Pounim ptfSAHfAm« teto II., itev. 275 V Ljubljani, torek dne 22, novembra 1921 Posamezna štev. SO (MT • 2 K I*h*J* Ob 4 zjutraj. Stane oeloletno , . 240 S mesečno ....... 20, u Inozemstvo .. 600 . ' Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvei Miklošičeva cesta št. 18/L Telefon «.73. Upravnlitvoi rreaernova ullea i t. 64 Telefon »t 8«. Račun kr. pošt čok. urada štev. 11.842. LJubljana, 21. novembra. Niti 14 dni Se ni preteklo, odkar se je naša valuta po dolgem stalnem padanju začela popravljati in so nam vsakdanja curiška poročila javljala skoraj skokoma povišanje vrednosti naše krone. Takrat jo namestnik finančnega ministra dr. Križman bil predložil ministrskemu svetu energičen projekt, ki naj bi bil z onemogočanjem valutne špekulacije pomogel našemu denarju zopet na noge in mu na mednarodnem trgu vrnil njegovo pravo vrednost. To je bilo v času, ko so u iz Londona pojavljalo vesti, da pogajanja finančnega ministra Kurnanu-dija za inozemsko posojilo ne bodo uspela, ko je Lloyd George dvigal proti Jugoslaviji obtožbo radi kršenja mednarodne pogodbe in so nam napovedovali eksekucijo Zveze narodov, ko je domača opozicija v najizbrar.ej-žih besedah celemu svetu doka..o vala naše nouspehe povodom habsburške Avanture. Navzlic vsemu temu se je začela naša krona popravljati, čim je zvedelo, da namerava država onemogočiti špekulativno arbitražo in mo-nopolizirati trgovino z valutami in devizami. To je najboljši dokaz, da padanje naše krone ni bilo odvisno, kakor se je to vedno trdilo, od političnega dogovora se je vsled odpora če-da je naš denar upropaščala špekulacija. Krizmanov načrt je mahoma preplašil izkoriščevalce naše valute in naenkrat se je na trgu pojavilo mnogo tujega denarja, na drugi strani pa malo interesa zanj. Naša krona se je tekom enega tedna mogla znatno popraviti. 2o so je zdelo, da smo preko najtežjih časov. Od dne do dno smo pričakovali, da izide nova devizna uredba, ki bi bila s pomočjo izurjenih strokovnjakov omogočila sistematično varstvo našega denarja. Toda naredbe nI bilo. In zopet je pokazalo špekulantstvo svoje grdo lice. Prvi strah, ki ga je obšel ob napovedi državne kontrole, je minil. Energični besedi ni takoj sledilo dejanje in brez-cestnoet je zopet postala predrzna. Na zagrebški in beograjski borzi so zopet strastno pričeli kupovati dolarje in franke, iz Curika pa so začela zopet prihajati slaba poročila. Medtem se je vrnil gosp. Kumanudi iz Londona. Prinesel je s soboj razno predpogodbe, na podlagi katerih bi nam bilo zagotovljeno posojilo v zlati valuti. Razočaranje torej ni popolno. Upanje, da bo-demo v najkrajšem času mogli razpolagati z učinkovitimi sredstvi za oja-čenje našega denarja, pa je vendar moralo nekoliko v ozadje. Tem bolj potrebno je bilo, da se načrt gospoda Krizmana čim preje izvede. Reči moramo, da smo postali nekoliko nestrpni, ko vidimo, da se v finančnem ministrstvu vršijo še vedno posvetovanja, uredbe pa le ni in je ni in da ministrstvo še ni stopilo niti v akcijo, ki jo predvideva sedaj veljavna valutna naredba. Tudi naša Narodna banka Be ni stopila iz rezerve in nikjer ne opažamo1 njenega vpliva na valutnem in deviz-; nem trgu. Ree je sicer, da jo organizacija našega emisijskega zavoda v, tem oziru še jako nezadostna, toda skrajni čas je že bD, da so je pomanjkljiva organizacija spopolnila. Skrbi nae, ker ne vidimo iniciative, ki je prvi pogoj za odpravo tega nedo-statka. Zato se pripravlja špekulacija na nove triumfe in na nove roparske pohode. Dunajske banko, ki so vsled padca avstrijske krone nagromadilu neštete milijone dobička, stegajo svojo grabežljive roke zopet v Jugoslavijo. Njim enaki so nekateri naši domači zavodi, ki nočejo zaostajati za njimi. Visoki dobički jim gredo nad interese države in našega narodnega gospodarstva. Vedno hujše so pritožbe, ki se pojavljajo proti veliki banki Franco-Serbe, katera je do danes znala preprečiti notiranjo našega dinarja na pariški borzi, da bi obdržala razmerje med našim in francoskim novcem v svojih rokah. Ta banka je v zadnjih dneh pričela gnati kurze dolarja in franka zopet kvišku. Dobila je tudi druge posnemovalce, vmešala se je italijanska Intriga, ki hoče z zvišanjem kurza lire doseči ugodnejše pogoje za zopet obnovljeni izvoz živine v Italijo ln tako naše borze zopet dan na dan javljajo vedno .čvrstejšo tendenco* v tujih valutah. Danee je krona v Curihu zopet na 1-70. V par dneb je padla za 30 točk. To Je glasen memento gosp. finančnemu ministru. Trdno se nadejamo, da tt m t« eeeslišal. Verujemo, da Je v Evakuacija Albanije Splošna stavka v ]ul. Benečiji BESEDILO RESOLUCIJE ZVEZE NARODOV. - BOŠKOVlC PROTI POSTOPANJU ANGLEŠKE VLADE. Beograd, 21. novembra. (Izv.) V smislu Izjave, ki jo Je podala uaša država na seji Zveze narodov, se bodo naše čete prihodnje dni umaknile na takozvano londonsko granico, odnosno na mejo, kl jo je določila veleposlanika konferenca dne 9. novembra. Tozadevna naredba je že izdelana ter potrebuje le še odobritve ministrskega sveta. Pariz, 21. novembra. Svet Zveze narodov Je odobril nastopno resolucijo: Ko je svet Zveze narodov vzel na znanje eks-pozč angleške vlade o informacijah, katere so jo napotile, da je zahtevala sklicanje sveta Zveze narodov v svrho, da prouči položaj, kl jc nastal vsled tega, ker so čete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vkorakale v Albanijo, da more ukreniti vse porebno, kar bi bilo eventu-elno treba ukreniti po zaslišanju zastopnikov vlade SHS in albanske vlade, ko je skupščina Zveze narodov dne 3. oktobra t. 1. priznala velesilam pravico določiti albansko mejo in ker je poslaniška konlerenca dne 9. novembra t. 1. določila Albaniji meje Iz leta 1913., določene na londonski poslaniškl konicrenci z nekaterimi malimi Izpremembami in ker le sedaj meja Albanije določena, in .le potrebno, da se Zvezi narodov zajamči spošto vanje mej. Jemlje svet Zveze narodov na znanje izjavo ministrskega predsednika kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, da Je kraljevina pripravljena ukreniti vse potrebne priprave za neposredno evaku-cijo vsega Albaniji dodeljenega ozemlja. Istotako jemlje svet Zveze narodov ua znanje zagotovilo obeh držav, da bosta živeli v dobrem sosedstvu, t. j. da ne bosta dali niti direktnega, niti indirektne-ga povoda za pokrete, ki bi ogrožali mir med obema državama. Svet Zveze narodov si šteje v srečo, da more ugotoviti pomirljivo zadržanje kraljevine SHS In Albanije, kateri more prorokovati srečno bodočnost. Svet Zveze narodov se je od- ločil v soglasju s sprejeto tozadevno resolucijo z dne 6. oktobra odposlati na ju-goslovcnsko-albansko mejo enketno komisijo, ki bo poročala svetu Zveze narodov o umaknitvl čet kraljevine SHS in čet Albanije na eni strani, na drugi strani pa zasedbo demarkacijske črte, deločene z odlokom poslaniške konference dne 3. novembra t. I. Svet Zveze narodov se obvezuje omogočiti komisiji, da bo mogla delati na to, da sc pri evakuaciji ne bodo vršili neljubi incidenti. Komisija jc predlagala svetu Zveze narodov, kaj naj bi se ukrenilo v svrho, da se preprečijo Incidenti pri Izpraznitvi. Pariz, 21. novembra. (Presbiro). V svojem obširnem ekspozeju, ki ga je imel naš delegat Boškovič na seji sveta zveze narodov, jo obrnil pozornost eveta na zadržanje angleške vlade, formulirano z depešo Llovd Georgea sekrotariju sveta zveze narodov. Izjavo Boškoviča so sprejeli člani sveta z največjim zanimanjem. Po njegovem govoru je navedel angleški delegat Fisher vzroke in razloge, ki so napotili angleško vlado k misli sklicati sejo sveta zveze narodov. Fisher je poudarjal, da jo Anglija postopala natančno po določbah člena 16 pakta, zvezo narodov. Nato je zopet naš delegat Boško-vič povzel besedo in je poudarjal, da je bil korak angleške vlade silno resen in da je bilo tako postopanje napram članu zveze narodov preostro. Izjavil je, da dolži brzojavka Lloyd Georgea z dne 7. novembra našo kraljevino prestopkov, katerih naša kraljevina ni storila. Očital je tudi, da se je postopalo z Jugoslavijo samo na podlagi sumničenj ln da so se vzele sumnje, da namerava baje naša kraljevina v bodočnosti to ali ouo storiti, kot prestopek. Končal je, da nobena določila pakta o zvezi narodov ne dovoljuje takih in tako formuliranih obtožb napram članom zveze narodov. Številke našega proračuna POOBLASTILO ZA NOVO NOTRANJE POSOJILO. Beograd, 20. nov. (Izv.) Budžetni predlog za leto 1922., ki ga je finančni minister predložil danes finančnemu odboru zakonodajne skupščine v pregled prod videva: izdatkov 6258 milijonov in dohodkov 5256 milijonov dinarjov. Izdatki so v tmdžetu sledeče razvrščeni: Vrhovna državna uprava 598 milij. D Ministrstvo pravdo . > 186 „ ,, prosvete , vere . i notranje . . narod, zdrav, zunanje . . finančno 460 82 138 186 34 829 voj. in mornar. 