PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 138 (6116)
TRST, sobota 12. junija 1965
PO IZREDNO ŽIVAHNI VOLILNI KAMPANJI
Vsa pozornost političnih krogov posvečena jutrišnjim volitvam
Včeraj so govorili vidni predstavniki posameznih strank - V enem letu so se cene na drobno zvišale za 5,5 odst. - Saragat obišče danes Vatikan
RIM, 11. — Zaključila se je volilna kampanja, ki je bila zlasti na Sardiniji zelo živahna, saj se je nanašala na volitve deželnega sveta in na bodočo politično opredelitev otoka, kjer obstajajo teoretično še nadalje možnosti, da vlada KD sama, oziroma tudi možnost, da izgu bi del svetovalcev in da pride do odbora levega centra.
Zato so bili v zadnjih dneh
volilne kampanje prisotni na Sardiniji najvidnejši predstavniki strank. Za KD so zaključili volilno kampanjo:	tajnik
Rumor, poslanec Sullo, minister Taviani, minister Russo, minister Colombo in drugi, za PRI je govoril La Malfa, za PLI Ma-lagodi, za PDIUM Covelli in za PSI De Martino ter minister Corona.
Skratka izredna prizadetost vseh strank, katerih predstavniki pa niso povedali nič bistveno novega, česar tudi nihče ni pričakoval, saj so stališča strank znana in ni prišlo v zadnjem razdobju do večjih sprememb. Edino aktualen je bil govor ministra Corone, ki se je
nanašal prvenstveno na popravek k členu 5 zakona o kinematografiji, in kjer je zagovarjal socialistično stališče, češ da gre za ustvarjanje zaupanja med ustvarjalci filmov in oblastjo, kar so demokristjani z uvajanjem upravne cenzure razbili. Minister je izrazil upanje, da bo prišlo do sporazuma med strankami.
član vsedržavnega vodstva KPI Ingrao je zaključil volilno kampanjo v Cagliariju, kjer je ugotovil, da so bila sredstva, ki so jih do sedaj porabili na Sardiniji izkoriščena v resnici v korist velikih monopolov, ki so zgradili nekatere včeje industrijske obrate brez pravih koristi za gospodarski in socialni razvoj Sardinije. Gre za W-
lun 1111111111111111 iii im m mn n m n m m mi iiiiii n iiiiiiiiiiiaiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiii
DANES IN JUTRI V ROVINJU
Četrto srečanje mladine A vstrije, Italije in SFRJ
Srečanje z geslom «Za mir in prijateljstvo
Danes bo v Rovinju četrto 6rečanje mladine obmejnih pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije. To bo važna manifestacija politike dobrih sosedskih odnosov in prispevek k naporom za miroljubno sožitje. Zato bo tudi srečanje izvedeno z naslovom «Za mir in prijateljstvo)).
To je četrto tovrstno srečanje: prvo je bilo pred štirimi leti v Brdih, nato so podobno manifestacijo priredili na Koroškem, lani pa je bila na Opčinah. Sedaj sta prireditelja Zveza mladine Hrvaške in Zveza mladine Slovenije.
Srečanje se bo začelo nocoj s kulturnim programom, v nedeljo pa bodo tekme v odbojki in košarki. Prireditelji pričakujejo, da bo pri tej manifestaciji sodelovalo večje število mladine. Zveza mladine Slovenije bo poskrbela za poseben vlak, s katerim se bodo odpeljali v Rovinj mladinci iz severne Slovenije in iz Ljubljane. Tem se bodo po poti priključili Postojnčani in mladinci drugih področij. Mladinski aktivi z obalnega pasu pa so organizirali posebne avtobuse.
Po nesreči v Kaknju
BEOGRAD, 11. — V bosanskem premogovniku Kakanj, kjer se je pred dnevi zgodila huda nesreča, so rudarji začeli danes spet delati v vseh jaških razen v jašku «Ora-si», kjer je prišlo do nesreče. Vojaška preiskovalna komisija še vedno raziskuje vzroke nesreče. Kaže, da 126 mrtvih ni dokončno število žrtev; pogrešajo namreč še dva rudarja, tako da se bo število mrtvih verjetno dvignilo na 128 in preseglo število žrtev nesreče leta 1934, ko je v Kaknju zgubilo življenje 127 rudarjev.
Iz vseh mest prihajajo poročila o pomoči delovnih kolektivov in drugih organizacij za družine ponesrečenih. Doslej se je nabralo 263 milijonov dinarjev; znesek pa se stalno veča. Po do sedaj zbranih podatkih so delovni kolektivi prevzeli nase obvezo, da šolajo 47 otrok. Za šolanje ostalih bo poskrbela občina s sredstvi iz posebnega sklada.
Ob nesreči v Kaknju so številni inozemski poglavarji izrazili brzojavno sožalje predsedniku Titu in jugoslovanski vladi. Papež Pavel VI. je danes izrekel po nadškofu v Zagrebu kardinalu dr. šeperju sožalje predsedniku zveznega izvršnega sveta Petru Stamboliču.
raz politike, ki Je odvisna od interesov velikega industrijskega in a-grarnega kapitala. To politiko je mogoče spremeniti samo s širokim naporom množic, ki mora temeljiti na enotnosti delavskega gibanja, zaradi česar je treba gledati preko levega centra.
Poslanec Paolicchi, ki odgovarja v vodstvu PSI za filmska vprašanja, pa je manj optimističen, saj je v razgovoru z novinarji izjavil, da sedaj ni mogoče vedeti, če bo možno najti ustrezno kompromisno formulo med demokristjani in socialističnimi zahtevami. Dejal jt- tudi, da se bodo jutri verjetno sestali predstavniki štirih strank, ker se je zaključila volilna kampanja.
Vse kaže, da bo prišlo do odlašanj in da se ne bo v predvidenem roku pričela v senatu razprava o filmskem zakonu ter da bodo razpravo prenesli na 20. junija. To pa tudi pomeni, da so si stališča še vedno diametralno nasprotna.
Danes je bila vsedržavna stavka poštnih in telegrafskih uslužbencev, ki jo je proglasila samo CGIL, ostali dve sindikalni organizaciji pa sta Jo proglasili za apolitično stavko, ki je v nasprotju s sindikalnimi interesi«. Kot običajno pri stavkah, ki niso enotne, so tudi glede te stavke razni podatki o odstotku stavkajočih zelo različni. Po podatkih CGIL je stavkalo 65 odstotkov uslužbencev osrednjih u-radov v Rimu, 80 odstotkov uslužbencev, ki dostavljajo in urejajo poštne pošiljke in 30 odstotkov u-službencev pri okencih. Stavka se nanaša na zahteve po ureditvi prejemkov ter po reformi pošte in telegrafa, o čemer sedaj razpravlja posebna komisija, ki ji predseduje podpredsednik vlade Nenni.
Uslužbenci opernih ustanov pa so v Rimu izvedli svojevrstno protestno manifestacijo:	člani treh
združenj orkestrov in zborov so priredili koncert v baziliki Massen-zio v Rimu. Sprevod stavkajočih se je razvil od opere do bazilike. Med pdmoEoro je. spregovoril Zafred v imenu dirigentovi, nato T-čis, za FILS-CGIL, Mattel za FULS-CISL in Abba za UIL-spettacolo. Vsi trije sindikalni predstavniki so zahtevali od vlade organsko pomoč opernim ustanovam in simfoničnim orkestrom.
Nadaljuje se stavka uslužbencev hotelov, ki sta Jo proglasili sindikalni organizaciji FILCAMS-CGIL in UILAMT-UIL za 48 ur, ker so se razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Obe sindikalni organizaciji sta proglasili novo stavko, ki bo trajala prav tako 48 ur, in to 19. in 20. junija. Od 14. junija dalje pa bodo tehnični in u-pravni funkcionarji državnih železnic «z vso natančnostjo« izvajali vse upravne predpise in ne bodo sprejeli nobene odgovornosti, ki ni predvidena s predpisi. Ta oblika protesta je nastala, ker je ministrstvo za promet ukinilo poseben dodatek, ki so ga prejemali v zvezi z izvajanjem triletnega načrta obnovitve železniškega omrežja.
Po zadnjih podatkih centralnega statističnega urada je indeks cen na debelo (osnova 1953 je enaka
100) dosegel aprila 119 točk in je bil za 1,3 odst. višji kot prejšnjega meseca. Indeks cen potrošnega
blaga je dosegel 145,6 točke in je bil za 5,5 odst. višji kot v istem mesecu lanskega leta. splošni indeks življenjskih stroškov (ki ga računajo na osnovi izdatkov ((tipične® družine) je dosegel 124,2 in je bil za 5,2 višji kot v istem lanskem razdobju.
Zanimive so primerjave naraščanja cen v nekaterih evropskih državah. Iz uradnih podatkov izhaja, da so se letošnjega aprila zvišale cene potrošnega blaga v primerjavi z lanskimi: v Jugoslaviji za 23,5 odst., v Italiji za 5,5, Norveški 5,2, Belgiji 4,5, Veliki Britaniji 4,4, švedski 3,9, Avstriji 3,1, Zahodni Nemčiji in Švici pa za 2.5 odst.
Apostolski nuncij mons. Grano je danes odlikoval predsednika republike z redom zlate ostroge. Odlikovanje je v zvezi z jutrišnjim uradnim obiskom Saragata v Vatikanu.
VEDNO BOLJ ZANIMIVA RAZPRAVA NA SEMINARJU OZN V LJUBLJANI
Važna podrobna razprava o pravici rabe manjšinskih jezikov
Štiri vprašanja v poročilu o ukrepih za zagotovitev manjšinskih pravic Prof. Capotorti zagovarja rabo manjšinskega jezika pred kazenskim sodiščem Dr. E. Petrič je poudaril, da ni razlike med «majhnimi» in «velikimi» manjšinami
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 11. — Danes se je debata na seminarju o večnacionalnih skupnostih osredotočila na štiri točke drugega temeljnega poročila, ki ga je predložil Otto Klineberg, ravnatelj Centra za medskupinske zveze pariške univerze o ((ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi etničnim, verskim, jezikovnim in nacionalnim skupinam zagotovili osebne pravice, ki so jim potrebne, da bi ohranile tradicijo, značaj in nacionalne posebnosti®.
Dejansko se je danes nadaljevala razprava samo o točki A
te druge točke dnevnega reda ljubljanskega seminarja OZN, ki govori o ((pravici do uporabe lastnega jezika v vsakodnevnem življenju, na sodiščih, v javnosti, na zborovanjih ali sestankih sploh®.
Dopoldne je poseglo v razpravo enajst delegatov, ki se niso vsi držali predmeta, iker so večinoma brali že pripravljene govore, ali pa so nekoliko polemizirali, kot na primer delegata Izraela in Sovjetske zveze. Toda kljub temu je bila debata zanimiva, ker
I raden.
Izraelski delegat je najprej pohvalil sovjetsko vlado, da skrbi zelo dobro zlasti za Armence in Nemce. Medtem pa ima po njegovem mnenju dva in pol milijona Zidov manj pravic, kot jih je imelo takrat, dokler je bil Lenin še živ. To trditev je sovjetski delegat imel skoraj za žalitev in odgovoril, da vlada Sovjetske zveze dosledno izvaja vsa leninska načela, ter je naštel, kaj vse imajo Židje v Sovjetski zvezi — od šol do gledališč itd.
Delegat Jugoslavije Miro Teržan je podal statistične podatke o razprostranjenosti treh uradnih in manjšinskih jezikov. Avstrijski delegat pa je zelo na kratko poudaril, da imajo manjšine v Avstriji zagotovljene pravice tudi v mednarodnem sporazumu. Končno je indijski delegat pojasnil, da so posamezne indijske države «jezi-kovno svobodne, in niso samo navadne upravne enote, v katere
smo zvedeli za narodnostno stanje v Kanadi, kjer je poleg Francozov in Angležev še pol milijona priseljenih Italijanov, ki pa manjšinskih pravic ne zahtevajo, čeprav bi jim jih Kanada lahko dala. Angleški delegat je bil mnenja, da se manjšina mora obvezno učiti jezika večine, malezijski delegat pa je povedal, da bo šele čez 10 ali 15 let malezijski jezik dokončno ustvarjen. Delegat Gane je na dolgo orisal zgodovino svoje države ter dejal, da je še sedaj angleščina uraden in tudi učni jezik v šolah, ker jezikoslovci še ne proučujejo, kateri izmed j se sme vtikati zvezna vlada samo več domačih jezikov bo postal u- | v določenih primerih, kajti vsaka
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiMiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiirnfiiiiiitiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiMmiiiiiiiiiiiitiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMititiiiiiiiiiiiiiiiin
POSVETOVANJA V WASHINGT0NU 0 JUŽNEM VIETNAMU
General Taylor napoveduje hude boje Vojska odstranila sajgonsko vlado
Izgube med krvavo bitko v Dong Hoi so bile na obeh straneh velike - Taylor ne izključuje možnosti, da se pošljejo v Južni Vietnam močna ojačenja
WASHINGTON, u. — Po seji državnega sveta za varnost, ki je pod predsedstvom predsednika Johnsona razpravljal o zadnjem krvavem valu bojev v Južnem Vietnamu, je poslanik v Sajgonu general Tayilor izjavil: «Med ofenzivo .osvobodilne vojske nas čakajo hudi boji. Za nas je zelo važno, da ta ofenziva, ki smo jo že dolgo njJjRjv; 1eyali, ne doseže svojih smotrov.®
General pa je skušal omiliti vznemirjenost, ki je nastala z govoricami, da nameravajo v kratkem poslati v Južni Vietnam vojsko, kakršno so poslali na Južno Korejo, to je dvesto ali tristo tisoč mož. Dejal je:
((Nismo mnenja, da je potrebno povečati število naših čet v sedanjih okoliščinah; toda ne morem govoriti za prihodnost.®
Davi je general Taylor poročal pred zunanjepolitično komisijo senata. Med drugim je Izjavil, da je neizbežna večja zaposlitev ameriških čet v bojih.
Govor Ulbrichta in maršala Tita velikem zborovanju v Halu
na
Oba sta obsodila zahodnonemški militarizem in poudarila nujnost neposrednega sporazumevanja med obema Nemiijama
BERLIN, 11. — Predsednik Tito ie danes odpotoval iz Dresdena v Hale, kjer sta Tito in Ulbricht govorila na velikem zborovanju.
Prebivalstvo Hala in okolice, ki se je zbralo danes na starem trgu jo priredilo maršalu Titu prave ovacije. Maršala Tita je pozdravilo mesto okrašeno z zastavami m cvetjem, s glasbo in vzkliki ((prijateljstva®. Na zborovanju je najprej govoril predsednik državnega sveta Demokratične republike Nemčije Walter Ulbricht. V začetku svojega govora je Ulbricht izrekel priznanje junaški borbi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Zatem je ugotovil, da se danes socialistična Jugoslavija in socialistična Nemčija borita za mir. Največji del svojega govora je Ulbricht posvetil politiki zahodnonemške vlade.
o kateri je rekel, da je politika, ki vodi v vojno. Poudaril je, da morajo v Zahodni Nemčiji začeti predvsem izvajati načela potsdamskega sporazuma, ki je določil uničenje nacizma in militarizma ter o-mejitev monopolov, Ulbricht je poudaril, da je zagotovitev miru v Evropi življenjskega interesa za nemško ljudstvo. Mir pa se lahko zagotovi samo pod priznanjem dejstev, ki :|i nastala kot rezultat m posledica druge svetovne vojne. Torej upoštevati se mora status quo v Evropi. Predsednik državnega sveta Nemčije je izrazil prepričanje, da je ogromna večina Nemcev na Zahodu in Vzhodu za mir na proti jedrski oborožitvi.
V interesu nemškega ljudstva zahteva Demokratična republika Nemčije sklicanje evropske konference, ki bi opravila priprave za ustanovitev nejedrskih področij v Evropi, sklenitev pakta o nenapadanju med državami var-
šavskega in atlantskega pakta in j navezave stikov med njenimi za-proučila ukrepe za likvidacijo o- stopniki, ki bi postavili pogoje Stankov druge svetovne vojne, za non sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državama in pro-
učila ukrepe za razširitev sodelovanja med evropskimi državami. Kot prvi korak k zbližan ju med obema nemškima državama pa je Ulbricht predlagal ustanovitev splošnega nemškega sveta, ki bi bil sestavljen iz enakega števila zastopnikov obeh držav.
Predsednik Tito je v svojem govoru poudaril velik prispevek nemškega ljudstva k razvoju svetovne kulture, znanosti in tehnike in socialistične znanstvene misli. Na te velike pridobitve nemškega ljudstva pa je, na žalost vrgel svojo senco hitlerizem, ki se je povzpel na oblast, potem ko je krvavo obračunal z naprednimi silami nemškega ljudstva. Tito je poudaril, da je Jugoslavija kljub velikemu trpljenju in žrtvam v drugi svetovni vojni dala pobudo za pomiritev z nemškim ljudstvom, s tem da je prva izpustila nemške vojne ujetnike. Na to gesto in pripravljenost Jugoslavije za razvoj najboljših odnosov z obema nemškima drža vama, pa zahodnonemška država ni doslej odgovorila v enaki meri. Na žalost, ni povojni razvoj v Evropi opravičil upanja ljudstva, je poudaril maršal Tito. Prišlo je do razdelitve nemškega ljudstva, do ustanovitve dveh nemških držav, s tem pa je nastalo nemško vprašanje, ki ga reakcionarne sile v Zahodni Nem Či.ii skušajo izkoristiti v svoje smotre. Tito je potrdil pravico nemškega ljudstva po združitvi ugotovil pa je/ da je združitev
za ponovno združitev Nemčije. Nemško ljudstvo mora doseči združitev, je poudaril ITito, samo na napredni ustavi, z miroljubnim sporazumom in z okrepitvijo sodelovanja med obema nemškima državama.
Vsaka druga pot pa bi bila nevarna in bi v skrajni liniji vodila k poslabšanju razmer v Evropi, k povečanju napetosti in neposredni vojni nevarnosti. Zato Jugoslavija odločno podpira pobude, kot so predlog o ustanovitvi nejedrskega področja v srednji Evropi, in druge
Zatem je maršal Tito seznanil prebivalstvo s povojnim razvojem Jugoslavije in z jugoslovansko miroljubno politiko, ki temelji na načelu miroljubnega sožitja. V zvezi s tem je Tito z obžalovanjem ugotovil, da so v mednarodnem delavskem gibanju ljudje, ki zlonamerno pačijo dejstvo politike miroljubnega sožitja. Nesmisel je trditi, da bo socializem zmagal in cvetel na ruševinah po jedrski vojni, je dejal Tito. Take koncepcije koristijo samo najreakcionamejšim krogom, ki želijo ohraniti politiko sile kot regulator mednarodnih odnosov.
Na koncu svojega govora je Tito izrekel zaskrbljenost Jugoslavije zaradi razvoja položaja v nekaterih delih sveta, posebno v Vietnamu,
vozno letalo, pri čemer je izgubilo življenje osem ameriških vojakov.
Moskovska ((Pravda® piše, da z raztegnitvijo ameriške vojaške dejavnosti v Vietnamu nastaja nevarnost, da se vojna raztegne, če se ameriške čete ne bodo umaknile iz jugovzhodne Azije. List dodaja, da na vsak način doživljajo ZDA poraz za porazom, medtem ko se osvobojeno področje v Južnem Vietnamu vedno bolj širi.
V	Sajgonu je nocoj predstavnik južnovietnamske vlade javil, da je predsednik vlade Fan Quat pozval vojaške predstavnike, naj prevzamejo vodstvo vlade, potem ko je odstopil skupno s svojimi ministri. Vojaški predstavniki so prevzeli oblast, potem ko so sporočili predsedniku republike, predsedniku vlade in parlamentu, da nimajo več zaupanja v civilne politike v deželi.
To se je zgodilo po dveh tednih krize, ki se je začela, ko je predsednik republike Fan Kac Su odklonil odobritev zamenjave dveh ministrov, ki jih je predsednik vlade odstranil. Katoliški voditelji so v zadnjem času vodili ostro kampanjo proti Quatu, ki je budist. Vlada, ki ji je predsedoval Quat, je bila osma vlada po zrušitvi Diemo-ve vladavine 1. novembra 1953. V tem času je bilo pet državnih udarov.
Novica o odstranitvi Quatove vlade je prispela v Washlngton, prav ko so se ameriški voditelji razgovarjali z generalom Taylorom. V političnih krogih ugotavljajo, da se bo z najnovejšim razvojem položaja še bolj zapletel politično-vo-jaški položaj v Južnem Vietnamu.
V	nasprotju z včerajšnjimi poročili so se enote osvobodilne vojske šele danes umaknile iz kraja Dong Hoj, kjer je bila včeraj ves dan srdita bitka. Enote so štele 1900 mož. Kljub včerajšnjim močnim napadom južnovietnamskih izbranih čet, je osvobodilna vojska ob držala svoje položaje. Umaknila se je šele v prvih jutranjih urah, nakar so se sajgonske enote ob podpori ameriških helikopterjev in letal vrnile v mestece in znova prevzele nadzorstvo nad vsem področjem. Povsod so sledovi srdite bitke in helikopterji stalno odvažajo mrtve in ranjene. Tudi civilno prebivalstvo je bilo hudo prizadeto zaradi bombardiranja ameriških letal. Danes popoldne so ameriška letala napadala z napalmskimi bombam! poti, po katerih so se enote osvobodilne vojske umikale.
Med boji so gverilci sestrelili dva helikopterja, katerih posadka — skupno osem mož — je zgubila življenje. Prva južnovletnamska enota, ki so jo pripeljali s helikopterji na pomoč in ki je štela 166 mož, je bila popolnoma uničena. Točno število Izgub na eni ln na drugi strani ni znano. Po prvih poročilih je padlo 108 južnoviet namskih vojakov, 46 je bilo ranjenih, 126 pa jih pogrešajo. Ne ve se, ali so v tem vštete tudi izgube med enotami, ki so jih poslali kot ojačenja. Kar se tiče Američanov, se neuradno govori o 19 mrtvih. Tudi na nasprotni strani so bile izgube zelo velike. Enote osvobodilne voj
Domingo
NEW YORK, 11. — Varnostni svet OZN je nadaljeval razpravo o položaju v Dominikanski republiki. Predvsem razpravljajo o povečanju števila članov predstavništva OZN tej republiki. Glavni tajnik U Tant je izrekel mnenje, da je treba raztegniti na nove sektorje mandat predstavnika OZN Mayo-breja. Ta na primer nima pooblastila, da bi vodil preiskavo o posameznih incidentih, ki ne spadajo okvir odkrite kršitve premirja.
