnje-Št. Janž. V ponedeljek, 9. t. m. se je pri gradnji železniškega mostu čez vodo Mirno pri Mirni ponesrečil zidar Andrej Kramar iz Sedla pri Kobaridu (Goriško). Vzdi-goval je sam težak kamen. Pri tem je izgubil ravnotežje iu padel vznak, kamen pa nanj iu mu zdrobil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga še tisti dan v bolnišnico v Novem mestu. — Druga večja nesreča se je pripetila Antonu Strnadu iz Ostrožnika pri Mokronogu. Kopal je še z enim tovarišem pesek na Šmalovem posestvu v Bezgovcu pri Mirni. Ker je preveč izpodkopal, vdrla se ie zgornja plast nanj in mu zlomila dvakrat hrbtenico in nekaj reber. Železniško podjetništvo je poslalo precej voz ponj, ,pa ko so ga pripeljali na Mirno pred železniško bolnišnico. ki ie sedaj nastanjena v stari šoli. jc revež nepreviden izdihnil. Ljudje govore, da železniški uslužbenci niso hoteli poslati po duhovnika, pa to po zatrjevanju očividcev ni res. Gosp. Geringer je poslal takoj svojega nečaka v župnišče. Gosp. Neubauer je še! precej t.ia, pa tačas je ponesrečeni že izdihnil. Ta nagla smrt opominja vse železniške delavce, naj bodo pripravljeni vsak dan stopiti pred sodbo Božjo! Oškodovanje kmeta pr- gradnji železnice Trebnje-Št. Janž. Ker je na Mirni potrebno veliko materijala za zasip pri kolodvoru, jelo jc železniško vodstvo kar ob desni in levi izkopavati globoke iarke ne glede, ie li to rodovitna njiva ali pa pašnik. Ljudstvo je zelo ogorčeno nad takim opustošenjem polja, ko ima podjetništvo vendar v bližini cele hribe za pridobivanje zasipa. Seveda bližje .ie ceneje. Gosp. novomeški okrajni glavar baron Rechbach pa na mnogostranske pritožbe stereotipno odgovarja: »Jaz ne morem tega zaustaviti.« Kako naj pa živi ubogi kmet, ki je moral svojo njivico izročiti v železniške namene, sedai pa mu še ostali kos zemljišča uničujejo železničarji, da si s tem prihranijo malo večje stroške dovažati ma-terijal malo dalje? Ali res nima kmet nobenega zagovornika? Upati je, da bodo naši poslanci krepko posegli v te razmere. Na Medvedjem selu pri Trebnjem stojita že dva dni dva voza otave, ker so železničarji prekopali občinsko pot, pa sc niso nič brigali, da bi poskrbeli za začasno vozno pot. Iu ali res nc more g. glavar nič pomagati? Ali je treba dolgo uradniško pot na ministrstvo prej premeriti, doma pa pustiti polje in poljske pridelke uničiti, potem si more šele zemljiški posestnik poiskati pravice. Ako kdo ustreli zajca, tega kmečkega škodljivca, tedaj ima pa že vsak žandar pravico prijeti lovskega tatu. Zakai? Ker gospoda tako hoče. Ako pa se kmetu iemljc po nepotrebnem zemlja, edini pogoj za obstanek, tedaj pa niti gosp. okrajni glavar nima pravice ustaviti take grabežljivosti. Oj pravica, kje si? — Iz dna življenja. Nadnatakar Kosalka v Zagrebu ie živel v divjem zakonu z Gra-čanko Ello Ertl. Ker jc živel razkošno in grdo. se jc Ella 13. t. m. na grobu svoje sestre na pokopališču zastrupila. Ko je Kosalka to izvedel, se ie ustrelil. Sv. Duh. Radi nepričakovanih ovir se ne more vršiti v nedeljo, 15. septembra ustanovni shod izobraževalnega društva. Pač sc bode vršil v mesecu oktobru. Zdravišče in kopališče v Kamniku je kupil g. dr. Hermanu od svoie soproge za 90.000 kron. — Obesila sc j v Oseku 43 let stara Ju-lijana Salzcr. Z možem je bila v vednem prepiru. Hotela je nekaj dni prej skočiti v Dravo, a ie to mož preprečil. — 30-letni mašniški jubilej je praznoval v Zagrebu kanonik Matkovič. — Papiga na sodišču kot priča. 12. t. m. se je na Dunaju na sodišču vršil strašno komični prizor. Šivilja Ana Glockner je namreč tožila Antona VVoIfnerja, ki hodi po Dunaju s papigo, katera vleč listke s prerokovanji iz predalov, in sicer zato, ker je VVolfner baje za njo vpil: Dumme Gans, ker mu je mesto 4 h za prorokovalni listek dala samo dva. Pri razpravi je šivilja dejala, da se na besedo »Gans« ne spominja, pač pa na »dumm«. Nato je obtoženec prosil sodnika, da sme iti iskat papigo, ki zna izvrstno klicati besedo »dumm«. Sodnik je to dovolil. VVolfner prinese v spremstvu sodnega sluge papigo in jo draži. Papiga jame na to vpiti: »Tepp! Tepp! Dumm! Dumm!« Sodnik nato, seveda med smehom navzočih, VVoIfnerja oprosti z motivacijo, da ie papiga dokazala, da je mogoče,, da je ona kričala za šiviljo razžaljivo besedo, ne pa VVolfner. — Italijanskega poročnika Guillet iz Ve-rone, ki je bil na Tridentinskem zaradi vohunstva prijet, so včeraj namah izpustili. — Šestdeset svobodomislecev jc na Žižkov spomenik položilo venec z napisom: »Mednarodni svobodomiselni kongres bojevniku za svobodo iit vest v XV. stoletju.« — Z avtomobilom v laških barvah strašijo tržaški Lahi po okolici tja daleč po Krasu. Naj bodo previdni! — Umrl je v Trstu upokojeni profesor duhovnik g. Josip Accurti. — Novo gasilno društvo se je ustanovilo v Valti vasi. — Javen shod proti podraženju kruha je bil včeraj zvečer v Trstu. Shoda se je udeležilo par tisoč ljudi. Nato je sledila velika demonstracija. Pred borzno palačo in pred magistratom so demonstrantje žvižgali in kričali: »Doli z izsesevalci!« Množica je na raznih krajih mesta razbila več šip. Iz razbitega okna slaninarja Petra Caragoia so razbijalci odnesli vse, do zadnje klobase. Artiranih je bilo 40 demonstrantov. — Oproščena morilka svojega moža. Porotno sodišče v Aradu je oprostilo neko Go-gen, ki je umorila svojega moža. Gogen je svoj čin priznala. Povedala pa je, da je bila k zakonu s svojim možem prisiljena, da ga nikoli ni ljubila, da jo je on pretepal in jo silil do nenravnih dejani. -- Slovensko visokošolsko dijaštvo v I. 1906/07. Vsega visokošolskega dijaštva (slovenskega) je bilo 672, med temi 352 juristov, 49 medicincev, 165 modroslovcev, 63 tehnikov, 10 veterinarcev (živinozdravniška visoka šola), 17 agronomov (poljedelska visoka šola), 3 eksportni akademiki, 4 trgovski akademiki, 5 montancev (rudarska visoka šola), 1 farmacevt, 5 konservatoristov, 1 akademični slikar in 1 na pedagogiju. Na Dunaju je bilo 377, v Gradcu 205, v Pragi 79, v drugih mestih 11 visokošokev. — Slovenski trgovsko-obrtni žepni koledar ie ravnokar izšel. Sodba o tem koledarju je bila lansko leto vsestransko laskava, vsak je pohvalil ta koledar kot jako praktičen. Tudi za 1. 1908 izišli letnik zasluži polno pri- zna.nje. Koledar ie izpopolnjen in opravičuje mnenje, da boljšega trgovskega koledarja ni. Koledar prinaša jako popolne poštne, brzojavne, telefonske itd. določbe, zado-stujočo razlago kolkovin, kolkovni izvleček, razne v praktičnem življenju neobhodno potrebne tabele, kratko ali dobro za praktično življenje popolnoma zadostujočo razlago menice. Opozarjamo posebno ua odstavek: Uzance na svetovni kupčiji. Kdor hoče spoznati vsakokratni tržni položaj, hoče razumeti gibanje žitnega trga, mora poznati uzance raznih tržišč. Vsem tem bo ta odstavek dobro došel. Omenimo še posebej zakon in pa nauk o kalkulaciji. Trgovec, ki ne, ali slabo kalkulira, tudi slabo gospodari. Ta odstavek .ie jako na mestu. Koledar je najboljši dokaz praktičnega mišljenja izdajatelja, ki pozna potrebe trgovskega stanu. Vsled tega priporočamo ta koledar, ki se naroča ali pri g. Fran Zeleniku v Ljubljani. Rimska cesta 9, ali pa pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena I K, po pošti 1 K 20 v. — Iz učtieljskih krogov novomeškega okraja se nam piše: Pri nas sc. sedaj najlepše službe brez razpisa provizorično oddajajo. Tako je bila oddana Prečna, Vavta vas in Stopiče. Kdo pride v Šniihelj, se ne ve. Pravilno bi vendar bilo, da bi bil gospod nadzornik službe razpisal. Kie sta pa liberalna dva gospoda učiteljska zastopnika? Ta dva sta odgovorna. Vsaj zato sta bila voljena. Gospoda, oglasita se!! Meščanska šola v Postojni. Na meščanski šoli v Postojni, ki otvori letos I. in II. razred, se prične zaradi legaria pouk šele 1. oktobra t. I. Za hrvaško delavstvo. Na Hrvaškem začne izhajati nov list za delavstvo »Radnička Obrana«. — Državna železnica naroči, kot se javlja. 3000 tovornih voz, s čimur ne bode poma-gano Ic velikim oviram pri odpravljanju blaga, ampak tudi tvornicam, ki so l delom preskrbljene do jeseni prihodnjega leta. — Prvo dalmatinsko trgovsko društvo. V Dubrovniku se ie ustanovilo trgovsko društvo, ki bode gojilo zlasti izvoz. Ustanovna glavnica znaša 500.000 kron. Poveljnik dalmatinskega orožništva, polkovnik Josip Zupančič, je na lastno prošnjo umirovljen. Na njegovo mesto pride major VVittich iz Lvova. Veliko Prago bodo kmalu ustanovili. 