1489 gradjevine č . 273 saobračaja . 831 pošte in tel. . 238 poljopr. in vode 114 šume in rude. 206 trgov, in ind. 40 Ministrstvo soc. politike . 414 milij. .0 „ agrar. ref. ■ 56 „ Narodna skupščina « » 1 „ Rezervni krediti , , . 81 „ Dohodki: Carina in car. takso . . 418 milij. D Trošarine . , . ■ ■ 390 ,, Dobiček na ažiu . . < 810 „ Davek na poslov, promet. 400 „ Komorska uprava . . i 1 „ Invalidski davek .ti 36 „ Državna posestva . s . 62 „ Začasni davek na imetje 597 „ Izredna državna doklada. 400 „ Različni dohodki . > ■ 14 „ Direktni davek .... 1806 „ Državno gospodarstvo . 1295 „ Razni dohodki . « ■ 29 „ Da se doseže ravnotežje v budžotu, bo finančni minister pooblaščen, da zaključi notranje posojilo v znesku 1 milijarde dinarjev [to 6% obrestih. Posojilo bi se amortiziralo do leta 1940. Trst, 20. novembra. Položaj, M je nastal vslod proglasitve splošnega štrajka velike in majhne industrije pred dobrim mesecem ln katerega se jo hotelo izboljšati z direktnimi pogajanji med kovinarji in delodajalci, je sedaj dozorel. Vse im-de, da se bo dosegel sporazum, so se razbile in izjalovile. Dolgotrajna pogajanja med obema strankama niso prinesla nobenega povoljnega zaključka. V petek zvečer so imeli delavski zastopniki sejo v Delavskem domu. Tam se jo burno razpravljalo o nadalj-ni taktiki delavstva. Na zborovanju sta. se ljuto borili dve skupini: komunisti in socijalisti. Prvi so se zavzemali za takojšnjo proglasitev splošne stavke, zmernejši socijalisti pa so predlagali, naj se napravi še zadnji poizkus v dosego sporazuma i lastniki kovinarskih podjetij. Ta predlog je momentano prevladal, tako, da so že bili delavci pripravljeni sprejeti znižanje mezd v znesku 3-20 lir na skupno plačo. Delodajalci pa so nenadoma zopet zahtevali, naj se delavci povrnejo na delo pod pogojem, da se jim stalno dnine znižajo za 10 odstotkov, cene za nkordno delo pa za 20 odstotkov. Na podlagi tega predloga ni bilo mogoče doseči sporazuma, in pogajanja so se pretrgala. Zastopniki obratov so predložili celo zadevo v rešitev delavskim delegatom, ki so se med tem sestali v Delavskem domu, da rešijo vprašanje splošne stavke. Na tem posvetovanju so prevladali komunisti ter je bil na njihov predlo? sprejet generalni štrajk, ki prične danes, v nedeljo, dne 20. novembra opolnoči. Demisiia uoiiike vlade Pariz, 21. novembra. Kakor se porota, Je poljski kabinet v soboto Odstopil. Moskva, 21- novembra. Poljska vlada je prepovedala ustanovitev delavskega pomožnega odbora za stradajočo Rusijo. MADŽARSKO-ČESKI INCIDENTI Miskolcz, 21. novembra. Madžarski dopisni urad javlja: Pri Domahazl je prekoračila iz petih mož obstoječa češkoslovaška patrola madžarsko mejo. Poročnik madžarske obmejne straže v družbi obmejnih carinikov in dveh orožnikov Je zahteval od patrole, naj zapusti madžarsko ozemlle. Ker se patrola temu pozivu nI odzvala, so jo hoteli madžarski organi razorožiti. Pri tem se Je češkoslovaška patrola poslužila orožja in je bil ranlen en madžarski obmejni stražnik. Nato je madžarska straža odgovorila z ognjem. Trst in vsa Julijska Benečija stoji torej pred novo gospodarsko bedo. Trat, 21. novembra. (Izv.) Stavka je vsaj danes, ko je poseben tržaški praznik. videti precej popolna. Trgovin« so večinoma zaprte in ravno tako tudi obrtniške delavnice razun brivnic in pekaren. Mesto Je brez plina. Elokt.v'.-ne svetilke gore, a bodo najbrže tudi ugasnile, ker se je delavstvo raestut elektrarne tudi priključilo stavki in razsvetljeni samo tisti mestni predeli ki imajo «soSko> elektriko. Največji del ulic je nerazs veti jen. Tiskarski-delavstvo stavka ia današnji večeru listi niso izšli. Do večora ni prišlo de. nikakršnih nemirov. Fašisti so ualopjl po mestu lepake, v katerih naznanjajo, da stopajo v boj proti »politični' splošni stavki. Izgledi za uspeh stav ko niso najboljši. Železničarji se j niso priključili. Danes popoldne so '< čuli trije precej močni poki. kakor b bile počile bombe. Kaj se je zgodilo se do poznega večera ni dalo dopusti Rim, 21. novembra. Zelezničarska stavka v neapolskem okrožju se nadaljuje, toda zdi se. da ni več tako tTdna, kpr jo osrednji sindikat železničarjev, ki s« je izjavil proti splošni stavki, ne podpira. Kljub agitaciji Je uspelo v neapolskem okrožju vladi, da je energično izvedla svoje ukrepe in s tem zavarovala promet, ki funkcionira sedaj popolnoma norma 1 no. Dragi dan splošne stavke v Liguriji je potekel brez incidentov. Sicer je v Italiji situacija normalna Stavka delav-atva Julijske Benečlle ni popolna, ker s« Je del delavstva že pogodil i delodajalci. Beograd, 21. novembra. (Izv.) Šef demokratskega kluba, Ljuba Davidovič, je poslal danes imenom demokratskega kluba šefu radikalne srankc, Pašiču, pismo, v katerem ga obvešča, da odklanjalo demokrati vsako odgovornost za nedelavnost skupščine in zahtevajo takojšnjo za-ključitev pogajanj, da se omogoči zasedanje zbornice. Beograd, 21. novembra. (Izv.) V soboto bo zboroval muslimanski klub, da sklepa o svojem postopanju v sedanji politični situaciji. Med člani kluba se opaža neenotnost. V političnih krogih se govori, da namerava mini- Jugoslavijj še dovolj resnih in svojih dolžnosti napram narodnemu gospodarstvu so zavedajočih denarnih zavodov, M so pripravljeni resignirati na prekomerne dobičke, da se omogoči ozdravljenje našo valute, če jo v finančnem ministrstvu količkaj resnosti in odločnosti, potem je mogoče, da se s pomočjo teh denarnih zavodov v najkrajšem času napravi organizacija, ki bo mogla izvesti zdrava načela Kriz-manovega načrta. Igranja z našo valuto mora biti konce. Vsak dan odlašanja nam prinaša nepopravljivo škodo. ster trgovine Spaho podati demisijo, ker jo njegova grupa nezadovoljna z nekimi posli vlade, posebno z njeno zunanjo politiko, ki jo obsoja ves muslimanski klub. Največje nezadovoljstvo v klubu pa povzroča zavlačevanje izvršitve sporazuma, po katerem se ima izplačati odškodnina za hak 300 milijonov dinarjev. Najpreje bi re imela izplačati vsota 60 milijonov dinarjev, od katerih pa je bilo — pravijo muslimani — izplačanih komaj 30 milijonov in to samo v nekaterih ko-torih. Na vprašanje vašega dopisnika, kako stališče zavzema muslimanski klub v sedanji situaciji, jo izjavil ugledni član tega kluba, da bo imel v bodočnosti gosp. Pašič dosti muke, pridobili muslimanski klub, da ga podpira, DRAGINJSKI IZGREDI V BERLINU. Berilu, 21. novembra. (Izv.) Danes popoldne so se ponovili v mestu veliki pro-tidraginjski izgredi. Demonstranti so de-molirali mnogo trgovin. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Pariz, 21. novembra. Mesto Falconara v Siciliji le bilo popolnoma poplavljeno in je utrpelo ogromno škodo. Utopilo se le osem oseb. Železniška zveza s Palermom ie nreklniena. PLEBISCIT V ŠOPRONJU. Dunaj, 21. novembra. (Izv.) Izza časa plebiscita na Koroškem dobro znani lega-cijski svetnik in bivši fregatni kapitan, Albert Peter, je bil imenovan od avstril-ske vlade za pooblaščenca avstrijske republike za plebiscit v Sopronju In odpotuje že v par dneh tjakaj. NAPETOST NA IRSKEM. London, 21. novembra. (Izv.) Sinfaj-novcl so Izdali buletln, v katerem objavljajo neki tajni dokument. Iz katerega izhaja, da organizira angleška vlada v Severnem Ulstru prostovoljno armado, ki bi nastopila na dano znamenje in preprečila izvedbo morebitnih sklepov Irske konference. PORTOROSE. Portorose, 21. novembra. (Izv.) Na današnji popoldanski seji konference nasledstvenih držav so bili podpisani protokoli gospodarsko - politično in transportne komisije. Manjka lc protokol druge komisije, Id se glede vprašanja določitve enotnih tarifov bori z velikimi težkočami. Zaključenje gospodarsko - političnega dogora se je vsled odpora češkoslovaških zastopnikov- precej zakasnelo, ki so protestirali proti prvot-nemu besedilu točke 3. Po prvotnem besedilu so se pogodbo sklepajoče države zavezale, da morajo njihovi parlamenti ratificirati dogovor do 31. decembra 1921. Zastopniki Eeškoslovar ške republike ao izjavili, da sklenitev določenega termina nikakor ne odgovarja značaju konference. Vsled tega je v novem besedilu tega člena določitev roka odpadla. Beograd, 21. novembra. Tukaj pričakujejo podnačelnika italijanskega ministrstva za trgovino, viteza BelUja, ld naj' bi nadaljeval trgovinska pogajanja Italiio te Jugoslavijo, Straik na dunaiski borii Dunaj, 81. novembra. Odbor dunajske borze je odredil, da se sestanki na dunajski borzi ne bodo vršili do nadaljnjega. Bančne zveze so Izjavile, da so s tem sklepom borze solidarne. Clearinski promet je danes ukinjen, banke in firme pa so se obvezale, da ne bodo sprejemal« telefonskih naročil in deviznih kupčij. Stavkovni odbor zvez bančne stroke j« sklenil, da v svrho Suvanja vsakršnega zasebnega prometa nadzoruje tudi kavarne. Borza je do danes napovedana naročila, vključivši — ultima limite — razveljavila. Dunaj, 21. novembra. (Izv.) Posledice stavke na borzi se že kažejo. Alplr.e Montan, ki je notirala še v soboto 27.000, je poskočila na 80.000, akcije parobrori nega "društva pa na 800.000 K. GENERALNA STAVKA V DANZIGU Gdansko. 