Predstavnik Slonokoščene obale je priporočal, naj se OZN omeji in naj ima v Dominikanski republiki samo nekatere opazovalce. Sovjetski delegat Fedorenko pa je poudaril, da bi bilo nedopustno poveriti Organizaciji ameriških držav
dejstvih v Dominikanski republiki, ker je ta delno odgovorna kot so-krivka za zločine ZDA Dodal je, da nasprotuje vsakemu prenosu dolžnosti in nalog od OZN na Organizacijo ameriških držav.
Ameriški predstavnik Yost je protestiral zaradi ((žalitve® sovjetskega predstavnika in je zatem o-menil, da sta se obe dominikanski strani obvezali sodelovati z med-ameriško komisijo za človeške pravice, ki nadaljuje preiskavo o grozodejstvih. Varnostni svet se bo znova sestal v torek. Ko bodo razpravljali o Dominikanski republiki in o podaljšanju mandata sil OZN na Cipru.
U Tantov predstavnik v Dominikanski republiki Maybore Je poslal poročilo, v katerem javlja, da so severno od prestolnice našli sveže grobove blizu kraja, kjer so Imbertovi vojaki izvršili množične pokole.
Jugoslovanski protest zaradi atentata na konzula Klariča
BEOGRAD, 11. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ivo Sarajčič je sprejel danes francoskega veleposlanika Jeana Bi-notha, ki zastopa v Jugoslaviji interese Zahodne Nemčije. Francoski nalogo, da vodi preiskavo o grozo- veleposlanik je bil zaprošen, naj
vladi Zahodne Nemčije sporoči najostrejši protest vlade republike Jugoslavije zaradi atentata na jugoslovanskega konzula v Muenchenu Andrija Klariča.
Ukinjeni vizumi med Italijo in Mehiko
MEKSIKO, 11. — Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med obiskom italijanskega zunanjega ministra Fanfanija v Mehiki, sta si italijanski poslanik in mehiški zunanji minister danes izmenjala noti, ki določata ukinitev vizumov med Italijo in Mehiko. Sporazum stopi v veljavo 1. 'julija ter velja za državljane obeh držav.
Poplave v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. — Na področju Bačkega Novega sela, kjer je Donava včeraj prebila nasip v dolžini okrog 150 metrov in poplavila 1.500 hektarov plodne zemlje, je položaj še vedno kritičen. Iz mesta in okoliških vasi so ponoči enote jugoslovanske ljudske armade evakuirale okrog 400 ogroženih družin, medtem pa so začeli evakuacijo 3.000 svinj, 2.000 goved, 300 vagonov koruze in iste količine umetnih gnojil. Pri prodoru prvega nasipa je v poplavi utonilo okrog 1.400 svinj na kmetijskem posestvu Vojvodina v Baču.
iiiiiiimmimimiimmiimiiiiiiiimiiiiiiiirmiiiiiiiimiiimmiiimiiimmiimiiiimimmiiiiimiiiiiiiiimiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiniimii
OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V BONNU
De Gaulle in Erhard skušata omiliti celo vrsto medsebojnih nesoglasij
«Nove ideje* francoske delegacije v zvezi s kmetijskim skupnim tržiščem
BONN, 11. — General de Gaulle je prišel danes na obisk v Bonn. Spremljajo ga predsednik vlade Pompidou, zunanji minister de Murville, minister za obrambo Messmer, finančni minister Giscard d’Estaing in minister za prosveto Christian Fouchet.
Prvi od treh razgovorov med
Dominikanski republiki, Kongu in
drugod in obsodil poskuse ameri- ------- ------- -,	,	...
ških in drugih reakcionarnih kro-1 ske so pri umiku odnesle veliko gov, ki skušajo legalizirati politiko , število vojnega materiala sile, da bi na ta način zaustavili Ameriška letala so danes izvedla na preden razvoj na svetu in zmanj. I šest napadov na Severni Vietnam, šali pozitivne pridobitve v medna- i Bombardirala so mostove in voja-• na ip -/nruziTPv rodnih odnosih. Po zborovanju je iške naprave. V bližini kraja Plei-
moEoča samo v priznanju dejstva predsednik Tito v spremstvu ^ I o obstoju dveh nemšMh držav in I brlehta odpotoval v Berlin.	Jt	danes ponesrečilo ameriško pre
de Gaullom in kanclerjem Er-hardom se je začel ob 10.45 in je trajal eno uro. Navzoča sta bila samo dva de Gaullova tolmača. Istočasno so se de Murville, Giscard d’Estaing in Messmer sestali s svojimi nemškimi kolegi.
Po prvem razgovoru sta de Gaulle in Erhard podala kratki izjavi bonski televiziji in časnikarjem. Erhard je izjavil, da je posebno zadovoljen, ker je de Gaulle sprejel vabilo, naj pride v Bonn še prej, kakor je francosko - nemška pogodba predvidevana. Dodal je, da je prepričan, da bo z dobro voljo moč omiliti sedanjo zaskrbljenost in doseči sporazum.
De Gaulle pa je izjavil: ((Prišel sem zelo rad in menim, da je bilo bolje priti prej, kakor je bilo pred. videno. Nemčija in Francija sta sedaj dva velika spravljena naroda, ki čutita svojo narodno in mednarodno odgovornost. Imamo vse razloge, da menimo, da bodo naši se-staanki pripeljali do temeljitega razumevanja med našima vladama.®
Zatem j« de Gaulle obiskal pred-
sednika bonske republike Lubkeja. Medtem pa se je Pompidou sestal z Erhardom. Razgovor med predsednikoma je bil izrazito političen in je trajal eno uro. Ni šlo torej za zgolj protokolaren sestanek.
Popoldne je bil drugi razgovor med de Gaullom in Erhardom. nakar je sledilo kosilo v rezidenci francoskega poslanika, katerega se je udeležil tudi de Gaulle.
Bonski uradni predstavnik je izjavil, da sta de Gaulle in Erhard govorila zjutraj o svetovnih zadevah, popoldne pa sta obravnavala evropske zadeve. Jutri bosta govorila o francosko-nemških odnosih. Dodal je, da sta Pompidou in Erhard govorila o evropski gospodarski skupnosti. Zunanja ministra sta se raztovarjala dve uri. Nemški minister je poročal o svojem nedavnem potovanju v Washington in New York s kanclerjem Erhardom in o svojih nedavnih razgovorih s predsednikom danske vlade Kragom. De Murville je poročal o nedavnem obisku italijanskega zunanjega ministra Fanfanija v Parizu.
Po popoldanskem sestanku med
I plenarna seja obeh delegacij. Hkrati ' so funkcionarji obeh zunanjih ministrstev obravnavali tehnične probleme, ki se tičejo skupnega kmetijskega tržišča. Zvedelo se je, da z nemške strani vztrajajo, naj pride do uravnovešenega razvoja vseh sektorjev skupnega tržišča, ne da bi pripisovali prvenstveno važnost kmetijstvu, kakor se zdi, da želi pariška vlada. Praktično zahtevajo v Bonnu, naj se odpravijo tudi ostale carinske pregrade glede industrijskih proizvodov.
Bonski podkancler Mende je izjavil, da od de Gaullovega obiska v Bonnu ni pričakovati nič senzacionalnega, da pa je želeti, da pride do popolne razjasnitve obojih stališč z odpravo nesoglasij, ki so se nakopičila.
Predstavnik bonske vlade von Ha-se je nocoj izjavil, da je ((francoska delegacija sprožila nove ideje o financiranju skupnega kmetijskega tržišča®. Dodal je, da bi te ideje mogle pripeljati do rešitve in da jih bo Pompidou podrobno obrazložil jutri zjutraj bonskemu ministru za gospodarstvo. Te ideje je obrazložil francoski finančni minister svojemu nemškemu kolegi. O njih so govorili tudi na plenarni seji obeh delegacij: niso pa govorili o podrobnostih.
država ima svoje uradnike razen carinikov, ki jih postavlja zvezna vlada; do ministra pa se povzpne lahko vsakdo ne glede na vero ali narodnost. Najobširnejši pa je bil sovjetski delegat, ki je natančno opisal pravice sovjetskih narodov v posameznih avtonomnih republikah in deželah.
Sele popoldne se je po daljši (JI* kusiji razprava na predlog angleškega delegata omejila na že omenjene štiri točke Klinebergovega osnovnega poročila, ki so;
«1. Kdaj lahko govorimo o različnih jezikovnih skupinah?
2.	Do kakšne mere morajo biti jeziki različni, da postanejo predmet za razpravo?
3.	Ali naj enako pazljivo in skrbno obravnavamo jezik mahjne manjšine kot velike manjšine?
4.	Ali se «narečja» obravnavajo kot različen jezik ali kot jezik o-stalih?®
2e sama vsebina teh vprašanj kaže, kako so važna in za vsako narodnostno manjšino izredno zanimiva. Zato je bila zanimiva tudi današnja popoldanska razprava o njih, ki pa se še ni končala, temveč se bo nadaljevala v ponedeljek, ker se bodo jutri udeleženci seminarja odpeljali na ogled Kopra, Izole, Pirana, Portoroža in postojnske jame. Ob tej priliki se bodo sestali s predsednikom občine Izola in predsednikom SZDL te občine ter predsednikom medobčinske manjšinske komisije, dalje s podpredsednikom Italijanske unije za Istro in Reko ter tremi poslanci italijanske narodnosti, med katerimi je tudi ravnatelj koprskega radia Mario Abram, ki je celo zvezni poslanec.
Prvi, ki je o omenjenih štirih vprašanjih danes debatiral, je bil italijanski delegat prof. Capotorti, ki je takoj povedal, da na prvo vprašanje ne more odgovoriti ((precizno®, vendar pa je gotovo, da govorijo «na primer v Italiji različne jezike od italijanskega Nemci v Gornjem Poadižju, Slovenci v Trstu in Gorici in tam v okolici, ter Francozi v Dolini Aoste®. ((Toda®. je nadaljeval, «bilo bi mi težko splošnoveljavno definirati, v •kakšnih pogojih se lahko govori o skupini, ki ima svoj jezik, in bi bil srečen, če bi mi dal o tem pojasnilo kakšen izmed delegatov. Iz vsega, kar smo namreč slišali tukaj doslej, še ne morem dati zadovoljivega odgovora, kajti za vse veljaven, splošen odgovor je zelo težko dati.® Ko je nato govoril o vprašanju pod točko A druge točke dnevnega reda, ki govori o «rabi jezika v vsakdanjem življenju,® je govornik najprej razpravljal o tem, kaj je »vsakdanje življenje®, ter poudaril, da gre tu za «jezik, katerega imam rajši®. Vendar pa nastanejo težave, ko gre za to, da tak jezik tudi drugi razumejo.
Glede rabe jezika pred sodišči, je dejal, da bi morali razlikovati civilne pravde od kazenskih. Pri kazenskih pravdah, se mora namreč obtoženec braniti tudi sam ln mora predvsem razumeti obtožnico, pa tudi drugi morajo razumeti njega. Zato bi morala vsaka drža va obtožencu jamčiti pravico, da se brani v svojem jeziku.
Končno je prof. Capotorti govoril še o tretjem delu te točke, k. zadeva sredstva, da se manjšim (hrani, in je predlagal dve vrst rešitev tega vprašanja. Ce je mo goče doseči sporazum med dvemt državama, kot na primer «med Ita' Uje in Avstrijo in celo z Jugosla vljo», je to najboljši način, ker jt
—	z Jugoslavijo — na podlagi reci' pročnosti. Ce pa ni takih izjemnil situacij, potem sporazumov ni lalt ko doseči, in je odločilno dejan sko stanje v vsaki posamezni dr žavi, ker so potrebni predpisi ih ternega značaja. Pri tem je nave del določbo člena 6 italijanske republiške ustave o posebnih določbah za zaščito jezikovnih skupin.
Sledil mu je slovenski delegat dr. Ernest Petrič, član Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki je poudaril, da se manjšine ne morejo deliti na velike in majhne. Pripomnil pa je, da Jugoslavija ne postavlja istih zahtev glede pravic Slovencev, ki živijo na primer v Trstu, in za Slovence, ki so se izselili na primer v Ameriko. Nato je dejal, da se mora vsak pripadnik katere koli manjšine pred vsakim jugoslovanskim sodiščem braniti v svojem jeziku s pomočjo tolmača, kjer pa je manjšina avtohtona, kot je na primer italijanska na Koprskem, morajo sodniki obvladati tudi jezik manjšine. Se posebej je dr. Petrič poudaril, da sta v tem pogledu dve vrsti držav, take, kjer je pred sodiščem prepovedan jezik manjšine, in take, v katerih so manjšinske pravice odvisne od dobre volje od demokrati* nlh vlad, ki nimajo manjšin ko' oviro ali kot nasprotnika, temvei
—	kot v Jugoslaviji — obogatite' vsega življenja.
Končno so danes popoldne govo rili še delegati ZDA, Malezije, Ka nade, Anglije in Izraela. Prvi ji zelo podrobno razložil razliko me< ((multinacionalnimi® in «multietnič nimi» državami. Med prve spadaj( Sovjetska zveza, Jugoslavija, Kana da itd., med druge pa ZDA, Brazi lija in druge, kjer so se naselili emigranti, ki se že v drugi ali tretji generaciji asimilirajo, razen Nem. cev, ki se niso asimilirali po 250 letih. Angleški delegat je povedal, da so v Angliji od leta 1900 preganjali jezik prebivalcev \Vallesa, M pa kljub temu še živi, ker jezika «ni mogoče ubiti®. Izraelski delegat pa je na vprašanje, katera manjšina se mora priznati za manjšino, odgovoril: «0 tem mora odločati manjšina sama.® Pri tem pa je dodal, da o vsem, kar Je s tem v zvezi, niso odločilni princi-
da Gaullom in Erhardom J« bila razgovorov izvrstno in tudi veselo*.
Francoski predstavnik pa je izja- pl, temveč dejansko stanje, ker vil, da je «bilo ozračje prvi dan | številčnost manjšine ni odločilna.
Resolucija in sklepi konference Vzhod - Zahod
V	Beogradu Je bila od 4. do 7. junija konferenca za okroglo mizo Vzhod-Zahod. To je bil že deseti sestanek «javnih delavcev in politikov dobre volje«, zbrali pa so se predstavniki 18 evropskih držav in Kanade. Dosedanje konference, začenši z letom 1959, so bile v Bruslju, Londonu, Varšavi, Rimu, Moskvi, Parizu, Ženevi in Florenci. Uspelo jim je zbrati ugledne osebnosti, ki v svojih deželah pozitivno vplivajo na javno mnenje. V govorih za okroglo mizo razlagajo udeleženci teh sestankov popolnoma svobodno svoja gledišča in dajejo predloge za urejanje aktualnih med. narodnih problemov — ne da bi nalagali s tem svojim vladam kakršnekoli obveznosti. To je tudi glavno obeležje dosedanjih konferenc za okroglo mizo. Splošna ocena je, da vodijo taki sestanki k zbližan Ju in boljšemu razumevanju med narodi.
Deseta konferenca je obravnavala dve vprašanji: «razorožltev in evropska varnost« ter «kriza Združenih narodov«. Vzporedno Je potekala tudi ekonomska konferenca za okroglo mizo. Udeleženci pa se niso omejili zgolj na ta dva problema, marveč so posvetili pozornost tudi drugim vprašanjem, ki so življenjske važnosti za ohranitev miru v svetu.
Zanesljivo je mogoče ugotoviti — in tako so storili tudi predstavniki konference — da je tudi to srečanje javnih delavcev Vzhoda in Zahoda bilo zelo koristno, da je potekalo v duhu konstruktivnega sodelovanja in da bo prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Kakor je poudaril sovjetski predstavnik, ugledni pisatelj lija Ehrenburg, je uspeh konference tudi v tem, da Je bila v glavnem mestu neuvrščene države, ki se bori za mir.
V	imenu SZDLJ je pozdravil u-deležence član izvršnega odbora, Koča Popovič: »Sestajate se v času, ko so za mednarodni položaj značilni številni zaskrbljujoči elementi in dogodki. V raznih delih sveta, ponekod že dalj časa, potekajo oboroženi spopadi, posebno v Viet-kongu, Santo Domingu, Kongu in drugje. Nekateri pravijo, da nam ni treba preveč skrbeti, ker gre, kot govore, za lokalne spopade. Naše mnenje pa je, da to ni zadosten razlog, da ne bi bili vznemirjeni.
Globoko nas skrbi tudi politična vsebina teh spopadov, mehanizem političnih in drugih razlogov ter vzrokov, ki so pripeljali do njih Z vso objektivnostjo moramo namreč ugotoviti, da sta poglavitna vzroka za ta tragični in nevarni položaj tuje vmešavanje in prizadevanje s pritiskom in uporabo sile, torej na podlagi gole «pravice močnejšega« in na račun pravice narodov do svobodnega razvoja, doseči take in take sebične politične cilje. Samo po sebi se razume, da taka politika ne more pričakovati niti naleteti na kakršnokoli razumevanje pri veliki večini človešt. va, ki se Je opredelilo za mir, enakopravnost in svoboden razvoj vsakega naroda ter zasluži in zahteva, da se ji vse miroljubne sile odločno, organizirano in pravočasno postavijo po robu.«
«S svoje strani, kot neodvisna socialistična država kakor tudi kot ljudje, ki verjamejo, da vse človeštvo v najrazličnejših oblikah na. preduje proti socializmu, jasno vidimo resno nevarnost, ki jo povzroča sleherno aktiviranje in vsako obnavljanje imperializma in kolonializma. Prav tako vemo, da o-predelitev za napredno ideologijo ni sama po sebi že Jamstvo pred političnimi zamislimi in ravnanji, ki so v nasprotju s koristmi miru in splošnega družbenega napredka. Ne kljub vsem nevarnostim ostajamo trdno prepričani, da je realno postaviti nalogo in možno doseči, da bodo z združenim delovanjem sil miru v vseh državah vse uspešneje zavrnjeni tisti močni, pa vendarle ozki krogi, ki poosebljajo politiko sile.
Ko se zavzemamo za to, menim, da je umestno opozoriti na škodljivo delovanje plitkega realizma, prakticizma, pragmatizma v zunanji politiki, ki ga zastopa ne tako majhno število politikov. Ta plitki realizem je v tem, da gradi v tekmi za sprotnimi uspehi, ki jih nudijo prehodne konjunkture, strategijo na taktičnih momentih. Ko naglašuje baie smisel za neposredno stvar nost, je ta »pritlični« realizem slep za globoko stvarnost nuje, da v našem času, ko se dramatično srečujemo tako s pozitivnim kakor tudi z negativnim, kar sta nam v roke dala znanost In napredek, pa z naslonitvijo na težnje najširših ljudskih množic povsod na svetu — vztrajno oblikujemo take mednarodne odnose, ki bodo izključili dokončno grožnje s silo in vojno kot politično sredstvo. Prav zato, pa naj bo na tej poti še toliko težav, more in mora človeštvo doseči, da bo postajal mir vse bolj stvaren kot vojna, enakopravnost in neodvisnost stvamejša kot zatiranje, povezanost sveta stvamejša kot njegova razbitost.
Zdi se mi, da se je s tega zornega kota mogoče lotiti tudi tem, ki so na dnevnem redu vašega sestanka.
Kakor menimo, da vojna danes ni več neizbežna, menimo tudi, da miru ni mogoče niti graditi niti utrjevati na podlagi »ravnotežja terorja in strahu«. V vsej svoji strahoti je namreč tudi stvarnost, materializirana v orožju strahotne rušilne moči.
Jasno pa Je, da niti eden razumno misleč človek takega stanja ne more sprejeti in priznati za trajno osnovo mednarodnih odnosov. Treba je torej dalje po edini možni poti — začeti razorožitveni proces ne glede na odpor in posamezne nasprotne interese«.
Udeleženci konference so odobrili naslednjo resolucijo: »Oboroževalna tekma veliko prispeva k mednarodni napetosti in ponovno povzroča krize, ki groze človeštvu s tretjo svetovno vojno.
Brez slehernega odlašanja Je potrebno sprejeti poseben sporazum, ki bo preprečeval širjenje jedrskega orožja. Važnost tega ukrepa se je povečala zato, ker se kot rezultat tehničnega napredka stalno zmanjšujejo stroški in težave v njegovi proizvodnji.
Soglasno zavračamo in obsojamo načrt o večstranski Jedrski sili. Noben nov plan se ne sme sprejeti, ki bi omogočil, da bi še kak prst, nemški ali drugi, bil na Jedrskem
sprožilu, ali ki bi kakorkoli, neposredno ali posredno, pripomogel, da bi Jedrsko orožje postalo dostopno Nemčiji ali kaki drugi državi, ki ga zdaj še nima.
Evropske države naj takoj poiščejo sporazum o ukrepih, ki bodo zmanjšali nevarnost spopada, omogočili razglasitev brezatomskih con ali močneje dezangažiranih območij ter progresivno zmanjšanje vojaških in človeških efektlvov sedanjih oboroženih sil v Srednji Evropi.
Vendar pa Je vse te okrepe. delne ali posredne, treba imeti le za eno izmed stopenj na poti do popolne razorožitve, nikakor pa ne za nadomestilo zanjo. Samo popolna razorožitev lahko izloči naraščajočo nevarnost oboroževalne tekme.
Vlade vzhodne in zahodne Evrope morajo prav tako težiti k sodelovanju z ZDA, kar zadeva ustanovitev takega regionalnega varnostnega sistema pod pokroviteljstvom ZN, ki bi končal kontroliranje sil pakta NATO in varšavske zveze.
Ti ukrepi kakor tudi priznanje sedanjih meja in razvoja vseh sprememb, ekonomsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo, naj omogočijo, da bo nemško vprašanje rešeno kar najbolj ustrezno in s tem prispevalo k miru in razorožitvi.«
Na konferenci so sprejeli naslednje sklepe:
Nestabilnost trgovinske menjave v preteklosti je v marsičem škodovala ekonomskim odnosom med Vzhodom in Zahodom. Da bi nastali pogoji za stabilnejši razvoj, bi bilo koristno, če trgovinskih sporazumov ne bi sklepali samo za leto dni, ampak za dobo treh do pet let, kakor je to že med posameznimi državami.
Po drugi strani naj bi se indu-strijci pripravili na povečanje trgovinske menjave. V tej zvezi meni Zahod, da je koristno, če bi bil bolje seznanjen s pomenom, ki ga zunanji trgovini pripisujejo vzhodne države.
Vzhod in Zahod soglašata o vzajemni menjavi in o nujnosti boljše obveščenosti.
tar U Tant ob akciji organizacije ameriških držav in podobnih ukrepih že prej v Afriki in na Bližnjem vzhodu
V lešoluciji o Vietnamu se udeleženci konference upirajo uporabi novih rušilnih sredstev v vietnamski vojni. Opozarjajo, da bi razširitev vojne v Vietnamu lahko imela nepredvidene posledice. Udeleženci zahtevajo, da takoj preneha ameriško bombardiranje DR Vietnama. Ugotavljajo, da lahko samo tako nastanejo ugodnejši pogoji za sklicanje konference v duhu ženevskih sporazumov.
