ijjjs'f , ELli I .................................................................... ' ' I I .................................................................... .........................; '!HHl|j:it!: | . ‘ili”**1 ^ AKTUALNO: ŠTRAJK V EMU INTERVJU: EDVIN TOVORNIK JURJEVANJE 93 PRIČEVANJA: PALČKOV PROCES, resnica ali prevara ŠPORT: NOGOMET NA POHODU Sponzor številke GOSTIŠČE MONTPARIS ŠE SREČA DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU Premija je naložba v gospodarsko varnost, zato ni vseeno komu jo zaupate. Zaupajte zavarovalnici, ki bo lahko škodo izplačevala tudi takrat, ko bodo škodni rezultati izraziti neugodni. Gospodarsko varnost zagotavljajo le zadostne rezerve in dobro pozavarovanje. Za vas smo pripravili nekaj novosti: paketno avtomobilsko zavarovanje =- požarno zavarovanje živinorejskih kmetij in =- požarno zavarovanje na novo vrednost. Opozarjamo na ugodne plačilne pogoje in popuste: Hkrati vas obveščamo, da lahko pri svojem zastopniku sklenete ali podaljšate tudi obvezno zavarovanje in vam ni potrebno več čakati pred različnimi okonci. Predstavljamo vam zastopnike, ki sklepajo zavarovanja na področju občine Šentjur pri Celju ZASTOR ZASTOPNIK TELEFON PLANINA PRI SEVNICI Nande BOŽIČ, Planina 26, Planina ŠENTJUR Ivan DEBELAK, Žagarjeva 4, Šentjur 742-350 DRAMLJE Stojan DOLAMIČ, Primož 14, Šentjur 742-463 PEŠNICA Jože LORGER, Kvedrova 35, Šentjur 742-361 STOPČE Ervin SALAMON, C.M. Zidanška 9-a, Šentjur 744-290 PONIKVA Janez ŠIBAL, Uniše 7, Ponikva 748-125 KALOBJE Stane ŽIBERT, Dobje 2, Dobje PREDSTAVNIŠTVO ŠENTJUR PRI CELJU, Mestni trg 5, tel.: 741-077, je odprto: od 7,00 do 14,30 od 7,00 do 15,30 od 7,00 do 14,00 zavarovalnica triglav d.d. Nič ni tako varno Da nebi potrebovalo zavarovanja ponedeljek sredo petek UVOD... SANJE UREDNIKA PRED IZDAJO ŠENTJURSKIH NOVIC: "ŽAL Ml JE AMPAK SMO ŽE RAZPRODANI!" Prvič je najteže! Tako sc vsaj ponavadi reče. Če bo prvič najteže tudi za Šentjurske novice, Pa še bomo videli! Sicer pa ni čisto prvič. Imeli smo Utrip, ki je menda več kot desteletje utripal, živel in umiral. Vsi smo ga vneto kritizirali, ko pa je Slovenska pomlad leta 1990 na kratko opravila z njegovimi skrbniki in Je dokončno preminil, smo o pokojniku začeli razmišljati bolj prijazno. Morali smo si celo priznati, Ja ga pogrešamo. Kaj več pa nismo spravili skupaj. Cas je hitro tekel dalje. Že tri leta razsaja demokracija Po slovenski deželi, Šentjurčani pa komajda vemo zanjo. Vemo kako so demokratični v Ljubljani, pa v Celju in še kje, beremo kako gospodarijo tu in tam, dobro ali slabo, le o Šentjurju po navadi ni prav svežih novic. In še tiste, ki vam pridejo na ušesa so ponavadi iz agencije EBP. Odslej bo seveda drugače! Dvakrat mesečno bomo pri vas doma s šentjurskim časopisom. Ali bodo informacije, ki vam jih bomo prinašali prave in pravočasne, bo seveda odvisno tudi od vas. Pomagajte nam oblikovati naš skupen časopis, sporočite nam, kaj si želite, povejte nam, kar hočete povedati svojim sosedom, občanom Šentjurja! Le skupaj bomo zmogli ustvariti všečen in koristen časnik! In nikar ne pozabite, da smo v tržnem gospodarstvu! Torej, treba bo seči v žep! Morda je 100 tolarjev preveč za eno številko Šentjurskih novic, toda žal brez denarja ne gre! Botrov nimamo, občina se dela revno še bolj, kot je v resnici, tisk je drag. Tako ostajamo sami, bralci in izdajatelji časopisa, sicer vsak na svoji strani stotih tolarjev, toda ob skupni zamisli. Če nas ne boste kupovali, se bomo pač "spufali", vi pa boste ostali brez svojega časopisa. Niti eno niti drugo nam ni všeč, zato nasvidenje čez 14 dni! Urednik Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Pal ir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Štutjurtk* NOVICE IZ PARLAMENTA Občinski proračun za teto 1993 Odborniki šentjurske občinske skupščine so na marčevski seji obraravanvali osnutek proračuna in so nanj dali tudi več pripomb.Na podlagi te razprave je občinski itvršni svet pripravil predlog proračuna in ga dal skupščini v razpra vo. Za 1, aprilska seja skupščine ni bila sklepčna in tako odlok o proračunu še ni sprejet.Znane pa so njegove temeljne značilnosti,ki vam jih predstavljamo. . . Pvii ■! i ta Pomemben del porabe ureja zakonodaja; delež teh stroškov je v manjših in gospodarsko šibkejših občinah zelo velik.Tako ostane odbornikom za odločanje le kaka polovica predvidenih odhodkov,ki so namejeni za dotacije in plačila v družbenih dejavnostih,za subvencije v gospodarstvu in infrastrukturi ter za investicije. Izvršni svet je pri sestavi proračuna poskušal slediti inflaciji pri dotacijah in plačilih v družbenih dejavnostih,sredstva za subvencije v gospodarstvu in za infrastruk pa je povečal v primerjavi z lansko realizacijo za 25%. Znesek za investicije je enak lanskemu,kar pomeni,da se je realno krepko zmanjšal.Znotraj te postavke smo nekoliko več namenili za ceste in komunalo.Realno je tudi ta postavka manjša od lanske,ker smo letošnja sredstva za pomoč demografsko ogroženim območjem-ta so lani šla v pretežni meri