21. novcmhra. (Izv.) Po vsem Pomorjatiskem so s 15. novembrom v smislu sklepa delodajalci za 1. december odpovedali vsem delavcem industrijskih obratov, ^ Gdansko, 21. novembra. (Izv.) Nastav-Ijenci senata ln mestnih oblasti, med njimi tudi poštni, sodni in policijski uradniki, so stopili danes opoldne iz materljal-nlh vzrokov v stavko. Senat jc razglasil, da bo vsak stavkujoči državni nastavite-nec takol odpuščen. Konferenca v Washingtonu London, 21. novembra. Vseh drvet, pri wash!ngtonsk| konferenci udeleženih sil Je sprejelo načelo odprtih vrat za Integriteto Kine. Pariz, 21. novembra. (Izv.) tAgenc« Havas> javlja iz Washingtona: KakoT je pričakovati, se bo za Briandom in Sehan-zerjem tudi Balfour zavzel za francosko tezo o razorožitvi na kopnem. Nato ee vprašanje predloži komisiji 5 velesil, ki bo najbrže sklenila odločitev, po kateri se bo priznal poseben položaj Francije. RUDARSKE KRIZE NA CESKEM. Praga, 21. novembra. (Izv.) Na današnji konferenci med zastopniki čeških rudarjev in laetniki rudnikov so se pogajanja zopet razbila. Koncem tedna se vrši še ena konferenca, na kateri se ho odločilo, ali izbruhne splošna stavka rudarjev ali ne. STRAŠNA NESREČA V KINEMATOGRAFU. Berlin, 21. novembra. Kakor javljajo iz Harburga, se )e na kinematografski predstavi, kateri Je prlsotsvovalo več stn otrok, dogodila velika eksplozija. Do sedal so našli 11 trupel. Devet težko ranjenih so odpeljali v bolnico, kler lih ie osem umrlo. Zbor zaupnikov SKS LJubljana, 21. novembra. V veliki dvorani Mestnega doma se je vršil danes pod vodstvom pro.li.ed-olka Pipana tbor zaupnikov in načel-ništva Samostojne kmetijske stranke. Zbranih Je bilo nad 200 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Seji, ki je pričela ob 9. dopoldne, so prisostvovali tudi minister Ivan Pueelj ter poslanci SKS KttSar, Mrmolja, Majcen, Prek in Kirhlš, Minister PucelJ o političnem položaju Minister Pucelj je v poldrugouruem trovoru podal poročilo o političnem položaju ter zlasti o stališču, ki naj ga zavzame SKS povodom pogajanj med demokrati in radikale! za rekonstrukcijo kabineta in sestavo delovnega programa. Iz poročila ministra Puclja, katerega glavna vsebina ie hila potem sprejeta v posebno resolucijo, jn razvidno, da se SKS čuti zapostavljeno. Temu jo pripisovati, da je Hlo v Izvajaniih referenta nekoliko opozicijonalnega popra, kar je razvidno tudi iz resolucije. Po referatu so je razvila živahna debata, v kateri je minister Pticclj odgovarjal na razna vprašanja. Med drugim jn pojasnil tudi afero s prodajo živino ter je da! informacije o ustanovitvi kmetijske šolo na Gorenjskem in o povrnitvi ^kode, ki so jo zlasti kmečki posestniki živino in vozi! imeli povodom mobilizacije. Pri tej prilo*nostl so razni kmečki govorniki poudarjali, kako v klerikalna stranka po dežel j hujs-1 ta vojne obvezane«. Nova pogajanja z Zemljoradničko stranko. Z velikim zanimanjem je zbor pokušal poročilo poslanca Mrmolle, ki je bil udeležil zemljoradniškega kongresa v Veliki Plani. Poslance Mrmolja je, kakor znano, predstavitidj one struje v SKS, ki hoče sporazum ? .emljoradniki, navzlic temu. da zem-p.-adniška stranka službeno označuje naše samostojne kot »izdajnikc*. Po poročilu poslanca Mrmolje je bil izvoljen posebni odbor štirih članov z Mr mol jo na čelu, ki naj poskuša pričeti z zemljoradniško stranko pogajanja fMe topetnega združenja. Resotaciia zaupnikov SKS. Na koncu zborovanja je bila spreje-t» resolucija, ki med drugim pravi: Po zaslišanem objektivnem, izčrjv-nem in vsestranskem poročilu tov, mi-nistra Puclia in tovarišev poslancev izjavlja zbor načel ništv.i in zaupnikov Samostojne kmetijsko stranke, da fdobrava dosedanje delo svojih poslancev in jim izreka svojo zaupnice Zbor zaupnikov SKS odobrava, da to poslanci SKS spreieli ustavo. Drugačen postopek bj bil v nasprotju s tradicijo slovenski'ga kmeta. Boj za revizijo u«tave smatrajo zaupniki kot p-ezgoden in manj važen. Politično tkanje y državi zaupnikov ne zadovoljuje. Vsled nezdravih prepirov počiva parlamentarno delo in nujno potrebno i-enačenje zakonov, zlasti pa izenače-nio davčnih bremen in izvršitev agrarne reforme se ne premakne na prej. Te prilike so tudi krive, da se ne prične t varčevanjem, ne zatre korupcija in da pada ugled države in njena valuta. Kot pogoj nadaljnjega sodelovanja postavlia SKS sledečo zahteve: 1.) da se v najkrajšem času izvrši Enačenje davčnih bremen; 2.) da se doseže ravnovesje v jrro-rnčnnu s tem, da se zmanjšajo dosedanji Izdatki, ne pa, da se sklenejo novi davki; 3.) da se prične z rodnim parlamentarnim delom) I.) da se izvode izenačenje zakonov; da se dosledno in hrozohzirno fzvede agrarna reforma ter da so stori vse za razvoj pašništva; fi.) da se vojaški zakon prilagodi potrebam in zahtevam ljudstva, in da vojni minister ei vil is t; 7.) da se povrne vsem kmetovalcem šiiida. ki so jo imeli pri oddaji kotij in vozil povodom mobilizacije; S.) da se odločno podvzame boj proti korupciji in potratnosti državnega imetja, ker drugače bo Samostojna kmetijska stranka ravuo vsled svojega patrijotizma prisiljena, oodvzoti prot' takemu režimu najostrejši boj. Posvetovalna komisija za administrativno ured tev Jut. Benečije JUGOSLOVANI GRDO IZIGRANI. -• ODLOČNA IZJAVA POSL. WILFAN V Trst, 20. novembra. S n oči se je vršila v tukajšnji palači generalnega civilnega komisarja. Mos-erniija ustanovna seja posvetovalne komisije za administrativno ureditev Julijske Benečije. Komisiia je, kakor ;:nano, bila ustanovljena z vladnim dekretom od 8. septembra in je za razvoj upravnih razmer v Julijski Benečiji največjega pomena. SoodloČevala bo pri vprašanju načina ureditve javne administracije novih pokraiin, v določanju pokrajinskih, okrajnih ln občinskih mej in pri ureditvi deželne in občinske avtonomijo. Komisija ho dalje vladi dajala nasvete za čas, dokler bo ona. sama. izvrševala z^onodaino ob- last v novih pokrajinah. Po svojem delokrogu l>o torej ta komisija nekak • parlament«, kl bo študiral, razpravljal in sklepal o vseh. problemih, ki se tičejo živliunsklh interesov prebivalstva naše deželo. Odločala jta bo oblast po svojem prevdarku. Ustanovne sejo 6« je udeležilo okoli 30 članov; mod njimi so poslanci in senatorji Julijske Benečije, trije načelniki »avtonomno* deželne upravo goriško, tržaške in istrske ter dvanajst drugih mož, katero jo v komisijo imenovala rimska vlada. V komisiji je z našimi poslanci vred samo 6 Jugoslovanov (I), dočim je Italijanov po številu 31. Komisiji so podrejeni štirje tehnični odseki, toda tudi v to je rimska vlada poklicala samo ene^a Jugoslovana; čo zaradi posmehovanja ali lepše figure, naj pretodi vsakdo sam. V svojem otvoritvenem govoru je generalni civilni komisar Moseoni pozdravil vso navzoče ter naznanil, da so opravičili svojo odsotnost senator Barzilal, poslanec Albanoso in komen-dator Rizzi, ki so zadržani. Pojasnil jc [K)tem namere vlado, ki nudi z ustanovitvijo posvetovalne komisijo anekti-ranemu prebivalstvu Julijsko llenečij" možnost, da se kolikor mogoče sporazumno z narodom izbrišejo spomini na staro upravo, kateri naj sledi nova administracija. kakor je uvedena povsod po Italiji. Naglašal je, da so rim-ko vlado pri imenovanm komisije vodili samo .plemeniti nagibi*. Potem se jc-zahvalil prisotnim zastopnikom strani za pažnjo, ki so jo posvotili ustanovi vlado, katera ima namen ljudstvu napraviti življenje »lahko in znoc-ljivo«. Po Mosconijcvom govoru se je ogla-ril k besedi komunistični poslanec Tun-tar. ki je prečital deklaracijo o stališču svojo stranko napram komlsBi. Deklaracija