Resolucija o Dominikanski republiki opozarja na resnost krize v tej državi. Udeleženci konference so obsodili ameriško vojaško intervencijo v Dominikanski republiki in poudarili, da je nevarnost mogoče odstraniti le tako, da še prepusti dominikanskemu ljudstvu, da ponovno dobi suverene pravice.
Nazadnje so udeleženci konference za okroglo mizo izrazili prepričanje, da mora biti ciprsko vprašanje rešeno po mirni poti, v skladu z načeli ustanovne listine ZN.
Iz «Komunista»
ItnjiffP n/n« qlptlrtllbvp
ir
glabftu ^
PRED BLEJSKIM KONGRESOM PEN KLUBOV
Pisatelj in današnji svet
daljavi se belijo vrhovi Alp, a v ospredju se ziblje na jezerskih valovih ki ga je zgradila družba SIAI — Marchetti. Gre za štirisedežno turistično beleži že 6 mednarodnih prvenstev. Letalo doseže okoli 270 km hitrosti ter se lahko dvigne do
7.000 m visoko
Jezero »Lago maggiore«: v hidroplan »Riviera FN 333», letalo, ki
HiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiii
MEDNARODNO ZASEDANJE KIRURGOV V TURINU
Podeljen naslov častnega doktorja slovenskemu ginekologu dr. Novaku
Med odlikovanci so tudi predstavniki medicinske znanosti na področju rakastih obolenj iz štirih zahodnih dežel
Dodeljevanje kreditov pozitivno vpliva na razvoj trgovinske menjave in je utemeljeno glede na predvideno povečanje in razširitev trgovine med Vzhodom in Zahodom.
Udeleženci ekonomske konference za okroglo mizo Vzhod-Zahod so se strinjali, da so taki sestanki koristni. Izrekli so upanje, da bo tudi to srečanje prispevalo k razširitvi ekonomskih odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Izrazili pa so tudi upanje, da bodo take konference lahko v prihodnosti redne in bo na njih rešenih veliko konkretnih vprašanj.
Poleg tega so sprejeli še resolucije o krizi Združenih narodov, o
letnamu in o Dominikanski repi bliki
Resolucija o krizi Združenih narodov poziva vse članice te organizacije, da pripomorejo k normalnemu delovanju tega mednarodnega foruma. Zahteva povečanje števila članov varnostnega sveta, kakor je to predlagano v amandmajih k ustanovni listini. Posebej o-pozarja, da regionalne organizacije ne bi smele izvajati prisilnih ukrepov v neki državi brez soglasja varnostnega sveta. V tej zvezi so udeleženci soglašali z zaskrbljenostjo, ki jo je izrazil generalni sekre-
TURIN, 11. — V okviru medna-rpdnega zasedanja kirurgov v Turinu so včeraj začeli «mednarodni simpozij o hipotermiji organa«, katerega se udeležujejo najvidnejši predstavniki zdravniške stroke, ki so se do sedaj ukvarjali s kliničnimi nameni o hipotermiji posameznih organov, kot npr. srca, možganov in podobno.
Istočasno so zasedali tudi udeleženci »mednarodnega simpozija o kemični terapiji hemoblastoz« (obolenj z znaki bulastega primarnega bohotenja krvo- in mezgo-tvornih organov, kot so npr. lev koza, limfogranulom, mielom, lim-fosarkom itd.) ter simpozij o avto-imuniteti.
Nadalje so začeli mednarodni simpozij o krajevnem zdravljenju rakastih obolenj s kemijskimi in radioizotopskimi sredstvi. Temu simpoziju je predsedoval prof. A-chille Mario Dogliotti. Osnova kra jevnega zdravljenja rakastih obolenj Je v principu dodeljevanla vl-sokiji doz kancerocidnih snovi, katere je treba. osredotočiti v okolje neoplazničnih vnetij, skrbeč, da se njihovo delovanje ne razširi na zdrava tkiva ali na druge dele organizma. Profesor Bucalossi je v svojem uvodu simpozija pojasnil in načel razpravo o načelih krajevnega zdravljenja rakastih obolenj. Profesor Pellegrini pa Je potem podal svoje poročilo o terapevtskih rezultatih, ki jih je danes mogoče doseči.
POROČILO ZNANSTVENIH SKUPIN
Ugodni pogoji za Rokovski predor
Znanstveniki so ugotovili na dnu morja neprekinjeno kredno plast
Na včerajšnjem zasedanju so podelili naslov častnega doktorja petim tujim zdravstvenim delavcem na področju kirurške medicine.
Med odlikovanci je tudi vodja ginekološke fakultete na ljubljanski univerzi dr. Fran Novak. V obrazložitvi tega visokega odlikovanja Jugoslovanskemu predstavniku Je med drugim omenjena njegova zasluga pri uvajanju sodobnih metod ugotavljanja in zdravljenja rakastih obolenj. Predstavnik turin-ske univerze je v govoru poudaril, da pomeni podelitev naslova častnega doktorja priznanje osebnih zaslug odlikovancev na področju zdravstva, hkrati pa je tudi priznanje za uspehe, ki jih je medicinska znanost dosegla v državah od koder so novi častni doktorji. Poleg dr. Novaka so prejeli visoki naslov častnega doktorja že znanstveniki iz štirih držav, in sicer iz ZDA, Belgije, Francije in Zah. Nemčije.
"Na koncu včerajšnjega zasedanja
se Je začel' IX. kongres ttfili Janške-
Prometniki v civilu
RIM, 11. — Da bi uskladili službo prometne policije z rastočimi potrebami nadzorovanja prometa, je notranje ministrstvo sklenilo pred kratkim, da se ustanovi pri vseh odsekih prometne policije posebna služba izvidništva s civilnimi avtomobili, ki so opremljeni s civilnimi evidenčnimi tablicami. Ta
Klimatsko zdravilišče in letovišče na Gorenjskem Bled bo od 1. do 7. julija letos sprejelo v goste vrsto svetovno znanih in pomembnih pisateljev, pesnikov, založnikov in publicistov, ki bodo bodisi kot delegati, ali pa kot gostje, prišli na XXXIII. kongres PEN klubov. Ker nas loči do tega velikega mednarodnega dogodka le še razmeroma kratek čas, smo se v oddelku za tisk zanimali kako potekajo priprave in kako bo potekalo delo kongresa. Vodja informativne službe je Bogdan Pogačnik, ki je novinar in samostojni komentator ljubljanskega dnevnika Delo. V zadnjih dveh mesecih je Bogdan Pogačnik obiskal številne evropske države in se sestal z vrsto znanih književnikov, ki so obljubili, da pridejo na kongres PEN klubov na Bled.
V novinarskem centru so do sedaj sprejeli že okrog 530 prijav delegatov in gostov iz vsega sveta, oziroma iz nad 50 nacionalnih klubskih centrov po vseh deželah. Nacionalni centri so v večini primerov istovetni pojmu države; le nekaj izjem je med njimi. Tako so v Jugoslaviji 4 PEN klubski centri,
skega sodišča za nadaljnji postopek. Datum procesa bo določil predsednik vMetrijskega sodišča.
V 30 dneh, in sicer pred potekom. roka sumarne preiskave, je dr. Badali izdal osem zapornih povelj, zaslišal aretirane obtožence ter poslušal izjave 25 prič. Poleg tega je soočil več oseb fer osebno obiskal kraje, kjer so ob toženci zagrešili prekršek
Zelo verjetno bo predsednik sodišča zahteval, da zdravniški izvedenci pregledajo Ermenegilda Foronija. še preden bo določil dan obravnave. To pa se bo zvedelo šele tedaj, ko bo Foroni skoraj popolnoma ozdravel.
Armstrong je navdušil Budimpcštance
BUDIMPEŠTA, 11. - Nad 90.000 Madžarov je z velikim navdušenjem pozdravilo slavnega trobentača ' jazza Louisa Armstronga. Veli-
ga združenja za patologijo, ki ob- j kanska množica, ki se je zbrala
ravnava temo: »Malfoririacije pri človeku, pri živalih in rastlinah«.
PARIZ, 11. - Geofizične raziskave, ki so jih opravili v zvezi z načrtom vrtanja podzemeljskega predora pod Rokavskim prelivom, so žele zadovoljive rezultate.
To vest Je objavila »študijska skupina predora pod Rokavskim prelivom*, ki je objavila v tej zvezi posebno poročilo. V poročilu je rečeno, da so znanstveniki ugotovili v podmorski zemeljski strukturi neprekinjeno kredno plast. Poudarja se še, da so znanstveniki ugotovili meje te geološke plasti tako točno, da je mogoče danes narisati splošni potek predora.
Raziskovalna dela se bodo seveda še nadaljevala ter bodo doprinesla nadaljnje podatke, ki so
potrebni za izbiro določenega tipa predora, ki ga nameravajo zgraditi. Študije v tej zvezi o-pravljajo pod nadzorstvom angleških in francoskih skupin. V poročilu je še rečeno, da pri raziskovalnih delih uporabljajo najsodobnejši material. Med drugim razpolagajo z ladjo, ki je last francoske petrolejske ustanove. Na tej ladji je vrtalni stroj, ki deluje z upogljivo cevjo.
DUNAJ, 11. — V južni Avstriji in v Burgenlandu so vode zalile okoli 200 hiš. V nekaterih krajih se dviga vodostaj Donave za 8 cm na uro. Tisoči in tisoči hektarov zemlje so pod vodo.
Na Tirolskem pa sneži ter se z dneva v dan veča nevarnost plazov.
Neznanec je streljal na italijanske vojake
BOČEN, 11. - Včeraj ponoči sc pripadniki italijanske vojske odgovorili z rafali iz mitraljezov strelu iz puške, ki ga je v njihovo smer oddal neki neznanec v bližini Montechiara pri Prato allo Stel-vio.
Na kraj, kjer je bil oddan strel, so odšle številne Izvidnice. Našli so puško vzorca 91/38 s prežagano cevjo. V šaržerju so našli pet neizstreljenih nabojev. V bližini puške so našli Izstreljeni tul ter še 14 šaržerjev od katerih je vsak vseboval 6 nabojev. Pravijo, da je neznanec ustrelil proti vojakom, ko so ga tl pozvali, naj se ustavi. Vse oborožene sile, vštevši karabinjerje, preizkujejo ves okraj. Neki vojak je izjavil, da je neznanec zbežal v gozd, ki je na zapadnl strani hribovja. Karabinjerji zaslišujejo kmete, ki živijo v okolici.
Po dolgi temeljiti preiskavi so karabinjerski organi prišli baje do zaključka, da je proti vojakom streljal neznan divji lovec.
Zaključena preiskava o tihotapstvu v Albanu
VELLETRI, 11.	- Veletrijski
prokurator dr. Badali je davi zaključil sumarno preiskavo o tihotapstvu z inozemskimi cigaretami, ki so ga pred časom odkrili v Albanu. Takoj nato je preiskovalni funkcionar podpisal zahtevo, da sodišče izda odLok o pozivu na razpravo za vse obtožence. Vse akte pa so oddali pisarni veletrij-
v «Nep stadiumu« v Budimpešti ter zasedla vsa mesta, Je čakala okoli eno uro prihod znanega ameriškega trobentača, ker je letalo s katerim je odpotoval, imelo precejšnjo zamudo. Louisa Armstronga so povabili v Budimpešto potem ko Je znani «Sachmo» žel v marcu lanskega leta velik uspeh v Pragi, Bukarešti, Sofiji, v Vzhodnem Berlinu ter v Beogradu.
poklical na formi.
pomoč agente v uni-
Obsojen fašist ki je blatil partizane
IVREA (Torino), 11. — Porotni
poseben center za Langue d’oc medtem ko bodo obe Nemčiji za-
sklep ima le začasen in poskusen Iv Franciji je poleg francoskega* še značaj.
To službo bodo opravljali policisti v civilu, ki bodo opremljeni s fotografskimi aparati, katerih se bodo posluževali za dokazovanje morebitnih prekrškov. Poveljnik iz. vidnice pa bo zabeležil tudi vrsto prekrška, tip in značilnost prizadetega avta, kraj in čas prekrška ter druge podatke.
Te posebne izvidnice pa ne bodo ustavljale oseb in avtov. Samo v primeru potrebe, bo poveljnik
člani PEN kluba Ignazio Silone, Guido Piovene, Maria-Luisa Spazia-ni, Mario Soldati, Carla Steiner, Diego Valeri, Rosalio Assunto, Paolo Milano in Nino Palumbo. I* vrste držav je prav gotovo zanimivo, da bodo na kongresu prisotni delegacije afriških držav: Združene arabske republike, Tunizije, Slonokoščene obale, Senegalije in Južnoafriške unije.
No, in če naštevamo že države morda ne bi bilo odveč, da omenimo še nekaj znanih in uglednih osebnosti. Na Bledu bomo tako imeli redko priložnost spoznati čet-vorico trenutno največjih dramatikov v svetu. Poleg znanega dramatika Arthurja Millerja (katerega najnovejše delo After the fall — »Po-padcu» je letos z uspehom predstavila ljubljanska Drama) bodo tu še Američan Eduiard Albei (še vedno nam je živa v spominu njegova najbolj uspela drama «Chi ha paura di Virginia Woolf» — «Kdo se boji Virginije Woolf», s katero jv ljubljanska Drama meseca februarja gostovala v Trstu, v Ljubljani pa jo nepretrgoma igrajo že dve sezoni), francoski dramatik romunskega porekla Eugene Ionesco in Švicar Friedrich Dilrrenmatt. Iz Avstrije bo prišel stari, a še vedno ugledni pisatelj Franz Theodor
stopali predstavniki enega samega j Csokor, ki je predsednik avstrijske-skupnega centra PEN klubov. Vsak ga PEN kluba, iz Francije poleg FEN klubski center bo poslal na I Ionesca še Claude Aveline, in An-
kongres nekaj delegatov. V večini primerov so to predsedniki, pod predsedniki ali tajniki centra, poleg njih pa še nekaj drugih članov PEN kluba. Nekateri člani pa so se sami prijavili na ta mednarodni sestanek. Poleg teh bodo
drč Chamson, iz Madžarske Illigesh in iz Sovjetske zveze kot opazovalci Mihail Solohov, Anna Ahmatova in Andrej Voznesenski.
Letošnji XXXIII. kongres PEN klubov bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza
sodišče jr danes obsodilo 61-letne-; mednarodnega centra iz Londona,
so pokazali zanimanje Sovjetske zveze, da bi postala članica PEN
prišli na Blejski kongres še pred-1 Tita in bo prvič v zgodovini v so-siavniki ic nekaterih držn \ ki r.iso etatistični državi ter v razdobju več članice mednarodne TEN Icluosce i kot trideset let že drugič v Jugo-organizac"e, tako Alžirija in Portugalska ier zlasti "ovjetska zve za katere predstavniki bodo sodelovali kot opazovalci in bodo letos prvič navzoči na takem kongresu.
Predhodni razgovori s sovjetskimi književniki, ki so bili v Parizu in na katerih so sodelovali še pred-stovniki jugoslovanskega centra in
ga Glovan Battlsta Ruspaggiarija na 6 mesecev zapora zaradi žaljenja osvobodilnih- oboroženih sil. Ruspaggiari, ki je odgovorni urednik desničarskega lista «La nuova Ivrea«, je novembra lani, ob priliki upravniu volitev, napisal članek v katerem je sramotil partizanske borce. Kazen le sicer pogojna, toda kljub temu je pomembna, ker je končno neko porotno sodišče uvidelo, da je treba kaznovati tiste, ki blatijo borce, ki so žrtvovali vse za uničenje fašizma in nacizma. Javni tožilec je na razpravi zahte-val za obtoženca 13 mesecev zapora.
klubov. Od socialističnih držav so že članice RortUMVja, češkoslovaška. Madžarska in Poljska. Posebno aktivni sta zadnji dve, kar se odraža tudi1 v tem, da je bil zadnji sestanek izvršnega komiteja PEN klubov v Budimpešti in da bodo Poljaki pc.slali eno najmočnejših zastopstev na Bled. V desetčlanski delegaciji bosta tudi znana književnika Jan Parandovski, ki je podpredsednik mednarodnega centra PEN klubov in Tadeucz Rosewicz. Dokaj močno zastopstvo bo poslala tudi Italija, ki jo bodo
iiiiiiMimiMiiiiiiiniiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiivuntiMiiiiiimiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimMMiiiiiiiMiiiniiiiiiuiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRAJEKTI ČEZ JADRAN
Kruha bo dovolj za vse
Gez dva tedna bo odpotovala v Afganistan Italijanska planinska odprava «Afgan 65», ki se bo povzpela na gorovje Hindu Kuš, kjer je več gora, ki so višje od 6.000 m in ki jih še ni nihče osvojil. Pred dnevi je predsednik Saragat sprejel člane odprave, ki šteje v svojih vrstah znane italijanske planince
Pred dvema dnevoma smo objavili v naševg listu dopis z Reke o novostih, ki se pripravljajo na Jadranu na področju trajektnih prevozov med Dalmacijo in Italijo. V naslednjem odstavku naš dopisnik poudarja, da bodo te zveze pospešile razvoj turizma in zagotovile kruh vsem prizadetim turističnim in drugim podjetjem.
V ravnateljstvu barskega podjetja, ki Je lastnik trajekta «Sv. Štefan«, so, kot kaže, glede tega optimisti. Prepričani so, da bodo vsi tl trajekti (tako vsi trije, ki bodo vozili že v tej sezoni, kakor tudi ostala dva, ankonskl in »Jadrolini-je», ki bosta začela voziti v sezoni 1966) imeli dovolj »dela in kruha«, ln da ni razloga za črnoglednost glede njihove polne zaposlenosti in torej rentabilnosti investicij In rednega vzdrževanja. V podporo svojega optimizma navajajo ogro. men priliv motoriziranih turističnih »modemih nomadov« na obeh obalah Jadrana. Ta pritisk se tudi na Jugoslovanski obali povečuje, odkar se ob njej vije sodoben asfaltiran cestni trak. Jadranska magistrala usmerja vedno bolj k jugu, vse do slikovite srednje in južne Dalmacije ter Črnogorskega primorja, ki slovi po znanih peščenih plažah okoli Budve, Sv. Stefana, Mlločera ln Ulcinja rastoče število tujih turistov. Računajo, da bo magistrala, ko bo do kraja speljana do teh krajev, pripeljala mnoge nove turiste, ki so se doslej, ko tod ni bilo dobro urejenih cest, u-pravičeno obotavljali, čeprav so mnogi Izražali željo, da bi lahko s svojimi vozili udobno potovali vzdolž vse Jugoslovanske obale, o-biskali pa tudi slikovite kraje v Bosni ali Cmi Gori ter dalje v Srbiji in Makedoniji. V Jugoslaviji se pomena dobrih sodobnih avtomobilskih cest za napredek turizma dobro zavedajo in se zato dela na Jadranski magistrali že dalj časa razvijajo zelo intenzivno in nagleje kot v prejšnjih letih. Seve, tudi denerja je bilo v ta namen določenega več.
Kar se pa tiče voditeljev reške «Jadrolinije», ki je v tej sezoni dobila tudi dve doslej najsodobnejši turlstično-potniškl ladji: »Dalmacijo« (ki že pluje na redni 14-dnevni
progi od Benetk do Aleksandrije v Egiptu) in »Istro« ki Jo dokončujejo v tržaški ladjedelnici, tile gledajo možnosti polne zaposlitve vseh omenjenih trajektov, ki bodo pluli med obema jadranskima obalama že v sezoni 1966 bolj trezno in poslovno.
Težko Je napovedovati, kdo ima bolj prav? To bosta pokazala šele praksa in izkušnja. Res pa je, da motorizirani turizem na obeh straneh 'Jadrana postaja iz leta v leto masovnejša pojava, posebno odkar od severa k jugu teko modemi tra-kovi «Autostrade del Sole« in na drugi strani slikovita obalna Jadranska magistrala, ki bo turistom nudila redke užitke na popotovanju ob pogledu na razčlenjeno, e-dinstveno obalo «tisočerih otokov«. Tesnejši vsakdanji pomorski most med obema obalama Jadrana je bil vsekakor več kot potreben, in bodo trajektne zveze med njima nedvomno koristile nadaljnjemu napredku turizma tako eni kot drugi strani. Verjetno bodo številni motorizirani turisti, ki iz raznih dežel sveta prihajajo v vse večjem številu na obale Jadrana, radi izkoristili nove možnosti, ki se jim odpirajo (ln se bodo še bolj v se-
zoni 1966) z novimi rednimi trajektnimi zvezami. Uresničene želje in zadovoljstvo potnikov se kaj kmalu spremene v potrebo in navado, pa se verjetno res ni preveč bati, da bi ne bilo dovolj zanimanja in potnikov za nove vrste prevozov oziroma ladij na Jadranu. Prve rezultate bomo lahko ocenili že na kraju letošnje sezone. Lastniki ferry-boatov bodo seveda posebno na začetku morali poskrbeti za zadostno propagando in reklamo, za zadostno informiranost inozemskih (pa tudi domačih) potovalnih uradov o novih možnostih in cenah prevozov čez Jadran.
Sicer pa nekaj zdrave konkurence na tem «tržišču», seveda le pod pogojem da bo vseskozi lojalna in «fair», ne bi škodilo. Potniki - turisti bodo vsekakor gotovo zadovoljni, če se bo le-ta odrazila na gotovi trezni, gospodarsko upravičeni, umerjenosti cen trajektnih prevozov čez Jadran. Gotovo je na vsak način, da bodo mnogi z zadovoljstvom pozdravili in sprejeli nove možnosti kombiniranega obiska o-beh strani Jadrana hkrati ter se jih v prihodnjih letih v velikem številu posluževali.
S. D.
Srečanje McDiwitta in Whiteja z njunima družinama v Houstonu po srečno opravljenem vesoljskem poletu
s/aviji. Prvič je bil leta 1933 v Dubrovniku. Lani je bil kongres v norveškem glavnem mestu Oslu. prihodnje leto pa bo verjetno v Združenih državah Amerike.