13. t. m. so se podpisale pogodbe, ki določujejo spojitev petih praških predmestij z mestom. Seveda je treba šc tozadevne dežel' postave. — Zidarska dela v Novem mestu zadnja leta. posebno pa letos, zelo napredujejo. Pazim gradnje nove ženske bolnišnice, ki bo v par dneh pod streho, se dela v bližini n- • demo poslopje gospoda Pavčiča. Na Ljubljanski cesti poleg mestne hiše in c. kr. ok sodnijc zida gospod Dr. Globevnik svoje p< slopjc. dalje je popolnoma zgotoviiena krasnu vila zidarskega mojstra g. Minissinija in hiša g. Mramorja, prenovljene so hiše gg. Kaste-lica, Bervarja in Kalčiča. Na Ločenski cesti dograjeni ste poslopji g. Medveda in Kocjana. V' Dolgi ulici zgotovljena je hiša g. Schwei-gerja in v Dilančevi ulici hiša g. Nečimra. Na Glavnem trgu prenovljeni ste hiši g. polkovnika Polla in g. Ferliča. V kratkem podro hišo g. Mazgon in drugo leto sezidajo novo loderno kavarno gg. Kopača in Povčiča. Poleg Bevčeve vile gradilo se bo spomladi novo gimnazijsko poslopje, ki jc proračunjeno na 200.000 kron, in kakor se čuje, pole£ glavarstva še ena vila g. Minissinija in g. Skaberne. Prej ali slej se bo gotovo zidala nova pošta, ljudska šola in prepotrebni gasilni dom. Ves stavbeni prostor, kar ga ima še novomeška občina, bo v najkrajšem času popolnoma pokrit z novimi poslopji. Edini stavbeni prostor je še na obeh straneh Ločenske ceste in za pokopališčem na sejmišču. Novomeška občina je že pred več leti sklenila, da (»kopališče iu sejmišče prestavi, toda o tem danes kronika molči. Mesto da bi se pokopališče prestavilo že pred 30 leti, stoji še in bo vsled malomarnosti mestne občine stalo tam še trideset let. Ravno tako ie tudi s sejmiščem. Svetujemo našim premodrim občinskim možem, posebno pa stavbenemu odseku, da glede sejmišča in pokopališča preuredi, kajti zadnji čas je, drugače bo prepozno. — Nesreča. 4. t. m. je padel 9-letni sin posetnika Alojzija Binigerja iz Trnovega pri Ilirski Bistrici tako nesrečno s poda, da je kmalu potem umrl. — Ponesrečil se je J. Fink mlajši iz Drske v Škoci.ianu pri zidanju. Prepeljan je bil v bolnišnico usmiljenih bratov. Notranja poškodba je težka. Padel je z odra. — Tatvina. Ukradeno je bilo v gostilni pri Matolju na Drski vreča moke. Tatu zasleduje c. kr. žendarmerija. Do sedaj pravega še niso dobili. Bode pač kak brezposelni delomržni postopač. Črnogorski princ v dunajskem Tere-zijanišču. Črnogorski princ Peter pride za nekaj let v dunajsko Tcrezijanišče, kjer so bili odgojeni tudi oče sedanjega španskega kralja, egiptovski podkralj ter več indijskih in perzijskih princev. Istra-Pazin. Dasiravno ic bila tekočega leta v Istri tuintam toča, vendar bo letošnja trgatev splošno dobra bodisi z ozirom na količino bodisi z ozirom na kakovost. Vinogradniki pravijo, da ni bilo take letine za vino že 40 let. Lanskega vina ni skoro nič več na razpolago. Trgovcem se priporoča, da kupujejo naravnost od vinogradnikov vino ali grozdje. Trgatev sc prične okoli 20. t. m. Ako kdo želi obvestila o cenah, naj se obrne na »Gospodarsko društvo« v Pazinu, kjer bo to dobil brezplačno. — V današnjem uvodnem članku čitaj: »Imamo vrla katoliška društva na Dunaju in v Gradcu« itd. KoroSke nouice. k Na obeh očeh oslepil. Pri razstrelje-vanju kamna je bil nevarno ranjen neki delavec iz Belega mosta. Oslepel je na obeh očeh. k Vojakov samoumor. Dne 11. t. m. se je ustrelil v Trbižu neki podlovec 5. lovskega bataljona. Med manevri: je poneveril nekaj denarja. k Število orožnikov na Koroškem se pomnoži za 10 mož. Pozneje nameravajo nastaviti na Koroškem še 11 orožnikov. k Utonil je 17-lietni Vili RiehI, sin dunajskega vseučiliškega profesorja Gustava Rie-hla. Izpodrsnilo se mu jc na strmi trati nad skalami pri Mi Ista t it trt jc padci čez skale v potok. Štajerske novice. š O nesrečni smrti dobovskega župana se nam piše: Janez Zaje, župan Vel. Obreza, jc 10. t. m. pri mostu blizu postaje skočil iz vlaka, mešanca, kateri vsled pomote isti dan zvečer v Dobovi ni obstal, padel v prepad na glavo in se ubil. Bil je sodnijsko obduciran in slovesno pokopan. Pokojni je bil v občini vplivna oseba, v času volitev pa za krščansko stranko nezanesljiv, sicer pa delaven in podvzeten mož. š Igrokazi o celjskih grofih. Na korist »Siidmarke« nameravajo celjski Nemci prirediti zgodovinske igrokaze o celjskih grofih. š V Rogaški Slatini so slavili zadnjo nedeljo prihod 4000. gosta s primerno slav-nostjo. Ta topliški gost jc tovarniški ravnateli Jcllek iz Štor. Dobil ic v spomin lepo srebrno kupo. š Brežice. Pri volitvah v pridobninsko komisijo so Slovenci propadli. š Poročil se ic gostilničar^ v »Narodnem Domu« v Konjicah g. Francc Žagar z gospodično Ivanko Jančič iz Laporja. š Tat v trgovini. Radi tatvine jc bil v Mariboru obsojen trgovski pomočnik. Anton Baši na tri mesece težke ječe. Ljubljanske nouice. lj Velika ljudska veselica »Ljubljane« bo. kakor že omenjeno dne 6. okt. »Ljubljana« nastoni s krepkimi zbori. Vcselica sc bo vr-. il.i v vseh spodnjih prostorih »Uniona«. o;v i se tedaj tudi vinska klet, v kateri se !»> ločilo nalašč za to veselico naročeno naj-t■ >< ■ • ■ vino: cviček, štajerc in vipavec ter se tak- postavi temelj, da postane »Unionova« kli- vinska klet naših najboljših domačih vin. orani se bo točilo ceneno pivo in samo v tavraciji plzcnsko pivo. Uredbo bufeia ii.'/iiii jedil so prevzele požrtvovalne dame, !:i ustavijo še mnogo drugih šotorov občin- stvu v najrazličnejšo prijetno zabavo. Ciorka jedila preskrbi »Uuionova« restavracija. V razne zabavne oddelke bodo kazali primerni napisi. Vojaška godba in drugi zanimivi, veseli prizori bodo poskrbeli, da se bo občinstvo gotovo najbolje zabavalo. Vabimo tudi somišljenike na deželi, da počaste 6. oktobra »Ljubljano« s svojim dohodom, za vse naše somišljenike in somišljenice v Ljubljani pa veljaj dne 6. oktobra klic: Vsi v »Union« na veselico »Ljubljane«! lj Sprememba posesti. Hiša, v kateri je bil časih »Katoliški Dom«, in pozneje Punti-gamska pivnica, bo v ponedeljek prodana. lj Občinski svet ima v torek ob 6. uri zvečer redno sejo. lj Šolske vesti. Za učiteljico v Mavčičah je imenovana gospodična Alojzija Štebi, za pomožno učiteljico na tretji mestni deški ljudski šoli je imenovana gdčna Ana Kilar. lj Umrl je restavrater g. Ludovik Fantini. V Komenskega ulicah št. 26 je umrl brivski mojster g. Franc Zupan. Na Cesti na Kodelje-vo je umrl paznik prisilne delavnice g. Mat. Pečnik. lj Ljubljanska draginja. Zopet smo doživeli znaten atentat na itak suhe mošnje kon-zumenta. Prizadeti so najhuj revni sloji. Znatno se je podražil zopet premog, danes ima ceno, ki ne soglaša z njegovo vrednostjo. Vsega podraženja niso krivi le prekupci, ampak posebno židovski lastniki premogokopov. Ti krivonosi oderuhi odirajo in molzejo konzum na najhujši način. Za take pijavke ne eksistira ne zakon, ne kazen, ti smejo dreti, kakor hočejo. Cvenk v žepu baronov popolnoma hipnotizira birokracijo, ki itak že nima posebno velike mere eneržije. Pro-ducenti draže in zvalijo večje breme na pre-kupca, ta pa seveda na konzunienta. Ker pa vidi, da delajo visoki oderuhi dober »kšeft« z draženjem, se prekupec ne zadovolji le s tistim zneskom, za katerega stane njega premog več, on šc iz svojega nekaj doda. sicer ni zadosti »profita«. Kako razume prekupec molzti, nam povejo sledeči primeri: Prej je stal premog v jami K 155, razni prvi stroški do skladišča K 56, torej je stal premog loko K 211 vagon na debelo, prodajal se je pa po K 2.60 na drobno, torej si je vzel prekupec pri IGO kg 49 vinarjev dobička. Premog stane danes K 165, razni stroški znašajo 56 K, tedaj stane premog loko K 2.21 vagon na debelo. Prodaja se pa na drobno po K 3 100 kg. torej znaša dobiček 79 v pri 100 kg. Razlika med prejšnjo in današnjo ceno na debelo znaša 10 v. raziika v dobičku pa celih 30 v. Zakaj tako velika razlika? Ali ni prejšnji dobiček zadosten. mislimo, da če se vzame 20% dobička je zadostno, ampak zahtevati kar 40%. to ne smatramo za moralično. to je več ko »biir-gerlicher Nutzen«, to so že oderuške obresti, ki jih seveda državno pravdništvo ne zasleduje, dasi imamo postavo za oderuh tudi. seveda Ic za male ljudi. Postava o oderuhih nai bi se obračala pred vsem tudi na krivonose premogokopške oderuške barone. Najbolj potrebno pa jc in pereče že vprašanje, da se hitro podržavi preniogova proizvaja. Ii Podrobnosti o podraženju kruha se izvedo iz današnjega inserata. Ii Kap je zadela generalnega majorja v pokoju Gall pl. Gallensteina. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. Ni veliko upanja, da general okreva. lj Poroka. Danes dopoludne sc je poročil v Frančiškanski cerkvi inžener Franc Palese pl. Grettaberg z gospodično Erno Hammer-schmidt. lj Poslopje nemškega otroškega vrtca v Streliških ulicah bodo te dni otvorili. lj Tvrdka A. Tsch,nkel'na zet nas prosi objaviti, da bode, akoravno ie posestvo prodano, vendar še zanaprei kavine surogate iu figovo kavo kakor do sedaj izdelovala in da ta prodaja ni z izdelovanjem v nikaki zvezi. I j Stanje legarja v vojaški bolnišn.ci. V izoliranem paviljonu je vseh bolnikov 54 mož izmed njih jih nad polovico le opazujejo in niso nevarno bolni. Slučajev, ki so nevarni, je šest do osem. Ker se zmanjšuje število bol-trkov, so podrli v četrtek eno bolniško lopo, jo osnažili, razkužili in jo odpošljejo danes ali pa v ponedeljek nazaj v tržaško vojaško bolnišnico. lj Iz trgovskih krogov se nam piše: Pomen eksportnega pisma je, da sc takoj Po do-hedu pošte in kolikor hitro mogoče dostavlja strankam. V ta namen bi morali imeti poštni uslužbenci kolo na razpolago. Ako ima poštni sluga dostaviti od enega vlaka več eks-presnih listov, in sicer enega v Vodmat, enega na Opekarsko cesto, enega k Conžku pod Rožnik itd., preteče lahko ura ali več, predno se dostavi zadnje pismo adresatu. Ekspresna korespondenca izgubi na ta način svoj pomen in trgovec trpi škodo. Živimo v času elektrike in kolesa, zakaj bi se ne določil za eks-presne liste bicikelj. Koliko manj časa bi sc potratilo z dostavljanjem, koliko boli bi eks-presna pisma dosegla svoj namen. Cas je zlato! lj Našel se je pred nekaj časom na starem pokopališču dragoceni rožni venec z mnogimi srebrnimi svetinjicami. Kdor ga je izgubil, se naj oglasi v uršulinskem samostanu. lj Obstrelil se je včeraj zjutraj v vojašnici 27. pešpolka prostak 16. stotnije Ivan Kocli, sin poštarja iz Turracha pri Murau. Zadel sc je v levo ramo in poškodoval živčevje in žile tako, da mu bodo morali najbrže odrezati roko. Ker Koch ni rabil svinčenke in je dejal v puško Ic slepo patrono, se sumi, da se ni liotel usmrtiti, ampak se le toliko poškodoval, da bi se odtegnil vojaški službi. Kocli ic prišel pred letom prostovoljno k vojakom. lj Našel je mestni delavec Anton Sirk zlat prstan. Hlapec Franc Volčič je našel zavitek pergamentnega papirja. Oboje se dobi na magistratu. lj Napad na učitelja g. Sachsa.V prisilni delavnici ie te dni neki prisiljenec iz tretjega nadstropja vrgel deske od postelje na učitelja Sachsa. a ga ni poškodoval. Ko je bil prisiljenec kaznovan, se je kmalu nato obesil. Prisiljenca so rešili in sedaj leži v bolnici. O drugem samoumoru smo pa žc pred dnevi poročali. lj Prememba posesti. Poročilo, da je g. Janez Švigelj, star., kupil vilo g; Franca Šviglja, mestnega uradnika, se ne potrjuje. Vila ni prodana. Razne stvari. Podivjani vojak. .Na dopustu bivajoči vojak Adalbcrt Bučnik od 20. pehotnega polka je 12. t. m.. udri1 v hišo oštirja Eichhorna v Onieczki v Galiciji, ga z bajonetom prebodcl, onečastil ženo in služkinjo oštirjevo ter nato pobegnil v bližnji gozd. Hitro se je preoblekel, ter jo hotel popihati v Ameriko. Na kolodvoru so ga prijeli.. Štrajkovcl, ki mečejo bombe. V Davosti v Švici so že več mesecev štrajkujoči krojaški pomočniki vrgli pet bomb proti stanovanjem mojstrov. Dvoje ljudi je bilo pri tem težko ranjenih. Železniška nezgoda. 12. t. m. je pri Castel Giubilo blizu Rima zadel vojaški vlak na osebnega. 1 častnik in 30 mož .ie lahko ranjenih. 1 podčastnik pa težko. Feminizem na Ogrskem. V Budimpešti se je vršil shod žensk, na katerem je govorila znana Angležinja Miss Dore Montefiorc za žensko volivno pravico. Lloyd de la Plata. Hrvat A. Mihanovič, generalni konzul v Buenos Airesu je odpotoval v London z namenom, da ustanovi delniško družbo, ki bi prevzela vse njegove ladje, ki plovejo po La Plati. Cena vsem bi iznaša okolu 300 milijonov forintov. Turški ognjegasci. Dasi jc Carigrad prestolnica turškega carstva, vendar živi v njem ognjegasno društvo, ki je začudo dobro orga-nizovano. Ali da kdo ne bi mislil, da so turški ognjegasci pravo čudo, kar se tiče reda. moramo takoj omeniti, da ima Carigrad svoje izvauredne ognjegasce, t. j. tulumbagi. Ko se sliši klic: janghin vaar! (ogenj!) pridrve se tulunibaji polnagi, razcapani, v gručah okolu svojega vodje, ki jih s konja šiba z bičem. Oni so močni in drzoviti, ali kar ogenj nc požre, to postane niihov plen. V Carigradu je ogenj eno zlo, a tulunibaji dva zla. Ako dlje časa ne izbruhne kje ogenj, zažgo sami tulumbagi, ker ne morejo živeti brez dela. Ker v Carigradu ni dosti telefonov in telegrafov, imajo ognjegasci na gradu stražo, ki jim javi požar tako, da razobesi rdeč koš, a ponoči prižge dve veliki sveči. Takrat poči top na Beylerbeinu sedemkrat, a rdeče oblečeni »carocolachi« leta po mestu, vpijoč: .langhin. Takrat se spuste tulunibaji kot čete divjakov, da gase in plenijo. Umrla bi v »duhu vijoličnem«. Na zelo romantičen način ic hotela vzeti slovo od življenja umetnica Claudina di Tomaso v Na-polju. V pokoju M. ie bil že pod noč neki natakar na terasi, ki ie zaslišal nenadoma iz sosednje sobe nekako stokanje. Nemudoma je odprl duri in nasproti mu ie bruhnil oniam-liiv voni po cvetlicah. Na postelji, ki je bila čezinčez pokrita s tuberozami, je ležala mlada dama in je težko hropela. Bila ic mlada slikarica. ki je baje vsled nesrečne ljubezni iskala smrti. Stanje samomorilke je brezupno. Mož dom;šljanja. Angleški časopisi so zadnji čas mnogo pisali o smrtnem slučaju, ki je nastopil vsled domišljanja. V Cincinnatu je neka melanholična deklica pila iz steklenice, v kateri ie bila po njenem trdnem prepričanju karbolna kislina. Kliub takojšnji zdravniški pomoči je umrla. Steklenica s kar-bolno kislino ie pa bila nedotaknjena in tudi sicer niso našli nikakega sledu o strupu. Deklica ie pila iz steklenice neko popolnoma neškodljivo mešanico, ali prepričanje in domiš-Ijanje, da piie karbolno kislino, je melanholično deklico ubilo. Stoletnica pisemskega ovoja. Preteklo je sto let. odkar je lastnik tvornice za papir v Brightonu na Angleškem Breves izumil ter spravil v promet pisemski ovoj v sedanjej obliki. Trajalo je precej časa, predno se je novi izum vdomačil. splošno pa se je razširil šele okolu leta 1850. Preie so pisma brez ovojev zlagali ter jih pečatili, naslov pa pisali na nepopisano stran. Gigantsko umetniško delo. Umetniško delo gigantskih proporci! misli stvoriti gla-soviti francoski kipar Rodili. Delo bi se imenovalo »Grad dela« in bi predstavljalo človeško delo v veličastnem, velikem simbolu. V nekem razgovoru sc je Rodin približno takole izrazil o ideji tega dela: »Grad se bo vz-digal na kripti, v kateri se bodo nahajali rudarji, potapljači itd., sploh vsi tisti, ki delajo pod zemljo. Streho kripte bosta stražili dve priliki: dan in noč. Celi niz drugih delavskih poklicev: kovači, mizarji, zidarji, lončarji itd. bodo na spiralnem f risu, ki bo ovijal grad. Z neba letajo angelji iu kronajo celo grupo. Stroške ceni sam Rodili na milijone. Dobil ie že arhitekta, nekega Nenoisa. ki bo napravil arhitektonsko osnovo, medtem ko kiparski izdelki pripadajo Rodinu. Rodin govori zanesljivo o tem delu in sc nadeja mednarodne pomoči. Stesljev zagovor. General Steseli je obelodanil obrambo proti obtožbam, ki so mu jih imputirali radi njegovega postopanja za časa obsedanja Port Arthurja. Tudi v tej publikaciji kaže general enako taktiko. »V teh dveh letih«, pravi Stcselj. »je padlo name veliko sovraštvo. Kdo je napravil vsa ta odkritja? Kupčlnski. ki jc medtem ostavil Port-Artur, pol leta prej nego se je podal. Pozneje sem zvedel od Tagejeva, dopisnika »Novoje Vremja«, da je Kupčinski potem, ko so ga vjeli, dal vse tajnosti Japoncem. Poleg njega so bili tudi drugi izdajavci. Na čelu jim je stal Svjatopluk Mirskij, ki so ga Japonci mučili. Japonski ogleduhi so se trikrat prav lahko orientirali. Citali so vsaki dan list »Novi Krai«. 