za ceste- namenili sofinansiranju telefonske centrale. V družbenih dejavnostih pri investicijah načrtujemo le vzrdževalna dela in pričetek obnove Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. V celoti so letos izpadli iz proračuna vzpodbujanje drobnega gospodarstva,plinifikacija in izgradnja Osnovne šole Hruševec.Te zadeve bomo poskušali rešiti v dogovorih s finančnimi institucijam. Sekretar za gospodarstvo in finance: Simon Zdolšek AKVONIJ TRGOVINA - SERVIS TRGOVINA IN SERVIS FRANCI B. ZUPANC TEL 741-704 Nudimo vam: Skupščina nesklepčna, župan in odborniki dobre volje... Prihodki proračuna so predvideni v znesku 452.118.000,00 SIT in so realno manjši od lan-skih.Proračunsko vrečo v večji meri polni država oziroma Ministerstvo za finance s sredstvi,ki jih zbere z dohodnino,prometnimi davki in carinami.Davka od dobička,ki igra v razvitih državah pomembno vlogo,pri nas skorajda ni.Lastnih sredstev ima občinski proračun malo. Sistem zbiranja prihodkov je torej zelo centraliziran in z občinskega vidika popolnoma nestimulativen. Proračunski prihodek na prebivalca znaša v Šentjurju 22.145 tolarjev,kar predstavlja 87 % državnega povprečja.Za primerjavo naj povemo,da znaša proračunska poraba na prebivalca v Ljubljani 36.131 tolarjev in je torej za več kot 60 % večja od naše. Centralizacija se kaže tudi na odhodkovni strani,saj vse več pristojnosti in z njimi tudi vse več sredstev prevzema država(plače v šolstvu,centri za socialno delo,notranje zadeve). BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, REZERVNE DELE , VODOVODNI, ELEKTRO MATERIAL IN ŠE KAJ PRALNI STROJ KUPLJEN V NAŠI TRGOVINI IMA 2 LETI GARANCIJE UGODEN NAKUP: TV COLOR S TELETEXTOM 51 CM 41990 SIT PRALNI STROJ 46990 SIT NAŠ SERVIS PRALNIH STROJEV IN ŠTEDILNIKOV NUDI ZA VSA POPRAVILA 7-13 MESECEV GARANCIJE. NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR DNEVNO. TEL. 741-704 NON STOP Zadružniki so molčali V nedeljo 28.marca je bil v dvorani gasilskega doma v Gorici pri Slivnici J.lctni občni zbor Kmetijske zadruge Šen tj ur, ki sc ga je udeležilo 127 članovjod 394) in kakih 10 gostov,med njimi so bili predstavniki občine,župan in poslance g.Malovrh,podpredsednik IS g- Pungartnik, tajnik Zadružne zveze g,Ma-rinc, direktor Mesarstva Jurij g. Tržan,predstojnika svetovalne kmetijske službe in Veterinarske postaje Šentjur g Staroveški in g.Bczcnšck in še nekateri. Predsednik UO g.Senica in direktor zadruge g-Vrtačnik,sta v svojih poročilih analizirala težke P°goje gospodarjenja v preteklem letu.Suša, težave s plačilom mleka s strani Mlekarne v Arji vasi-pomagali so si s krediti,z lastnimi sredstvi,z neugodnimi kompenzacijami,nazadnje pa so se le odločili za slovo •n poiskali streho pri Mlekoprometu iz Ljutomera-ter hude težave slovenskega kmetijstva zaradi nerazumne politike Drnovškove vlade so jih hudo prizadeli.Fizični obseg njihove proizvodnje je obstal pri indeksu 89,zmanjšal se je odkup mleka,odkup govejih pitancev,ustavilo se je kooperacijsko pitanje,poslabšala se je kvaliteta mleka,zmanjšal se je obseg rastlinske proizvodnje.Vse krivulje kažejo navzdol,kljub temu pa Zadruga kot celota kot tudi vse Zadružne enote končujejo poslovno leto brez rdečih številk.Ostalo jim je celo 393 000 SIT čistega dobička,ki so ga namenili za manjše investicije. Poslovnega prostora v šentjurski mošeji",t.j. v tržnici,ne bodo kupili,pa tudi za zadružno zavarovanje se,zaradi pomankanja kapitala,niso odločili.Računajo pa na vrnitev zadružnega premoženja in na razumnejšo vladno kmetijsko politiko,čeprav jim poslanec v Državnem zboru g.Malovrh,ni postregegel s preveč spodbudnimi obeti. Na zboru so se s pohvalnimi besedami poslovili od dosedanjega direktorja,ing.Vrtačnika,ki odhaja na občino, ter hkrati s dokaj medlim delovnim načrtom za letošnje leto promovirali ing.Zdolška za novega vršilca dolžnosti direktorja Zadruge. Zbor je trajal več kot dve uri, toda zaman smo pričakovali spontani izbruh povsod tlečega kmečkega nezadovoljstva, ali vsaj aklamacijsko podporo kmečkemu štrajku, ki ga je napovedal predstavnik Zadružne zveze. Ves čas so lepo besedovali le funkcionarji in gostje,zadružniki pa so poslušali in molčali.Ali to morda pomeni,da so se,vsega hudega vajeni, vdali v usodo,ali pa gre le za zatišje pred hujšo nevihto? ZEMELJSKA DELA JANEZ REČNIK UGODNO IN KVALITETNO Nudi vsa zemeljska dela , ažurno vešče in po ugodnih cenah. tel: 742-346 F.Kovač NOVA TRGOVINA - IZJEMNA PONUDBA DOMAČE IN TUJE KOZMETIKE TEL: 742 - 364 foto I LANGUS TONČKA Ul. Dušana Kvedra ŠENTJUR COIOR CXPREf rOTOGRtime za dokumente v 2. minutah POROČIM fOTOGRItnjE v 3. dneh PORTRETI in OTROŠKI POIRETKI v treh dneh nmnTERfKi nuni in nike v 2.. dneh REPORTAŽA- pogrebi in fotografiranje no terenu AKTUALNO Štrajk v Emu Energetiki V šentjurski tovarni Emo Energetika je ob koncu prejšnjega meseca spet zavrelo. Okrog ISO zaposlenih delavcev je 5 dni s stavko uveljavljalo svoje zahteve. Neposreden povod za stavko so bile nizke plače, temu so je pridružilo še nezadovoljstvo zaradi nekorektnega