komunistične stranke izjavlja. da komunisti odklanjajo sode- j iovanje v komisiji, ker se ta ustanova ne krije z njihovim programom in de-1 lom. Za poslancem Tuntarjem jo dobil I liesedo komendator Alfred Zanolla. predsednik odvetniške zhonvce za Trst in Istra Zanolla je podvrgel ostri kritiki imenovanje posvetovalno komisije a njegova izvajanja so bila tu zgoli formalnega značaja. Nanje je odgovoril senator Maver. Za senatorjem MayorJom jo prišel do liosede zastopnik Jugoslovanov dr. Wilfan, ki jo povdarjal, da bi Jugoslovanski poslanci radi videl! v posvetovalni komisiji samo nekaj dobrega, namreč prvi korak k spoznanju, da mora vlada jenjati z dosedanjim sido-mom ter dati prilike tudi Jugoslovan skemu narodu, da sodeluje pri reševanju vprašanj, ki so za spiošnost dežele, v kateri prebiva, največjega po-mona. Jugoslovanski poslanci morajo povdarjati dvoje: Prvič, kako se zahteva od njih duha, ki ni več zgolj duh spravljlvostl, nego dt:h pravega samo-zatajevanja, ker 'o razmere, v- katerih živi naše ljudstvo takšno, da bi se z vso pravico smeli umakniti popolnoma v ozadje. Drugič je sestava komisije takšna, da mora Izzvati jugoslovanski odpor, ker, čeprav nc gro za reprezentativno zastopstvo, nego samo za posvetovalni organ, bi so moralo Jugoslovanom odmeriti toliko mest, da hi liili svoiomu številu in pomenu primerno zastopan!, pa tudi fizično zmožni uspešno vršiti svojo nalogo. VVilfanov protest je končal z opazko, da si Ju roslovan!, ako se tozadevne razmere ne urede v teku enca mcseca, pridržujejo pravico za izvajanje posledic, ki se j'm bodo zdel? primerne Na to Wilfanovo izjavo je odgovoril komisar Moseoni, da se sti-iir še zmeraj lahko preuredi kolikor mogočo po jugoslovanskih željah. Zavračal pa je seveda v ostalem upiavičonost VVilfanov e pritožbe. V imenu soeiialnih demokratov je nato izjavil dr. Puechor, da hočejo socijalisti predvsem videti, kako bo komisija delovn'a. Po Puecherj"vi izjavi je komisar Moseoni sejo zaključil. Glasom tržaške »Edinosti* jp z ozirom na žaljivo majhno zastopstvo v komisiji io njenih tehničnih odborih politično društvo »Edinost* svojim članom, obenem članom komisije, na-svetovalo, da se zaenkrat udeležujejo kontrole, kritike In opozicijo v komisiji, da pa tudi zahtevajo remednro. Ce italijanska vlada no bo dala v doslednem času 7.1'loščen'a. se bo'o jugoslovanski člani posvetovalne komisije poslitžill drugih sredstev. Izigravati se na.ši ljudje vsekakor no bodo dali več. Politične beležke -f- Zopet novo fcoj::o i»er'.o klerikn! cev. Klerikalci imajo zadnji čas v politiki zelo malo sreče. Cesar se lotijo, vso se jim skvari in povsod odidejo / obvezano glavo. Mcseco in mesece so bili boj za avtonomijo in za svojo klerikalno ustavo. Podlegli so na celi črti. Nato so iskali nlntforme za skupno politiko z Radičevci in drugimi protidržavnimi elementi, dokler jili še ti niso odrinili kot. izmeček, s katerim nočejo imeti ničesar skupnega. Za tem so se otepali sem pa tam ter isuali novega bojnega gesla. Prišla jim jc prav mobilizacija in propaganda za Bolgare. Pa tudi to je skopnelo kakor neg ob toplem soinen. Zadnje dneve razvija'o »kulturni boj*. Kaj so je zgodilo? Verouk postane prost predmet. Ako bodo veroučitelii dobri in bodo znali mladino držati, bo vse ostalo pri starem. Ako pa bodo vcro učiteiji delali v šoli politiko in preganjali starše v njihovih otrocih, bo obisk verouka palci kakor pade pri labem učitelju obisk vsakega druze-ga prostega predmeta. Vse zavisi od loliro in boljše duhovščine, staršem le pa na drugi strani dana svobodna volja. da laliko varujejo svojo deco pred lahim vplivom Izprijene duhovščin", govoriti o »kulturnem boju* je pa mešno. Ali spada v poglavje kulturnega boja državljanska svoboda, da lahko vsakdo izstopi iz cerkve kadar mu drago? Veliko več slučajev odsto-jia od pouka veronauka menda tudi ne bo. Svet se zato ne bo podrl in udi ljubljanska Škofija ne. -j- Država in cerkev. Te dni se vršijo v ministrstvu ver posvetovanja z zastopniki vseh veroizpovedi o načeli! po katerih naj bi se uredil zakon o o.l-nošnjih med državo in cerkvijo ter med posameznimi konfesijami. Katoliški komisiji predseduje škof Akšamovič. Ta komisija zahteva m. dr. da se katoliški cerkvi prizna vsa pokretna in nepo-kretna imovina, s katero razpolaga cerkev (t. j. škofi) pod »primernim upllvom* vernikov. Vlada je kot svojega zastopnika v to komisijo pozvala kotorskega katoliškega škofa Ucceli-nija. KJerikalci so s toni jako nezadovoljni ter so sc že pripravljali, da bi liujsSali proti pravoslavnemu nerazumevanju katoliških interesov. -I- Z «Naprelem» je težko polemlz'-ratl. »Naprej* še vedno nege prizn:." da ie krivo informiral delavstvo, ko jo pisal, da minister Kukovec ni preložil zakonodajnemu odboru od bivše deželne vlade za Slovenijo sprejete uredbo o pokojninskem sklad tu V zadnji številk! smo mu tnd! črno na lelem dokazali, da piše Izkrivljene stvari, ako navaja, da je bila name-ta odseka zakonodajnega odbora razveljaviti omenjeno uredbo. Opozori' •mo »Naprei* na tozadevno poročilo iz katerega lahko vsak pi*m"n človek razvidi.da se je baš dr. Žerjav pra1 toplo zavzel za to uredbo in še celo predlagal temeljito Izb- llSsnje, nn kav je odsek tndi pristal. V kratkem stavi odseku vlada tozadevni IzDreminjevaJ- ni predlog, po katerem bo mogeče dosedanja doplačila rentnikom in dni fini, ki imajo pravico do pokojninskega sklada, dvigniti najmanj za 10" odstotkov. »Naprei* šo danes noč-priznat! svoje blamaže. v katero pa j' spravila lastna nevednost. Njegova metoda vaških klepetulj, ki vpljelo »tadle, tadle. tadle*. za rosno polemiko tli posebno srečna. 4- Zahteve ko-o"':h Slovr-eev. Koroški Slovenec«, glasilo koroških zasužnjenih rojakov, prinaša v zadnji številki spomenico »Političnega in goapodarske-"a drnStvn za koroško Slovence*, ki so je predložila po koroških slovenskih po slancih koroJ':cniu deželnemu glavarju. Spomenica zahtova: 1.) Razpust Ileimat dlensta in ustavitev vsakega političnega delovanja istega. 2.) Otvoritev slovenskih zasebnih ljulskih Sol v St. Jakobu v Rožu in v St. Rltpcrfu pri Velikovcn. ,1.) Lhldsklm potrebam odgovarajočo czlkovno preosnovo IVlsklb šol koroških Slovencev. 4.) Zastopstvo koro-5V'h Slnvcncov v deželnem šolskem sve-Mi. B.) Rprcjejn v deželno ozir. državno službo vseh duhovnikov, učiteljev, urad nikov. nameščencev in delavcev. kl ima jo domovinsko pravico na KnrnJkcm. n so bili po plob-scitu zavrnjeni. 6.) Uro ditev poftnlh razmer na Slovenskem Koroškem na ta način, da se bo daln pištni npravi stroe-o naročilo, dostavlja ti adresatom tuli slovenske poSiliatve flist »Koroški Slovcnec*. 7.) Olstranltov vsakojak:h te.*knč glelo potnih listov, zlasti tudi za take koroške Slnvcnco. ki so hili primernnl poiskati si svojo eksl stenen v Jiirresiavi'1. R.\ Zagotovitev scrvputnih pravic ob priliki razmejitve, ki jih Imajo obmejni prebivalci onstran lržavne meje. Po svehi — Nori poljski poslanik v Pragi. Predsednik češkoslovaške republike Masarvk je sprejel te dni v slavnostni avdijenci novega poslanika varšavske vlade v Pragi, ministra E. Piltz.i. Sprejemu poslanika sta prisosfovala ministrski predsednik dr. Betioš in tajnik dr. Šamal. — Japonska se oborožttje. Londonske »Central Hews-. javljajo iz To k ija, ila .jo bila te dni spuščena v morje veliki vojna ladja »Kaga«. Ob p-iliki spuščanja v morje je govoril Japonski admiral, kl pa niti z besedico ni omenil konference v VVashlngtonu. Nova. vojna ladja je dolga 210 motrov ter Ima 40.000 ton. Oborožena je z ogromnimi topovi kalibra 40 centimetrov. Iz komunističnega raja. Te dni je prišla na Dunaj posebna komisiia lz Moskve, da pregleda račune komunističnega odbora, kl Je bil postavljen za Avstrijo. Jugoslavijo in Madžarsko ter kontrolira Izdatke vsot, kl jih je prejel odbor za agitacijo. Ugotovilo se je. da so za vsoto pol milijarde avstrijskih kron sploh ne vf. kam ie izginila. ter da imajo poedini člani Dri denarnih zavodih naložene na svoje ime zneske po 20 milijonov kron. Na podlagi teli ugotovitov jo bila sedanja uprava odstavljena in imenovana nova. Med odstavljenimi odborniki sta tudi neki Hamhurger in Lukas. Za Jugoslavijo je bilo v agitacijske svrlie odmerjenih 100 milijonov kron, za katere so tudi ne vč, kje se nahajajo. Vsled tega je bil Izključen iz stranke komunist Matuzovid. Agitacijo prevzame odslej nov odbor. — Protlboljfeviškl generali se vračajo v Rusijo. Eden Izmed glavnih voditeljev protiboljšoviških čet na Krimu