V pripravljalni pisarni te dni že tečejo zadnje priprave, kajti pripra-vit< je tivba tudi vrsto spremljajočih prireditev in knjižnih izdaj. Med kongresom bo organizirana posebna tiskovna konferenca na kateri bodo predstavili tujim udeležencem, predvsem tujim novinarjem in tiskovnim atašejem posameznih diplomatskih predstavništev, slovensko oziroma jugoslovansko kulturo in postavili vprašanje koliko je leta znana svetu predvsem na bazi raznih enciklopedičnih izda). Tiskovno konferenco bodo podprli z dokumentacijskim gradivom — s študijo Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane, ki govori o tem, koliko je jugoslovanska literatura zastopana v svetovnih leksikonih. V času kongresa bo izšlo predstavljali | tudi nekaj posebnih publikacij, ki naj bi tujim udeležencem predstavile posamezne plati našega kulturnega dogajanja. V angleščini in francoščini (med drugim naj povemo, da bosta angleščina in francoščina poleg slovenščine tudi uradna jezika na kongresu) bodo izšle knjige «Izbor jugoslovanskih esejev», dalje nAntologija slovenske povojne poezije« in «Antologija slovenske povojne proze.» Zal pa ne bo izšel pregled jugoslovanske literature zaradi premajhne ažurnosti ostalih jugoslovanskih centrov PEN klubov. Ob tem velja poudariti, da bo vse navedene izdaje finansirala Slovenija. Pri tem sta se posebno izkazala Društvo slovenskih književnikov in založba Obzorja iz Maribora Med kongresom bo v Londonu izšla posebna številka Biltena PEN klubov, ki bo posvečena srbski literaturi. Podobna številka, ki je izšla lani je obravnavala slovensko književnost.
Zasedanje kongresa bo potekalo razen na plenumih, še za Okroglo mizo, kjer bodo razgovori veliko bolj sproščeni. Teme so zelo zanimive, saj bodo obravnavale pomembnost književnosti v sodobnem svetu, literaturo in množično komunikativnost, uvajanje pogovornega jezika v literaturo, najnovejšo problematiko literature in podobno. Doslej so znani le nekateri književniki, h bodo razpravljali o teh t:mah. Med njimi velja omeniti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki bo sodeloval v razpravi za okroglo mizo. Drugi pa so Carlo Steiner, Ivan Boldiszar, Nicole Zand in Jean Michel.
Istočasno ko bo na Bledu potekal kongres PEN klubov, bo prav tam še seminar UNESCA o mednarodnem sporazumevanju.
Ob koncu naj naštejemo Se neka) prireditev, ki bodo spremljale ta pomemben mednarodni dogodek. Folklorna skupina Lado bo nastopila na večeru folklornih plesov, samostojen koncert bo imel Slovenski oktet, na blejskem gradu pa bodo gostom in delegatom zavrteli nekaj kratkih slovenskih filmov. Ljubljanska Opera bo v Križankah v Ljubljani predstavila Gotovčevo opero «Ero z onega sveta». Na Bledu bo torej vse nared za srečanje književnikov z vsega sveta, ki se bodo v razpravah in pogovorih dotaknili številnih problemov in načenjali zanimive debate o sodobni literaturi. Tu bodo končno izvolili tudi novo vodstvo mednarodnega PEN kluba, ki ga zdaj uodt Nizozemec Van V/riesland. Ob tem naj poudarimo, da bo za novega predsednika kandidiral ugledni ameriški dramatik Arthur Miller, o samih pripravah in o poteku kongresa bomo še poročali.
marjetica Lapanja
PREDA VANJE PROF. DR. METODA MIKUŽA NA TRŽAŠKI^ UNIVERZI
Ideja mednarodnega sodelovanja v jugoslovanskem odporniškem gibanju
Internacionalistična pomoč NOB jugoslovanskih narodov drugim narodom in lastnim manjšinam
2.	HRVAŠKA
a)	Lika in Kninska krajina. Tod le prišlo 27. julija do množične ljudske vstaje zaradi hudega usta-škega terorja nad srbskim prebivalstvom. Prve dni avgusta je bila osvobojena vsa južna in večji del srednje Like, a okupator je začel igrati vlogo zaščitnikov Srbov, čemur so spočetka mase nasedle in tako zavrle začetno uporniško razgibanost.
b)	Kordun in Banija. Značilnosti za začetek vstaje so bile tod iste kot v Liki in Kninski krajini.
Ustanovljenih je bilo dvoje ustajniških žarišč, Petrova gora na Kordunu in Samarica v Baniji.
c)	Gorski Kotar in Hrvatsko Primorje. Tod so začela konec julija nastajati partizanska taborišča nad Crikvenico, Sušakom, v Drežnici, Delnicah itd.
č) Dalmacija. Na področju Splita in Šibenika so obstajale številne partijske organizacije kot jedro bodočih partizanskih odredov. Ko bi moralo priti avgusta do koncentracije teh jeder in do začetkov akcij, Je Dalmacija naenkrat izgubila okrog 40 prvoborcev, kar je imelo izredno težke posledice.
d)	Severno od Kolpe in Save.
Tod se je začela vstaja najkasneje.
To je bilo področje, kjer se je najbolj čutil vpliv nekdanjega političnega voditelja najmočnejše hr-vatske kmečke stranke Vladimira Mačka, ki je bil seveda ostro proti NOB pod vodsvtom KPJ.
3.	BOSNA in HERCEGOVINA.
Tu je obstajal podoben problem in nevarnost za državljansko vojno kot v nekaterih predelih na Hrvaškem. Obstajala je namreč velika nevarnost, da bi se ne zapletli v medsebojna obračunavanja Hrvati, muslimani in Srbi.
a) Bosanska krajina. Tod se je Izoblikovalo troje znanih revolucionarnih središč, Drvar. Podgrmeč in
Kozara. kjer je prišlo že zelo zgo- . _ ---r------
daj do velikega osvobojenega ozem-' tudi1 na ozemlju Krasa in v Istri
renca KP Albanije je bila organizirana z jugoslovansko pomočjo, pri organizaciji NOV Albanije je nudil polno pomoč pooblaščenec CK KPJ Svetozar Vukmanovič Tempo, polno pomoč pri ustanovitvi glavnega NOO Albanije in 20. oktobra 1944 pri njegovem drugem zasedanju, ki je vsebinsko pomenilo isto kot 2. zasedanje AVNOJ.
2. ITALIJA. Takoj po kapitulaciji je bil iz prostovoljcev italijanske vojske ustanovljen Garibaldinski bataljon v Dalmaciji, ki je kasneje prešel zaradi svoje dokazane hrabrosti v sestavo najelitnejše jugoslovanske enote, Prve proletarske divizije. Oktobra 1943 je bil ustanovljen bataljon Matteotti, ki je prišel prav tako v našo elitno enoto, 3. Krajiško brigado, istočasno v Črni gori ustanovljena divizija Garibaldi pa je bila vključena v 2. korpus NOV in POJ pod komando enega najboljših naših komandantov Peka Dapčeviča.
Vse te enote so napravile slavno borbeno pot: Travnik - Banja Luka, Mrkonjič grad - Mlinište - Črni vrh - Valjevo - Ub in so oktobra 1944 sodelovale v bojih za osvoboditev Beograda. Po osvoboditvi Beograda so te italijanske enote dosegle število 3.500 borcev in 29. oktobra 1944 je bila ustanovljena udarna divizija Italija. Posebej je treba poudariti, da bi tega častnega naslova nikdar ne dobila brez svojih velikih zaslug in velike hrabrosti. že začetek decembra 1944 je divizija Italija odšla na sremsko fronto, kjer je sodelovala skoraj v vseh pomembnejših bojih na tej izredno težki fronti in kjer je prešlo 12. aprila 1945 v poslednjo ofenzivo proti nemškemu okupatorju. V njeno veliko slavo Je zapisan njen znameniti juriš 27. aprila, v katerem je izgubila njena brigada Fratelli Bandiera ves brigadni komandni kader in veliko število komandantov bataljonov, 8. maja pa je divizija Italija uspešno pomagala pri osvoboditvi Zagreba.
Po kapitulaciji Italije sta nastali
nemške vojske je štab 2. hrvaškega korpusa avgusta 1943 ustanovil posebno nemško četo Ernsta Taell-manna. Reči pa je treba, da so bili posamezni nemški dezerterji vključeni tudi v številne naše enote.
9.	SLOVAKI. Iz slovaške narodne manjšine je bila že začetek novembra 1942 ustanovljena L slovaško četa Jureta Janoška in poslana iz Srema v Bosno, kjer je leta 1944 prerastla v močan bataljon. Istočasno je bila ustanovljena v Sremu še ena četa z imenom slovaškega narodnega heroja Janka Cmelika, ki je bil ustreljen maja 1942 v Sremski Mitroviči. Končno je bila novembra 1944 ustanovljena slovaška 14. vojvodinska brigada, nekaj Slovakov pa je vstopilo tudi v češko brigado Jana žiška, ki je bila ustanovljena 26. oktobra 1943.
10.	CEHI. Iz češke narodne manjšine, ki je zelo močno sodelovala v NOB jugoslovanskih narodov je bil maja 1943 ustanovljen na ukaz 3. hrvaške operativne cone samostojni češki bataljon, ki je bil oktobra 1943 vključen v samostojno češko brigado Jana Žiška.
11.	GRČIJA. Vprašanje o inter-nacionalistični pomoči grškemu narodnoosvobodilnemu gibanju razmeroma slabo obdelano po ol
£
stoječih virih. V mislih imam seveda tako imenovani pryi narodnoosvobodilni boj grškega naroda, to je od nemške okupacije do anglo-ameriške okupacije. Delegat CK KPJ Svetozar Vukmanovič Tempo, ki Je bil pooblaščen tudi za pomoč grškemu narodnoosvobodilnemu boju, poudarja v svoji obširni razpravi, da je CK KPJ dajal
;rškemu narodnoosvobodilnemu bo-poi
hicijl. Veliko pomoč je nudilo tu
fu
veliko pomoč v orožju in mu-
di tesno sodelovanje dveh makedonskih partizanskih odredov Damijan Gruev in Goce Delčev z grškim partizanskim odredom Vičo.
12.	ROMUNI. Iz pripadnikov romunske narodne manjšine je bila že zelo zgodaj ustanovljena posebna romunska četa v sestavu Južno-banatskega bataljona.
13.	SIPTARJI. že na prelomu 1941/42 Je bil ustanovljen v Kosme-tu samostojen šiptarski odred Zaj-nel Ajdini, sredi januarja 1943 pa samostojni šiptarski odred Emin Duraku. leta 1943 sta obstajala v Srbiji in Makedoniji dva samostoj na šiptarska odreda Drimkol in Malesija, dočim Je bilo v drugi polovici 1944 v Kosmetu že 8 šiptar-skih brigad, v Makedoniji pa ena.
(Nadaljevanje sledi)
»Prometejeva bakla«. Prolog: mitološki Prometej poosebljen v plesalcu Viktorju Malcevu
KLASIČNI IN MODERNI PROMETEJ V PRAGI
Simfonična glasba, jazz in elektronika v operi
Nova Hanuševa opera «Prometejeva bakla», ki je osvojila nagrado umetniškega natečaja 20 - letnico osvoboditve Češkoslovaške
za
V okviru mednarodnega glasbenega festivala uPraška pomladi) je narodno gledališče v Pragi uprizorilo krstno predstavo izvirne o-pere «Prometejeva bakla» češkoslovaškega skladatelja Jana Hanu-ša na libreto pisatelja Jaroslava Pokornega. Opera je doživela velik uspeh pri občinstvu in kritiki ter je osvojila nagrado umetniškega natečaja za 20-letnico osvoboditve Češkoslovaške.
Libretist Pokorng je svobodno parafraziral Eskilovega «U klenje-nega Prometeja» (Pokorng je Uidi prevajalec vseh važnejših grških tragedi j v češčino).
Antični mit je vzporedil s podobno zgodbo v fantastično znanstvenem okviru, v kateri predstavlja Olimp zemljo v atomskem in kozmonavtskem času Glavne vloge so povečini dvojne:	tako
imamo mitološkega Prometeja in Prometeja moderne domišljije. Antična lo je v modernem delu dogajanja Prometejeva tajnica. Avtor je dal moderni zgodbi obliko opere, antična zgodba pa je izražena v baletu. Tako je torej v tem delu en Prometej pevec m drugi Prometej plesalec.
lja.
b)	Vzhodna Bosna. Značilno za! t,e kraje je bilo, da so se zelo kmalu pojavile tudi četniške enote, ki so spočetka sodelovale s partizani, po prihodu Mihailovičevih četni-ških oficirjev iz Srbije pa so se obrnili proti partizanom. Kljub temu je nastalo na področju vzhodne Bosne pet velikih revolucionarnih središč, Ozren, Birač, Romani-ja, Zvijezda in Jahorina.
c)	Hercegovina. Ker je prišlo tod že junija 1931 do hudih ooko-lov skrbskega prebivalstva orJ strani ustašev, se je umaknil veli-- del Srbov v gozdove, kjer so nastala velika taborišča. Le z veliko težavo se Je posrečilo komunistom prepričati srbsko prebivalstvo, da je osnovni vir gorja okupator, ki želi razpihati državljansko vojno.
4.	ČRNA GORA. Tod je doživela narodna vstaja, ki se je začela 13. junija, največji kvantitativni maksimum, je pa po izredno ostri okupatorjevi reakciji in delno tudi zaradi ultralevičarskih vstajnih parol kmalu opešala in v Črni gori je zavladal hud okupatorjev in četni-ški teror.
5.	MAKEDONIJA. Tod so bili začetki vstaje silno komplicirani in tudi najtežji. Nemogoče bi se bilo na tem mestu spušati v detajle, zato bi na kratko dejali takole: Nemci so jugoslovanski del Makedonije kmalu prepustili Bolgarom, ki so spnčgt;'a zavzeli kar se le da milo okupacijsko taktiko, ki je delno lisnavala makedonske ljudske množice, še bolj pa so se za-
v okolici Trsta dve manjši italijanski partizanski enoti, iz katerih se je po nemški oktobrski ofenzivi 1943 okrepljenih z antifašisti iz Trsta in Monfalcona ter italijanskih vojakov ustanovil Tržaški bataljon, 5. 'aprila 1944 pa Brigatta d’assalto Trieste Garibaldi, ki je delovala v sestavi 9. korpusa NOV in POJ. Njen takratni politkomisar Euge-nio Laurenti je zapisal takole: «Med slovenskimi enotami in tržaško brigado ter prebivalstvom teh krajev je vladalo prisrčno prijateljstvo ir. medsebojno spoštovanje.«
Iz italijanskih borcev iz Primorske je bila ustanovljena sredi decembra 1944 v Beli krajini kot 24. brigada NOV in POS tudi Brigatta Garibaldi Fratelli Fontanot. Naši dokumenti zlasti pohvalno omenjajo boje te brigade tiri obrambi Suhe krajine aprila 1945 kot tudi nie-no zmagovito pot v sestavi 7. korpusa preko Kočevja in Ribnice v Ljubljano začetek maja 1945.
Rad bi poudaril isto, kar Je poudaril podpredsednik SFRJ Aleksander Rankovič ob odkritju spomenika padlim borcem divizije Italije ' 20. septembra 1963. Delal je, d'i je bil boj te divizije sestavni del velikega antifašističnega boja italijanskega naroda na tleh italijanske domovine in dalje, da varujejo jugoslovanski narodi z največjim spoštovanjem spomin na italijanske borce partizane, na njihova herojska dejanja in na tisočere žrtve, ki so jih pustili v naši deželi. To Je tista živa in trajna vez med italijanskim in našimi narodi.
mislim omenjati in-
................m,..mini,...........................................................uimmiHiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnM.tmiiiiiiii.,iiiiiiiiliiiiuiiiiiiimitiiiiiiiiiiiniiiiMiii.iiiiiiiiiiiiiimi.umi.n
OD REVOLUCIJE V LETU 1952 DO DANAŠNJIH DNI
Osnove bolivijske drame bodo odstranjene ko bo prenehala protidelavska politike
ske množice, se doij pa so se w- 3 RUSI. Ne mislim omenjati in komoHeirale stvari, ko si je zace-, ternnci0nalistične pomoči boja Ju.
la lastiti nad jugoslovanskim delom Makedoniie nekakšne interesne sfere bolgarska delavska partija, ki Je s popolnoma napačno in oportunistično parolo — čakati na zmago rdeče armade in ne začenjati preuranienlh akcij — pridobila na svojo stran tudi takratnega se-katarja CK KPJ za MakedonijoJ? I Sloveniji.' se je nori insni in odločni d*rek- • ti vi CK KPJ, začeti NOB tudi v Makedoniji, šele po ostri intervenciji Kom'"terne in izmenjavi sekre-tariev KP je zmagala linija CK KPJ. Cas na je seveda med tem tekal in začetki vstala so ae v Ma-kerionji pomaknili tja do srede oktobra 1941.
6. SLOVENI.! 4. CK KPS le kot sestavni del CK KPJ združil naj-prei politično silno razcepljen slovenski narod v vseslovensko borbeno in politično organizacijo Osvobodilno fronto, ki je bila u-st.anovltenp že 27. aprila 1941. Že 27. junija 1941 je bilo ustanovljeno glavno* 'poveljstvo slovenskih partizanskih čet in julija 1941 je po vseh slovenskih pokrajinah — ne glede na različnost okunatorjev — prišlo do splošne narodne vstaje.
OMedali smo si seveda le površno ogromno problematiko samo začetkov Nm jugoslovanskih nate dov Videli smo, da se tudi V tem problemu zrcali vsa velika sila in moč patriotizma in interna-cionalizma CK KPJ.
goslovanskih narodov veliki sovjetski domovinski vojni. Omejil se bom le na zanimivo ugotovitev, da je iz ruskih ujetnikov in dezerterjev iz nemške vojske nastalo izredno veliko število posebnih ruskih čet in bata!ionov v sestavi NOV in POJ zlasti na Hrvaškem in
Številni problemi, ki zavirajo napredek Latinske Amerike, so v Boliviji še posebno številni in težki, kar daje njenim težavam dramatične dimenzije. Bolivija ima monokulturno gospodarstvo z vse-posledicami do katerih vodi gospodarska struktura, osredotočena okrog edinega proizvoda — kositra. Taka gospodarska struktu-veže Bolivijo na valovanje svetovnega tržišča s surovinami po en; strani, po drugi strani pa jo dela odvisno od uvoza skoraj vseh drugih proizvodov in delno celo hrane. Mnogovrstnost rasne sesta-s pretežnim delom čistokrvne-indijanskega prebivalstva, ki zelo počasi in težko vključuje blagovno-denarno gospodarstvo, potencira družbene razlike, ki so sicer velike. Politična nestabilnost je logično bila posledica gospodarskega in družbenega stanja v državi, ki je s težavo našla osnove svoje nacionalne skupnosti.
Revolucija v letu 1952, eden od maloštevilnih globokih socialnih pretresov v Latinski Ameriki, je postavila prve realne in vidne mostove k reševanju nakopičenih bolivijskih problemov in težav. Revolucijo je izvedlo Nacionalistično revolucionarno gibanje, ki ga vodila malomeščanska inteligenca ob popolni podpori rudarjev, tega izredno pomembnega družbenega segmenta v državi, v
2 O ideji internacionalizma NOB jugoslovanskih narodov in bratski pomoči narodom izven Jugoslavije in narodnim manjšinam v Jugoslaviji
Dovolil bi si zelo komplicirano problematiko poenostaviti na ta način, da bom kratko in informativno opisal internacionalistično pomoč NOB jugoslovanskih narodov drugim narodom v temle zaporedju:
1 ALBANIJA. Tej deželi in komunistični partiji Albanije je nudil CK KPJ največjo internacionalistično pomoč. KP Albanije je bila ustanovljena 8. novembra 1941 z neposredno pomočjo CK KPJ. V pismu CK KPJ 22. septembra 1942, o katerem je nekoč zapisal Enver Hodža, da predstavlja zgodovinski dogodek v zgodovini albanskega naroda, je CK KPJ nasvetoval albanski partiji nekaj svojih pomembnih izkušenj in to: o-krepitev močne ljudske fronte na najširši bazi in revolucionarni pre-rast njenih organov v organe revolucionarne ljudske oblasti, okrepitev NOV Albanije, ki ne sme hiti ozko partijska temveč narodna voj-
4.	BOLGARIJA. Iz beguncev bol-
garske armade in bolgarskih prostovoljcev Je CK KPJ na našem o-zcmlju organiziral sledeče bolgar ske partizanske enote:	decembra
1943 bataljon Hristo Botev, že marca in aprila 1943 bataljon Vasil Levski m Rakovski, maja 1944 pa tri brigade, brigado Georgi Dimitrov ter 1 in 2. sofijsko brigado
5.	AVSTRIJA. Trdnejši stiki med CK KPS (CK KPJ) in CK KP Av Sirije so bili doseženi šele pozno poleti 1944. Na ukaz glavnega štaba NOV in POS 24. novembra 1944 je bil iz avstrijskih dezerterjev iz nemške vojske ustanovljen v Beli krajini 1. avstrijski bataljon, ki se je prav tako odločno kot brigada Fontanot izkazal 1945 v bojih v Suhi krajini.
6.	MADŽARI. Iz madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji je bil avgusta 1943 ustanovljen bataljon šandor Petofi v sestavi 2. korpusa NOV in PO Hrvaške, ki se je decembra 1944 vključil v samostojno madžarsko brigado Petofi v Baranji.
7.	POLJAKI. Iz pripadnikov poljske narodne manjšine v centralni Bosni je nastal maja 1944 v Bosni 1. poljski partizanski bataljon, jo bil avgusta 1944 vključen v Sred njebosansko brigado in Je potem ostal ves čas v Bosni. Po svoje za nimivejša pa je bila druga poljska enota, ki je nastala iz poljskih delavcev, ki so jih Nemci deportiran iz Poljske v vzhodno Srbijo. Zanimivo je to, da je bila ta eno ta spočetka pod močnim vplivom četnikov Draže Mihailoviča, a ker je neprestano vršila uspešne parti zenske akcije, so jo začeli Nemci in četniki napadati. Zato se je enota pomladi 1944 povezala s partizani, septembra pa se je vključila v enote rdeče armade, končno še o tretji partizanski sku pini Poljakov, ki je nastala v Sloveniji iz delavcev, ki so jih osvo bodili slovenski partizani iz nemškega delavskega taborišča pomladi 1945 pod Ljubeljem. Ta poljska enota je bila vključena kot poseb na poljska partizanska četa v naš slovenski odred in je junaško : delovala v bojih pri Radovljici.