obravnavanja presežnih delavcev, z odnosi v firmi pa že tako dolgo časa niso bili zadovoljni. Tiskovno konferenco je najprej sklical Danilo Matoš, predsednik Emovcga sindikata delavcev v energetiki in industriji, kmalu zatem pa še izzvani predsednik šentjurskega Izvršnega sveta Ladislav Grdina. DANILO MATOŠ: PO ŠTRAJKU SE ZADEVE UREJAJO POSPEŠENO. V sindikatu so izpostavili več problemov, ki po njihovem mnenju povzročajo resne gospodarske težave. V ozadju naj bi bili sumljivi privatizacijski posli, v katere naj bi bil vpleten tudi znani pragmatični menedžerski tandem Bastl-Grdina. Različna ugibanja in govorice, zlasti pa še pomanjkanje pravočasnih in popolnih informacij ,so še dodatno prilili olja na razgreto nezadovoljstvo, zato je bil resnejši konflikt menda res neizbežen. V Emu Energetiki so pred dobrim destletjem pričeli z obetavno proizvodnjo energetske opreme. V sodelovanju z nemško firmo Omnical so osvajali jugoslovanska in svetovna tržišča, dosegali lepe poslovne uspehe, nikakor pa jim ni uspelo razčistiti svojih odnosov z matično firmo v Celju. Ta se je dobro zavedala, da ji tovarna v Šentjurju nese zlata jajca in je vsakokrat v kali utišala šentjurske osamosvojitvene težnje, tako s finančnim podrejanjem kot tudi z menjavami kadrov v Šentjurskem obratu. V času tesnega sodelovanja z nemško firmo Omnical, pa čeprav je šentjurski Emo dejansko opravljal za Omnical predvsem "črnske" posle in je pomenil za nemško firmo predvsem zelo uspešen prodor na jugoslovansko tržišče, je bil gospodarsko ugoden in bi se tovarna lahko znebila težke hipoteke investicijskih napak, ki ji sicer ves čas grenijo življenje. Po sesutju jugoslovanskega trga se je vse skupaj še hitreje zavrtelo v slabo stran. Proizvodnja kotlov je zašla v svetovno krizo, na zahtevnejšo prodajo znanja pa Šentjurčani niso bili pripravljeni, saj v matični firmi v Celju nikoli niso pokazali pripravljenosti za kvalitetnejši razvoj šentjurskega obrata. Krize so se vrstile, po tekočem traku so se menjavala vodstva, kadri pa bežali iz Šentjurja. V letu 1992 se je celjski Emo organiziral kot holding, šentjurski obrat pa je postal hčerinska firma Energetika, ki pa je podedovala vse stare grehe prejšnjih firm in vodstev. Holding je ostal lastnik vseh nepremičnin in je zanje svojim hčeram zaračunaval krepke najemnine. Le teh Energetika ni zmogla, zadolževanja so rasla, za njimi so prišle obresti,krize in podržavljenje podjetja. Ko je prišla v holdingu na krmilo naveza Bastl-Grdina, je poskušala s svojimi ljudmi ponovno spostaviti posle z Omnicalom in menda tudi s prodati Energetiko tej nemški firmi. Pri tej prodaji pa naj bi šlo za smešno nizko ceno, ker pa je znano, da omenjeni politično- menedžerski par zna praviloma dobro poskrbeti za svoje interese, je nezaupanje delavcev izbilo sodu dno. Delavci enostavno niso mogli verjeti,kako je mogoče,da so kar po vrsti izgubili nekaj pomembnih poslov v Novi Gorici, Hrastniku in Trbovljah.Posle je s posredovanjem CP inženiringa dobila avstrijska firma Loos.Devize so odtekale preko meje, njihovi delavci pa leteli na cesto. Menijo, da tako Koržetov sklad kot lastnik kot tudi vodstvena garnitura niso napravili dovolj, da bi podjetje splavalo. Sumijo celo, da gre za namerno zniževanje cene podjetja na tisto vsoto, za katero naj bi se brez vednosti vodstva Energetike z Omnicalom sporazumela Bastl in Grdina. Predsednik sindikata je povedal,da je bilo ozračje v podjetju hudo naelektreno, saj nihče ni prav vedel, kaj je res in kaj ne. Zato se je odločil za tiskovno konferenco in je z namerno provokativnostjo poskušal zadeve razčistiti,hkrati pa seveda tudi animirati javnost. Slednje mu je vsekakor uspelo, saj je Šentjur kar nekaj dni bil slovenska medijska zvezda,novih informacij pa ni pridobil kaj dosti.Grdina je na svoji tiskovni konferenci njemu nemenjene očitke le najodločnejše zavrnil,zagrozil nekaterim tudi s sodiščem in nič več. Kljub temu, pravi Danilo Matoš, pa so se stvari le začele pospešeno urejevati tako v sami Energetiki kot tudi v odnosih z holdingom. Dogovorili so se, da bodo ves marčevski izpad nadoknadili že v aprilu, tekoče usklajevali plače s poslovno uspešnostjo in tudi pravičneje uredili odnose z matično firmo.Skratka,začenjajo z bolj zdravih osnov in upajo,da bodo podjetje , z njim pa tudi svojo eksistenco vendarle rešil. Franc Kovač Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ......................S SLIVNIŠKO JEZERO VAB! ^ Ribolovna sezona na Slivniškem jezeru je že v polnem razmahu. Mnogi, ki še dobra pomnijo lanske nepozabne trenutke ribiškega zmagoslavja, se že zbirajo ob "štantih," kjer se jim je bila nekoč na trnek obesila grozno velkia mrcina in upajo, da jih tam še čaka kakšna njihova žalujoča sorodnica. Dobro nabrusite trnke, preglejte opremo in čimprej se podajte novim ribiškim dogodivščinam nasproti! Morda se bo prav vam nasmehnila izjemna ribiška sreča! Lahko se vam sicer zgodi, da boste ostali brez ulova, zagotovo pa ne boste ostali brez pijače in jedače! Pa tudi brez prenočišča ne! Za vas bodo vzorno in prijazno poskrbeli v RIBIŠKEM DOMU TRATNA ali pa v bistroju AQUA v Gorici. RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA —-2 63220 STORE Ribolovne dovolilnice lahko dobite v: - diskont EKS v Šentjurju - gostilna LESJAK v Gorici - bistro VINSKI HRAM v Šentjurju - bistro AQUA v Gorici - JOŽE ŠEŠKO, hiša pri pregradi - PAVEL MENHRAD, Rakitovec la - RIBIŠKI DOM TRATNA, ob jezeru PRIJETNO POČUTJE OB SLIVNIŠKEM JEZERU IN DOBER PRIJEM PRVOMAJSKI PRAZNIKI OR SLIVNIŠKEM JEZERU RIBIŠTVO, TURIZEM, GOSTINSTVO TRATNA - SLIVNIŠKO JEZERO 03263 GORICA PRI SLIVNICI - SLOVENIJA Td 0*3//«b-i<12 Tu«. 