general Slaščov jo odpotoval na motornem čolnu iz Carigrada nazaj na Krim. Sovjetski delegat mu je namreč obljubil popolno amnestijo in visoki čin v rdeči armadi. General je to ponudbo sprejel in se vrnil v Rusijo. Prosvefa Konccrl raskega barltonlsta Holodkova. Danes ob 8. url zvečer uprizori v ljub-lianskem opernem gledališču ruski barl-tonist Holodkov s sopranlstinjo zagrebškega gledališča, Vcsel-Pollo, koncert. Nu kavlrlu iu bo spremljal profesor Rut. — Vstopnice se dobe pri operni blagajni. Holodkov, kl |e sedal član kr. gledališča v Beogradu, |c slovel v Rusiji kot eden prvih barltonlstov. Orutorll *Assumptto* p. Hagolina Satt-ncrla. kl se le Izvajal v nedeljo v frančiškanski cerkvi s sodelovanjem godbe Dravske divlzllc, le uspel v vseh ozirlh. Opazili smo, d a jc bila Instt umcntacija precci Izpopolnjena in tako le Imelo to veliko In lepo delo topot večji učinek kakor leta 1912. Oa. Pavla Lovšetova ie pela sljaino, pokazala nam le vse svoje zmožnosti. Culi smo tudi p. Kolba (bas) znanega komponista tistega živahnega lil duhovitega skcrca, kl smo ga čull na lanskem Matičnem koncertu, lina poln bas In silno razločno Izgovarja; nlegova hitcrprctacija Je izrazita. Tudi g. Pokom (tenor) Jc bil brezhiben. Zbori so bili tc-mcllilo Izvežbanl, molila so samo premočna pihala, kl so tupatam malo za- temnlla religiozno oMutle skladbe. Cerkev Je bila nabito polna. tUmetnosh, IV. zvezek, almanah za sli. karstvo, graliko In skulpturo, urelule po. scbnl odbor, a Izdala ga kolegi) lugoslo. venskih umetnlkov-graflkov. Kmalu bo Iz-šel ta naš največji umetniški almanah, ka. terl le nosil prej naslov »Orallčka Umetnost*. S tem zvezkom se rcprezentlra naš umctuKkl naraščaj z originalnimi deli v litografski, bakropisni in Icsoreznl tehniki In z nekoliko reprodukcij kiparskih del. To je istodobno tudi prvi zvezek, v katerem je zastopanih 20 Jugoslovanskih umetni-kov Srbov, Hrvatov In Slovencev z hlo-gralijaml In pregledom njihovega delova-nja. En del le posvečen naši domači obrti med drugim keramiki In slikanju na steklo. V Istem zvezku |e obširen pregled razstav v Zagrebu, Beogradu, Osljeku In Ljubljani z raznimi članki o slikanju sploh. S posebnim prospektom se bo še objavla vsebina te zanimive številke, la. formacije daje upravništvo, Zagreb, Mo. žuranlčevfl trg 13 In »Društvo slovenskih upod umetnikov* v Ljubljani (Tehnška srednja šola). Uiia.iki zbor Glasbene Matice v Uab-liani. Kakor prcjšnla leta, bo tudi v teko-čem šolskem letu posvečala Olasbens Matica vso svojo pažnio dijaškemu zbo. ru. Zaradi tega vabi vso našo mladino, da se odzove temu vabilu ter redno in točno poseča vale dilaškega zbora. Prva pevska vala se vrši v torek dne 22. t. m. od pol 8. do pol 9. ure zvečer v prostorih Olasbene Matice, Oosposka ulica 8, pri-tličje, soba št. 17. Sokolski vestnih Sokol I Ima svoie poslovne ure ob tor-kili, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure v paviljonu na telovadlšču (trg Tabor). Vliod nasproti ccrkve. Ženski odsek Sokola I vabi napredno ženstvo na predavanje dne 2t>. t. m. ob 20. url v paviljonu na Taboru. Predava s. Arnuška Cigolcva o «2cna v Sokolstvu., — Pri tej priliki ho odsek sprejemal prl-glase starejših članic k telovadbi v posebnem oddelku. Tekivadke, ne zaosti* nite za starejšimi brati, kateri že dalje časa pridno telovadilo. Priglasite se v obilnem številu! Izpred soiiSSa 1Z7A HODE PASEVAN.IA ŽUPANA KORBAR.IA V DOBRUNJA1L (Izpred okrajnega sodišča.) Svoječasno smo že obširno poročali o zanimivem proccsu Korbar ca. Anžlč, kl nam v drastičnih slikah kaže klerikalno korupcijo v občinski upravi. Pod starim klerikalnim režimom jc bil Korbar pravi paša v dobrrnlskl občini. Ker je okrajni sodnik dr. Stojknvič dovolil di kaz rcsnice glede očitan), ki Jih jc bil ugledni kmet Anton Anilč iz Štcpanje vasi Izrekel o Korbarjevetn samolastncm občinskem gospodarstvu, se le včeraj pred okrajnim sodiščem pilčclo dnkazno postopanje. Ivazprava jc trajala od 9. dopoldne do 3. popoldne. Zaslišane so bile samo štiri priče, na kar jc bila razprava preložena v svrho nadaljnili ptič. Priče so Izpovedale za tožltclja vseskozi obtežilno. Zlasti priča prof dr. Lo-kar le podal )nko značilno sliko o paše-vanju župana Korbarja. Priča je opisal, kako ie znal Korbar Izrabiti vsako priliko v svoio osebno ko.-ist. 2e leta I9U3. so zahteval! od njega občinske račuue, a sc ie vedno Izgovarjal, da Jih Je Izgubil. Pred voino si le sezidal novo, dvotiaJ-troirno hišo, ravno v tistem času, ko so zidnli — novo šolo. K njemu so vozili isti stavbni materijal kakor k šoli. Najboljše pa le priča označila Korbar-iuv značaj v slučaju nnprednjaka Cerina, kl ga Je Korbar hotel spraviti k vojakom na ta način, da le lalziliciral Čerinov po ' Taradi teda Je bil naznanjen državnemu pravdnlštvu, a sc mu ni ničesar »godilo. Korbar 1j cclo pričo ovadil dr. Schvvarzu zaradi srbofilstva. Druga priča, nadučitelj v p g. Lokar, je obširno izpovedabo Korbarjevih manl-iitlacllah pri kralnem šolskem svetu. Tudi tu ni imel Kotbar urejenih računov. Važna je bila tečka o »premogu«, kajti Korbar si je umcl na zvit način dobavljati pre-neg na račun šolskega sveta. Priča Ivan BriccIJ Je drastično opisal, kako visoke zaloge sladkorja so naši! v podstrešju Korbarjeve hiše kmalu po prevratu. Priča Je povedal, kako so potom K.rbarjevcga hlapca zaznali za skriti sladkor. Vojaška patrulja !e napravila preiskavo in res dobila — 600 kg sladkorja v podstrešju! Ko so Korbarja vprašali, kaj Je v vrečah, Jim ie odgovoril: »To je pa sol!« Priča Ivan Arnšck je izpovedal, kako je prišlo do tega, da so Korbarja odstavi!! od županskega mesta. Priča Fran Selan, občinski gerent, Ic še enkrat kot izvedcnec v računovodstvu opisal škandalozno vodstvo občinskih računov za časa, ko Je bil Korbar župan. Ker Je treba zastišatl še nekatere priče in rekvlrirati nekatere uradne spise, Je bila razprava ob 3. popoldne ponovno preložena BRATOMOR. Liubljana, 21. novembra Danes dopoldne le bilo otvoricno zimsko zasedanie ljubljanske porote, ki bo razmeroma lako kratko. Sodišče se Jc havllo z rodbinsko tragedijo, katere žrtev Je posta! 45'otn! France FrISkovec. Brata France In Miha Frlškovec Iz Mengša sta bila huda nasprotnika. Sta- rejši France le bil velk dclomržnež Is malopridnež, kl ie bil že lokrat pred-kaznovan, mlajši MIha priden In splošno priljubljen. Mati Marija Je živela v večnem strahu pred sinom Francetom. Končno Je Izročila posestvo mlajšemu sinu Mihi, sama pa se le Izselila iz domače lilšc. Od tedaj Jc nastalo med obema bra-toina divje sovraštvo. France nI mogel preboleti zapostavljanla In le ponovno grozil tako materi kakor tudi bratu. Tudi sosedje so sc ga bali. Dne 10. julija se Je MIha po povratku Iz Kamnika ustavil v Doruškovl gostilni, kjer Je našel tudi svojega brata. Sedel Je k nJemu In mu šc plačal par polovic vina. Proti večeru sta se vrnila domov la sc ustavila pred hišo. Hila sta oba vinjena. Najbržc sc le med obema zopet razvil stari prepir, kl jc končal s tem, da Jc Miha z vojaškim samokresom oddal tri strele na Franceta, ki se Je takoj zgrudil mrtev na tla. MIha je bil potem aretiran v Kuraltovl gostilni. Zagovarjal sc Je s sllohranom. Porotniki so zanikali vprašanje umora soglasno in potrdili soglasno vprašanle prekoračenje sllobrana, na kar Je bil Miha Friškovcc obsojen na osem mesecev zapora z vštet-lem preiskovalnega zapora. i3orza Zagreb, devize: Berlin 112 — 116, Milan Izplačilo 1S90 - liKK), ček 1270 — 1280. London izplačilo 1250 - 1200, ček 1215 - 1250. Newyork kabel 327, čok 325, Pariz 2250 —'2300. Praga 832 — 885, Švica 5800 — 5800. Dunaj 5.10 — 5.25, Budimpešta 83 - 35.25, valute: lolarjl 321 — 32-1, rublji 27 — 80, marke 125 — 135, leji 202, švicarski franki 5100 - 5000. Banka za Primorje 850 — 800. Trg. obrtna banka 200 — 265. Ilrv. eskomptna banka 740 — 745. Brodska banka 805 — 400. Jadranska banka 1520 - 1500. Jugo8lovenska banka 405 — 500. Ljub. kreditna banka 800 - 010. Narodna banka 520 - 530. Praštediona 5050 — 6700. Rečka pučka banka 505 - 515. Slov. oskomptna banka 550 — 620 Srpska banka 735 — 740. Eksploatncija drva 700. Goranin 025 - 700. Gutman 1140 — 1450. Var. šumska industrija 575 — 500. Slavonija 000 — 670. Dubr. paroplovna družba 4800 — 4500. Beograjska horza zaradi pravoslavnega praznika danos nI poslovala. Berlin, devize: Rim 1128.85-1181.15 London 1083.90 — 1080.10, Newyork 270.47 - 271.53, Pariz 1958 - 1968, Švica 6054.90 - 5105.10, Dunaj 9.48 — 9.52, Praga 279.70 — 280.80, Budimpešta 29.07 - 29.18. Curlh, devize: Berlin 1.97. Newyerk .'