8. NEMCI. Iz pripadnikov nemške narodne manjšine v bivši Ju
itd. Tudi prva državna konfe- goslaviji in redkih dezerterjev
kateri je rudarstvo glavna gospodarska dejavnost. Kmalu po zmagi je revolucija izvedla dva o-snovna akta, okrog katerih je mobilizirala najširše sloje prebivalstva. Nacionalizirane so bile velike rudarske korporacije, ki so — povezane z mednarodnim finančnim kapitalom — , predstavljale državo v državi in začela se je agrarna reform«, ki naj bi odpravila družbeno in politično nadoblast posestniške oligarhije. Toda bolivijski problem: so bili mnogo večji kot se je zdelo iz perspektive revolueionarjer za 1. 1952. Bivši »baroni kositra« so seveda sebotirali proizvodnjo-nr podržavljenih rudnikih in bolivijska država ni bila povsem dorasla prevzemanju te, za bolivijske razmere naravnost ogromne industrije, v svoje roke. Po drugi strani tudi agrarna reforma m dala neposrednih pozitivnih učinkov in država je bila preslaba, da jo podpre z zadostno pomočjo novim zemljiškim lastnikom. Tako se je država kaj kmalu znašla na robu finančnega propada in v tem trenutku se pojavljajo Združene države Amerike s svojo gospodarsko pomočjo. Ta pomoč je pomagala prebresti izredno težave, ki so nastopile v času gospodarske reorganizacije dežele, vendar pa je bila I istočasno vezana na koncesije severnoameriškemu kapitalu pred-I vsem pri črpanju nafte. Se več,
Veliko vlogo pri zaostritvi notranje krize v tej latinskoameriški državi ima politično vmešavanje ZDA
naraščajoče severnoameriško pri-sotstvo je s težo svoje gospodarske moči in seveda političnega vpliva pomagalo predvsem bur-žoaziji in njenemu razirednemu vzponu in se na ta način vključilo v razredno borbo, ki je postajala toliko bolj intenzivna, kolikor bolj se je slabšal gospodarski položaj. Posebno pa je postala o-stra v trenutku, ko so hoteli največje breipe gospodarskih dajatev vreči na pleča rudarskega prole-tariata.
Vzporedno s tem Je prihajalo do razrednega razbijanja v notranjosti Nacionalističnega revolucionar^ nega gibanja, ki je po revoluciji bilo na oblasti, z neposredno nesporno množično podporo. To raz-krojevanje je bilo politično še nevarneje v luči demoralizacije režima, korupcije, ki je zavze.a zelo neprijetne oblike in na neid način v izgubi jasne perspektive razvoja zaradi vedno večjih težav. Osebne rivalitete in ambicije so se vedno bolj očitno pojavljale in s tem je prišlo tudi do razpihovanja političn i strasti v državi, ki je že tako bila v polnem družbenem presnavljanju.
Ko je Victor Paz Estensor sklenil, da bo tudi tretjič kandidiral za predsednika republike in na o-snovi svojega nespornega vodilnega položaja pri ustanovitvi in formiranju Nacionalističnega revolucionarnega gibanja ter v prepričanju da predstavlja edino alternativo s centralnimi pozicijami v gibanju, ki je doživljalo politično dezintegracijo, se je začela sedanja politična kriza. Victor Paz je bil izvoljen za predsednika republike v maju lanskega leta, toda ob popolni politični odsotnosti ne samo rudarjev, kj so nehali priznavati njegovo oblast, temveč tu-tu vseh drugih obstoječih skupin. Svojo Izvolitev ?i je zagotovil s tem, da je podpredsedniško mesto ponudil predstavniku oboroženih sil Barieentosu Ortunu v prepričanju, da bo stabilnost svojega režima dosegel s podporo armade.
Kmalu se je pokazalo v kolikšni meri je postal Victor Paz politično izoliran. Vsa njegova prizadevanja, da s svojo politično orientacijo prestreže rastoče nezadovoljstvo rudarjev, katerim so bile odvzete njihove upravne pravice v nacionaliziranih rudnikih, so mu samo še otežkočile položaj, dokler ga ni dokončno vrgla vojska sama v septembru 1964 in ga izgnala iz države.
Po spretnem manevriranju je oblast prevzel Barientos, general letalstva, ki se je šolal v ZDA. Toda prav toliko, kolikor so politiki ■a- od opozicije znotraj Nacionalističnega revolucionarnega gibanja
Ugovarjali vam bodo vendar boste imeli prav. Upqštevajte nasvete ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Prizor iz igre «Menelunl» v uprizoritvi »Eksperimentalnega gledališča« slovenskih tržaških srednješolcev
do reakcionarnih političnih sil — soglašali pri zrušenju Victorja Paza, je bilo jasno, da ne morejo soglašati z obliko in politiko nove. ga režima. Barientos je izpolnil močne politične ambicije, te pa so na nek; način glede na odločnost s katero si je prizadeval uničiti rudarje in sindikate, odgovarjale v znatni meri vladajočim slojem Bolivije in severnoameriškim interesom, ki v sedanji fazi politike ZDA vidijo v vsaki krepitvi levice svojo največjo nevarnost.
Izvajajčč politiko ((čvrste roke« z namenom da za določen čas obdrži vojaško oblast, ko so propadli vsi njegovi poskusi, bi bil kot predstavnik političnih strank imenovan za kandidata za predsednika republike, je Barientos izgnal glavnega voditelja rudarjev Juana Lechina Oquenduja. J. Le-chin. za katerim stojijo sindikati, je bil osrednja osebnost v bolivijski revoluciji, v porevolucionar-nih režimih in pr; zrušenju Victorja Paza. Njegov izgon je skupno z vedno večjim nezadovoljstvom rudarjev s politiko vlade privedel do odkritega upora v rudarskih revirjih in država se je znašla v državljanski vojni.
Pokazalo se je, da položaj Ba-rientosa vendar ni povsem varen in da ima opozicijo celo v vrstah vojske. Vojska pa, s »na politično razdeljena, skuša s silo orožja rešiti krizo v položaju, ko že od revolucije oboroženi rudarji zahtevajo prekinitev njene arbitrarne oblasti.
Zatiralni ukrepi vojske ne i povečujejo razpleta krize, še manj pa rešitve bolivijske drame. Kriza se bo nadaljevala vse, dokier ne bodo vladajoči sloji Bolivije, povezan; s tujimi interesi, uvideli jalovost protidelavske politike in dokler ne oo prišlo do nove politične sinteze v državi V zameno za Nacionalistično revolucionarno gibanje, ki je tako sintezo predstavljalo s svojim revolucionarnim dejanjem v letu 1952. Vprašanje je le če je tako sintezo sploh mogoče najti v doglednem času.
Dr. STANE JUŽNIČ
OVEN (od 21.3. do 20.4) Današnji dan ni primeren za tvegane trgovske operacije. Vljudnost bo najboljša pot za ureditev sentimentalne zadeve.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Previdnost v poslovnih odnosih ne bo odveč. Vaša čustva vsaj tokrat o-hranite zase. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne dramatizirajte trenutne nevšečnosti. Obvladati se boste morali v reagiranju na krivico, ki se vam godi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V konkurenčni borbi boste morali nekoliko popustiti. Zaupajte se, toda ne prvem kt ga srečate.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri izdat-
kih boste morali biti previdni. U-resnlčila se vam bo stara želja. Prijetni obiski.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekatere vaše odločitve bodo naletele na nasprotovanje. Zadovoljstvo v družinskem krogu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugoden dan za ljudi z umetniškimi nagnjenji. Srečanje s prijateljem iz mladih let.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Ta svojevrstna tema je zahtevala tudi posebno glasbeno obdelavo. Tako so n. pr. v prizoru ti ta-barinu simfonično obdelani elementi jazz glasbe, medtem ko je okolje konkretnega Prometeja izraženo z elektronsko in konkretno glasbo. Vse pa je potem vključe-no v obdelavo simfoničnega orkestra.
Stalno prehajanje iz mitološke vsebine v moderno je zahtevalo tudi posebne scenske rešitve. Av-torji so si zamislili istočasne scene, razumljive tudi s pomočjo različnosti zvokov. Tako je n. pr. u sceni, ko Era raziskuje Zevsovo nezvestobo, osnovni glasbeni okvir reproduciran na magnetnem traku. Orkester stopi v akcijo z živo glasbo ko je treba podčrtati določeno psihološko situacijo. Scena se nato spremeni v neke prste ogromen televizijski zaslon, na katerem Era opazuje bakanalije.
Grški zbor, ki komentira dogajanje, je v glavnem izven scene. Njegovo petje prodira v dvorano preko reproduktorja. Samo v nekaterih trenutkih in na koncu se pojavi zbor na sceni kot statist. Vokalni del preide od recitativa v prozi v spev m v melodramske spevne zbore.
«Prometejeva bakla» je tretja opera Jana Hanuša. Tudi prvi dve («Plameni» iz leta 1942 in »Služabnik dveh gospodarjevo) sta bili komponirani, na libreto Pokornega. Hanuš je tudi avtor dveh baletov («Ofhello» in »Sol na zla. tu«), štirih simfonij, nekaj simfoničnih pesnitev, kantat in komornih skladb. Hanuš, ki je 2. maja dopolnil 50 let, se mora za svojo glasbeno osebnost v marsičem zahvaliti svojemu učitelju, slavnemu skladatelju in opernemu dirigentu Otokarju Jeremijašu. Kot gledališki člouek se je že od svoje mladosti navdihoval v avantgardističnem gledališču Emila Burja-na (genialnega dramaturga, režiserja, pesnika in praškega skladatelja, ki je bil zelo znan med dvema vojnama in ki je umri pred dvema letoma). Po Burjunu je Hanuš povzel svoj hitri ritem, svoje domiselne scenske transformacije, ki se približujejo tehniki filmske montaže. V tem spojem stilu ima že nekaj let odličnega sodelavca v Pokornem.
Za prvo svetovno izvedbo «Pro-metejeve bakle» je glasbeno o-premo pripravil J.H. Ttchp, režija je bila Hanuša Theina, koreografi ja Jirija Nemečka, scenografija Pa Josefa Svobode, ki je znan tudi občinstvu milanske Scale. V vlogi Prometeja je nastopil baritonist Premgsl Koči, Prometej-ple-salec pa je bil Viktor Malcev.
Učenci ii osnovnih šol, ki snndajo pod dolinsko didaktično ravnateljstvo so na zaključni prireditvi v nedeljo zaplesali kolo v narodnih
nošah
Bodite elastični v poslovnih stikih. Sorodniki vas bodo nadlegovali Potrebna večja previdnost na vesti KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prenagljena odločitev vas bo stala materialnih žrtev. V prijetni družbi se boste živčno razbremenili.
VODNAR (od 21,1. do 19.2.) V službi boste deležni nepričakovane pohvale. Ljubezenska razočaranja toda ne brez koristi za vas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne kvarite si živcev če vam neka stvar ne bo uspela Intimni odnosi bodo prerasli v ljubezen.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih: 11.45 Solisti; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Safred igra na marimbo; 15.00 «Volan»;
15.30	Moskovski filharmonični orkester; 15.50 Pesmi in plesi; 16.00 Alvaro: »Dvajsetletnik na fronti«;
16.30	Kavarniški koncert; 17.00
Zbor SAICI iz Torviscose; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Samospevi jug. avtorjev; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Tržaški motivi; 20.00 športna tribuna; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Manzoni:	«Doktor
Zmešnjavec ln oče Cristoforo«; 21.35 Pianist Ralph Sharon; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Handel: «Umetni ognji«; 23.05 Izbor motivov.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.45 Tržaške ljudske pesmi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.30 Poročila; 8.00 Pesmi, pesmi...; 8.30 Jug. narodne pesmi; 10.00 Uverture in zbori iz oper; 11.00 Melodije; 11.50 ln 12.55 Glasba po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Koncert zabavne glasbe; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Ivica šerfezi; 16.40 Izbrali ste; 17.00 Današnje teme; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Connie Francis; 19.15 Poročila; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SOBOTA, 12. JUNIJA 1965 NationaSni program
8.00 Poročila; 8,30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma;
9.45	Popevke; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.45	Glasba za godala; 13,00 Poročila; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovna umetnost; 15.30 Jutrišnji šport; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Poročila; 20.30 Dve zgodbi Ringa Lardnera; 21.15 Ital. melodije; 22.00 «Le me-morle dl un centenarlo«.
//. program
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Pisan spored; 9.30 Program lahke glasbe; 10.30 Poročila; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Pesmi; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 13.30 Poročila; 14.00 Pevci na odru; 14.30 Dnevne vesti; 14.45 Lahka glasba; 15.30 Teniški turnir za Davisov pokal; Ceškoslova-ška-Italija; 15.45 Koncert v miniaturi; 16.10 Rapsodija; 17.45 Izžrebanje loterije; 18.05 Plesna glasba; 20.00 «La farfalla con gli oc-chialli«, E. Calindri; 21.00 Popevke; 22.00 Jazz.
III. program
18.45 Koncert; 19.00 50 let od londonskega pakta; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Pesniki in prva svetovna vojna; 21.30 Simf. koncert.
Slovenija
8.05 Slov. narodne; 8.25 Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansam-
bel Weekend; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domače viže; 12.30 Slov. glasba iz minulosti; 13.30 Priporočajo vam,..;
14.05	Iz oper slov. skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Mešani mladinski zbor iz Celja in partizanski invalidski zbor; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Gremo v kino; 17.35 Jug pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.00 Za konec tedna.
Ital. televizija
Od 8.55 do Is.oo Sola; 18.00 Simf. koncert; 19.10 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.55 Dnevnik in šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prva svetovna vojna — četrto nadaljevanje 21,45 «Johnny 7»; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00 Dnevnik:	2U5 Direktna
zveza; 22.15 Dr. Kildare; 23.00 Rubrika za kinoamaterje; 23.30 Športne vesti
Jug. televizija
17.40 Deček in veter — lutke;
18.05	Pesem v svetu; 18.25 TV obzornik; 18.45 Ime in priimek — mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Studio Sarajevo; 20.40 Tržaška kriza 1945 — informativna oddaja; 21.10 Druga plat me-
oddala; 22.10
dalje J humorist. Pesem intervizije -tek; 23.40 Poročila.
mgt. posne-
Vreme včeraj: naj višja temperatura 19.4, najmižja 13.7, ob 19. uri 19 stopinj; vlaga 66 odst., zračni tlak 1013,2 stalen, veter 5 km severozahodni k, nebo 8 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 12.	junija
Cedomi-r	
Sonce vzide ob 4.15 in	zatone ob
19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 18,31 in zatone ob 3.10	
Jutri, NEDELJA, 13	junija
Anton	
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zajamčeno posojilo za avto cesto Nadaljevanje razprave o proračunu
Komunistična svetovalka Burlo predlagala uvedbo obveznosti obiska otroških vrtcev - Socialistični svetovalec Hreščak pa Je obširno govoril o regulacijskem načrtu, pokopališčih in o zidanju stanovanj
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Fran-zil sporočil, da Je bil nedavno v Rimu skupno s predsednikom in ravnateljem «Autovie Venete«, kjer sc na sedežu konzorcija za javne gradnje dobili zagotovilo, da bo družba dobila 10 milijard lir posojila za nadaljevanje gradnje avte ceste Trst-Benetke. S tem posojilom bodo najprej vrnili 1 milijardo kratkoročnega posojila Tržaški hranilnici in pol milijarde lir Goriški hranilnici. Za novo posojilo bodo morale krajevne ustanove. članice družbe «Autovie Venete«, dati ustrezno jamstvo, župan je zagotovil, da -obresti in vsi Stroški novega posojila za gradnjo ne bodo znašati skupno več kot 8 odstotkov. Poleg tega pa, je dejal župan, obstaja še možnost, da družba najame pri omenjenem konzorciju nadaljnja posojila, ki ji bodo omogočila, da zgradi novo avto cesto v doglednem času. Z novim posojilom bodo lahko razpisane dražbe za dela od Latisane naprej.
Nato se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Prva je govorila komunistična svetovalka Jo-le Burlo, ki je kritizirala sestavo letošnjega proračuna, ki se po njenem mnenju omejuje le na navadno beleženje skoraj izključno obveznih dohodkov in izdatkov ter ni sestavljen v duhu socialnega in gospodarskega napredka mesta. Potem ko je kritizirala odbor levega centra, da ni niti v najmanjši meri izpolnil napovedanega programa, je svetovalka ponovno načela vprašanje občinske ustanove EN CO. ki je bila ustanovljena z namenom, da bo posegla na trg proti visokim cenam živil, v resnici pa je ta ustanova sedaj skoraj izginila in ne vrši naloge, ki bi jo lahko vršila v korist potrošnikov. Prav tako je kritizirala dejstvo, da se ne izkoristijo Delavske zadruge za borbo proti draginji.
Svetovalka Burlo se je Se posebno zadržala pri otrokih vrtcih in je predlagala, naj bi ti postali obvezni in naj bi bili odprti vse delovne dni ter tudi v poletnih mesecih, da bi se olajšala skrb za otroke zlasti materam, ki so zaposlene. Nato je kritizirala odbor, ki ni hotel sprejeti predloga komunistov o modernizaciji občinskih pralnic z namestitvijo pralnih strojev, med tem ko so v zadnjih letih številni zasebniki postavili v mestu avtomatične pralnice, ki obratujejo z dobičkom. Odbornika za finance pa je vprašaja, ali so resnične govorice, da ‘občina nima denarja niti za tople obroke hrane na šolah in v vrtcih.
Socialistični svetovalec Dušan Hreščak je imel daljši govor, v katerem je najprej polemiziral s komunisti glede njihove trditve o «propadlem levem centru« in o odnosih med komunisti in socialisti. Nato Je svetovalec Hreščak obširno govoril o vprašanjih občinskih pokopališč. Ugotovil je, da je vseh deset občinskih pokopališč v mestu in okolici v obupnem stanju. Glede pokopališč pa je Hreščak ugotovil, da ni našel v proračunu niti sledu o tem važnem vprašanju, čeprav je morda to odvisno od dejstva, da so Izdatki za pokopališča pogojeni z najemanji posojil. Toda dobro bi bilo, je poudaril Hreščak, da bi v proračunu določili vsaj vsoto za nakup zemljišč za razširitev pokopališč pri Sv. Ani. Tudi o načrtu gradnje novega pokopališča na Opčinah ni v proračunu niti sledu, čeprav Je znano, da je to po-
kopališče v obupnem stanju.
Glede gradnje ljudskih stanovanj ipa je socialistični svetovalec izrazil svoje zadovoljstvo glede odbornikovih izjav, da bodo gradili stanovanja za brezdomce. Hkrati pa je ugotovil, da občinski proračun že nekaj let zaporedoma določa visoke vsote za ljudska stanovanja, ki pa niso bila nikoli zgrajena.
Zelo zanimiv je bil del Hrešča-kovega govora, ki se je nanašal na vprašanje uveljavitve novega regulacijskega načrta. Svetovalec je najprej ugotovil, da je v letošnjem proračunu določena v ta namen tako neznatna vsota, da se socialistična skupina s tem na noben način ne more strinjati. Potem ko je opozoril na številne predloge socialistov glede rešitve tega važnega vprašanja, je svetovalec Hreščak dejal med drugim, da je bil regulacijski načrt po zadnji odobritvi popravkov 24. julija lani zadržan v pisarnah občinske uprave do 1. oktobra lanskega leta. Po odobritvi pokrajinskega upravnega odbora, je ponovno ostal v rokah uprave do letošnjega januarja. Svetovalec je ugotovil, da regulaciiski načrt še ni prišel v roke pristojnih organov ministrstva za javna dela. Nato je ugotovil, da doslej še ni bil ustanovljen napovedani
urad regulacijskega načrta, češ da nimajo na razpolago ustreznega osebja. Nadalje je Hreščak dejal, da tudi podrobnostmi načrti še niso bili sestavljeni, čeprav so socialisti že večkrat to zahtevali. Celo spremembe uveljavitve zakona 167 še niso bile predložene v odobritev občinskemu svetu.
Sedaj, je nadaljeval Hreščak, stojimo pred zapadlostjo roka, ki ga zakon določa za zaščito novega regulacijskega načrta. Razumljivo je, da bo po treh letih dejanske uveljavitve novega regulacijskega načrta, vrnitev na stari načrt pomenila popolno urbanistično in gradbeno zmešnjavo in bi kompromitirala kakršno koli urbanistično načrtovanje. V tem primeru, je nadaljeval svetovalec, postane regulacijski načrt navaden kos papirja, ker ga po 2. juliju letos ne bo mogoče več u-veljaviti.
6 vprašanju pravic slovenske manjšine, ki ga je svetovalec Hreščak obširno obravnaval, bomo poročali pozneje skupno s posegi ostalih svetovalcev o Slovencih. Vprašanje o kmetijstvu, ki ga je Hreščak prav tako obširno obravnaval, pa bomo objavili v jutrišnji številki.
Govor svetovalca dr. Pincherla (PSIUP) bomo prav tako objavili jutri.
Včeraj na prefekturi sestanek o turizmu
Na prefekturi je bil včeraj, kot običajno pred začetkom poletne sezone, sestanek predstavnikov oblasti in raznih ustanov, na katerem so razpravljali o turizmu. Predsedoval je vladni komisar dr. Maz-za, prisotni pa so bili predsednik Pokrajinske turistične ustanove odvetnik Terpin, direktor omenjene ustanove dr. Apollonio, dr. Quittan za avtonomno letoviščarsko ustanovo, občinski odbornik prof. Lon-za, podprefekt dr. Pasino, inž. Bai-samo, vicekvestor De Ubertris, major karabinjerjev Tonarelli, poveljnik mestnih stražnikov dr. Dolce itd. Razpravljali so o raznih ukrepih za zaščito Javne varnosti ln javnega reda, za preprečitev povišanja cen v gostinskih obratih, za izboljšanje raznih storitev v korist turistom itd.
Da bi preprečili motenje javnega miru in počitka, bodo sodelovali mestni stražarji in agenti prometne policije, okrepili bodo varnostno službo, da bi preprečili tatvine, kraje avtomobilov itd. Prav tako bodo okrepili službo na mejnih blokih, da ne bodo turisti čakali. V gostinskih obratih pa bodo morali biti izobešeni ceniki za hrano in prenočišča.