063/745-102 Žiro rečun S0t70-602?l233 RTG TRATNA - SLIVNIŠKO JEZERO vas vabi na obale "Kozjanskega moija!" Le v romantični in nedotaknjeni naravi Slivniškega jezera boste lahko doživeli pravo občutje praznika in čudeža pomladi! SPONZORJEVA STRAN GOSTIŠČE MONTPARIS N a Planini pri Sevnici so na koncu lanskega septembra odprli gostišče Montparis. Lastnika gostišča Julka in Mirko Kovač sta povedala, da izvira ime Montparis iz Planinske zgodovine in sc je v teku let večkrat spreminjalo. Iz starih listin je znanih več oblik imena romanskega in germanskega izvora: Munparcis, Munpa-ris, Mo n s Paridis, Montprcis ... Lastnika sta se odločila za obliko Montparis po prvem in najbolj znanem planinskem vitezu Munparisu. V pogovoru z g.Kovačem pa sem izvedela še več zanimivosti o gostišču. DRUŽINICA PIRIHA KAKO TO, DA STE SE ODLOČILI ODPRETI RAVNO GOSTINSKI LOKAL, SAJ VEMO, DA JE BILO VAŠE PODROČJE DE- LOVANJA DRUGJE? Slučaj, da sem začel graditi gostinski lokal, je avtobusna postaja, ki se je gradila na Planini. Sodeloval semkot izvajalec zunanje ureditve in postajališča za avtobuse. V takratni hiperinflaciji se je finančna konstrukcija podrla, investitor je bil precej zadolžen, ker pa je bil na postajališču predviden tudi gostinski objekt s sanitarijami, mi je svet krajevne skupnosti ponudil, da odkupim del zemljišča, ki je predviden za izgradnjo, in začnem graditi. Najprej nisem mislil graditi samo za svoje lastne potrebe, kasneje pa sem se glede na razmere v Železarni Štore, kjer je bila zaposlena žena kot gostinka, odločil, da bomo gostinsko dejavnost vodili kar sami. Ker na Planini nismo imeli dobre gostilne, ki bi stregla gostom in turistom s hrano, smo se odločili, da bomo opremili gostilno tako, da bo glavni poudarek na kuhhinji in dobri postrežbi ter da se bo lokal lahko vključil v poznejši razvoj turizma na Planini. KJE STE DOBILI PROJEKT IN KDO VAM JE IDEJNO POMAGAL PRI IZ-GRADNJI GOSTIŠČA? Osnovni projekt stavbe so izdelali na Razvojnem centru v Celju, za zunanjo ureditev smo najeli ing.Katico Cagič, priznano arhitektko. V veliko pomoč pri zamisli ureditve in pri izbiri in nabavi stilnega pohištva nam je bil obrtnik Ivan Vrečko iz Šentjurja. POHIŠTVO STARO TUDI NAD 130 LET. KOLIKO LJUDI ZAPOSLJUJE FIRMA IN NA KATERIH PODROČJIH IMATE ZAPOSLENE? Družinska firma zaposljuje trenutno 11 ljudi, v glavnem v proizvodnji in uslugah v lokalu. Administrativna dela in nabavo opravljano družinski člani sami. SPONZORJEVA STRAN koliko ljudi lahko SPREJME VAŠ LOKAL, KAKŠNA JE njegova UREDITEV IN KAJ NUDITE GOSTOM? Gostinski lokal ima v zgornjem jedilnem salonu okrog 50 sedežev, podobno pa je tudi v spodnjem, kavarniškem delu. V poletnih mesecih bo odprta tudi teresa, na kateri bo okrog 80 sedišč, mogoča pa bosta tudi glasba in ples. V lokalu je poseben ambient s stilnim pohištvom, starim tudi do 130 let, jedilnik poleg splošnih jedi m jedi po naročilu obsega tudi specialitete, kot so morski sadeži, žabe, polži ... ali ste lokal financirali SAMI, ALI STE IMELI KAKŠNEGA sofinancerja ALI KAKŠNO POMOČ? Investicija je samo moja in je bila izpeljana brez vsakih razvojnih ugodnih kreditov oz. kakršne koli pomoči, ki bi bile mogoče za demografsko ogroženo okolje. Praktično sem iz svoje osnovne dejavnosti - nizke gradnje - vlagal celotno akumulacijo v ta gostinski objekt, tako da imam sedaj resne težave, kjer nisem obnavljal svojih osnovnih sredstev, ki bi jih moral. Takšna je pač bila odločitev, in čas bo pokazal, če je bila pravilna. kakšni pa so rezultati? ali so LJUDJE ZADOVOLJNI Z VAŠIM LOKALOM, Z VAŠO PONUDBO? Mislim, da smo izredno uspeli. Kar se tiče obiskov, je vse tako kot smo si zamislili oz. celo proti pričakovanju, saj moramo razumeti, da vsaj zadnjih 10 let na Planini ni bilo mogoče dobiti poštenega obroka hrane. Bali smo se negativne reklame, čas pa je pokazal, da dober glas seže v deveto vas. Trudimo se raven postrežbe in kvalitete obdržati, oz. jo izboljšati. Lahko trdimo, da je velika večina naših gostov zadovoljna in nas radi pohvalijo. VEMO, DA SE ŽE VELIKO LET UKVARJATE Z OBRTNIŠTVOM. KAKO DOLGO STE ŽE ORTNIK IN S ČIM VSE STE SE ŽE UKVARJALI? Obrtnik sem že 20 let. Začel sem z avtoprevozništvom in nadeljeval z gradbeno mehanizacijo, ki se je razvila v gradbeništvu in dopolnilno dejavnost cememtninar-stvo. Gostinski lokal ima žena, ki je tudi nosilka dejavnosti, jaz pa normalno nadaljujem s