.SI, London 21.80. Pariz 88.40. MIlan 2212 Praga 5.00, Budimpešta 0.57, Za grob 1.70, Varšava 0.17. Dunaj 0.18, avstrijske žigosano krone 0.12. dunajska borza ostane zaradi stavke borzne rbornice ln borznih obiskovalcev v protest prvi.' novemu oivlu v zlatu de nadaljnjega zaprta. Domače vesli * Minister poljoprlvredo v Ljubljani. Minister poljoprivrcUe gosp. h an P u-c e I j j« prispel v nedeljo v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru pozdravil pokrajinski namestnik. Včeraj jc mini-itcr Pucclj prisostvoval zboru zaupnikov SKS ter opravil nekatere urud-oe posle. Danes po|M>ldue se iop«:t vrne v Beograd. * Novi komandant celokupne iandar-dierlje. Dotedanji komandant mesta v Beogradu polkovnik Dragoljub Lj. Uzun-Mirkovid je Imenovun za komandanta celokupne žandarmorije. * Slovesno odlikovanje predsednika Kmetijsko družite generalnega ravnatelja O. Pire a z redom sv. Save 111. razreda je izvršil včeraj popoldne v dvorani Kmetijskb družbe minister po-Ijoprivrede gosp. I. Pucclj, ki jo v lepem nagovoru naglasll velike zasluge odlikovanoa za slovensko kmetijstvo. Gosp. Pircu so čestitali: načelnik San-cin v imenu kmetijskega oddelka, ravnatelj inž. Lali za uradniStvo Kmetijske družbe, posostnlk Pipan v imenu odbornikov Kmetijske družbe in v imenu SKS, Zupančič za konjerejskl odsek. Bajuk za vinogradnike. V svoj lahvalni odgovor je generalni ravnatelj Pire vpletel mnogo zanimivih re-ntiniscenc iz svojega dolgoletnega de-lovnnia nri Kmetii«i.-i dnižld. * Iz državne poljoprtvredne službe. Minister poljoprivrede je imenoval vinarskega Inštruktorja Josipa Zupane a za okrajnega ekonoma, ki bo deloval kot roilia kmetijskega nadzoniištva In kmetijski referent pri okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Okrajni ekonom Frane Mat-jaJič je premeščen iz Ptuja v Ljutomer. * Promocija. Na dunajski visoki Soli za poljodolst vo, gozdarstvo in kulturno tehniko je 14. t. m. gospod France Ur-bas promoviral za inženjorja kulturne tehnike. * Nov kraljevski dvor. Iz Beograda poročajo, da so dela v notranjosti novega kraljevvga dvora tako napredovala, da se, bo kralj Aleksander početkom prihodnjega leta naselil v svojem novem prebivališču. * Zaroka ministra vojne. General Mill-vojo Zečevif, minister vojne ln mornarice, se je zaročil r. gospo Stano vdovo po kapetanu P. Panajstoviču v Boo-gradu. * Franc Pirkmajer t- Včeraj je umrl v Ptuju oče tamkajšnlecra okrajnega glavarja drja. Pirktnajerja nad uči tel j Franc Pirkmajer po dolgi bolezni v starosti (52 let. Truplo prepeljejo v sredo opoldne iz Ptuja v Fram, kjer pi položo v četrtek, dno 24. novem. Vira k večnemu počitku. Spoštovani rodbini naše sožnljo. * Lutiojc Dlustuš -f-. V Osijeku jo umrl ,»lavni urednik tamkajšnjega zajodničar-skega dnevnika »Hrvatska Obrana« Lu-boje Dlustuš v visoki starosti. Po polili-ro učitelj, je bil dolga leta v bosanski dež. službi ter je pred nekaj leti od M v pokoj kot vladni svotnik. Dlustuš je deloval na pedagogičnem in tndi na polju lepo literaturo. 4 Laški polkovnik NlcolasI, kl je bil ollofutan v uredništvu beograjsko »Tri lnne>. ni odpoklican lz Beograda. Rim ska »Tribuna« poroča, da incident no bo tael zanj hujših posledic. Gospod eolon ncllo bo 5o nadalje deloval pri beograjskem poslaništvu. * Laški deincnlijt. Nedeljska beograjska »Pravda« javlja, da je italijanski konzulat v Zadru izjavil, da vest v za-tvoritvi naših šol v Istri ne odgovarja istinl. * Uvozna carina na znanstvene knjige. V zmislu izproincuib in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z dno 30. junija 1021 C br. 44.008 »Uradni list« št. 59/2.10 ex 1021 so knjige, ki so pisane ali tiskano v tujem jeziku in ki so mehko vezane, proste uvozne carino, dočim so knjige, pisane ali tiskano v našem jeziku podvržene uvozni carini !n sleor mehko vezano 150. oziroma 20 dinarjev trdo vezane pa 100, oziroma 120 dinarjev za vsakih 100 kg, višje postavke veljajo v razmerju z Inozemstvom, rnpram kateremu so uporablja maksimalni tarif, nižje pa v razmerju z državami, napram katorim postopamo po minimalnem tarifu. Trdo vezane knjl-sre tujih jozikov plačuje«) uvozno carino 20 dinarjev za vsakih 100 kg. * Vlnjete na kuvertah. Ministrstvo pošt 1n brzojava je obvestilo poštno direkcijo, da jo lepljenje raznih agitacijskih znamk na kuverto brez predhodne odobritve ministrstva nedopustno. V zadnjem času so namroč na poštnih pošiljat vab razni kolki s partizansko ali celo antinacijo-nalno tcndenco. Ministrstvo je mnenja, da državna pošta ne more služiti tvrliam take reklame. Poštne direkcije so dobile navodilo poučiti javnost, da lepljenje kolkov na pisma v bodoče ne bo več dopuščeno. * Kolkovanje garancijskih pisem. Občinstvo se opozarja, da se mora za garancijska pisma donostl predpisano takso v kolkih že, ko se prodlože generalni direkciji državnega računovodstva v r«. gistriranje. sicor zapadejo tako izdajatelji kakor tudi projomuiki takih garancijskih pisem, kazni. * Burja na dunajski borzi Z ozirom na zakonski načrt, kl ga jo predložila vlada ln ki veli, da morajo obiskovalci borzo plačati sto zlatih krcn, je prišlo v nedeljo sa borzi do razburliivih »cen. Zastopniki horznih strokovnih zvez to izjavili, da bodo preprečili vsak promet in da bodo stavkali. Bonna zbornica Je sklenila, da se odgodi pričetek bone na opoldne. * Nadaljevanje natega romana je moralo danes zaradi preobilice gradiva od. pasti. Jutri te roman zopet nadaljuje. * Obveznice državnega posojila. Mestna hranilnica ljubljanska in Kranjska hranilnica ttu prejeli obveznice 7 % državnega investicijskega posojila. Oni, ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj pritiesojo ali pošljejo po potil začasno potrdilo, da prejmejo originalne obveznice. Obvoznice te bodo razpošiljale poštnina prosto v smislu naredbe ministrstva za pošte in brzojav. * JDS zabavni večer za kolizejtki okraj te je vršil v soboto 10. t m. v gostilni pri Htrguljcu na Gosposvettki cesti v Ljubljani. Zbralo se je nepričakovano veliko število demokratskih pritta-šev t svojimi rodbinami iz vteh tlojev prebivalstva tega okraja k dottojnl, vrlo animirani neprisiljeni zabavi. Pri tej priliki to vrli tomišljeniki zložili vtoto 800 kron za tirate nodolžne Žrtve kovača Kromarja iz 8emiča. Vsota te je Izročila upravulšlvu »Jutra«, kl Jo bo oddalo v prave roke. Vrlim darovalcem prisrčna zahvalal * Ceškoslovaško-Jugoslovanska liga priredi v soboto v Naroonem domu svoj prvi družabni večer. Posobna vabila se ne bodo pošiljala, povabljeni so vsi prijatelji čoškoslov. naroda. Ob tej priliki se vsak lahko vpiše kot član. Članarina je mesečno -1 dinar. Večor bo posvečen spominu K. Uavlička. Na sporedu je govor, petje, godba. Vstopnina palubna. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubi anl, opozarja, da so vrši prihodnja javna od-I>orova teja v srodo dne 23. novembra ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično dosno. * Pozor dijaki Iz neodrešene domovine! Dijaki iz neodrešene domovine se opozarjajo, da v tvrho dovoljonja za potovanja na božična p, ,. sedaj pismeno prošnje naravnost na Ua:! jansko delegacl'o f L'ubl'*nl, kor b > n—tv*7t>o n-o-v -'e * 2eleznlčarska l.onllrlja. V zmislu tklepov posameznih železničarskih organizacij se Je vršil dno 20. novembra v Zagrebu sestanek vseh organizacij, na katerom so jo doEogel sporazum za koa-licin In bo je sestavil sledoči zapisnik: Delegati strokovnih organizacij železničarjev kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev se sporazumejo sledečo: Podpisane organizacijo sklenejo koalicijo strokovnih železničarskih organizacij na sle deči osnovi: 1.) Da so takoj povišajo železničarjem doh<» liti ln se jim da neratldo ma enkratni nabavni prispevek. 2.) Da se umakne iz zakonoda nega odbora na rodno skupščine podnešen predlog mini strstva saobračaja o novem železniškem zakonu in da se predloži osnutek lz meseca maja 1920 z vsemi protipredlogl in da so takoj s strani narodne skupščino skliče anketa koaliranih železničarskih organizacij. 8.) Da na tej anketi prisost vlijejo s strani koaliranih organizacij samo železničarji. 