3. julija sem prejel naredbo od Kuro-patkina, da izročim poveljništvo Smirnovu. Ker tega nisem smatral za umestno, sem ga izročil Kondratenku. Kuropatkin jc takrat pisal: »Vidim, da ima Steselj še vedno dosti avtoritete, naj ostane torej na svojem mestu. Mi smo imeli pet do šest tisoč pušk, a Japonci 30 do 40 tisoč. Svet bo kmalu vedel, kje je resnica. Brezžični brzojav. Zedinjene države Severne Amerike so izdale statistiko, po kateri se razdele postaje za brezžični brzojav po posameznih državah sledeče: Zedinjene države 88, Angleška in Irska 43, Italija 18, Nemčija 13, Rusija 8, Holandsko 8, Francosko 6, Turčija 6, Argentinija 5. Brazilija 5, Kanada 5, Kitajsko 5, Dansko 4, Špansko 4, Švedsko 3, Gibraltar 2, Avstroogrska 2, Rumunska 2. Mehika 2 in črna gora 1. Vseh postaj skupaj je 254, od katerih ena tretjina spada na Zedinjene države. Avtomobil, kmetica in novorojenec. Na Švicarskem se je dogodil sledeči zanimivi slučaj. Po poti je dirjal z vso mogočo brzino avtomobil. Na križpoti so zagledali naenkrat neko žensko, avtomobil se .ie ustavil, gospod je stopil iz njega in je prosil ženo. da mu drži toliko časa jerbas, da se on vrne, ker mu dela napoto na avtomobilu. Ko jc žena odprla jerbas, je našla v njem otroka, denar in pisemce, v katerem jc bilo napisano: »Vrnemo sc po otroka čez 10 let.« Velikanske bojne ladje v Rusiji. Mornariško ministrstvo preiskuje stroškovnike in gradilne načrte za novo vrsto ladij, ki bi obnovile rusko mornarico. Imelo bi se zgraditi več ladij z 21.000 tonov deplacementa. To bi bile največje bojne ladje na svetu, ker dozdaj največje angleške bojne ladje (Dreanghtnot) ni imela več kot IS.000 in Bellerofon 18.200 tonov. Nebotično cerkev, ki bo imela nič manj kakor 16 nadstropij, nameravajo zgraditi v Clevclandu (Ohio), po radodarnosti petrolej-skega kralja John D. Rockefelleria. Poslopje bodo postavil na mestu babtistovske cerkve, katere službo Božjo milijarder redno obiskuje in v kateri njegov sin poučuje svoj veliki biblijski razred. Gradnja te nebotične cerkve; ic že več let v načrtu in vrhovni duhovnik dr. Caton je napravil študijsko potovanje po Angleškem, da je tam proučil temeljito cerkvene naprave. Nova cerkev ne bo obsegala samo za službo Božjo posvečenih prostorov, ampak tudi bolnice, telovadnico in celo restavracijske prostore. Nadškof za stavkujoče. Amsterdamski nadškof ic daroval 1000 frankov za rimskokatoliške stavkarje. V vseh rimsko-katoliških župnih cerkvah zbira duhovščina prispevke za stavkarje, ki dobe na dan 25.000 kg kruha, riža, krompirja itd. Tragedija na vasi. »Novoje Vremja« pripoveduje o dveh strašnih dogodkih, ki sta sc dogodila eden v vasi Kosdoisenski, a drugi v Glukovku. 19. avgusta se je vnel v hiši kmetov Duvasova in Rinknia ogenj, ki se je brzo razširil tudi v sosednje hiše. Vsi prebivalci so šli ven. Nekdo je rekel, da sta dva kmeta zanetila ogenj; teda.i se je množica razvnela ter ju vrgla v ogenj. Zopet je rekel nekdo, da je (.geni delo neke požigalske družbe in masa je šla v hišo železniškega vlakovodje, ki je baje pripadal tej družbi, ga je prijela, mu zlomiia roke in noge in ga vrgla v ogenj. Ali ni se končalo s tem. Množica se je nato obrnila proti kmetu Nosovu. ki je prosil odpuščanja rekoč, da mu ie organizacija plačala 25 rubljev za vsaki požar ter je tudi njega vrgla v ogenj. In tako se je odigrala v kratkem času grozna tragedija na vasi. ki je tir.iala štiri človeške žrtve. Izvršitev smrtne obsodbe nad ruskimi zarotn ki. Ko sc je izdal oklic smrtne obsodbe nad onimi, ki so se zarotili proti ruskemu carju, je prosil državni pravdnik Sjo-kolo\v od sodnijskega predsednika dovoljenje, da sc vse na smrt obsojene osebe zadnjikrat snidejo. Sodnijski predsednik ie to dovolil pod pogojeni, da sestanek ne sme trajati dali kakor 20 minut, Nikitcnko, Sinjavvski in Naumo\v so sprejeli, kakor posnemamo po ruskih časopisih, mirno smrtno obsodbo, vendar so se zelo razveselili, da se zadnjikrat snidcio s tovariši iste usode. Med sestankom je pomirjeval Ni-kitenko obsojene ter sc jc posebno pozorno držal nasproti Naumo\vu. Pooblaščeni častnik ie bil pri njih; ko je preteklo 20 minut, je omenil na zelo obziren način, da je potekel čas, ki jim jc bil namenjen za sestanek. Ob slovesu so izgubili večinoma ravnotežje, ki so ga doslej nekateri z zelo velikim naporom ohranili; prišlo je do pretresljivih prizorov. Ob 2. ponoči so odpravili obsojence na parnik ter jih odpeljali. Smrtna obsodba sc je vršila v Lissy Nos. Ko so se obsojenci približavali vislicam, jih je izvršcvalni pomočnik nagovarjal, da napišejo pismo ali mu ustnieno iz-povedo svoje zadnje želje iu namere. Obsojenci sc teinii niso odzvali, ampak so izjavili, da so svoje stvari že spravili v red. Nato je stopil k njim duhovnik, da bi jih obhajal in 7. njimi molil. Nikitcnko in Sinjavski sta odklonila ponujano zadnjo tolažbo duhovnika; Naumow je izmolil z duhovnikom kratko molitev, se nato dvakrat priklonil, nakar so ga prvega umorili; za niim je šel Nikitcnko, a tretji Sinjavvski. Vsi so bili hipoma mrtvi. Mati Nikitcnka jc slučajno zvedela o smrtni obsodbi svojega sina. Prepričana, da ji bodo dovolili, da se zadnjikrat snidc s sinom pred izvršitvijo smrtne obsodbe, se je podala zjutraj 3. septembra v preiskovalni zapor ter je prosila častnika, da ji dovoli obiskati sina. Častnik je stari dami prav uljudno povedal, da so njenega sina prepeljali v Peterpavelsko trdnjavo. Nemudoma se je podala nesrečna mati v označeno trdnjavo, ali tam je zvedela od častnika, da ga ui več v trdnjavi. In res je čez pol ure dobila pretresljivo novico, da se je smrtna obsodba nad mladim sinom že izvršila! Vstrajnost pisanja. Razume se, piše neki francoski profesor, da ljudje pišoč niti ne pomislijo, koliko moči potrošijo in koliko dela proizvajajo. Oseba, ki piše s srednjo brzino, napiše v eni minuti 30 besed, kar predstavlja daljino 5 metrov, ako sc vračunijo tudi vse krivine. To znaša 3000 besed na uro, 30.000 besed na dan, ako se računi deseturno dnevno delo, ali to znaša na leto 1095 km. Ako se napiše 30 besed na uro, tedai napravi pero 480 krivin ali 38.800 krivin v eni uri, ali ob deseturnem delu 105.120 km na leto. Mestno pekarno bodo ustanovili v Budimpešti. Mestna finančna komisija je zato dovolila že pol milijona kron. S tem sc bo odpo.noglo neznosni draginji kruha. 34.000 kron je poneveril inžener Konigs-berger. ki je izdelal železniški načrt Godollo-VVaitzen na Ogrskem. 17-letni morilec in samomorilec. Dekla Vreuss v Hamburgu ni marala za 17-letnega hlapca Marlineka, ki se ji je vsiljeval. Zato je Marlinek deklo ustrelil s šstimi krogljarni iz samokresa, nato pa ustrelil še sebe. Morilca deklice Erbelding, Solleilanda, ki jc bil na smrt obsojen, je predsednik Fallie-res pomilostil in je zdaj obsojen na dosmrtno deportacijo v kolonije. »Podzemeljski časopis«. V Londonu bodo morali kmalu napraviti ceste pod zemljo, da se tako omogoči promet, kajti leta 1906 je bilo 240 milijonov potnikov v podzemeljskih vlakih; brzojav, telefon, kavarne, briv-nice in »prepotrebni« zavodi se nahajajo pod zemljo. Pred nekaj tedni je pa dobil London tudi časopis, ki izhaja pod zemljo. Ta časopis je določen za potnike londonskih podzemeljskih vlakov. Nosi značilno ime »Krt«. Sha-likespearov »Hamlet« je kuitioval časopisu: »Bravo, stari krt; riješ li tako hitro naprej? O izvrstni izpodkopač!« Tako je napisano na prvi številki. Časopis izhaja vsako soboto in se daic zastonj vsem potnikom, dasi nima nobenega inserata. Iz uvodnega članka prve številke se vidi. da krta niso opazili kakor duha Hamletovega očeta, dokler je ril pod Londonom, zdaj pa, ko je izkopal podzemeljska pota. se vedno več sliši o njem, če prav 11 e zasleduje političnih ciljev. V prvih štirih številkah se nahajajo naslednji članki: »Go- . spodarska zveza londonskih prometnih sredstev«. »Ogled in otvoritev hansteaderskili podzemeljskih vlakov po ministru prometa«, »Eno popoldne na Themsi«, »Kam gremo v nedeljo?