svojo dejavnostjo, saj "konja, ki vleče, ni dobro zamenjati." gostinski lokal spodbudil razvoj turizma na Planini saj v taki meri, kot ga je Planina kot turistični kraj nekoč že imela. Seveda pa ta razvoj ne gre tako hitro naprej, saj je bilo malo gospodarstvo, ki naj bi bilo generator tega razvoja do nedavnega zatirano in sistem ni dovoljeval zasebne iniciative. Družbena sfera pa je bila neučinkovita saj se je v njej pravilnoma slabo gospodarilo. Vabim vas, da pridete na Planino in se prepričate o odlikah Montparisa. Z veseljem vam bomo izpolnili vse vaše želje! Lokal je odprt vsak dan razen torka od 9.00 do 23.00 ure. Mihela Pušnik GOSTIŠČE MONTPARIS ŽELI VSEM BRALCEM VESELE PRAZNIKE!! INTERVJU Edvin Tovornik: v obrtništvu še ni čutiti sprememb Kar nekaj tehtnih razlogov nas je vodilo pri odločitvi za predstavitev gospoda Tovornika: gospod Tovornik je predsednik Obrtne zbornice v Šentjurju,j c uspešen podjetnik oziroma obrtnik, po/cg tega pa še naš ugleden občan, ki kljub temu, da je polno zavzet v svoji firmi, še vedno najde čas in energijo za javno udejstvovanje. Med drugim je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik občinske skupščine, kandidiral pa je tudi na volitvah leta 1990. Ne čisto nazadnje bi veljalo še povedati, d a je bil eden izmed prvi h, k i so od vsega začetka odločno podpirali zamisel o šentjurskem lokalnem časopisu. GOSPOD TOVORNIK, PROSIM, DA SE PREDSTAVITE KAR SAMI! Po rodu sem Šentjurčan in to zemljo tlačim že dobrih petdeset let. Do leta 1978 sem delal v Nemčiji, nato pa sem se s kompletnim programom in z opremo za lastno obrt preselil domov. Tu v Stopčah sem postavil svojo proizvodnjo-industrijsko elektroniko. Danes zaposlujem 10 delavcev. Dela imamo dovolj, z denarjem pa smo bolj na tesnem. Dokler smo še imeli jugoslovanski trg je še nekako šlo, sedaj pa smo skoraj povsem vezani na izvoz. Kar 95 % svoje proizvodnje prodamo na Zahod, tam pa je konkurenca huda in cene seveda primerno nizke. Rad imam svoje delo in moram reči, da mi je delo pravzaprav tudi hobi. Poleg dela me prevzema le še lov.I n pa družina, seveda! Hči in žena sta zaposleni prav tako doma. Hči je elektronik-očitno je v njej kar precej mojih genov. Ostala bo v delavnici in, upam, nekdaj tudi prevzela moje posle. TOREJ POSLI TEČEJO ŠE KAR ZADOVOLJIVO,VEČJIH SPREMEMB VERJETNO NE NAČRTUJETE, PA VENDAR, KAKŠNI SO VAŠI NAČRTI? Na nova področja v stroki ali tudi izven nje se menda res ne bom spuščal, načrtujem pa določene razširitve. Pravzaprav imamo že kar precej pripravljenega: imamo halo, tudi oprema je že domala skompletirana.v endar pa oklevam, ker ne vidim prave perspektive. Naše obremenitve so prehude, preveč je dajatev. Če se bo kaj spremenilo na bolje, bomo pa kaj kmalu lahko zaposlili še nekaj novih delovnih moči. ZDAJ SVA PA ŽE BLIZU TEME, KI BI JO RAD NAČEL. V PREDVOLILNEM ČASU, TAKO PRED PRVIMI DEMOKRATIČNIMI VOLITVAMI LETA 1990 KOT PRED LANSKIMI PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI, SO BILI VOLILNI PROGRAMI POLNI SKRBI ZA ZASEBNO MALO GOSPODARSTVO. ALI SE JE V TEM ČASU V OBRTI PREMAKNILO KAJ NA BOLJE? Ne, v obrti se ni kaj dosti spremenilo. Lahko bi celo rekel, da se ni nič spremenilo.S o seveda določene spremembe v taki imenovanih d.o.o., ki tudi spadajo v drobno gospodarstvo, v obrti pa ne. Vsebinskih razlik žal ni videti, vsaj strateških ne. Registracije so resda enostavnejše,p oslovanjc pa je ostalo enako. Ali pa celo še težje! Danes je že tako, da je mnogo lažje kaj napraviti, kot pa proizvod potem prodati. KAJ PA SPREMEMBE V SOCIOLOŠKEM ALI PA V PSIHOLOŠKEM SMISLU? ALI STE SI ZASEBNIKI ŽE IZBORILI SVOJI TEŽI USTREZEN DRUŽBENI POLOŽAJ, ALI PA STE ŠE VEDNO NEKA SUMLJIVA POPULACIJA, KI JO JE TREBA IMETI NA OČESU? Miselnost ljudi se ne da spremeniti kar na hitrico: potrebna bodo leta, da nam bo demokracija prišla v meso in kri. Šele potem sc bo tudi naš status počasi normaliziral. Zavist je pa seveda večna in bo ostala. Upam le , da se ne bo več pojavljala kot politična kategorija.S iccr pa še nisem slišal, da bi n.pr.na policiji ali na UJV imeli kakšne "tehnološke viške". Nekaj še gotovo delajo in nadzorujejo. KAKO BI OCENILI DANAŠNJI GOSPODARSKI TRENUTEK, ZLASTI ŠE S STALIŠČA MALEGA GOSPODARSTVA? Šentjurske NOVICE INTERVJU STALIŠČA MALEGA GOSPODARSTVA? Težko bi rekel, da sem zadovoljen. Poglejte, kako smo obremenjeni! Po svetu so osebni dohodki obremenjeni s 40 do 50%, pri nas pa kar s 120%. Naša družbena režija je preprosto predraga, in dokler bo tako, ne bomo konkurenčni,n e bo vlaganj v nova delovna mesta in tudi splošnega družbenega napredka ne bo. In potem je tu še naš bančni sistem! Bančnega kredita izpod 24% realne obrestne mere ni. Vemo,kaj to pomeni za proizvodnjo in za vlaganja! Ni takih poslov, ki bi zagotavljali večjo profitno stopnjo, kot je naša obrestna mera. Seveda ni nič čudnega, da nihče tudi ne mara več resneje vlagati. KO SVA ŽE RAVNO PRI BANČNIŠTVU, SE USTAVIVA ŠE PRI štajerski obrtni banki, ta je NOVA/NEKONTAMINIRANA" banka, ali se kot taka obnaša