4.) Vrhovno vodstvo koaliranih organizacij predstavlja 8 delegatov: Narodno organizacije 4, Savej železničara 2. Udružcno železniških čl-novnlka 1, Prometna Zveza 1, katere imenujejo poodino organizacijo in kl morajo priti s polnomočjem v nedeljo dne 27. novembra 1921 ob 10. uri dopoldne v Beograd, hotel Bajloni, * Na'starejši meščan mariborski. Dne 18. novembra jo umrl v Mariboru najsta »■eji! tamkajšnji meščan krojaški mojster Josip Leeb v starosti 92 let. Leta 1855. je pričel v Mariboru krojaško obrt, katero je vodil celih 50 let. Dvaindvasct let je bil član občinskega Bveta mariborskega. * Neprostovoljen prispevek za »Jugoslovansko Matico«. V Murski Soboti jo bila tožena pred sodiščem grofica Krite stina Batthyany iz Polancev pri Kropu od gg. Jelovška in F. Pavlice, državnih komisarjev na sekvcstrirnnih veleposest-vih, znradl žal,jenja časti. Na dan razprave je prosila pospoda, naj ji odpustita, ker obžaluje svojo izjavo. Tožlte-1 ia sta jI odpustila pod pogojem, da plača stroške, za »Jugoslovansko Matico« 1000 kron ter podari 2 goskl za srečolov veselice tega društva v Murski Pohoti. * Pohvala In pri/nanje za uspešno vzgojno in učno delovanje jo Izrekel višji šolski svet učitoljstvu osemrazredne šolo v Mokronotni. * Za družino narodnega mučenlka Kromarja. Za ubogo družino narodnega mučenlka Ivana Kromarja so poslali denarno podporo Sokolskemu društvu v Črnomlju sledeči irospodie: Lovro Peto-var v Ivanikovclh 400 K. Alojzij Gre-gorčič na Rakovniku 48 K, Anton Zaje, v Biskrici 128 K, Ivan Juretlč, nabral med železniškimi uslužbenci na Jesenicah 100 K. Frane Pogačnik v Ljuhlianl 100 K. Peter Bomlk v Ljubljani 400 K. Oddclok finnnčne kontrole Jezersko 100 kron. dr. F. Kolterer v Slatini 40 K. Ilu-iron Slapničar v CrnomPu 40 K. Leopold Zoro v Kraniskl trori 30 K. Drasto Kune v Konjicah 100 K. Obvezniki 4. čete dop. baonn 4. pešpolka potom »Slov. Naroda« 2-10 K Fran!« Jezcršek v Poljanah nabrala 00 K. Gvldn ftetlna v Jaršah 1200 K. Milan Vavpotič v CrnomPu 1200 K, .loško Kastellc v Crnomliu 120 K. Josip Jud-nič v Strantk! vasi 20 K, Cilka Brišnlk ▼ Ljubljani nabrala BO K, Jernej pL A- l)&nčlS f Mariboru M K, Veletrgovina II Stermoekl v Celju 200 K, Adolf .Svoboda v Murski Roboti nabral 272 K. A. Cvar v Ortneku nabral 120 K, Anton Muo v Mokronogu 40 K, neimenovan 80 K, tvrdka Viktor Joločnik v Ljubljani 100 kron. Skupaj 6C34 K. Od te vtote te je izročilo vdovi 4752 K, ottanok In na novo doilj zneski te jej naknadno Izroče. G Inljiv je bil prizor, ko to nesročno žene pri tprejciuu denarja oblile tulze. Po solzah levice tmo te prepričali, kako tlodko Je čustvo blažiti bol In bedo nesrečnih. Ivan Kramar Je dal življenje za tvoje narodno prepričanje ter zaputtil B revnih otrok. Rodoljubi! Ne zapustite u-bogn družino nurodnoga mučenlka Ivana Kramarja ter jej le nadalje blažimo bedo! Denarne prispevke je pošiljati sokolskemu društvu v Črnomlju. Pievoz zemtklh ostankov narodnega mučennika te bode še tokom tega lota na slavnosten način izvršil. Priprave to v polnem teku. Podrobnotti te bodo pravočasno v časopisih objavilo. * Za naša obrambna društva. V Ormožu je v narodni gostilni Gomzejevi vosola družba na Martiuov večer nabrala za Jugoslovansko Matico 200 K in za 01-rit Metodovo družilo istotako 200 K. * Ii organizacije Invalidov. V nedeljo so je vršilo v Zagrebu zborovanje zač. oblastnega odbora invalidov, kl mu je prodsedoval invalid Knsondi£. Razpravljalo se Je o invalidnem vprašanju in o nekaterih nedoBtatklh lnvulldskega zakona. Konstatiralo se je, da te jo postopalo nconako z invalidi iz Srbije in Črne gore in onimi iz ostalih krajev. V glavnem je bilo tklenjeno: Da se ne prizna »ontralni odbor v Beogradu, ker ni bil izvoljen, ker je delal ta odbor proti interesom invalidov iz teh krajev, in ker radi nujnosti rešitve invalidskih vprašanj nI mogoča popolna centralizacija v Beogradu. O voznih kartah naj odloču-jojo potamez.nl oblastveni odbori, proti kojih potrdilom naj bl izdajalo karto posamezne železniške direkcije. Resolucijo, ki vsebuje te zahteve, jo bila poslana vladi v Boogradu ln Zagrebu, ministrstvu socijalne politike v Beogradu ln poverje-ništvn za soeijalno skrb v Zagrebu. * Hud udarcc je zadel nemške kadilce. Vsled neprestanega padanja marko so nemško tvomice duhana te dni zvišalo cene tobaku, olgaretaiu in cigaram za povprečno 150 odstotkov. * Smrtim koaa. Umrla je v Skalah go -pa Marija Lazar, vdova profesorja In mati nadučiteljcvo soproge. Pogreb bo jutri, v sredo, ob desetih dopollno. Blarrl pokojnlci naj bo žemljica lahka! — V LJubljani je umrl nadzornik Južne žc leznlco v pokoju g. Franc J a g e r, v Idriji pa g. Karel Sebe ni k, oče načelnika magistratnoga ekspodlta v Ljubljani g. Dra-rrtlna Sebenlka. N. v m. p * NaS'a »e Je damska boa. Dobi so Pred škofijo 1, v 3. nadstropju od sedmih do osmih zjutraj. * Smrt vsled alkoholizma. Tokovski mojster Froce z Laškega je dno 10. novembra pOBlal tvojega hlapca t sodčkom žganja v Cel o. Na potu pa je nesrečnež podlegel preveliki zapeljivosti alkohola; odprl je sodček ter s» pošteno napil. Zaviha pijača je povzročila njegovo smrt Tudi zdravniška pomoč jo ostala brez uspeha. * Okradena služkinja. Služkinja Marija Kogeljnik z Dolenjskega jo šla v Zagreb is':at službe. Na Zidanem mostu je seznanila z natakarico Viktorijo NTovak iz Novega mesta, kl jej je obokala, da ji preskrbi službo. V Zagrobu so skupaj prenočevale. Drugo jutro jo No vakova zgodaj zapustila prenočišče, vzc la pa je seboj tudi vso prtljago Marije Kogcljnlkove, vredno 13.000 kron. Šele 17. novembra je prišla Novakova policiji v roke. Ukradeno prtljago io prodala za S00 kron. Izročili so jo sodišču. * Razkrito vlomilsko gnezdo v Ma riboru Dne 0. novembra jo javila južna železnica mariborski pollciii, da st ■Ino 2. novembra neznani tatovi vlomili v neki vagon na glavnem kolodvoru in odnesli iz njega 234 kg usnja v vrodnosti 800.000 K. Policija :e odredila takoj obsežne poizvedbe Uspeh je bil nad vse pričakovanje velik. Policiji se namreč ni posrečile 'zslediti samo teh tatov, ampak je razkrila tuill dol,t o organizirano vlomilsko družbo. Kot sokrivci zadnj tatvino so bili aretirani: brezposeln' Maks Schwarz iz Sv. Petra pod Mariborom, brata Karel in Ivan Romer delavca na Pobrežju in Mari'a Sene-kovič in njegov sin iz Pobrežja. Našlo se je tudi skoro vse ukradeno bla-tro. akoprav jo bilo deloma žo v drugih rokah. Usnje sta odnesla s, kolodvora brata Retner in jo skrila nnj-nrej v bližini postajo, pozneje pa prenesla k posestnirl R"-">kov!č. Policija 'e dalje aretirala tudi nekera Jurj.i Arhoiterja. pri katerem je našla v stanovanju pod nodom skrivališče, kjet jo bil del ukradenega usnja in še mno-"O drugih predmetov, ki so Izvirali oi' drugih tatvin in vlomov. Nakradeno blago so tatovi spravljali s splavi po Dravi na Hrvatsko, kjer se je poleni razpečavalo. V zvezi s tem sta bila t rotirana tudi dva Hrvata iz Vratna bajn pa Je zapletenih r afero le več Mrtrihn-Fnnov. * «ITO»-posta za zobe odstranjuje In zaprečuje nakopičen'« škodljivega zobnega kameno. Dobi te v lekarnah ln dro-gerijah. Vsi n* delo. da reSimo brate I Gospodarstvo l ŽITNEGA TRŽIŠČA. Zagreb. 20. novembra. Položaj na žitnem trgu «e prejšnji teden nI mnogo spremenil. Cene to nekoliko narastle. Zadnje zboljšanje naše valuto ju bilo obetalo, da bodo cene padlo, toda ponovni padcc valuta jo nado izja lovil. Naraščanju cen pa so krivo tudi — kar je že stara petem — nesrečno prometne razmere, kl pospešujejo natezanje con, ako la povpraševanje po blagu nekoliko eiivl. Zaradi pomanjkanja vagonov trpi tako prevoz v pasivne krajo kakor tudi Izvoz v inozemstvo, kl ima drugače sicor dobro izgledo zaradi nizkega stanja naše vulute. Pievoz Je prejšnji teden tembolj trpel, ker vsled slabega vremena često nI bilo mogoče prevažati blago v odprtih vagonih, katerih jo več na razpolago, nego zaprtih. Pšenica je tekom tedna narattla v ceni na 1340 — 1800 K. Cene kažejo velike razlike v raznih krajih, kar povzročajo ravno prometne razmere. — Stara koruza se je plačevala do 1100 K, a nova 050 — 9C.0 K. — Ovos, katoiemu jo izvoz zabranjen, se je tržil po 820 — 850 K. — Po moki je precej povpraševal domači konzument. Cene: za It. 0 19.40 tln 19.50 K, za moko za kuho 18.40 — 18.60 K, za prvovrstno krušno moko 17.40 — 17.50 K. za slabšo krušno moko 10.40 — 10.60 K. — Otrobi so bo prodajali po 000 do 070 K. — Napinm za grebškim cenam poročajo iz Bombora o nekoliko nižjih cenah. Na deželi se dobi blago še marsikje po precoj nižjih cenah. Vsled neurejenega prometa izkoriščajo to oni, katerim te posreči spraviti z mesta večje partije blaga. — Taksa za garantna pisma, vrednott-ne papirje In Jamttva. V zmislu odloka Goiieralne direkcije posrednih davkov so za garantna pisma, vrednostne papirju in jamstva, ki