«, »Kie je najugodnejše stanovanje?«. Razen tega ima kazalo zabavališč in načrte Londona in okolice in železnice. Oblika je prav priročna in tisk jasen in razločen v modri barvi na belem papirju. Kaj se bo v Londonu zdaj najprej pojavilo pod zemljo? Nov šport. V Belgiji se ie začel širiti nov šport, dirkanje hrtov, ki ie bil preje v navadi samo na Angleškem. Sedaj so ga začeli uvajat tudi na celini in sicer prvič v Ostcndu. Po številnih mestih so se osnovali klubi za dirke s hrti, za katere se zelo zanima občinstvo. Najbolj so priljubljeni ruski in angleški hrti; najhitrejši preteče v 23 sekundah 400 m. 53 valikih cmokov jc snedel v Gradcu za stavo zidar K., ki jc vsled tega zbolel in sedaj obljubuje, da nc bo več cmokov jedel. Nepoznani kralj. Kdo pozna kralja Dar-co? tako povprašuje neki francoski list z veliko preciznostjo. Kraljestvo tega »pritlikavega« kralja je otočič s kakimi 60 prebivavci, otok Galite, ki leži ob severnem obrežju Tu-nisa in tvori v množini drugih malih otokov nekako glavno mesto. Podaniki njegovega Veličanstva kralja Darca žive v skalnatih jamah in starih votlinah siromašno in neizobraženo, hraneč se z ribami, ki jih love. Ta otok ie obiskal po nalogu francoske vlade častnik de Galbert, da posname sliko otoka in je bil od kralja zelo prijazno sprejet. Na celem otoku je en sani osel in nekaj psov. Na nenaseljenem obrežju otoka ležejo morski galebi jajca, s katerimi se prebivavci hranijo. V tem kraljestvu ni davkov in uprave iu obnebje kralja Darco bi bilo čisto jasno, ako se ne bi potegoval za krono najbogatejši stanovalec na tem otoku, tihotapec Marzella. Socialnodemokratično gospodarstvo. V . vnn pravdništvo dalo zapleniti vse zapisnike urada za civilne poroke: mestni socialnodemokraški podžupan Billiercs namreč celo letošnje leto ni prišel v urad ter ni podpisal nobene listine, vsled česar so vse neveljavne. Vzorna uprava je prišla na dan, ker jo je izdal neki uradnik, ki ga je Billeres odpustil radi zanemarjanja zapisnikov. Otrok utonil. 6. t. m. zvečer jc padel tri leta stari sin kajžarja Andreja Debevec v Vnanji Gorici v cestni jarek, kjer jc utonil. Ravnateljem hrvatskega učiteljišča v Kastvu ie imenovan prof. Fran Fraukovič. ki jc vodil doslej zavod provizorično. Ob začetku šolskega leta jc gotovo zelo važno iznova opozarjati na to, da otrokom, itak uc malokdaj preobloženim z duševnim naporom, ne kaže v tem času dajati tudi še pijač, ki dražijo živcc in s tem škodujejo zdravju. Semkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava. ki bi se po izreku slovečcga zdravnika sploh nc smela dajati otrokom v šolskih letih. Tega tudi nikakor ni treba. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava jc tako imeniten nadomestek zrnate kave! Posebno napravlja-nje za deco povzroča tako malo truda, ki se vrhutega bogato poplača s tem, da vidno uspevajo naši ljubljenci. Kathreinerjeva Kneippova kava ie lahko preba.ma, krvotvorna in krepilna ter ima spričo posebnega načina svo- iega proizvajanja prijetno mil okus po kavi, ki se ga lahko navadi vsakdo. Seveda je zaradi mnogih manj vrednih posnemkov treba opreznosti pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrečno Kathreinerjevo kavo in jemljite le zaprte izvirne zavoje s tem imenom kakor (bdi z imenom in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Gledališče je pogorelo med predstavo v Ambueru. Deset oseb je mrtvih, 200 ranjenih. Poštni voz z denarjem ukradel. Pred poštnim uradom v borznem poslopju v Budimpešti je pustil denarni pismonoša poštnega kožijaža Jakoba za kratek čas samega pri poštnem vozu, v katerem je bilo 50.000 kron. Ko se je pismonoša vrnil, je kočijaž z vozom in denarjem izginil. Tat ni dolgo časa užival svobode, policija ga je aretirala v bližini Ke-lenfolderskega kolodvora. Ukradeni denar so našli pri njem. WeIlmanov zlet na severni tečaj se je ponesrečil. Zrakoplov je zadel ob neko ledeno goro. Zvoki iz otroških let. Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega Zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas. in zopet sc razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »a n g e 1 j s k o zvonilo za božično drevesce« znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1944 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mič-ni novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Telefonska In brzojavna poročilo. NAPAD NA DR. BENKOVIČA. Brežice, 14. sept. Dr. Benkovič je na shodu v Št. Juriju na južni železnici dokazoval zvezo med »Narodno stranko« in socialdemokrati in nemškutarji. Navzoči dr. Ser-nec je tedaj zakričal: »Saj se je tudi on trikrat gor (ali dol) peljal!« meneč, da je tudi dr. Benkovič iskal zveze z nasprotniki. Tako je stvar vsakdo razumel, kdor je zasledoval polemiko v »Nar. Listu« za časa volitev. Nato je dr. Benkovič rekel: »VI ste nesramni laž-njlvec, dokler ne dokažete tega!« — Dr. Ser-nec je zahteval za dr. Benkoviča poniževalno zadoščenje; dr. Benkovič je tako zadoščenje kakor tudi dvoboj seveda odklonil. — Ko je bil dr. Benkovič dne 13. t. m. zvečer v hotelu »Grič« na Čatežu na Kranjskem, vstopi naenkrat dr. Sernec držeč roko v desnem žepu in pristopi k dr. Benkoviču, pozivajoč ga, naj prekliče inkriminirane besede. Ker dr. Benkovič opazi namen dr. Serneca, stopi v pozl-turo; dr. Benkovič prime za stol, da bi se branil, dr. Sernec udari po stolu, mereč na glavo dr. Benkoviča. z nekim orožjem, menda bič; v tem pa je dr. Sernec že dobil par krepkih okrog obeh ušes In se po kratki kontra-verzi odstranil. Zadeva se bode obravnavala še pred sodiščem. — Dr. Janko Sernecu se bo napad vrnil v drugi obliki. BANZAJ NIPPON! Trst, 14. septembra. Danes je od tukaj odplula japonska eskadra proti Port Saidu. Nekateri Lahi so ji želeli srečno pot: »Banzaj N ppon!« NAGODBENA POGAJANJA. Dunaj, 14. septembra. Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala. Položaj je nekoliko prijaznejši, vendar nikakor tako optimističen, kakor ga slikajo danes nekateri listi. Odločitev pride prihodnji teden. PRINC KOBURŠKI UMRL. Karlovi vari, 14. septembra. Tu je danes umrl koburški princ Avgust. BOLGARSKA KRALJEVINA. B e r o I i n , 14. septembra. Pri sestanku angleškega kralja in nemškega cesarja se je nemški cesar s tako vnemo pogajal za proglasitev neodvisnosti Bolgarske in proglasitev kneza Ferdinanda za kralja, da je angleški kralj obljubil, delovati v tem smislu. TOVARNAR UMORJEN. Lodz, 14. septembra. Tu so delavci umoril tovarnarja Silbersteina, ker se jim je branil izplačati denar za dobo, ko je bila tovarna zaprta. VOLITVE V DUMO. Peterburg. 14. septembra. Stranka kadetov je že naznanila svoje kandidate. VREME. Dunaj, 14. septembra. Meteorologična opazovalnica kaže za dalje časa lepo vreme. VELIKA OBRAVNAVA V PETREBURGU. Peterburg, 14. septembra. Tu se pred vojnim sodiščem prihodnji teden prične velika obravnava proti 51 osebam, k', so ustanovile revolucionarno organizacijo, ki bi naj peter-burško posadko spravila v revolucijo. Sedaj je čas ohraniti si dobrodejne uspehe kopališč s primernim domačim zdravljenjem. Posebno velja to za debele ljudi, ki jim ie na razpolago že davno preikušeno, zdravo in prijetno dišeče sredstvo »English-Break-Fast-Tea<. Pred oonareianii se svari. Edina zaloga: Eiuhom-lekarna v Welsu, Gor. Avstr. Izvozna tvrdka V. J. Mavliček v Pod£-bradclh na Češkem pošilja brezplačno novo zbirko vzorcev jesenskega in zimskega modnega blaga. Opozarjamo na to tvrdko in nje oglas ter pripominjamo, da obstoji ista že od leta 1887 in po nizki ceni in solidni postrežbi vedno zadovolji svoje odjemalce. Marija Fantini roj. Cvek javlja v svojem kakor v imenu svojih otrok Edvarda in Elvlre vsem sorodnikom, pnjateliem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ijubljeni nepozabni soprog, odnosno predobri oče, brat, tast in stari oie, gospod Lodovico Fantini danes ob '/2 K. uri popoldne po sprejemu sv. lakramentov za umirajoče blaženo zaspal v Gospodu. Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v nedeljo dne 15-1, m. ob 1/2 5. uri popoldne v hiši žalosti Ključavničarske ulice št. 6 svečano bage-slovili ter potem na pokopališču pri Sv. Križu položili v lastnem grobu k zadnjemu počitku. 2105 Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi Sv. Nikolaja. V Ljubljani 15. sžpt. 1907. ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, elodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kaliju in hrlpavostl. isvirek: Giesshubl Sauerbrunn, Mu. Hrttja, zdravil*« kepallifta pri Karlovih vari Prospekti *astonf in franko. V Ljubljani m dobiva v vseh lekarnah, t ožji) CoorijiŽriL prodajalnicah in trgovinah s jestvinaHi u os. Zaloga pri Mlbul Kaotmr-la in Pota« Laasalk-e lejllaal. 114 52- 6 Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim Giesshiiblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku. Kupi pri Krejcarju! 200000 m ostnnRou se teno oddal 80.000 m platnine la 150 cm široke, dolgost ostankov 14 ali 28 m, meter K 110 80.000 m šifona la. 82 cm širok, dolgost ostankov 9 do 15 m, meter 50 vin. 40.000 m flanele la. zajamčeno pristne barve, moderne barve za |bluze, obleke in perilo, 70 cm široka, meter 52 vin., dolgost ostankov 6 do 12 metrov. Najmanj se pošilja zavoj za poskušnjo okoli 40 do 45 m, platno 14 ali 28 m proti povzetju. — Vzorci ostankov se ne pošiljajo. Prekrasne novosti barhenta, flanele, grizeta, oks-forda, kanafasa, damasta, namiznega perila, volnatega blaga samo izborne kakovosti po čudovito nizkih cenah naravnost na zasebnike. Tkalnica za bombaževino in platnino Bratje Krejcar Dobruika it. 71 na Češkem. Vzorci franko. 2080 2-1 A tiSl A A 01A liSl tiKl A A A£Sl A ASl A wXl "Str Vr "Shr '2C ® A "V«e * šolske potrebščine najcenejše in najboljše priporoča 2108 1 I. Toni, Ljubljana Sv. Petra cesta 31. Naročila po pošti najtoCneje. 9 * * B * B * * * * * * * aiajaaaaižammmamiuiažaaiiui HatoIiSlsa Tiskarna priporoča ranovrafeaa v i z i t n i o e im po Bilki maš.. Ivan Riglar, uč«teij-voditeij Pavla Riglar r0j. Blaznik poročena. Struge (Dol.) 15. septembra 1907. Ljubljana. Brez vsakega obvestila. 2091 1-1 ItsiiLU}-* Cesarja Franca Jožefa I. Sja Mila Sala ia detlffi Ilcej. v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Novo poslopje. Šolsko leto 190718 se prične dne 4 oktobra s slovesno službo božjo Za I. razred nanovo ustanovljenega liceja bode vpiso» vanje dne 27. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Deklice, ki hočejo vstopiti, naj se osebno zglasijo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Za sprejem se zahteva prvič, da so že dopolnile 10. leto, drugič, da napravijo sprejemno izkušnja po določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vzporednic. Sprejemna izkušnja bode 28. septembra ob 8. uri. Pri vpisovanju je plačati 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila. Za I. letnik višje dekliške šole bode vpisovanje dne 28. in 30. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Oglasiti se je osebno v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov ter izkazati z izpričevalom (šolskim naznanilom) za 8. razred ljudske, ozir. 3. razred meščanske šole in s krstnim listom o dopolnjenem 14. letu. Vplačati je 8 K sprejemnine in prispevka za učila. Za deklice, ki še nimajo dovolj šol, bode sprejemna izkušnja dne 30. septembra. Za II. in III. letnik se je osebno zglasiti dne 30. septembra ter plačati 4 K prispevka za učila. — Ponavljalni izpiti se morajo opraviti do dne 2. oktobra. Za pedagoški tečaj, namenjen izključno le absolventinjam višje dekliške šole, se je oglasiti dne 30. septembra dopoldne. V trgovski tečaj se bode vpisovalo dne f. oktobra od 9, —12. ure Sprejemajo se v prvi vrsti absolventinje višje dekliške šole, v drugi pa tudi deklice z dovoljno šolsko izobrazbo, ako so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. — Sprejemni izpit bode dne 2. oktobra. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. V Ljubljani, dne 13. septembra 1907. 2107 3-1 Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole in dekliškega liceja. Najcenejša vožnja v Ameriko. a M •m u o E < E. Kristan oblastveno RoncesIJonl-nna potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 4fi 3 « t r s 71 62-«7 gtiT Najcenejša vožnja v Ameriko, USN 1780 20-5 FRAN SEUCIK puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj. rnj RS Založnik c. kr avstr. državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših iaconah in v velikih Izberah priporoča ua 52—28 Ivan Soklič. Pod trančo &t. 2. Postaja elek.ieleinlce. a rt 744 52-19 Anton Presker kroja* w Ljubljani, Sv. Petra ceBta it. 14 Odlikovan s zlato kolajao * Parizu IS04. Bdllkoi im v Loadosu 1905. rfiSSSt" duhovniške,oMg Iz trpeiaega la taiidntga blaga m alzktk oaaab. ^ZSSSŽ* izgotovljene obleke. posebno na kavalaka v največji isbarl po mjniijili cenah. kbnltii] onlform antrljikigt arnilit iiluiliklb oridukn. Otvoritev gostilne! Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril V Šmihelu pri Novem mestu v JlrasfarJevi hl5i gostilno kjer bodem skrbel za skrbno in točno postrežbo. Za obilen obisk se priporočam z velespoštovanjem 204i 3-2 ALOJZIJ DIM, gostilničar. 20 izVežbanih dobrih zidarjev se sprejme takoj v delo, katero traja do zime, proti dogovorjeni dobri plači. Oglasi naj se v Predovičevem selu, občina Moste pri Ljubljani. fron Pregelj, 2045 2 stavbenik. Najbogatej&o zalogo in najrazno-2005 52-2 vrstnejfto izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer izdelovalec klavirjev in sodno za« priseženi zvedenec Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4. Vedno so v zalogi prelgrani pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje in popravljanje vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L Btisendorfer na Dunaju, GebrUder Stlngl na Dunaju, Avgust Fiirster v Lobavu, Th. Mannborg v Lipskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja izposojevalnina. — Delna plaCIla. W i— m i rr Delniška družba „ZDRUZEIIIH PIVO VASI EN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). m Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pcliljetuc na dem sprejema restaurater „J Za šolsko mladež največja izbera oblek za dečke, površnikov, jopičev, dežnih ovratnikov že od gld. 2-50 naprej. Istotako tudi: Obleke za deklice, kostumi, jopiči, paletoti, plašči in dežni plašči že od gld. 2-50 višje. Nizke cene brez konkurence! 2092 3-1 O. Bernatovič. Ljubljana, Mestni trg 5. asa^mmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^^mmm Angleško sfilndifte oblek 9SZD J M mmmmmm: • o n II ii F! ii SVETLOLIKALNICA Ljubljana, Kolodvorske ulice 8. 2043 5 Svetli lesk ovratnika in manSet da pravo lepoto perilu in trajno trpežnost napram navadnemu likanju. Zavod sem si sedaj tako uredil, da se z največjo pozornostjo ravna s perilom, obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerne. K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjem AnfOn ŠdfC. mmmmmmmm • • a a 3 •X a C *NT0N S*RC = Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. = Izdelovanje perila in oprem za neveste. Prevzema vse vrste perila v izdelovanje po najnižji ceni. : Inventurna prodaja: dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah. Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti. 711 56-28 3 03 rr c ■a »*1 p+1 1VT. 2053 10—3 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni frg št 2 priporoča svojo - popolno zaloge = vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in U. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjij se oddajalo zastonj. immmmmm Podružnica a w Spljetu. : Delnička glavnioa i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, am unče m. m: obrestuje gor HT vlogo na knjilioo in v tekočem računu od dno vlogo do /l_0n po ^ IZ O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbo z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000— 5.000 - in 10.000—. Podružnica s v Celovcu, i i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i ■ Slovensko učlteUstvo za Prlmorje. (Dopis iz Istre.) Zadnje čase se je mnogo pisalo in govorilo o premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Znano je, da se je letos l. letnik hrvatskega učiteljišča že premestil v Kastav, kamor mu imajo slediti tudi drugi trije tečaji. Sicer pa za moški naraščaj vsega Pri-morja Koper ni bil in ne bo nikoli primerno mesto. Koper je otok, nasejan prav gosto s starimi hišami, ozkimi, zaduhlimi ulicami in pretežno italijanskimi prebivalci. Da v tem mestu ni primernih stanovanj ne za profesorje ne za dijake, si lahko mislimo. Ni se torej čuditi, da so profesorji službujoči na tem zavodu smatrali Koper za neko mesto pregnanstva. Kako more profesor, ki morda nikoli Istre ni videl, in njenih čudnih razmer nikoli poznal, tu najti svoje mirno bivališče in zadovoljnost! In dijaki? Istrijani hrvatske in slovenske narodnosti so se še tudi kmalu privadili, ali dijaki iz Goriške, s Krasa itd., ti pa se niso mogli v Kopru udomačiti. Poleg tega pa vedne šikane od strani italijanskih tovarišev! Š; so nam v spominu časi ravnateljevanja pok. Marklja. Mož je bil sicer naše krvi. a je bil v prepiru med italijanskimi in slovanskimi dijaki potegnil vselej s prvimi, poslednje pa pošteno discipliniral. Tako je nezadovoljnost vedno bolj naraščala in zavod je šel vedno bolj rakovo pot. Koliko nadarjenih slovenskih sinov ni šlo na učiteljišče v Koper! Poleg sitnosti v zavodu je bila občutna draginja stanovanj in marsikateri stariši so si dobro prej premislili, predno so dali sina v Koper v roke italijanske gospodinje. Poleg tega pa je tudi ravnateljstvu -silno otežkočeno stališče na takem zavodu. Gledati mora, da ne žali te ali one narodnosti, osobito pa je pod vednim nadzorstvom italijanskih profesorjev, ki vsako malenkost spravijo v javnost in kriče o slovanski invaziji. Skratka tak zavod je bil — mrtvorojeno dete! Pa pojdimo dalje! Hrvatje se pomikajo proti svoji sredini, oziroma so šli v Kastav, kjer so njih lastna tla; drugi tečaj se otvori v Kastavu jeseni. Prav. da so si Hrvatje poiskali zavetje med svojimi, saj je iz Liburnije prihajal največji kontigent v Koper, drugače pa je s Slovenci. Ako pogledamo na zemljevid. vidimo, da je slovenski le severni del Istre, saj vam je to pokazala tudi državno-zborska volitev, kjer smo volili svojega poslanca v 4. okraju. Ako je slovensko učiteljišče v Kopru, je le za prilično majhno število prebivalcev slovenske narodnosti v Istri; preostaja nam izven isterskih Slovencev vsa Goriška, ki nima nobenega zavoda Za moški naraščaj na učiteljišču. Pustimo dejstvo, da je v Gorici ženski oddelek pripravnice za vse Primorje. Pa si oglejmo tudi Gorico! Mesto je mirno, ima lepo okolico, povsem slovensko. Res, do sedaj prevladuje italijanski živeli v rtiestu, ali Slovenci vedno boli napredujejo; na stotine je družin slovenskih, katerim z lah-kko vestjo izroče stariši svoje sinove. Sploh ima Gorica vse prednosti, ki jih kako mesto more nuditi učnim zavodom. Saj pa tudi imamo v Gorici centralno semenišče za bogo-slovce vseh štirih primorskih škofij, gimnazijo in realko (žal, sedaj še vedno nemška zavoda), gluhonemnico, slovensko in italijansko kmetijsko šolo itd. In pripravnica za učiteljice, kie na Primorskem bi bila bolj na svojem mestu, kakor v Gorici? Ako ti zavodi najdejo svoje življenjske pogoje, ni dvoma, da bi jih tudi slovenska pripravnica za učitelje! Naj pošiljajo Furlani svoje sinove v Koper na tešit o pripravnico, a slovenska naj bo v Gorici! Pa odgovorimo tudi na ta-le pomislek. Ako gre iz Kopra slovenska pripravnica za učitelje, gre tudi ž njo slovenska vadnica, ki sedaj nudi pouk toliko slovenskim otrokom, potem pa slovenske šole v Kopru nobene ne bo. Stvar je na videz bolj nevarna, kakor pa v resnici. Slovenskih starišev je v Kopru malo; po večini so rodovine paznikov c. kr. ječ. Kakor se že dalje časa govori, prizadeva si tudi vlada, da premesti ječe iz Kopra v Dalmacijo, potem gredo tudi te rodovine iz Kopra. Dokler pa še ostanejo, ni dvoma, da se potrudi c. kr. vlada, da ustanovi za otroke paznikov šole, v katerih bo primerno mesto tudi za slovenščino. Potem pa vpoštevajmo še drug moment, kateri ni male važnosti, in ta je dejstvo, da se je med učiteljiščniki v Kopru začel jako širiti socialni demokrkati-zem. Tu si v roke segajo dijaki brez razločka narodnosti; seme italijanskih tovarišev lepo uspeva na njivah Slovencev in Hrvatov; razloček ie morda le ta. da poslednji niso tudi iredentisti, kakor njih laški kolegi. Ako se taki nauki širijo med učiteljiščniki, treba je korenite remedure, ako hočemo, da ne bodo naši bodoči učitelji razširjevalci razdirajočih idej med Slovenci. Zatorej naj se poskrbi o pravem času, da se ločijo od italijanskih kolegov tudi slovenski, kakor so se začeli ločevati hrvatski. Gorico pa, ako dobi zavod v svojo sredo, čaka nov način delovanja na polju prosvete. Govorim o Gorici, v kolikor to zadeva Slovence. Sinovi slovenskega dela Goriške, ki se imajo posvetiti lepi in častni nalogi vzgoje mladine, gotovo z veseljem pričakujejo izobrazbe v domači deželi, na domačih tleh — med svojimi! soc. Socialna delavska šola na Dunaju se vrši od 1. do 31. oktobra t. I. na Dunaju. Želeti je. da bi tudi naše delavske organizacije odposlale, če jim je to mogoče, kakšnega delavca ali delavko v to šolo. Stroški za mesečno bivanje na Dunaju se računajo približno na 1.50 kron. Namen šoli je, da vzgoji spretne agitatorje in govornike. ME«KI VAJENEC kj bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1968 10 Ena gospodična se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. 2074 3—2 D u n a j s k a ce st a št. 23, v pritličju. <&&&& linu, Češko in želi ponudbe z vzorci. 2083 3-1 q spretna krojaška pomočnika SeTnK cnroimn inl/ni \t ♦rot t-i r\ rl r\ Pozcr ^.dijaki! V brivnici Kopitarjeve ul. 1, LJubljana nasproti Katoliški tiskarni imajo dijaki ** ™ znlžono ceno. sprejme takoj v trajno delo A. "Pretnar 2072 3-1 krojaški majster, Jesenice-Fužine, Oorenj, Zavoljo starosti posestuika se proda v trgu Sevnioa vat hiša 2088 3-1 Hrano in stanovanje i66e gospodična pri poiteni rodbini ali samici. Ponudbe na «Sloveneo» pod ftifrdi «Hrana in stanovanja«. 2095 2-1 Copso poBenlti-evemslstemu,v 6 mesec. Italijansko. Začetek zopet 1. oktobra. Neae6aa šolnina t s za pouk za koaverzacijo „ 7- obstoječa iz 5 sob, kuhinje, 2 shramb, 2 kleti, kovačnice in hleva. Zraven je tudi svinjski hlev in drvarnica. Pri hiši je velik zelenjadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt, pa tudi za kakega penzijonista. Cena 3000 gld., od katerih lahko blizu polovica vknjižena ostane. — Ponudbe sprejema A. Dokler v Sevnici. 1268 3—3 lf najem se odda radi rodbinskih razmer gostilna in trgovina s špecerijskim blagom na dobrem kraju pri grajenju dolenjske železnice. Naslov pove upravništvo. 2071 3—3 BOliŠO SlUŽbO ~ Komptoaristinjo UVIJSV HIHMNV trezen in popolnoma veš K 10- Prijave od 26. do 30. septembra: Čevljarski most, Urbanč-eva hiša Pod trančo St. 2, II. nadstr. Radi razdelitve učencev se prosi v njih lastnem interesu, da se pravočasno prijavijo. 2073 4—1 zanesljiv fant ^^ Štajerskem. Zmožen je slovenščine in ilemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe pod naslovom: Jožef Sernec, Gradiška, pošta Pesnica. Spodnje Štajersko. 2060 3-3 Dijaka nižjih razredov srednje šole iz boljše hiše sprejme uradniška obitelj na hrano in stanovanje. Na razpolago klavir in inštruktor. Več pove uprav. »Slovenca". 2093 4—1 Pri slovenski družini na Dunaju se sprejme en gospod 2087 3-1 popolnoma veščo knjigovodstva, ter slovenske in nemške korespondence, sprejme 2059 3 tovarna testenin Ed. Zelenka v Ljubljani. dijak v stanovanje. P. V. IV. okraj, Johann Straussgasse štev. 43. II. nadstropje, Thiir 9 Dunaj. Lepo stanovanje v solčni leg1, obstoječe iz - sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter vporabo perilnice in delom vrta, se odda takoj ali pa za november na Dunajski cesti številka 60. 2086 5—1 JV(anafal^tarna i = trgovina = r sredi mesta, že davno ustanovljena, se radi bolezni takoj proda. Ponudbe na uprav, lista pod šifro ,,Zvezda". Vedno ffi; Vedno =DEBELOST= English Breakfast Tea redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z ljubjevo prevezo iz Einhorn - lekarne v Welsu 1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v. pošto posebej. 