solid-neje? vaša zbornica je ob ustanavljanju TUDI PRECEJ VLOŽILA V DELNICE TE BANKE. ALI JE BANKA OPRAVIČILA VAŠE ZAUPANJE?" S Štajersko obrtno banko nisem zadovoljni. Nekaj koristi je od nje sicer bilo, a našega zaupanja ni opravičila. V bančništvu je konjunktura, banka se žene za svojimi posli in se obnaša tržno. Sedaj je celo prešla v avstrijsko last, kar ocenjujem sicer za pozitivno. Imela bo več kapitala, pa tudi obrestna mera je zunaj bolj človeška; upam, da se bo to poznalo tudi v tej banki. Da bi naš kapital odtekal čez mejo,s e ne bojim, ker Obrtna zbornica Šentjur Obrtna zbornica Šentjur je nastala iz Obrtnega združenja, ki je bilo ustanovljeno leta 1979. Svoje poslovne prostore ima v ulici Valentina Orožna št. 8 v Šentjurju. Zbornica je neprofitna organizacija obrtnikov z območja občine Šentjur in združuje 435 obrtnikov. V svoje članstvo bo sprejemala tudi zasebne d.o.o. Kar 135 njenih, članov se ukvarja z avtoprevozništvom, 62 je trgovcev, 36 je gostincev, 35 gradbenikov, 27 je kovinarjev ter 25 lesarjev. Ostali opravljajo razne druge proizvodne in storitvene dejavnosti. Članarina znaša okrog 1000 SIT mesečno. Zbornica zaposluje eno administrativno-tchnično delavko, ki je članom na razpolago vsak dan od 7. do 15. ure. Svojim članom nudi zbornica različne usluge. Svetuje jim v pravnih in davčnih zadevali, nudi jim svoje storitve na finančnem področju, na področjih upravljanja in vodenja, jim opravlja administrativno-organizacijske, informacijske in promocijske dejavnosti. Izvaja tudi različne oblike izobraževanja. Obrtna zbornica Šentjur je vertikalno povezana v Obrtno zbornico Slovenije, preko katere uspešno uresničuje svoje interese. F.K. je obrestna mera pri nas neprimerno višja kot zunaj. Po vsej logiki bi pričakoval,da bo pri nas ponudba tujega kapitala večja. PREDLAGAM, DA SE VRNEVA V NAŠO OBČINO: KAKO OCENJUJETE STANJE MALEGA GOSPODARSTVA V ŠENTJURSKI OBČINI? Ne bi mogel povedati nič posebnega, pač rinemo tako nekako, kot vsi drugi. V lanskem občinskem proračunu smo imeli za malo gospodarstvo rezerviranih nekaj sredstev, porabili smo jih za regresiranje obrestne mcrc.l etos menda tudi tega ne bo več. Iz Ljubljane k nam ne pride kaj dosti sredstev. Prijavljamo se na razne natečaje, a je težko priti zraven. V lanskem letu smo vsega dobili kakih 200 000 DEM kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Kako bo letos,š e ne vemo. Malo računamo na delnice Štajerske obrtne banke, ki bi jih odprodali in vložili denar v sklad za razvoj drobnega gospodarstva. Menim, da imamo za tak poseg realno osnovo. Sicer pa menim, da bi se za malo gospodarstvo v občini moralo napraviti več. Urejena obrtna cona z zadovoljivo ponudbo parcel je že nekaj, toda ni dovolj za privabljanje kapitala in znanja. Hudo breme pa nam predstavljajo razne dajatve in prispevki. Tu bi morali v državi potegniti nekaj res korenitih potez. Tako kot stvari sedaj tečejo,je nemogoče napredovati. Vem pa , da je občinski proračun mršav in od njega nimamo kaj pričakovati. IN KAKO BI TE ZADEVE UREJALI VI, ČE BI NPR. BILI PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE? Ja, ne vem. Znižati bi morali standard, hrana bi lahko bila za polovico cenejša. Država tudi porabi odločno preveč. Dajatve bi znižal, odvzel bi denar vsem porabnikom javnih sredstev, vsakemu nekaj. Zlasti bi bilo nujno potrebno prevetriti banke, to je naravnost nemogoče, kar počenjajo! Če se danes obrtnik zadolži pri banki, to zanj pomeni gotov pogreb. GOSPOD TOVORNIK, ZA KONEC ŠE VPRAŠANJE, Z DRUGEGA PODROČJA: KAJ MENITE O NAŠEM ČASOPISU, O ŠENTJURSKIH NOVICAH? Od vsega začetka sem smatral, da je ta časopis pridobitev za občino Šentjur in mu na štartu velja pomagati. Če bo zaživel tako, kot ste si zamislili in kot vam tudi sam želim, potem bo tudi nam obrtnikom zagotovo mnogo koristil. Komunikacije med nami in med našimi odjemalci so nujne. Upamo, da nam jih bodo uspešno spostavljale tudi Šentjurske novice. Enakega mnenja, kot sem sam,je bil tudi Upravno udbor naše Zbornice in je zato sklenil, da odkupi za člane Obrtne zbornice prvo številko. Računamo, da se bo kar precej naših članov vpisalo med vaše naročnike. Želim vam ,da bi uspeli! Franc Kovač POSLOVNA STRAN V našem kraju nekaj novega: doslej Štajerska banka, odslej LJUDSKA BANKA d.d. CELJE Z današnjo prvo številko Šentjurskih novic ste tudi Šcntjurčani vstopili v vrste mest, ki svoje prebivalce s pomočjo svojega lokalnega medija informirajo o vsem, kar jih zanima. Danes so to Novice, morda boste čez čas poslušali tudi lokalni radio in gledali svoj lokalni TV program. Podjetnih ljudi Vam ne manjka. To kaže nenazadnje tudi časopis, ki ga imate pred seboj. Lokalni časopis, ki hoče prebivalce nekega mesta informirati, mora prisluhniti potrebam in radoznalostim vseh ljudi. Vse po vrsti pa zanimajo teme, ki so direktno ali posredno povezane z denarjem. In kdo je lahko najboljši sogovornik na denarnem področju, če ne LJDSKA BANKA d.d. CEUE? Banka je nudila že od samega začetka, še pod imenom Štajerska