Predavanje v krožku «RodoIfo Morandi»
Drevi ob 19. uri bo v dvorani kulturnega kroaka »Rodolfo Mo-ramdi» na Trgu San Giovanni 1 prof. Silvo Benvenutti, asistent za moderno zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze govoril o temi: »Gospodarski odnosi, politična gibanja in problemi manjšin v goriški pokrajini od leta 1918 do nastopa fašizma*. Sledila bo diskusija.
llllllllllllllllllilimillllllliirdiilllllillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllltllllHIIIIIIIIIIIIIlllllilIliliiiillIllIlililIllIllllllllIlllllliiIllllllIllllllllllinilll
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Ministra Bo in Starnuti zagotovila podporo gospodarskemu razvoju dežele
Poročili Berzantija in Vicaria o obiskih na Koroškem in v Sloveniji
Včeraj je bila seja deželnega sveta, ki ji je predsedoval dr. Berzan-ti, ki se je pravkar vrnil iz Celovca. Dr. Berzanti je najprej poročal o stikih, ki jih je skupno z odbornikom za prosveto prof. Vicariom imel s koroškimi predstavniki oblasti med sprejemom, katerega je priredil italijanski generalni konzul dr. Ridomi v Park hotelu v Perčah ob Vrbskem jezeru. Med udeleženci sprejema so bili novi koroški deželni glavar dr. Sirna, bivši glavar Wedenig, predsednik koroškega deželnega .sveta Tillian, deželni svetovalci, škof Kostna celovški žugali, jKedStaynik videmske pdkrajme dr. Lepre, videmski župan Cadetto in drugi. Predsednik Berzanti in glavar Sima sta se podrobno razgovarjala o možnosti, da bi raztegnili na vso deželo kulturne izmenjave, ki trajajo že 10 let med Vidmom in Celovcem v obojestransko zadovoljstvo. Omenila sta tudi možnost sodelovanja na gospodarskem in drugih toriščih. V ta namen je dr. Berzanti povabil dr. Simo na uraden obisk v našo dežejo, da bodo proučili vprašanja, ki so skupna obema deželama. Obisk koroške delegacije naj bi bil konec avgusta Odbornik Vicario je seznanil dru-ge odbornike s svojim obiskom in s stiki v Sloveniji. Odbornik si je ogledal šolske ustanove od vrtcev do univerze ter kulturne in umetniške ustanove. Prof. Vicario je dejal, da je prepričan, da je sodelovanje na kulturnem torišču med našo deželo, Slovenijo in Koroško ne le možno marveč tudi potrebno in koristno,- Pri tem je treba
postopno ugotoviti vse panoge, v katerih bi lahko sodelovali. Prof. Vicario je poudaril, da je bilo iz razogovorv v Ljubljani razvidno, da bi lahko prišlo do kulturnih izmenjav na znanstveni ravni med tržaško, ljubljansko in graško univerzo zlasti zaradi funkcije, ki jo pridobiva Trst na državni in mednarodni ravni na področju znan
PREDVČERAJŠNJIM NA STADIONU «PRVI MAJ»
Občni zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Niko Škamperle - V novem odboru kar 11 mladincev
HHill
polnil prevzeto nalogo, ker bi se sicer izneveril vzvišenemu poslanstvu, ki ga ima prosvetno društvo «Slavko Škamperle», kot branitelj in hranitelj slovenskih kulturnih vrednot pri Sv. Ivanu.
Predsednik p.d. »Slavko Škamperle« N. Škamperle bere svoje poročilo
V zvezi s že obstoječimi industrijskimi podjetji sta odbornika orisala ministru ladjedelska vprašanja v zvezi z okrepitvijo in modernizacijo obratov CRDA v Trstu in Tržiču. Odbornika sta prosila ministra, naj se potegne za to, da se okrepijo tudi SAFOG v Gorici, Italsider. Tržaški arzenal, Tržaške mehanične delavnice in tovarna «Bulloneria Europea«. Na področju novih obratov sta odbornika zlasti
stvenih raziskav. Nadalje obstajajo možnosti umetniškm razstav, gostovanj orkestrov in pevskih zbo- vztrajala pri zahtevi, jtaj se zgradi-rov, sodelovanje med knjižnicami Jo v deželi' naprave za popolno ;lJ	—- predelavo rabeljske rude. Nadalje
sta' odbornika opozorila ministra, da bi morali zgraditi- v- deželi nove energetske naprave, V zvezi z vsemi temi vprašanji sta odbornika izročila ministru spomenice in študije. Razne argumente bodo poglobili na nadaljnjih sestankih'in bodo predložili v ta namen tudi nadaljnjo dokumentacijo. Odbornika sta odnesla z razgovora zelo dobre vtise.
STRANSKE PRIREDITVE TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Prvo srečanje strokovnjakov o proizvajalnih sredstvih v podjetjih
Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzel Italijanski odbor za produktivnost
V okviru tržaškega velesejma bodo letos kot stransko prireditev organizirali tudi posebno srečanje strokovnialkov, ki se bodo sestali v dneh 25. in 26. junija, ter razpravljali o proizvajalnih sredstvih ln o njihovem deležu pri ustvarjanju dohodka v podjetju. Pokroviteljstvo nad novo pobudo je prevzel Italijanski odbor za produktivnost, ki so ga pred nekaj leti ustanovili po sličnih organizacijah v Evropi in v Severni Ameriki. Med proizvajalnimi^ sredstvi bodo strokovnjaki proučili zlasti kapitalne investicije (tovarniške obrate, stroje in ostalo tehnično opremo itd.), delovno silo, surovine, finančno politiko vodstva podjetja ter znanstveno raziskovanje in nadzorstvo nad proizvodnjo.
Med tem časom pa je uprava velesejma pripravila dokončen koledar manifestacij, ki so povezane z vsakoletno lesno razstavo. Te se bodo pričele z 8. mednarodnim srečanjem o pohištvu, ki je najavljeno za nedeljo 27. junija. Tega dne se bodo v kongresni dvorani velesejma zbrali za o-kroglo mizo poleg predsednika srečanja M. Dosija in predstavnikov velesejemske uprave, tudi podpredsednik Italijanskega salona pohištva iz Milana A- De Bag-gis, predstavnik vsakoletne razstave pohištva v mestu Cantu dr. S. Leoni-Orsenigo ter številni strokovnjaki in poslovni ljudje s tega področja. Na koncu srečanja bo arh. C. De Carli sporočil imena zmagovalcev na V. vsedržavnem natečaju za najlepši in najbolj funkcionalen zložljiv stol, ki ga prav tako prirejajo v okviru stranskih manifestacij tržaškega sejma.
V ponedeljek 28. junija bo kakor najavljeno poseben dan posvečen topolovim nasadom, uporabi topolovine v industriji in zadnjemu razvoju ustreznega tržišča, naslednjega dne pa bo X mednarodni dan lesa, na kate-
rem bo nastopilo več strokovnja-kov iz notranjosti Italije in iz tujine.
Na letošnji natečaj za »zložljivi stol« se je priglasilo približno 160 risarjev in arhitektov iz vse Italije. Včeraj se je zadnjič sestala komisija, ki je pregledovala in ocenjevala prispele načrte in pripravljene izdelke. Komisija, ki so jo sestavljali dr. Dosi, prof. Barocchi, arh. R. Boico, prof. C. De Carli, dr. S. Montina, arh. A. Rosselli ter g. G. Guerrini, je podelila prvo nagrado v višini 1,000.000 lir prof. T. Sartoriju, dirugo nagrado v višini 500.000 lir g. M. Simonazziju, ter tretjo nagrado v višini 250.000 lir arh. S. Astiju in arh. S. Favreju, vsi iz Milana. 2irija je poleg tega podelila tudi pet zneskov po 100.000 lir kot povračilo stroškov
Nagrajene izdelke si bo občinstvo lahko ogledalo ves čas sejma, to je od 21. junija do 5. junija, in sicer bodo ti izdelki in načrti razstavljeni v drugem nadstropju v Palači narodov. Med 160 udeleženci letošnjega natečaja, jih je 51 poslalo na natečaj gotov izdelek, 32 ljudi je poslalo enega ali več miniaturnih vzorcev, nadaljnjih 77 risarjev pa se je tekmovanja udeležilo samo načrti, črteži in fotografskimi posnetki.
itd. Prof. Vicario je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da je treba.,začeti sodelovanje s kulturnimi izmenjavami s Slovenijo in Koroško na podlagi stvarnih tem ter ga postopno širiti z namenom, da se kulturna izročila ob spoštovanju lastnih posebnosti med seboj oplajajo in bogatijo.
Odbor je zatem obravnaval vprašanje prometnih zvez v deželi v luči odobritve zakona o finansiranju avto ceste Trst - Benetke. Na podlagi predloga odbornika Masut-ta je odbor sklenil, da bo čimprej pripravil zakonski osnutek, ki bo omogočil dodelitev deželnega predujma 2 milijard lir za zgraditev odcepa med Villessami in Gorico, ki je že uvrščen v načrte ANAS in ki ga bo pozneje finansirala država. Ta odcep bo služil kasneje povezavi med Gorico in Ljubljano. Na zadnjem obisku v Ljubljani so namreč člani deželnega odbora raz. pravljali s člani izvršnega sveta SRS o konkretnih možnostih zgraditve avto ceste.
Končno je odbornik Cocianni poročal odboru o razgovorih, ki sta jih imela skupno z odbornikom Marpillerom z ministrom za državne soudeležbe Bojem. Ta sestanek je treba uokviriti v intervencije odbornikov in predsednika pri vladi, da se bodo predlogi dežele u-poštevali bodisi pri dokončni določitvi petletnega gospodarskega načrta bodisi pri sektorskih načrtih, ki jih bodo pripravila posamezna ministrstva. Ker je napredek naše dežele odvisen predvsem od industrializacije, meni deželni odbor, da bo treba predvsem okrepiti industrijska podjetja IRI in jih ustanoviti tudi v videmski pokrajini, da zavre izseljevanje. Razgovor z ministrom je bil izčrpen in podroben. Minister je zagotovil, da bo njegovo ministrstvo upoštevalo potrebe naše dežele ter da bo stalno sodelovalo z deželnim odborom bodisi glede reševanja problemov že obstoječih podjetij bodisi glede novih posegov državnih soudeležb.
Za odobritev zakona o upravičenih odpustih
Včeraj so notranje komisije največjih podjetij in tovarn V Trstu poslale predsedniku poslanske zbornice Bucciarelliju Ducciju in predsedniku vlade Aldu Moru imenu vseh delavcev brzojavke, v katerih ju prosijo, naj posredujeta, da se odobri zakon o upravičenem razlogu pri odpustih in o ponovni zaposlitvi prizadetih de lavcev.
Odbornik Marpillero je načel ta vprašanja tudi v razgovoru, ki ga je imel popoldne z minostrom za trgoviho in industrijo Lamijem Starnutijem. Odbornik Je opozoril ministra na ukrepe, s katerimi bi lahko pospešili gospodarski razvoj v deželi, zlasti pa na ukrepe za razvoj industrije na področjih,, ki so za to najbolj primerna. Končno je odbornik opozoril ministra tudi na trgovinska vprašanja naše dežele. Minister je zagotovil, da bo posvetil vsem tem vprašanjem veliko pažnjo ter da bo prišel v ta namen na obisk v glavna deželna središča.
V društvenih prostorih na stadionu «Prvi maju, je bil predsinočnjim, ob prisotnosti številnih članov, 16. redni občni zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle# pri Sv. Ivanu, ki se je tokrat sestal na koncu sezone, po eno leto in pol trajajočem plodnem delovanju. Ob otvoritvi občnega zbora, se je dotedanji predsednik društva, ob dvajsetletnici osvoboditve spomnil vseh padlih za svobodo in rudarjev, ki so pri nedavni hudi rudarski nesreči v Bosni izgubili življenje. Povabil je nato prisotne, da so počastili spomin vseh žrtev z enominutnim molkom.
Sledilo je obširno poročilo predsednika, ki se je v svojem govoru dotaknil prvenstvene naloge društva, da s svojim delovanjem in u-spevanjem pripomore in se bori za obstanek slovenskega življa pri Sv. Ivanu. Obžalovgl je, da zahaja društvene prostore le omejeno število članov in apeliral na vse prisotne, da s svojo prepričtval-nostjo pripomorejo, da se bo krog
pojemal. V nadaljevanju svojega poročila je nato predsednik omenil, da mora prosvetno društvo biti središče slovenske kulture m prosvete pri Sv. Ivanu ter da je treba to kulturo preko staršev posredovati mladini in posebno osnovnošolskim otrokom. Samo z bujenjem navadne zavesti pri starših in članih, bo mogoče doseči, da slovenska šola pri Sv. Ivanu ne bo zašla v težave. To pa je prvenstvena naloga, ki si jo mora zadati novi odbor in se z vsemi silami vreči na delo za dosego tega cilja.
Svoje poročilo je nato prebrala tajnica, ki je podala obširen pregled celotnega društvenega delovanja od novembra 1963 do konca letošnje sezone. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo društveno delovanje vsestransko razgibano in pestro, že dvakrat je društvo priredilo miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke pri Sv. Ivanu in to pobudo, ki jo je dalo društvo samo, so toplo prejeli star-
Spremcmbe v seznamih davčnih zavezancev
Tržaška občina sporoča, da bo za dobo 20 dni od 13. junija dalje na občinska oglasni deski v Ulici Malcanton št. 3, pritličje, na vpogled odlok občinskega odbora št. 1208 z dne 8. junija 1965, s katerim so bile v sezname davčnih zavezancev za letošnje leto vnesene spremembe, do katerih je prišlo v zvezi z naknadnimi ugotovitvami resnične davčne obveznosti pri posameznikih, odnosno na podlagi njihovih lastnih prijav, v kolikor so jih ti naslovili na u-strezni občinski urad do 20. septembra 1965. Hkrati s temi seznami, ki jih je 14, pa so občinstvu na vpogled tudi seznami davčnih zavezancev z zadevnimi zneski za leto 1964.
Sestanek prve deželne komisije
Včeraj se je sestala prva deželna komisija, ki je proučila pripombe vlade k dvema deželnima zakonoma, ki ju je vrnila v pretres deželnemu svetu. Gre za zakon o osebju in o dnevnicah predsedniku dežele in odbornikom, ko gredo na potovanje. Poročevalec Mizzau je predlagal, naj se členi, ki jim vlada ugovarja, izločijo iz besedila zakona, ter predložil še nekatere popravke. Svetovalci so ob vzdržanju komunističnih in liberalnih svetovalcev odobrili dokončno besedilo zakona, ki ga bo do predložili deželnemu svetu v razpravo prihodnji torek.
ši, učitelji in še posebno otroci. Ne bomo tu naštevali vseh zanimivih predavanj, živahnih družabnih večerov, raznih prireditev ob vseh mogočih prilikah, uspelih izletov in športna tekmovanja. Reči pi je treba, da je bilo delovanje društva «Slavko Škamperleu zelo bogato in za vzgled marsikateremu drugemu prosvetnemu društvu.
Po poročilih blagajnice, gospodarja in knjižničarke, je sledila živahna in kar polemična diskusija, katere se je udeležilo veliko število prisotnih. Občnemu zboru društva pa so prinesli pozdrave in želeli obilo uspeha v bodočem delu: Edvin Švab v imenu slovenske prosvetne zveze, Mario Magajna, predsednik prosvetnega društva «/. Cankar« pri Sv. Jakobu in prof. Bojan Pavletič v imenu Športnega združenja «Bor».
Po izvolitvi*-volilne komisije, so sledile vatitte: ■ V novi društveni odbor je bil ža predsednika ponovno izvoljen . •Niko Škamperle, za podpiedsedaiao Alenka Kravos, za tajnico Neda Mijot, za blagajnika Jože Jelerčič in za gospodarja A-lojz Placer. Odbor sestavljajo še: Pia Hmeljak, Rosana Prelc, Vojko Mijot, Nadja Švab, Mariza Kolom-bin, Anton Dovgan, Pavla Kolerič, Marino Dovgan in Včo Jurkič. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je v odboru kar 11 mladincev, ki bodo vse svoje mlade sile posvetili delu za uspeh in dobrobit prosvetnega društva, ki bo letos slavilo svojo dvajsetletnico obstoja.
Na predsinočnjem občnem zboru so bile začrtane smernice in izražena mnenja za bodoče delovanje društva. Prepričani smo, da bo novoizvoljeni odbor vsestransko iz-
Danes, jutri in v ponedeljek
Vinska razstava v Zgoniku
Danes ob 14. uri bo v Zgoniku (pred županstvom) začetek razstave in pokušnje domačih vin, ki bo odprta do ponedeljka. Na razstavi bo 15 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina.
Prijatelji poštene domače kapljice se bodo ob tej priliki lahko prepričali o odlični kakovosti vin tega predela našega Krasa, ki Je tudi zelo primeren za izlete v naravo.
V okviru razstave bo danes po poldne tekmovanje v odbojki, Jutri zvečer bo tombola, jutri in ponedeljek pa bo ples in nastop godbe na pihala.
Danes sta stopila v zakonski stan OSKAR ŠVARA iz Ricmanj in MARIJA RAZEM iz Gročane. Člani pevskega zbora "Slavec» jima iskreno čestitajo.
niiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiii
DANES IN JUTRI V LA SPEZII
MOČNO TRŽAŠKO ZASTOPSTVO NA ZASEDANJU 0 LADJEDELNIŠTVU
V njem so zlasti reprezentativno zastopani tržaški sindikalni predstavniki CGIL - Na dnevnem redu bo tudi ladjedelnica Sv. Marka
Predsednik tržaške pokrajinske u-prave dr. Savona je sinoči odpotoval v La Spezio, kjer bo danes in jutri Vsedržavno srečanje predstavnikov italijanskih mest, ki štejejo med svojo industrijo tudi ladje-delske obrate. Na srečanju, ki so ga sklicale pokrajinske in občinske uprave Trsta, La Spezie in Livorna. to je uprave tistih treh lad-
IIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMIIIIIIIIIItlMIIIIIMMIIIIIMIIIiliiiiiiiiiiiiitllMIMMIillllllllllllllMIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIMIIIIIIMIIIIMIIIIIMIllMIUlllllllIMMIIIMIMMIIIIII
PO ZAKLJUČENEM ROKU ZA VLAGANJE PROŠEN!
Prošnje za 5 do 5,5 milijarde lir za posle v okviru sejma Alpe-Adria
Vseh prošenj do zaključka roka je bilo okrog 300, sedaj pa jih vlagajo še zamudniki - Kako razdeliti znatno manjši kontingent?
Na zunanjetrgovinskem oddelku generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo-Julijsko krajino imajo te dni polne roke dela s prošnjami, ki so jih vložili tržaški, videmski in goriški operaterji, ki nameravajo sklepati posle z jugoslovanskimi partnerji v okviru operacije Alpe-Adria. Rok za vložitev zadevnih prošenj je potekel v četrtek 10. junija. Zadnji dan je prispelo na zadevni u-rad veliko število prošenj, tako da so jih vsega do konca dneva našteli okoli 300; ves dan včeraj pa so zamudniki še vedno prinašali nove prošnje. Lansko leto so operaterji poslali na komisariat nekaj čez 130 prošenj, letos pa se je njihovo število dvignilo na 1 več kot dvakratno višino. To pa
ni edini dokaz za večje zanimanje poslovnih krogov iz dežele Furlanije-Julijske krajine za letošnji sejem Alpe Adria. Zadevni urad na komisariatu je namreč letos prejel tudi številne prošnje s strani poslovnih krogov, ki se po navadi ne ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem.
Skupna vrednost prispelih prošenj se po prvih ocenah giblje med 5 in 5.5 milijarde lir. Vsi določeni delni kontingenti so seveda močno prekoračeni, saj znaša skupen kontingent, ki ga je določila vlada, le eno milijardo 750 milijonov lir. Upati je, da bodo osrednje oblasti tudi letos pristale na povečanje omenjenega kontingenta za 25 odst. kljub temu pa bo ostala takšna vsota
vedno daleč pod ravnijo, ki lahko ustrezala skupni potrebi
tržaških, goriških in videmskih poslovnih ljudi.
Kakor napovedano, se bodo v Trstu konec junija sestali predstavniki tržaških, ljubljanskih in zagrebških gospodarskih krogov, da določijo končno porazdelitev kontingentov med vse prosilce. Kakor se je izvedelo z onstran meje, imajo te dni v Ljubljani in v Zagrebu iste težave kakor v Trstu, da je namreč ' skupna vrednost prispelih prošenj zdaleč presegla višino določenih in odobrenih kontingentov, tako da bo tudi na jugoslovanski strani nastalo vprašanje, kako porazdeliti med prizadeta podjetja kontimgen-
jedelniških središč, v katerih se bodo najbolj občutile posledice napovedanega skrčenja italijanskega ladjedelništva od sedanjih 800.000 na 500.000 brt novega ladjevja na leto, bodo razpravljali o naslednjih treh temah: Italijansko ladjedelništvo in državne pomorske linije (predavatelj iz Livorna); Položaj v italijanski in svetovni trgo vinski mornarici ter Evropsko gospodarsko združenje (predavatelj iz Trsta) ter Državno ladjedelništvo in politika programiranega gospodarstva (predavatelj iz La Spezie):
Srečanja v La Spezii se bodo poleg dr. Savone iz Trsta udeležili tudi predstavnik občine dr. S. Ga-sparo, deželni odbornik Marpillero, predstavnik tržaške trgovinske zbornice, glavni tajnik Nove delavske zbornice A. Calabria, glavni tajnik zveze kovinarjev Burlo, predstavnik notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka struje FIOM-CGIL Renkaiser, in drugi.
Na današnjem srečanju bodo prisotni predstavniki vseh italijanskih mest, v katerih se nahajajo ladje-aelniški obrati, predstavniki tržaških poslovnih krogov pa se bodo tudi ob tej priložnosti zavzeli za čimprejšnjo rešitev vprašanja nameravane preusmeritve proizvodnje ladjedelnici Sv. Marka. Dr. Savona in drugi tržaški predstavniki bodo postavili zahtevo po vključitvi ladjedelnice Sv. Marka med tiste o-brate, ki jih je treba modernizirati ter racionalizirati; tržaška ladjedelnica spada vsekakor med tiste obrate v državi, ki se lahko ponašajo z visoko kvalifikacijo in ki so zato poklicani, da nadaljujejo s proizvodnjo, za katero so bili po stavljeni.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO I
OBIŠČITE RAZSTAVO RISB, LINOREZOV, PLASTIČNIH IZDELKOV IN ROČNIH DEL
Nižje srednje šole in Enotne srednje šole pri sv. Jakobu
Otvoritev razstave bo danes, 12. junija ob 11. uri; čas za obisk: vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. Ob priliki dvajsetletnice Nižje srednje šole bo del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let.
Šolske vesti
Danes ob 17. uri bo v Kulturnem domu ponovitev zaključne prireditve osnovnih šol. Vabila so na razpolago samo na šolah. Izkupiček Je namenjen šolskemu patronatu.
GLASBENA MATICA
V nedeljo, 13. junija 1956 ob 17. uri v dvorani Pd «Igo Gruden« v Nabrežini
nastop gojencev podružnic šole Glasbene Matice iz Devina in Nabrežine
s sodelovanjem harmonikarskega zbora in pevskega zbora «Kraški slavček«.
Vljudno vabljeni
Razna obvestila
Pred jesenskim zborom
Seznam nekdanjih mladinskih društev
Kakor že javljeno, je---bil za oktobra t.l. sklican Zbor vseh nekdanjih mladinskih društev na Tr-jjfifjsepi, ..Ker po svojem, delu,. ho tenju in postavljenih si ciljih ali skoro ni bilo razlike med bivšimi mladinskimi in športnimi društvi ter organizacijami, kakor ni bilo sploh razlik med skupinami, ki so se pojavile po oblastvenem razpustu mladinskih in športnih društev, ker so ohranile miselnost in značaj prejšnjega mladinskega gibanja, podpisani prireditveni odbor, zato da se izogne morebitni napačni razlagi, kdo vse naj se udeleži sklicanega zbora, javlja v naslednjem seznam vseh društev in organizacij, ki pridejo v poštev: Zveza Mladinskih društev, Trst. športno udruženje, Trst.