2062 6-1 NIKAKEGA IZPADANJA LAS VEČ! ELLA SREDSTVO = ZA RAST LAS = je danes priznano najboljše sredstvo proti pleši in izpadanju las. Čisti in osvežuje glavo. Za mehke lase cena mali steklenic i K 3-60, veliki 5 K. Pomada za suhe lase mal lonček K 3-60, veliki 5 K - BARIIi - spreminja barvo las, brade in brk v nekaj minutah. Ne zapušča nobenih sledov, ker ni barva, marveč rastlinski izvleček. Cona 4 in 6 kron. Številne prlznalnlce lt vseh delov sveta. Ella kreme za obraz odstranjuje vsake madeže na obrazu, napravi kožo iino in mlado Cena po velikosti 1, 2, 3, in 5 kron. ELLA-MILO......K !•— ELLA-LEPOTILO ....KI*— Vse to sc dobi pri Baros G£bor kosmet. in parfumer tovarna. Centralna prodajalna in bir6: Budimpešta, Dohdny - uteza 1, Zaloga 50, Telefon 8-72. TovaniarVarosmajor-utcza42 (lastna hiša) Telefon 45-45. - Cenik In vporabno navodilo zastonj. - Razpošilja se dvakrat na UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItillltllllllllllillllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllilllllltlllllllllllilllilllfllllMUlIlilitllllllll^ 1 I Katoliška Bukvama i= = I = s v Ljubljani je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela v komisijsko zalogo: Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches VVorterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII + 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5 -, vez v '/, usnje K IO'—. Wolf - Pleteršnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1804/5. XVI + 883 + 998 + 1X strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/» usnjatih vezavah K 22'—. Verhoveo, I. Professor, Die wohllObl. landesfttrstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60. — Der schwSbische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schuie zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K —'60. Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — U. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Znižana cena. K 250. Sohumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII-H338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. III-f 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX-f416 strani. K 8 —. — II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906.LXXX1V + 514 strani. K 10 —. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22'—. Krii&nik, Jos., Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. — 237 strani. K 160. Lavrenči6, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. K 1 60. Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij .in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana, 1897. — 148 strani, karton. K 160. m — Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. —312 strani. " * ' K 2 50. .....* — Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898.— 50 strani. K — 60. — Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Ljubljana, 1901. — 211 strani. K - 80. Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. — 226 strani. K 2 —. Verbajs, Anton župnik, Zgodovina kamnogoriške fare. — K --80. Zun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 104 strani. K 120. Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — K 150. Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K —"60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740 — 1780. — 1881. K 140. Dalje priporočamo: Leposlovna knjižnioe: I. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3 -. II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 220. III. zvezek: Prus (Alex Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman K 3' — , eleg. vez. K 4 20. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest K — "60- 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K — 60. 3. zvezek: Sienkiewicz. Jernač Zmagovač. Povest. — Achleitner, Med plazovi. K — 60. 5. zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 160. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K — 20. 1. in 2. zvezek, vezan v platno, K 1-80. — 3. in 6. zvezek, vezan v platno, K 1'40. Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 -. Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. K 2 —, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotritva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarjatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo~pred tem dnevom, si zabiljeiimo. Bukvama v Ljubljani. 7HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiMitiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii10. Lakovina K nemočnimi podplati K 11'—. (1321 M) Gospodična = postna asplrantlnja = ali kot taka s pomožno skuinio (Postgehiifen-prflfung) se sprejme že s 15. ali 20. t. m. na c. kr. poŠti na CoenI pri Ljutomeru. 2053 3—3 M O A m n k*ai U nn L urnnnn f Mikulaškova LIBUSE o •a O) C 'c KJ E 'ca* N CJ E OJ SI O -X OS N C ca k/3 N >N &» t/l O _ N I o O " > «*> O § Z ~ Geslo in zadafa vsakega zavednega Slovana bodi vporaba tega domačega izdelka i "V Ljubljani trgovina - Vaso Petričič - (tudi na debelo). Naprave za in gonilno moč Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje izdetjujejo. Te)miški jfl elektrotehniški biro cCouls cfatz S (Bo. Wunaj 860 26-10 VII.\2., Kirchengasse 43. <3o zor! <3ozor! Največja zaloga nagrobnih spomenikov katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravnotako so v zalogi g nagrobni okviri. Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah. Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih conah. Z velespoštovanjem 2042 8-2 Ignacij Čamernik kamnosek, Komenskega ulioe 26 v LJubljani. HHIHIHfflilHitffUfHMfflHHmiM Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu | 1 Avgusta Agnola v Ljubljani | Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca" S se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim S predstojni&tvom kakor p. n. občinstvu za preji: vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega | umetnega steklarstvakslikanja nasteklo 5 za stoklarstvo v figuralni in navadni orna- 5 mantiki, stavbno ter portalno stoklarstvo 2 kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v s najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. 2 Zaloga kakor velika izber steklenega in porce- 3 lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-3 dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 17» n-ii | Narisi ia proračuni a. zahteve zastonj. 2 Spribfala ■iifik iirrieiih lel m aa razpolag« p. 1. »ijeaalces t tjlit amUH>HHHtllliHfH}lfltf»fllfllliHl»lillfUHIIflifmiHUtlHmmWiltWtHW Ne Kupite nobene ure dokler niste prejeli mojega velikega cenika gid. 1-50 gw. 3.50 nlkel. Roskopl uro . gl. l-5o srebrno , , , 3 — z dvojnim pokrovom . , 4 — z 3 srebr. , . , !>•— plosk, jeklene ure . . , 35o prave Roskopl-palenl. « 3 So prave .Ornega' ... , H f.o srebr. oklopne verižice . 1 — Mkaratne zlate ure . , 8)s Mkaratne zlate veriiice . lo — Ukaralni zlati prstani . *■— stenske ure 7o cm . . . z bltiem liki zvonu . » S'— z godbo........6 — s kukavico .... , 2'5o kuhinjske ure ... , 2no budilke....... l'2o budilke ponoči sveteče , l'6o z dvojnim zvoncem . . 1 5o budilke z bitjem In zvonenjem liki zvonu . 2'5o Triletno pismeno jamstvo z« neprimerno denar nazaj Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi todnl cenilec Moks BOiimel, (vlutni hi* i) *z"a hfe*vra*,.h moj 'te nI k z iooo slikami zastonj In poitnine pro.to 78S SS—? V najem se odda 2054 5-2 i za trgovino z mešanim blagom ter prostori z vsem stanovanjem v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo „Slovenca". Najcenejša domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najbofjfi kakovosti slavnemu p. n. občinstvu tat preč. duhovščini JOSIP VIDMAR === v Ljubljani ===== Pred škofijo štet. 19. — Stari trg štet. 1 Prešernove d lice štev. 4. M ts-tc s Fotografiji zavod' l Julij Hilller l ustanovljen v leta 1870 uijudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju -Hotela Llovda" na- VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak |JQ J^ 3|4 to Je- daJe za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. delavnik od 9. do 12. ure Drude hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. ===== Najsigurnej^a pi-ililca za štedenje! 1949 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.