banka, nekaj storitev, ki so našle dober odziv: - tekoče in žiro račune za občane - hranilne knjižice. Zaradi kopice novih d.o.o. in relativno dobre razvite obrti v Šentjurju je prišla na vrsto ponudba vodenja sredstev na žiro računih podjetij. Tukaj smo ves čas v prednosti pred drugimi in to prednost želimo ohraniti še naprej. Orali smo ledino pri obrestih za depozite, tako po višini odobrene obrestne mere, kot po možnosti uporabe bodisi SIT ali devizne klavzule. Slednje znajo posej še ceniti kreditojemalci, podjetniki in obrtniki, saj že ob podpisu pogodbe vedo, kolikšna bodo njihova mesečna vračila. Fiksna obrestna mera jim namreč omogoča stabilne kalkulacije in stem stabilne ponudbe. Z nastopom LJUDSKE BANKE d.d. CELJE se bistveno razširja obseg bančne ponudbe. Poleg omenjenega tolarskega poslovanja bo LJUDSKA BANKA d.d. CEUE pahljačo storitev razširila še na devizno poslovnaje, tako za občane kot za podjetja in obrtnike. Da bo LJUDSKA BANKA d.d. CELJE devizne in tolarske posle opravljala po najboljših pogojih, torej v zadovoljstvo vseh strank, ni potrebno posebej izpostavljati. LJUDSKA BANKA - ZAUPANJE ZAVEZUJE. “'novice- anketa Kaj menijo šentjurski občani o Šentjurskih novicah Že nekaj časa je minilo od takrat, ko je preminil šentjurski časopis Utrip, otrok pokojne SZDL Za njim je ostala praznina, ki jo sedaj poskuša zapolniti skupina Šcntjurčanov s glasilom Šentjurske novice. Novorojenček se že pred porodom otepa s težavami, nima pravega doma, je bolj občinska sirota, ki ima sicer moralno podporo, preživljati pa se bo le moral od vsega začetka sam. Jernej Borovnik iz Šentjurja Moje mnenje v zvezi z izdajanjen občinskega glasila je takšno, da naj bo to nadstrankarski časopis v katerem bomo lahko našli vsi svoj prostor. Prepričan sem, da bi tak časopis Šentjurčani lepo sprejeli in bi lahko pomagal reševati celo vrsto naših problemov. Sicer pa sploh menim, da demokracije brez časopisa ni, tudi na ravni občine ne! Zadnji čas je, da ga dobimo tudi Šentjurčani. Glede financ pa upam, da so organizatorji uspeli napraviti tako čvrst finančni načrt, tudi s pomočjo občine, da jih ne bo prekmalu zabolela glava. Dušanka Pešak s Pešnice Občinski časopis je vsekakor potreben, vrzel za Utripom to jasno kaže. Že tako smo gospodarsko slabo razviti in ni nobene potrebe, da bi hirali tudi na medijskem področju. Prepričana sem, da bodo tako preprosti občani kot tudi politiki, gospodarstveniki in drugi našli v njem prostor zase. Menim, da se bo časopis dobro prodajal in da ne bo imel prehudih finančnih problemov. Tudi sama ga bom kupovala. Prav pa bi bilo, da bi sc v njem našel tudi prostor za rubriko za zdravje. V zdravstvenem domu imamo kar precej specialistov, ki bodo znali in hoteli povedati dosti koristnega. UDUC IVANKA Planina pri Sevnici Mislim, da je šentjurski časopis nujno potreben, saj nismo imeli svojega časopisa že vse od Utripa. V njem bodo lahko ljudje izvedeli novice iz svojega okolja. Šentjur je bil doslej precej zapostavljen, s tem časopisom pa se bo lahko predstavil sirsi okolici. Želim si da bi bila v časopisu tudi kulturna stran, kjer bi se lahko predstavili ustvarjalci s svojimi deli. Mislim tudi, da bo časopis spodbudil prebivalstvo k ustvarjalnosti in da bo malo zapolnil kulturno mrtvilo, ki vlada v občini Slavko Slejko iz Dramelj Lokalni časopis je gotovo koristen in potreben, ker ne bo le obveščal, temveč bo tudi spodbujal našo ustvarjalnost. Seveda pa je korektno obveščanje tudi pogoj za vsako demokracijo, zato ne dvomim, da bo tudi občina priskočila na pomoč pri ustanavljanju tega časopisa. Časopis naj bi ne bil obarvan strankarsko, kot je bil prejšnji Utrip, čim več prostora naj nameni bralcem. V začetku naj bo časopis skromen in skrajno racionalen! Ko pa bo časopis postal bran, si bo lahko privoščil tudi kaj razkošja. Prav bi bilo, da bi v uredništvo pritegmili tudi kakega izkušenega novinarja. Samo Kompolšek z Blagovne Nekdanji Utrip pogrešam, saj je v njem bilo marsikaj zanimivega. Prav bi bilo, da bi v občini imeli svoje glasilo in bi v njem čim več pisali o domačih dogodkih in predstavili čim več ljudi. Seveda ga bom kupoval. Nasvetov pa sedaj še ne bi delil, morda kasneje, ko bo izšlo že nekaj številk. Veliko sreče pri izdajanju Stanko Knafeljc iz Jakoba Časopis je potreben. Le tako bodo prišle na dan dobre in slabe strani našega javnega življenja. Dobili bomo prostor, kjer se bomo lahko izpovedali tudi šentjurski občani. Če bo pisal pošteno in korajžno, ga bodo Šentjurčani zagotovo radi kupovali. Vsi, ki jim je kaj za naš napredek, ga bodo kupovali. Jaz ga vsekakor bom. In tudi napisal bom kaj zanj. Toliko stvari je, ki me žulijo! Zlasti še okrog kmečkega vprašanja in zadružnega organiziranja bo potrebno kaj napisati. Na začetku bi občina časopisu morala malo pomagati, kasneje bo pa že šlo samo Šentjurska NOVICE jurjevanje V ŠENTJURJU je postalo vsakoletna osrednja turistična, kulturna in gospodarska prireditev. Zanj kažejo vse večji interes društva, organizacije, podjetja ter