Dijaški krožek Nicold Tommaseo, Trst.
MLADINSKA DRUŠTVA:
Prosveta, Sv. Jakob
Sv. Marija Magdalena spodnja
ŠPARTA, Skedenj
Rocol, Rocol
ZARJA, Rojan
PROSEK, Prosek
LADJA, Kontovel
SV. IVAN, Sv. Ivan
SV. KRIZ, Sv. Križ
SV. KRIZ, Sv. Križ pri Trstu
BARKOVUE, Barkovlje
PROSVETA, Opčine
ZARJA, Bazovica
VIŠAVA, Konkonel
GAJ, Bani
GROPADA, Gropada
TREBČE, Trebče
KAVČIČI, Kavčiče
KRES, Štorje pri Sežani
JADRAN, Dekan
KOBDILJ, Kobdilj na Krasu
ZASTAVA, Lonjer - Katinara
PROSVETA, Boršt
ZORA, Škorklja.
ŠPORTNA DRUŠTVA:
OBZOR, Sv. Marija Magdalena zgornja
PRIMORJE, Prosek.
ŠPORTNI KLUBI:
CONCORDIA, Trst VAL, Barkovlje JADRAN, Herpelje ADRIA, Trst
Veslaški klub »SIRENA«, Trst ŠTEMPIHARJI in njim sorodne skupine.
PRIREDITVENI ODBOR
Tržaški filatelistični klub »L. Ko-
šira bo Imel v nedeljo 13. t.m od 10. do 12. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Člani, ki so prijavili zbirke za razstavo v Idriji, naj Jih na sestanku izroče. Vabljeni tudi vsi ljubitelji filatelije in člani, ki še niso prevzeli zadnjih novitet.
Nazionale 16.00 «01traggio al pudo-re» Arnoldo Foa, Ma-g-ali Noel. — Prepovedano mladini pod 18 letom.
Arcobaleno 16.00 «Bravados» Gregorji Pečk, Joan Collins. Technico-lor.
Excelsior 16.00 »C-acc-ia al ladro« — Teohnicolor. Grace Kelly, Garjr Grant.
Fenice 16,00 «Colpo grosso« Technl-color Frank Sinatra.
Grattaclelo 16,00 «Madre Glovanna degli angeli« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Maba Harl agente segreto H-21« Jeanne Moreau.
Fllodrammatlco 16,30	»5000	dollarl
sulPasso« Colorscope. Robert Wood.
Aurora 16.30 »Agente 007 licenza per uccidere«.
Cristallo 16.30 »Fanthomas 70» East-mancolor.
Garibaldi 16.30 «1 tre delta Croce del Sud« Teohnicolor. John Wayne.
Capitol 16.30 «Zorba tl greco« A-n-tihony Qulnn. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Impero 16.30 »Angelica alta corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.45 «CI-ao Charlle« Teohnicolor. Tony Curtis.
Moderno 16.00 »Tempesta su Ceylon» Technicolor. Lex Parker, Magali Noel. Sledi risanka Tom in Jerry.
Astra 16.30 «Squadriglia 633» Tech-nlcolor.
Astoria 16.30 «1 1-eoni di Casttlia« Technicolor. Cesar Romero.
Abbazia 16.00 «11 capitan Nevvmann« Technicolor. Gregory Pečk, Tony Curtis.
Ideale 16.00 «Le sette folgori di A-shur« Technicolor. Ladie Lame. LETNI KINO
Paradlso (blagajna ob 19.30) 20.15 «Brevi amori a Palma di Malor-ca» Technicolor. Alberto Sordi, Be-Hnda Lee. Se ponovi prvi del.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 4. julija enodnevni Izlet v Ljubljano, Kamnik in v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
• * •
PD Marij Matjaslč-Mllan v Bar-kovljah. Strada del Frlull 295. priredi v nedeljo 18. julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst, Nova Go. rica, Most na Soči, Tolmin, Kobarid ln Bovec k izviru Soče. nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice ln' Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne In Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20. ure do 20. junija do 12. ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597.
Ob 2*. obletnici zmage nad naot-fašizmom priredi v nedeljo 27. t.m. prosvetno društvo #Ivan Cankar« Izlet v bolnico »Franja«,
Umik vpisovanja bo pravočasno Objavljen v našem časopisu.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. Junija 1965 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 16 oseb_
UMRLI SO: 74-letni Pietro Bressi, 84-letna Beatrice Sterle vd. Riavini, 50-letnl Enrlco Novak, 60-letna Giu-sepplna Parole vd. Poltcreste. 82-let-na Maddalena Modrlch vd. Garbani, 65-letnl Paolo Macorsi, 84-letna Ca-terina Kike vd. Erman, 83-letna Čarobna Sardo, 80-let,na Carla Oltra-montl por. De Micheli, 71-letni Giu-sto Marši, l dan stari Sergio Zaihti, 70-letna Giulla Truant, 83-letna Va-leria Slama vd. Taverna, 44-letna Elda Taddei por. Lanerl, 9 ur stara Paola Cipriotto, 52-letni Orlando Micheli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7. 6. — 13. 6.)
Alla Salute, Ul. Giulla 1: Benussi, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul Orlant 2; Vernarl, Trg Valmaura 11: D’Am-brosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Liberti 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Giulla 1; Benussi, Ul. Cavana 11: Picclola, Ul Orlani 2; Vernarl, Trg Valmaura 11.
LADJE V PRISTANIŠČIH
TRST:	C. di Slracusa (It.). S.
Cloud (Libanon), Marechiaro (It.), Enri (It.), Alexandra (ZDA), San Gerasimos (Libanon). Lucrino (It.), Labuan Bay (Panama), Al K-heir (Libanon), L. Argentina (Brazilija), Tritone (It.), U. Vivaldii (It.), Ll-venza (It.), Avala (Jug.), Gavilan (Panama), Audax (Panama), Satur-nta (It.), Vulcania (It.). Selene (It.), Saipa II (It.). Trieste-E, Cosulich (It), Rudo-Istra (Jug.), P. Trader (Liberija), C Oasale (It.), Valtelli-na (It.), Patrick M. (Liberija), Sa-la-rla (It.), Calipso (Liberija),
KOPER: Richmond (ZDA), Mo-slavina (Jug.), Ravello (It.), Na-prijed (Jug.), Spuma (It.), Brvat-ska (Jug.), Dinara (Jug.), Papa Michele (It.), Platak (Jug.).
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Dobra tri leta bo moral sedeti ker je sodeloval pri kraji avta
Glavni tat, ki je po trčenju z ukradenim avtom pobegnil, je še na svobodi - Obsojen, ker je kradel v slačilnici
Zdi se, da so sodniki vendarle i stili v tek z namenom, da bi ta-
u videli potrebo po strogem kaznovanju vseh tistih tatov in tatičev, ki se z neverjetno lahkomiselnostjo spravljajo na tujo lastnino in predvsem na avtomobile in motorje. Morda se bodo tatovi, ki so predvsem mladi ljudje, končno spametovali in vsaj dvakrat, če že ne stokrat premislili, preden se bodo približali avtu z namenom, da ga odpeljejo.
Pred dnevi smo poročali o strogi obsodbi, ki jo je izreklo kazensko sodišče tatu, ki je ukradel avto, se vozil z njim po mestu, nato v Tržič in nazaj grede trčil v drug avto. Tisti tat bo moral sedeti kar pet let in dva meseca. Včeraj pa je kazensko sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Rossi, ponovno Izreklo strogo obsodbo za obtoženca, ki Je pri tatvini avta same sodeloval.
In tako bo moral 32-letni Gian-franco Bertoll iz Mester, Corso del Popolo 14/2 sedeti v zaporu tri leta in plačati 80.000 lir glo be ter sodne stroške. Sicer je Imel Bertoll še srečo, ker je javni tožilec zahteval, naj ga sodišče obsodi na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na plačilo 120.000 lir globe. In to samo zaradi tega, ker je bil obtožen sodelovanja tatvine z obteževalnimi okoliščinami.
Bertoll Je 13. maja letos prišel iz Benetk v Trst z namenom, da bi st poiskal službo. Pri sebi je imel samo 5000 lir, ki pa Jih je kmalu porabil. Službe seveda ni na. šel in nastalo je vprašanje, kako se vrniti spet v Benetke Bertoll je na postaji spoznal nekega Paola, ki ga karabinjerji niso mogli i izslediti, ta pa mu je obljubil, da ga bo naslednji dan z avtom peljal v Benetke. Dogovorila sta se, da se bosta srečala naslednjega dne in Bertoll je 14. maja počakal svojega «prijatelja». ki se je pripeljal v fiatu 850 TS 71180. Paolo je Bertolija povabil na kratko vožnjo po mestu in mu obljubil, da se bosta naknadno odpeljala proti Benetkam. Bertoll je privolil in vstopil v avto.
Bilo je že proti večeru in med vožnjo sta se tatiča pogovarjala o vseh mogočih stvareh. Ko pa je Paolo okrog 23. ure privozil v Istrsko ulico, se je na vogalu Ul. Montecchi pripetilo nepričakovano Nenadoma je z avtom trčil v zadnji del fiata 600, ki je vozil pred njim.
Ko se je pripetila nesreča, je Paolo zakričal Bertoliju:	«Beži!»,
odprl vrata in se spustil v beg. Tudi Bertoli je storil isto in oba sta se spustila v beg po Ul. Montecchi, ki je bila tisto noč iz ne: znanih razlogov v temi. Nekateri sam šofer fiata 600,
tova prijeli. To pa jim je le delno uspelo, ker so dohiteli le Bertolija in ga privedli na kraj ne-sreče.
Prihiteli so karabinjerji in Bertolija odpeljali v vojašnico, kjer so ga zaslišali. Izkazalo se je, da je Paolo tistega jutra ukradel avtomobil v Ul. del Leo 15, kjer ga je pustil lastnik Fablo Ancona. Potrgal je električne žice in tako spravil avto v pogon. Potem je počakal Bertolija in skupaj sta se odpeljala. Njuna vožnja po mestu pa se je zaključila v Istrski ulici na vogalu Ul. Montecchi, kjer se je pripetila nesreča. Pri zaslišanju Bertolija pa se je tudi izkazalo, da je imel mož že večkrat opravka s pravico, saj ga je sodišče v Benetkah večkrat obsodilo zaradi ropa, tatvin, pijanosti in nedovoljene posesti strelnega orožja.
Bertolijeva pot v Trst, da bi sl poiskal službo pa se je zaključila pred sodiščem, ki ga je za opisan prekršek obsodilo na strogo kazen. Preden se bo vrnil v Benetke, bo moral v koronejskih zaporih sedeti dolga tri leta.
* * *
Na kazenskem sodišču je bila včeraj tudi razprava proti 24-letne-mu Dariu Ljubi iz Ul. Scarlatti 4, ki je bil obtožen tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Ljubova so-obotoženca pa sta bila 26-letni Car-melo Vidah iz Ul. Spontiti 3 in 18-letni Giuseppe Marcon iz Ulice Corelli 6. Oba sta bila obtožena, da sta od Ljube sprejemala ukradeni denar.
Dario Ljuba se je 25. januarja letos v tovarni z mesnimi izdelki «Mase» v Industrijskem pristanišču ponudil, da bi razkladal tovornike. Sprejeli so ga, vendar je bil to za Ljubo le izgovor, ker je kmalu izkoristil priliko, da se je vštu-lil v slačilnico za delavce ter Lui-giju Zagu iz Doline 250, ki je tam pustil listnico v hlačnem žepu, u-kradel 10.000 lir. Nekaj denarja je potem daroval Vidaliju in Marco-nu, vsakemu po 3000 lir. Nekaj dni pozneje se je Ljuba vrpil v tovarno, vendar se je tokrat zgodilo ponoči in Ljuba je preskočil zid. Ker je že vedel, kje je slačilnica, je svoj tatinski podvig opravil z lahkoto. Drugi vdor v slačilnico pa mu je navrgel 15.000 lir od katerih je Marconu dal 5000, Vidaliju pa 1500 lir.	, ,	,	,
Policija pa je kaj kmalu prišla na sled Ljubi ln potom njega še ostalima dvema. Včeraj pa so se vsi trije morali zagovarjati pred sodniki, ki so bili precej strogi z Ljubo in Vidalijem, Marconu pa so zaradi njegove starosti prizanesli in ga oprostili. Ljuba je bil obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo 40.000 lir
globe, Vldalija so obsodili na 1 mesec ln 10 dni zapora ter na 8000 lir globe. Oba pa bosta morala plačati še sodne stroške.
Avtomobilist podrl dečka
Sinoči se je v Ul. Forti, blizu stavbe št. 36, dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 7-letni Rodolfo Chignoli iz Ul. Forti 52. Deček je nenadoma in v teku prečkal cesto, prav v tistem trenutku na je v smeri proti mestu s fiatom 850 TS 72062 privozil 36-letni Umberto Fornara iz Ulice Forti 72. Iznenaden, da je Rodolfo pritekel na cesto, je Fornara urno pritisnil na pedal zavor, kljub temu pa mu ni uspelo, da bi se izognil dečku. Fornara je Chignoliju priskočil na pomoč ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so malega Rodol-fa sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 6 do 8 dni zaradi ran in udarcev nad levim očesom, čelu, levi ličnici in levem kolenu.
ZAKLJUČEK VOLILNE KAMPANJE
Zadnja zborovanja občinske enotnosti v Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu
Poslanca Natta (KPI) in Sanli (PSI) sta govorila v Gorici o političnem pomenu sedanjih upravnih volitev
POPRAVEK
V knjižici, ki jo Je izdal pripravljalni odbor Spominskega teka ob dvajsetletnici osvoboditve STEDO, se je vrinila neljuba pomota: pod spomenik padlim v Ricmanjih je namreč napačna oznaka kraja, saj piše, da gre za spomenik iz Boršta.
Javna propaganda za Jutrišnje upravne volitve na Goriškem se je zaključila sinoči, ko so stranke organizirale še zadnja zborovanja.
V	Sovodnjah so imeli sinoči zborovanje za listo občinske enotnosti, na katerem so govorili dosedanji župan češčut, pokrajinski kandidat Marko Waltritsch in živino-zdravnik dr. Vida. V fltandrežu je za PSI držal zaključno zborovanje dosedanji občinski svetovalec dr. Peter Sancin. V' obeh krajih so razložili program svojih kandidatov in dali še zadnja pojasnila glede volilnega postopka.
Tudi KD je imela sinoči v gledališču Verdi svoje zaključno zborovanje, na katerem je govoril predsednik deželnega odbora Berzantl.
Za KPI pa je imel sinoči zaključno zborovanje v Doberdobu deželni svetovalec dr. šiškovič iz Trsta.
V	četrtek zvečer je dr. šiškovič govoril za listo občinske enotnosti
na trgu pred spomenikom v števerjanu, kjer je obravnaval pomen sedanjih upravnih volitev za bodočo občinsko upravo ter se dotaknil tudi splošnih političnih problemov, ki so s tem v zvezi. Na Jazbinah pa je govoril za listo občinske enotnosti pokrajinski svetovalec Ivo Marinčič, ki Je naglasil potrebo po enotnem nastopu vseh občanov za dosego napredne in demokratične občinske uprave, ki bo rešila tudi tiste probleme ln zadeve, katere je sedanja uprava pustila nerešene. Tako zborovanja v števerjanu kot onega v Jazbinah se je udeležilo mnogo občanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov.
V Gorici na tigu Battisti je v četrtek zvečer govoril za PSI poslanec Šantl, ki je poudaril pomen zbllžanja med socialisti in katoličani za napredek delovnih množic ter ožigosal poizkuse nekaterih
krogov KD, ki so hoteli ovirati program levega centra pri izvajanju določenih reform. Poudaril Je, da bodo socialisti zahtevali dosledno izvajanje dogovorjenega programa, kar je predpogoj za sodelovanje v vladi. Santi je tudi obsodil odcepitev PSIUP ter se izrekel proti združitvi s PSDI, pač pa je za začetek odkritih razgovorov z vsemi delavskimi gibanji pri iskanju skupne ln demokratične levičarske politike.
Poslanec Natta Je na svojem zborovanju za KPI v Gorici pod črtal važnost jutrišnjih volitev, ki zajemajo tudi Sardinijo, ker se vršijo v času zmešane politične situacije. Pri zadnjih razpravah o zakonu za kino je levi center zašel v krizo. Zato je potrebno ustvariti novo demokratično večino, v kateri naj bi sodelovali tudi komunisti, ki so najmočnejša delavska in ljudska stranka v državi.
PRI JUTRIŠNJIH VOLITVAH
Preferenčne glasove za slovenske kandidate
Za liste občinske enotnosti se glasuje s preertanjem njihovega znaka na glasovnici
Kot smo že pisali, kandidira na | kandidate liste občinske enotnosti listah petih strank za občinske vo- s tem, da prečrtajo njen znak na lltve v Gorici tudi 54 slovenskih | glasovnici.
kandidatov. Od teh Jih Je 22 na I	--------
listi z lipovo vejico, 32 pa na listah
PSI, KPI in PSIUP. Slovenskim volivcem priporočamo, da na tistih listah, kjer nastopajo skupaj slovenski in italijanski kandidati, dajo preferenčni glas svojim rojakom. Glasujejo tako, da prečrtajo znak stranke in poleg zapišejo številko tistega kandidata, kateremu želijo dati preferenčni glas. Vsak volivec goriške občine lahko da preferenčni glas največ štirim kandidatom s tiste liste, katere znak Je prečrtal na glasovnici.
Za pokrajinske volitve pa Je dovolj, da se na glasovnici prečrta znak stranke, kateri pripada Izbrani kandidat.
Pravtako priporočamo, da oddajo Slovenci preferenčni glas svojim rojakom tudi po drugih neslovenskih občinah, kjer ti nastopajo na listah naprednih strank.
V občinah Sovodnje, Doberdob in Steverjan pa glasujejo volivci za
iiiiiiiiiiiiiiiniUHimiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmuiiiiiiiiiiiHiiuiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuMfiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin
Prevoz bolnikov na volišča v Gorici
Za upravne volitve v nedeljo ln ponedeljek bodo posamezne stranke poskrbele za prevoz tistih volivcev, ki zaradi bolezni ne morejo sami na volišče.
Kdor pa ne more sam opraviti svoje volilne dolžnosti 1n rabi pri tem pomoč druge osebe, mora imeti prepisano zdravniško potrdilo, k: ga lahko dobi v Gorici, na obč riškem zdravstvenem uradu v Ul, Mazzini 7 Potrdilo mora nositi podpis občinskegR zdravnika Občinski zdravstveni urad je v ta namen odprt danes, v soboto, od 18. do 19. ure, jutri v nedeljo, od
6.	do 22. ure ter v ponedeljek od
7.	do 14. ure. Prizadeti se lahko pripeljejo z avtom do urada, kjer Jim bodo takoj izdali potrebno potrdilo.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Nadvse uspela produkcija Glasbene šole v Sovodnjah
Gojenci so nastopili posamično, v dvoje ter združeni v ansamblih Pozdravni nagovor prof. Ambrozeta - Veliko zanimanje občinstva
mimoidoči in
v katerega je trčil Paolo, so se spu
.........................
DVA DNI PO NESREČI V UL. TIMIGNAN0
Aretiran brezvestni šofer ki je ranil dečka in ušel
Kazen zanj bo verjetno stroga, ker ponesrečenemu otroku ni nudil pomoči
Agenti prometne policije so hitro in uspešno ukrepali. Na podlagi preiskave in poizvedovanj pri ljudeh, ki stanujejo v Ul. Timignano, nekaj podatkov jim je povedal neki deček, so predvčerajšnjim popoldne prišli na sled ter aretirali brezvestnega šoferja, ki je v sredo okrog 13. ure v omenjeni ozki Ul. Timignano podrl malega 8-letnega Wilija Mikaca. Gre za 29-letnega mehanika Giorgia Breganta iz Ul. Moreri 34, ki je ob tisti uri navzdol po Ul. Timignano vozil fiat 600 «multipla» TS 24976.
Bregant je privozil navzdol po ulici s precejšnjo brzino. Mikac se Je tedaj stisnil k zidu, vendar ga Je Bregant z zadnjim delom avta hudo dregnil v trebuh. Namesto da bi se ustavil, in ponesrečenemu fantku nudil pomoč, je Bregant še bolj pognal avto in izginil. Malega Wilija so prepeljali v bolni nico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli na prvi kiruški oddelek zaradi udarcev v dimlje in verjetnih črevesnih poškodb.
Breganta so policisti že odpeljali v zapor, kjer je v pričakovanju sodne obravnave.
Z vespo v avto
Pol ure po polnoči se Je včeraj zjutraj na Korzu Cavour pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 32-letnl Bruno Peren-tin iz Ul. del Šale 2 ln 21-letni Ettore Stuparich iz Ul. Panebian-co štev. 11.
Prijatelja sta se vozila na vespi TS 32611 proti Trgu UnitA, ko pa sta privozila v bližino vogala Ul. Milano, sta trčila v fiat 600 TS 01134. ki ga je pred njima vozil 26-letni Benito Apollinare iz Ul. dei Giardini 28 in je tedaj začel obračati na levo, ker Je nameraval v U. Milano. Zaradi sunka sta se vespista prevrnila ter se pri tem ranila.
Z rešilnim avtom so Stuparicha in Perentlna prepeljali v bolnišnico, kjer so prvemu nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran po desnem stegnu in podlakti. Zdraviti se bo moral en teden. En teden se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti tudi Perentin, ki se je ranil po desni roki in stegnu.
Občinstvo je z velikim zanimanjem spremljalo izvajanje mladih inštrumentalistov ter jih za njihovo
izvajanje nagradili s toplim aplavzom
ŽUPAN DR. GALLAR0TTI OB SVOJEM ODHODU
^Potrebno je mirno in prijateljsko sožitje s sosednimi narodi*
Mesto hoče postati most za kulturne m gospodarske stike
Goriški župan dr. Gallarotti Je ob zaključku svoje mandatne dobe poslal listom članek, s katerim se poslavlja od občanov. V njem opisuje vsa dela, ki Jih je občinska uprava napravila, predvsem pa omenja strošek 1.7 milijarde lir, ki so ga potrošili za izgradnjo šol. Med drugim je omenil ugodno rešitev spora zaradi zemlje, ki jo imajo italijanski dvolastniki v Jugoslaviji, ter stike, ki so jih navezali s sosednjo državo. S tem v zvezi dr. Gallarotti pravi:
«Pred seboj imamo perspektivo mesta, ki hoče živeti, se širiti, preurediti cestno omrežje, ohraniti svoje zelene površine, zgraditi nove stanovanjske četrti, zboljšati svoje službe ter urediti v prihodnosti vse probleme mesta ob meji, ki hoče biti most za kulturne stike ln gospodarsko sodelovanje'z drugimi narodi. Mesto, ki hoče svojo avto cesto proti Jugoslaviji, ker se dobro zaveda, kakšne trgovinske ln industrijske pobude se pojavljajo s tako važnim komunikacijskim omrežjem.