služijo kot kavcije za ličila clje Itd. predpisane sledeče takse: Za garantna pisma bank po tar. št. 39 po desot para (0.10 din.) od 100 dinarjev; važno je, da so laka garantna pisma ne sptoje-majo, dokler niso registrirana pri Gone-ralnl direkciji državnega računovodstva. Za pismeno jamstvo dveh polnopravnih oseb Be plača po tar. št. 39 po 0.10 din. jdesot par) otl 100 dinarjov. Vrodnostnl papirji, ki sluZijo za kavcijo ali garancije, so prosti vsako takse. «* Izvoz sortirinili krp. Po izvozni tarifi so pvi izvozu volnenih krp ln odpadkov ter nos >rtiranih krp vsakojako vrste plača carlua v znesku od 400 dinarjov otl 100 kg, dočim to sortirane krpo pri izvozu carine protte. Ker nI bilo jasno, kake krpe se imajo smatrati za nc-sortlrane, Jo finančno ministrstvo dalo carinarnicam pojasnilo, dn so za nesortira-no krpo smatrajo vso razne krp", mol katerimi to |Kimešane tudi volneno krpe. Kot sortirano in kot take proste otl izvozne carine so torej smatrajo vse kr[>o raznih vrst, akc med njimi nito pomešane tudi volnene. =< Prepovedan uvoz cigaretnega papirja. Uprava Državnih monopolov jo brezpogojno vsakemu privatniku prepovedala uvoz cigaretnega papirja vnakojake vrsto; k temu se prištevajo tudi cevke luljci) za cigarete. • Obratno ravnateljstvo Julat ieleznl- ce v Ljubljani razpisuje dobavo 800 vagonov hrastovih drv. Refloktanti naj vpoMjoJo tozailovne oforte na obratno ravnateljstvo južne železnice, oddelek 111/4 v Ljubljani. — Osrednja vinaraka zadruga u Jug* slavijo be je osnovala v Ljubljani. Namen zadrugo jo pusiedovuti diiokluo kupčije mod člani vinogradniki In odjomalci. — Izvoz žive živine v Italijo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu obvešča, da je italijanska vlada dovolila uvoz naie živine v Italijo pod pogojem, da te živina pokolje v Trstu In Jakinu (Ankoni). Glej »Uradni list« St. 129! «• Cirkulacija bankovcev v Cr" osle. vaški znaša po izkazu Bančnega ura li 15. novembra !2„850.2S5.000 Kč. Od 7. do 15. »o jo pomnožil promot riv vsota 008,521.000 Kč. — Povišanje cen tkanlnskega blaga v češkoslovaški. Češkoslovaški tvorničivit tkanin so brez večjega povoda povišati cone za 30 do 85 odstotkov. To jo povzročilo veliko ogorčenje mod odjemalci vslod česar se pričakuje intervencija vlade, da te preiščo, čo je povišan e con opravičeno. Ogorčenje je tem večje, ker so ravno zadnje dni precoj padle cone tkanin v Poljski, kjer so bile že prej vslotl nizkega ttanja poljske marko mnogo nižje. ** Z žitnega tržišča v Budimpešti. Na budimpeštanskem žitnem trgu vlada vo-lika rezerviranost. Ponudbo so velike, ku pnjo m pa malo. Mlini sploh ne kupujejo. Zadnje dni so bile slodcče ceno: pšonlca Iz področja oknll Tise s prodajne postaje 2280 — 2300 madž. kron, rž 1010 — 1000 m. kron, oves ab Budimpešta 1700 m. kron, nova koruza 1900 — 1910 m. kron. moka St. 0 40 m. kron. =» Cene Sivini v Budimpešti se gibljejo sledečo: voli I. vrsto 54 do 03. II. vrste 20 do 40, kravo slabšo vrsto 12 do 15, lahke svinje 03 do 81, srednjo 79 do 93. | težke prvovrstne 100 do 103, stare težke 39 do 93 madžarskih kron. » Mednarodna dobavna konferenca je ^ imela v soboto popol lne zaključno sejo. I Sprejelo so jo priporočilo, da se v trgovskih podjetjih uvede tedonski počitok. EORZA glej drugo strani Vremensko poroilto Lltifcliann HtMi m nad morjem. Dan 21. uov. II o C ■5 s-d 2 S 73 E a. z £ iS " M ;41 3t fi o 11. 43-P! 7 0 21. i7I4 3, 6 2 Vetrovi •I. ivzh si. .UR Nebo obl. in i=i Srednja rfi ajiija 'emperatur* 61, normalna 2 4. VrciE&naba onporeil: oblačno hlada Treme 3o'nce vzlitj« ob 7'1I, zahaja ob I6'20 Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra», Odgovorni urednik Vit. F. jelena Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in tovarišem tužno vest, da je naša srčnoljiililjena, nepozabna, dobra mamica, ozir. ktu.ru mali in tašča, gospa Marija Lazar roj. Male profesorjeva vdova danes ob 14. nri, po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v starostni dobi 08. let, mirno in vdano v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnicc se viši v sredo dno 23 L m. ob 10. uri iz hiše žalosti na tukajšno pokopališčo. Sv. maše zadušnico sc bodo bralo v dekanijski cerkvi v Skalah. Skale, dne 20. novembra 1921. M3ra Pokeržnik, roj. Lazar, Milena Pauletig, roj. Lazar, hčerki. Uro&, Bruno, Norma ▼nuki. Brez p ošabnega obvestila. Ferdo Pokeržnik, nadučitelj (vo Paulotlfl, inženir zeta. Večje iuduilrijsko podjetjo usnjarske itroke, v prijiuuem kraju na deželi išče dva samostojna knjigovodja ter obenem korespondenta, zmožna tlovenščine, nemSiine, po moiuotti tudi sr ohr^aSčin« Za stanovanje je prtskrbljeuo. — Reflektira a« sami na rosne in dobre moči. Pla-Aa po dogovoru, mes o trajno. — Sprejme,o t» tudi sa to delo eveut. samostojne ženske moči. Ponudbe t sliko, prepisi spričeval in referencami podjejo te uj na upravnišivs tega lista pod šifro „300". 1917 M A T I (H, I ASI alanaja . URADNIK «p sten. toesn, v pitsrniiklh "nvarilih t»M, išče u popol-■>3 aski čas primernega stranske« »pravila. Ponudbe pod • Telo oporuben. na nprar-aiitvo «Jntr«». 1904 7,A MIKLAVŽA i»eo ibČeu sa dečka lepo igračo (eleatrično železnico, večjo zgradbo itd.l, dobro ohranjeno, za zmerno ceno. Ponudbe pod promjena broieva pojedinih članska. 4. Izbor ravnateljstva. o Tžbor nadeornog odborr. - Bilauea « biti isložona n drnstvonim ; rostorijama na uvid gospod di"r.it-ni-:ma kroz 8 dana prije glavne sk-upStinc. U smislu čl. 44. drustrenih pravila, svaki dioničar, koji ieli prisustfOTati glavnoj skupštini, dužan je fole^iti svoje dionice S dana pri, o glavne skupStine, t. j. najkasnij« do 28. novembra t. god. ukljačivo. i tO kod Jadranske banke u Beogradu, kod Prve Hmtske ŠteJione i Hrvatsko Eskomptne Banko u Zagrebu, kerf Fillaiko Jadranske Banks u Ljubljani, kod Banke i Stedione sa Primorje na SnSaku i kod Banca Fiumana n« Rijeti. >kn lemolju čl. 52. cirustvenib pravila imadu sjedište i glas na glavnoj siupStini samo oni dioničari, koji pbsjeduju uajmsnje deset dioniea. Svakih doset dionici dadu pravo na jedan glas. Jedtia pravomočna odluka n predmetu pod toSkora 3. dnevnog roda, moči ii se s tvoriti samo prema nsta-ootama fl. 48. drnitvenih pravila. RIJaka, dne 19. nevembra, 1931. Ravnateljstvo. Bafinn razmjere za god. 1019. — Aktiva: Brodovlje K 9,231.397'—; Nekrotnine K 412.497-53; Inventar K 379.117-43; Jamčevlno K 163.009-—; Vlastiti efekti K 6,125.179-66; Efekti Mirovinske zaklade K 654.416 66; Efekti n pobrani K 1.125-50; Gotovina K 42.94060; Dužnici K 10,638.903-3 ■■ Dkupno K 26.537.586-78. — Pasiva: Glavnica K 6,000,000—; Osjegurajuča zaklada K 3,137.718-67; Pričuvoa, zaklada K 844.915-74; Zaklada za obnovu brodevlja K 7,644.801-65; Zaklada za istresenje brodova K 3,989.136 97; Potporna zaklada K 233.774-36; Mirovinska zaklada K 574.181-76; Vjerovnici K 3,035-124-80; Prelazno K 610.085 07; Dobitak K 468.047-78. Uknpno K 26,537.58ti-78. Bafinn dobitka 1 gabttka. — Dati: Uprava K 839.634 63; Osiguracija brodovlja K 306.657-57- Perezi K 62.087-64; Istresenje i amortizacija K 621.461-65; Dobitak K 468.947-78. Uknpno K 2,287.889-17. — lasti: Saldo na nove ex 1918. K 13.247-68; Poslovni prihed K 2,274.641 64. Uknpno K 2,287,889-17, Bafinn razmjere aa god. 1920 — Aktiva: Brodovlje K 9,281.397 —; Nekretnine K 206.448-79; Inventur K 235-452-23; Jamčevine K 98-740 —; Vlastiti efekti K 2,836120 —; Efekti Nirovinske zaklado K 449.416 00: Efekti u prehrani K 1.126 50; Gotovina K 240.454 63; Dužnici K 32,481.32611; Ukupno K 45.780.480.82. — Pasiva: Glavnica K 6,000.000 -; Osjegurajuoa zaklada K 3,186.99919; Pričuvna zaklada K 870.261-21; Zaklada za obnovu brodovlja K 7,873.939 70; Zaklada za istrošenje brodovlja K 4,358.392-85; Potporna zaklada K 231.238 12; Mirovinsjca zaklada K C59.317-44; Vjorovnici K 18,902.480-11; Prelazno K 2,268 466 59; Dobitnk K 1,438.883-71; Uknpno 46,780.480-92. Bafinn dobitka 1 gnbltka. — Dati: Uprava, teč. razlika i provitta.K o,042 856'12; Osignracija brodovlja K665.97608; Perezi K 121.260 (54; Istrošenje i amortizacija K 676HH4 67; Dobitak K 1,438-883-71; Ukupno: K 7.844,270-22. - Imati: Saldo na novo ex 1919, K 468.047-78; Poslovni prihod K 7,376.222-44; Uknpno K 7,844.270-22. Vidjeno i usporedjeno ta glavnim i nuzgrednim knjigama prenadjena je u potpunom redu. 1'JOl Nadzopni odbor». Bilanca i iivjeiča ravnateljstva i nadzorneg odbora, biti čo izloženi na uvid n prostorijama ravnateljstva pečam od 28. novembra o. g. do dana glavne skupštine.