posamezniki. Organizatorji pričakujejo da nas bodo tudi letošnje prireditve v dneh od 22. do 25. aprila prijetno razgibale in ogrele. JURJEVO - PRRZniK POmiRDI Jurjevo je star pomladni praznik, ki ga je prekril god sv. Jurija 23. ali 24. aprila. Ime poganskega pomladnega božanstva se je umaknilo imenu sv. Jurija. * Če nas boste obdarvali, vam bomo sinka dali. * Če nas pa ne boste obdarvali, vam bomo sinka vkrali. Znana je legenda o sv. Juriju, ki je pokončal strašnega zmaja in s tem junaštvom rešil kraljevo hčer grozovite smrti. Jurjevali so tudi v Šentjurju, kjer pa je praznovanje bilo v senci velikega Jurijevega sejma. Toda v značilnih obredih za jurjevo ni o svetniku nobenega sledu. V Zelenje ovit deček, zeleni Jurij, ki ga njegovi vrstniki vodijo po vasi, oznanja s svojim nastopom vrnitev pomladi. V takšni obliki so se običaji najdlje ohranili v Beli krajini. Jurjevanje je bilo v navadi tudi v naših krajih. Leta 1881 je poročal zgodovinar Ignacij Orožen o jurjevem sprevodu v Laškem. Laščani so jurjevali še pred 2. svetovno vojno in tudi nekaj časa po njej. Jurjevalo se je zelo verjetno po vsem ozemlju do Sotle, čeprav je danes pozabljeno. V spominu pa je ostalo jurjevanje okoli Pišec. Tod so šolarji dan pred jurjevanjem in na samo Jurjevo hodili od hiše do hiše. Pred vsako hišo so se ustavili in zapeli: * Donesli smo vam Santijurija s črne gore na ravno polje. JURIEV JEIEIR v Šentjurju je bil svoj čas med največjimi na Štajerskem. Sejemsko življenje se je odvijalo v Zgornjem trgu od cerkve do pokopališča. Kramarji so postavili stojnice na obeh straneh ulice. Pod mogočnimi divjimi kostanji so prodajali lončene posode, lectova srca, suho robo, vrvi iz konople, suho sadje, blago in še marsikaj. Kmet, ki je kuhal klobase, je glasno vabil: "Ase klobase, kdor jih hoče, dokler so še vroče!" Zraven je debeli medičar prodajal sladko medico, pijačo, ki so jo imeli otroci najraje. Levo od gostilne Černošek je bila lesena kočica, v kateri so pobirali denar od kmetov, ki so pripeljali na sejem živino. Na sejmišče so prišli po stranskih cestah. Po deveti uri se je razvijala živahna kupčija in mešetarji so imeli obilo dela. Med sejmom pa je bila v cerkvi za vse sejmarje tudi maša. Po dvanajsti uri so številne gostilne napolnili zadovoljni prodajalci. Lahko si mislimo, koliko denarja je ostalo pri Cizlju, kjer so kuhali najboljši golaž, ali pri Černošku, ki je bil najbližje. Nekateri so ob kartanju dolgo v noč zapravili kar ves svoj izkupiček. Po drugi svetovni vojni so sejmi skoraj zamrli. V Šentjurju so živinsko sejmišče na novo uredili pri klavnici, pravega jurjevega sejma pa več ni bilo vse do 1991.leta. Od takrat dalje postaja v naši občini Jurjevo spet osrednji šentjurski praznik. Šentjur*.k* NOVICg JURJEVANJE 93 ■ program jurjevanja 93 22.4.1993: koncert Ane Pusar-Jerič ob 19.30 uri v farni cerkvi. 23.4.1993: ob 14.30 uri razstava kulinarike in ročnih del v avli Kulturnega doma Ob 16.00 uri bo začetek osrednje prireditvev Zg. trgu. Po bogatem kul turnem sporedu in po Jurijevi povorki, se bo ob stojnicah in šankih ter ob dobri glasbi priznanega ansambla pričela Jurjeva veselica. 24.4.1993: ob 9.00 uri Juijev sejem pri Veterinarski postaji ob 10.00 uri razsatava mačk v Gasilskem domu ob 19.00 uri bo revija pevskih zborov v Kulturnem domu 25.4.1993: po prvi maši koncert godbe na pihala in nastop folklornih skupin .Za organizacijski odbor: Ludvik Mastnak JURMES d.d. Šentjur, Leona Dobrotniška 15 Tel.: (063) 741-276, 741-212 faciijeor Gejem obogaten s ponudbo mesnin za PIKNIK in ostale PRIJETNE TRENUTKE GMU KlOBMfl 500IIT mnsfl zn čevape nssn fEKnm KOT1ETI 325S1T nnžnjlčl-zv pleče b.k. 4201IT itnmmnK čmiit Prodajna mesta: -Prodajalna 'D&JtaHt Šentjur -Delikatesa TCtcuvfteA Šentjur Ponudba velaj od 24.4 do 1.5 1993. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Že tretje leto teče, odkar se je kmetijska svetovalna služba organizirala, kot javna služba. Na območju občine Šentjur ima kmetijska svetovalna služba štiri stalne kmetijske svetovalce, od katerih je vsak zadolžen za delo na svojem območju. Tako pokriva Zdravko Brglez območje Ponikve in Dramelj. Vojko Grdina območje Gorice, Loke in Prevorja. Tisel Tatjana Planino, Dobje in Kostrivnico. Mija Roženičnik Šentjur center , Šenjur okolico in Blagovno. Za gospodinjsko svetovanje in delo z kmečko mladino je zadolžena Mojca Ratej. Vodi pa tudi koordinacijo za celotno celjsko regijo. Služba ima svojo pisarno v prostorih Gozdnega gospodarstva Celje-TOK Šentjur na Kvedrovi 14a, kjer je dostopna na telefon 741-523. Svetovalci imajo enkrat na teden uradne ure na zadružnih enotah kmetijske zadruge Šentjur, in sicer: PONEDELJEK: Dramlje od 9.00 do 10.30 Zdravko Brglez Dobje od 10.00 do 11.00 Tatjana Tisel TOREK: Ponikva od 9.00 do 10.30 Zdravko Brglez SREDA: Šentjur od 8.00 do 10.00 Mija Roženičnik Gorica pri Slivnici od 9.00 do 10.30 Vojko Grdina ČETRTEK: Planina od 9.00 do 11.00 Tatjana Tisel Tatjana Tisel je na porodniškem dopustu in jo nadomeščajo sodelavci. POSLOVNA STRAN Y5*