Zategadelj je potrebno mirno in prijateljsko sožitje s sosednjimi narodi, da se sodeluje za skupno blaginjo in da se mestu prisodi nova naloga, ki ga bo osvobodila osame-
losti, zaradi katere zastaja. Vsepovsod so nam za to junaško dejanje izrekli toliko priznanj.«
JUTRI SO CVETLIČARNE ODPRTE
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, 13. junija odprte v Gorici vse cvetličarne v dopoldanskih urah od 8. do 13. ure.
Najdeni predmeti
Na poveljstvu mestnih stražnikov hranijo naslednje najdene predmete: ciklomotor, žensko in tri moška kolesa, tri pare rokavic, naglavno ruto, dežnik, naočnike, žensko torbico z denarjem, listnico iz plastike, žensko torbico, usnjeno torbo, dva bankovca, inozemski bankovec, zapestnico iz dragocene kovine.
Lastniki lahko te predmete dobijo na poveljstvu v Mazzinijevi ulici.
ŠIRITE
PRIMORSKI D NITMI
liMiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiH
PRIZNANJE MARLJIVIM SLOVENSKIM DUAKOM
Nagrade dijakom iz Ul. Randaccio za risanje, ročna dela in verouk
Pred zbranimi dijaki učiteljišča in nižje srednje šole jih je podelil prof. Komjanc
■il\Q lili* PKOSEK
predvaja danes, 12. t.m. ob 19.30 uri, Cinemascope Technicolor film, ki je prejel zlato nagrado na festivalu v Canesu:
«0. S. S. 117
MINACCIA BANGKOK»
(O. S. S. 117 OGROŽA BANGKOK)
Igrajo: Kerwin Mathews, Anna Maria Pierangeli, Robert Hossei
V	prosvetni dvorani v Sovodnjah je Glasbena šola iz Gorice priredila v četrtek zvečer drugo glasbeno produkcijo svojih gojencev. Številno občinstvo je skoraj do kra. ja. napolnilo prostor ter z velikim zanimanjem spremljalo izvajanje mladih glasbenikov.
V	uvodu je v imenu Glasbene šole pozdravil prof. Ambrozet iz Trsta. Pozdravil je vse prisotne, in je poudaril težke pogoje, v katerih se glasbeno izobražuje naša mladina. Zaradi požrtvovalnosti u-čencev in prof. Križmančiča ter podpore staršev pa bo izvajanje prav gotovo pokazalo, kako uspešno je bilo šolsko leto. Ker so vsi učenci še mladi, imajo pred seboj še dosti časa, da se izpopolni vsak na svojem inštrumentu. «Ko imate, starši, na razpolago učno moč, ki se žrtvujejo za vas in vaše otroke, nikar ne zanemarjajte prilike in podprite delovanje šole, ki bo vsem Slovencem na Goriškem kakor pri nas v Trstu v skupno korist.«
Sledil je pester glasbeni spored, ki so ga pripravili gojenci iz Sovodenj, Standreža ln števerjana. Nastopajoče je predstavljal Vojko Cotič iz Sovodenj.
Prvi je stopil na oder violinist
4
Mična

predvaja danes, 12. t.m. ob 18. uri film:
£.. *** "**
KIRK RICHARD MORRIS* LL0YD LIANA ORFEI
OtlETTA DANDREA- EN10 CEAUSICO FULV1A FRANCO*ALDO GIUEFRE’
PtETROFRANCISCt
JOSEPH FRVD
METRO FRANCISC1
mmam ICQ- imumkoum jA\t
Ljubo Tomšič, za njim pa pianistka Savina Cotič. Aleš Kovic in Al-do Monti sta na harmoniko in kitaro zaigrala Tirolski valček, štiri-ročno sta na klavir igrali Mavra Marinič in Iva Tabaj, na harmoniko pa je za njima igral Damjan Fajt. Iva Tabaj je potem sama igrala na klavir Brahmsov Valček, medtem ko je dve pesmi zaigral na violino Zdravko Novak ob spremljavi pianista Vojka Cotiča. Minuet je na klavir zaigrala Mavra Marinič. Marko Cotič je na violino zaigral Hilndlov Preludij, spremljal pa ga je brat Vojko. Pianistka Klara Maraž iz Števerjana Je zelo lepo zaigrala Behrovo Polko za klavir. Harmonikar Ive Klanjšček je zaigral Avsenikovo Na vrh planin, Nasta Zavadlav pa na klavir Romanco brez besed.
Tudi v Sovodnjah je požel lep uspeh sekstet, za katerega je priredil prof. Križmančič dve narodni pesmi. Ansambel sestavljajo violinista Marko Cotič in Zdravko Novak, harmonikarja Damjan Fajt in Aleš Kovic, kitarist Aldo Monti in trobentač Darko Cotič.
Za konec je nastopil števerjanski kvartet. Klarinetist Silvan Pitoli, trobentač Ivan Humar, harmonikar
lliiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiittiMHiiiinHiiiiiiHiiiiiirtiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiitiiiiiiiiuiiiiiiiii
SINOČI OB 20. URI NA MAJN1CI
Na vožnji za volilno propagando so trčili v drug avtomobil
Pri tem so bili trije ranjeni, med njimi je tajnica FIOM-CGIL Marija Seličeva
Sinoči okrog 20. ure se je pri- njim. Pri tem so bili vsi trije pot-petila na Majnici v bližini gostilne «Fogolar» prometna nezgoda, pri kateri so bili trije ranjeni.
Z avtom Renault, ki ga je šofiral 61-letni upokojenec Rodolfo Malknecht iz Gorice, Ul. Macchioli 16, sta se peljali zaradi predvolilne propagande iz Gorice proti Gradiški 42-letna Marija Felič pokrajinska tajnica tekstilnega sindikata FIOM-CGIL doma iz Gorice,
Ul. Čampi 9 ter 35-letna tekstilna delavka in sindikalistka Bianca Marega iz Ločnika, Ul. Campagnabas-sa 11. Pred njimi je vozil tudi nek drugi avto, ki je hotel v bližini gostilne «Fogolar» zaviti na stransko cesf" ter je zato zmanjšal svojo brzino. Malknecht je prepozno o-pazil njegovo namero ter je treščil s svojim avtom v vozilo pred
Ivan Klanjšček in kitarist Ivan Mi-kluš so zaigrali Avsenikovi Hodil po gozdu sem In Pastirček.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
V četrtek zjutraj so se dijaki slovenskega učiteljišča in nižje srednje šole zbrali v telovadnici šolskega poslopja v Ul. Randaccio, kjer je prof. Marijan Komjanc raz. delil nagrade dijakom risanja. Na-grade so prejeli: Koršič Verena (risanje), Mirjam Hvala (risanje), Elvira Mauri (plastični izdelki), I-va Tabaj (plastični izdelki), Nevla Prinčič (plastični izdelki in ročna dela), Ada Mučič (risanje in plastični izdelki), Vera Ceščut (risanje in plastični izdelki), Lučana Budal
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiimiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiitiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Zaradi sumljivega obnašanja mornarja so financarji našli tihotapske cigarete
Manija za prehitevanje je bila vzrok prometne nezgode
niki v Renaultu ranjeni. Poklicali so avto Zelenega križa, ki Jih je odpeljal v goriško civilno bolnišnico.
Goriško okrožno sodišče je včeraj sodilo v odsotnosti 30-letnega mornarja Antonija Chiappo iz Car-loforte na Sardiniji. Dne 14. maja lani, proti večeru, ga je opazila ne. ka financarska izvidnica, ki je o-prezovala za tihotapci tobaka, v Ul. Marzia v Tržiču. Pod pazduho je imel zavoj in obnašal se je tako sumljivo, da je vzbudil pozornost financarjev. Ti so se mu približali, se legitimirali in zahtevali, naj pokaže, kaj je v zavoju. Chippa je takoj ubogal in pokazal 20 škatel cigaret, za katere je izjavil, da Jih je prejel na ladji kot svoj osebni obrok za dobo enega meseca.
Sodišče ga je obsodilo na plačilo 22.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov in je tudi zaplenilo cigarete. Vendar je kazen pogojna ter brez vpisa v kazenski list.
V odsotnosti so sodili tudi 22-let-nega dijaka Fulvia Mazoia iz Trsta, Ul. S. Francesco 10, pod obtožbo, da ni znižal luči pri svojem avtomobilu, ko se je prvega februarja lan) srečal v Nabrežini z drugimi avtomobili. Sodišče je potrdilo prvostopno razsodbo sodnika iz Tržiča, ki je 14. maja lani obsodil Mazoia na plačilo 20.000 lir globe. Sedaj bo moral plačati še stroške priziva.
Ker je kopal blizu Timava pesek
Tam so Mariji Seličevi ugotovili brez dovoljenja, se je moral zago-večjo rano na levi nogi z verjetnim yarjati Tržačan 47-letni Fulvio Dul-zlomom v kolenu ter so Jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Malknecht je dobil udarec na prsni koš ter si je spahnil desno nogo v gležnju in debil še druge poškodbe, pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Ma-regova se je samo laže ranila na lasišču in so Ji nudili prvo pomoč , s prognozo okrevanja v osmih dneh. i Cervignanu. V bližini Pierisa je ho-
, tel s svojim tovornjakom prehite-Na kraj nezgode je prišla cestna . ti avto fiat 1100, ki je v istem hipu policija iz Gorice, ki je napravila j prehiteval neki drug težak tovor-zapisnik in ugotovila precejšnjo . njak pred seboj. Pri tem dvojnem škodo na vozilu.	| prehitevanju Je prišlo do trčenja
lo iz Ul. Economo 12. Presenetili so ga pri tem delu dne 19. septembra lani. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodili na 15 dni zapora in 40.000 lir globe pogojno.
Dne 9. oktobra 1963 Je 28-letni šofer Giorgio Piovan iz Noventa Vicentina vozil težak tovornjak po državni cesti iz Tržiča proti
med Piovanovim tovornjakom in avtom fiat 1100, ki ga je vozil Ni-cola Marchesini iz Tržiča, poleg njega pa je sedela mati Dorotea Fetter por. Marchesini. Pri tej nesreči Je dobila mati poškodbe, za katere se Je morala zdraviti 90 dni.
Okrajni sodnik v Tržiču je 4. junija lani obsodil Piovana na plačilo 100.000 lir globe pogojno m brez vpisa v kazenski list, ter na povračilo škode prizadeti stranki. Prizivno sodišče je potrdilo prvo razsodbo ter ji dodalo še sodne stroške priziva.
Državni tožilec dr. Brenči; predsednik sodišča dr. Storto, sodnika Arculeo in Mancuso, zapisnikar Petti.
Padla je na dvorišču in si zlomila nogo
Včeraj popoldne nekaj po 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 65-letno Luigio Altieri iz Kaprive, Ul. Dante 13. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne noge ter so jo pridržali s prognozo 15
zjutraj ob 8. uri prašiče.
nesla krmo za
Pri igranju odbojke se je ponesrečil
Prejšnji večer okrog 23. ure so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh 47-letnemu Rinaldu Flamiu iz Gorice Ul. Anglolina 18. Ko je malo prej igral odbojko v dvorani goriške telovadne zveze, se Je ranil na tilniku.
Odlikovanje predsednika in ravnatelja 1ACP
Predsednik pokrajinskega zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici, prof. Celile je dobil iz Rima sporočilo, da Je predsednik republike na predlog ministra za javna dela Mancinija podelil odlikovanje viteškega križca bivšemu predsedniku te ustanove dr. Tripa-niju. Podobno odlikovanje je po-, delil predsednik tudi ravnatelju za-dnl na zdravljenju, žena Je pove- J voda Corradinu Piazzesiju, za zadala, da se Je ponesrečila pri pad- sluge, ki si Jih Je pridobil pri vod-cu na domačem dvorišču, ko Je I šivu zavoda.
PROSLAVA PREKOMORSKIH BRIGAD
V	ILIRSKI BISTRICI, 4. JULIJA
V	nedeljo 4. julija dopoldne bo v Ilirski Bistrici zbor bivših borcev prekomorskih brigad. Na sporedu Je slavnostno zborovanje ln pester kulturno-zabavnl program s sodelovanjem številnih pevskih zborov.
Vsem bivšim borcem, pripadnikom prekomorskih brigad, ter njihovim staršem ali vdovam za to priliko na razpolago brezplačen avtobus za vožnjo na proslavo in za povratek. Odhod avtobusa v nedeljo 4. Julija ob 6. url iz Rožne doline pri bloku
Prijave sprejema odsek bivših partizanov v Gorici, Ul. Asco-11 1/1 do vključno v sredo 18. t. m.
(risanje in ročna dela), Nadja Nanut (plastični izdelki). Zgoraj nagrajene dijakinje poučuje prof. Vida Franko.
Nagrade za risanje in plastične izdelke so prejeli tudi naslednji dijaki, ki jih poučuje prof. Vanda Marcosig: Alojz Černič, Saša Kram. berger, Damjan Makuc, Oskar Bec-cia, Lucijan Cemic, Leon Missio.
Nagrade za risanje — prof. Ivo Bolčina: Niko Brešan.
Nagrade za ročna dela — prof. Nada Rojc: Anonetta Blasizza, E-milijana Zavadlav, Sonja Peric (Lučana Budal, Nevja Prinčič, Ada Mučič so že prejele tudi nagrade za svoje risbe in plastične izdelke).
Nagrada za ročno delo — prof. Alfonz Corsi: Franko Bagon.
Z učiteljišča so nagradili tudi naslednje dijakinje, ki jih poučuje prof. Vida Franko: Natjuša Mauri, Nataša Pavlin in Maja Leban.
Ob tej priliki so razdelili tudi nagrade, ki jih je na podlagi natečaja «Veritas — Resnica.) podelil škofijski katehetski urad. Nagrade so bile podeljene v obliki plačila celotnega ali polovičnega zneska za izlet na Ptujsko goro in Slomškov grob v Mariboru, ki ga priredi katehet Marjan Komjanc, ter v podelitvi knjig in barvic. Nagrajeni so bili Ana Vogrič, Mavra Marinič, Nikolaj Klanjšček. Mariničeva je odstopila nagrado v prid Predan Klari, ki je bila takoj za njo.
Osebne nagrade v višini polovice stroškov za izlet, ki jih je osebno podelil prof. Komjanc, pa so pre-jeli Peter Špacapan za najlepšo sliko z verskim motivom, in Jožica Markovič za najlepše okrašeni zvezek verouka.
Ostale nagrade pa so prejeli Ivan Maraž, Vojko Kovic in Joško Perkom
VERDI. Danes zaprto. Jutri ob 17.00: «Una pištola per Ring«. Montgomery Wood; ameriški barvni film.
CORSO. 17.30: «Saut e David«. N. Wooland in L. Marquez; italijan-sko-španski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.00: «La pat-tuglia lnvisiblle«. J. Wayne in Anthony Quinn; ameriški barvni film.
VITTOUIA. 17.30:	«Solo contro
tutti«. Robert Hundar m M. A-lonson, barvni film.
CENTRALE. 16.30: «Sandok, 11 ma-ciste della Jungla«. Sean Flynn in Alessandra Panaro; barvni ki-nemnskopski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Korzu Verdi 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,4 stopinje ob 10 uri, najnižfo 11,4 stopinje ob 3.30; povprečne dnevne vlage J« bilo 76 odstotkov.
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL PO PRVEM DNEVU
Po ena zmaga za ČSSR in Italijo
Francozi vodijo proti Jugoslovanom že z 2:0
PRAGA, 11. — V Pragi se je prvi dan dvoboja za Davisov pokal med CSSR in Italijo končal neodločeno: ena zmaga za CSSR in ena za Italijo. Za domače je priboril zmago Holeček v dvoboju z Merlom. rezultat pa je uravnovesil Pietrangeli z zmago nad Javorškim.
Igra med prvima se res ni odlikovala po imenitnem tenisu ne na eni ne na drugi strani. Edino v zadnjem setu se je Holeček izkazal, pač tudi zaradi utrujenosti lfi let starejšega nasprotnika.
Mnogo bolje je igral Pietrangeli, ki mu je šlo za zmago tako rekoč za vsako ceno. Pri tem je sicer marsikaj tvegal, toda prav s tem je Javorškega presenetil. Tretji set je izgubil, ker je nekoliko čutil posledice hitre igre, toda četrti je bil spet njegov in s tem »maga.
Za končni rezultat bo prav gotovo precej odločilna jutrišnja igra v dvoje.
REZULTATI:
Holeček (C.)-Merlo (I.) 6:4, 5:7, 8:6, 6:1. Pietrangeli (I.)-Javorsky (C.) 6:3, 6:4, 2:6, 6:4.
PARIZ, 11. — V dvoboju za Davisov pokal med Francijo in Jugoslavijo vodi Francija po prvem dnevu z 2:0. Zelo verjetno pomeni to že tudi izločitev Jugoslavije iz nadaljnjega tekmovanja.
REZULTATI:
Barthes (F.)-Jovanovič (J.) 6:3, 7:9, 7:5, 6:1. Darmon (F.)-Pilič (J.) 6:4, 4:6, 3:6, 7:5.
BARCELONA, 11. — Španija in Zahodna Nemčija imata po prvem dnevu vsaka po eno zmago. Nemec Buding je premagal Gisberta v štirih setih, Santana pa Nemca Bun-gerta v treh setih.
EASTBOURNE, 11. — Anglija j« z Južno Afriko že igrala v dvoje in zmanjšala razmerje na 2:1. Angleža sta zmagala v petih setih.
Društvo «Breg» vabi mlade nogometaše
Športno društvo «BREG» poziva vse mladince, ki se nameravajo u-dejstvovati v ngometu, da se zberejo v nedeljo 13. t.m. ob 10,30 na sedežu društva v Boljuncu zaradi sestave moštva. Sledil bo trening na igrišču, če bo vreme za to primerno.
Nov evropski rekord Jazyja na 5000 m
Važič je bil peti, Ambu pa z novim italijanskim rekordom šesti
PARIZ, 11. — Na mednarodnem tekmovanju na stadionu Charlety Je pred 8000 gledalci Jazy postavil nov evropski rekord v teku na 5000 metrov s časom 13’29" (6. junija je postavil rekord v času 13’33”4). Mimogrede je postavil nov rekord tudi na 3 milje s 13’5”6, ki ga Je imel britanec Brice Tulloh.
Ostali rezultati tekmovanja:
100 m: 1. Piquemal (Fr.) 10”3, 2. Metz (Nem.) 10”4, 3. Ottolina (It.) 10”4, 4 Delecour (Fr.) 10”5, 5. Ma-niak (Polj.) 10”6 400 m ovire: 1. Košakov (SZ) 51”3, 2. Hebrard (Fr.) 51”5, 3. Lob-jois (Fr.) 52”5, 4 Geeroms (Belg.) 52’’5. 5. Haas (Nem.) 52”6 200 m: 1. Plquemal (Fr.) 20”5
(francoski rekord, prej, 20”7), 2. Ottolina (It.) 20”6, 3. Metz (Nem.) 20”9, 4. Deleoour (Fr.) 21”1.
800 m: 1. Toussaint (Fr.) 1’50", 2 Baike (Nem.) 1’50”3, 3. Chatelet (Fr.) l'50”4, 4. Dufresne (Fr.) 1' in 52”6, 5. Carabelli (It.) 1’52”3.
5000 m: 1. Jazy (Fr.) 13'29” (evropski rekord), 2 Gamoudi (Tun.) 13’4”2, 3. Maroquin (Fr.) 13’54”8, 4. North (VB) 13’57”6, 5. Važič (Jug.) 13’57”6, 6. Ambu (It.) 13’57”8 (nov italijanski rekord), 7. Ameur (Alg.) 14’05”8, 8. Haro (Sp.) 14'09”4, 9. Hannachi (Tun.) 1’15”6.
1500 m: 1. Tummler (Nem.) 3’ In 44 '3. 2. Bianchl (It.) 3’44”6, 3. Jackson (VB) 3'44”7,	4 Sallin
(CSSR) 3'45’’5, 5. Salomon (Fr.) 3'45”7, 6. Arese (It.) 3’46".
110 m ovire: 1. Durlez (Fr.) 14”, 2. Ottoz (It.) 14”, 3. Fournet (Fr.) 14”3, 4. Parker (VB) 14”3, 5. Char-del (Fr.) 14”4.
štafeta 4x100: 1. Francija «A» (Genevay, Piquemal, Berger, Del-cour) 40”4, 2. Franclja «B» 41”4, 3. Španija 41"9.
Višina: 1. Elende (Fr.) 2,06, 2. Salnte Rose (Fr.), 2, 3. Garriga (šp.) 2 metra.
V NEDELJO NA PROSEKU
Stari ___
proti mladim
niiiimiiMnitfiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiniHaiaiiimnfiiiimiviHmfmiiiimimiummmmutnfiiummm
ČE SE BOMO ODLOČILI ZA CAMPING
Campingi v Sloveniji
ss.
Morda bo tudi deževje prenehalo in začeli bomo misliti na dopuste in potovanja. Lahko, da se bo kdo odločil, da prenoči ali pa se tudi za več dni ustavi v kakem campingu namesto v hotelu. Tu podajamo del seznama campingov v Sloveniji z vsemi potrebnimi podatki, kot nam jih je poslala Turistična zveza Slovenije. (Prvi del seznama smo objavili predvčerajšnjim: objavljanje bomo še nadaljevali.)
9. AUTOCAMP ANKARAN — ADRIA, 1 m.
Površina 6.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, restavracija in hotel, re. cepcija, trgovina, športni prostori in naprave, motorni čolni, mi-nigolf, kopališče. Leži med drevjem v senci, tik ob morju. Informacije hotel «Adria», Ankaran.
Cene v sezoni 1965:
prenočitev	250,— din
parkiranje osebnega	avtomobila	200,— din
parkiranje avtobusa	600,— din
parkiranje combija	250.— din
parkiranje motornega	kolesa	100,— din
turistična taksa	120 — din
Glavna sezona: julij, avgust.
10. AUTOCAMP POSTOJNA — PIVKA JAMA, 590 m.
Površina 10.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s ki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, restavracija,
Jurij Uršič v Kopenhagnu in Varšavi
Goričan Jurij Uršič bo jutri z letalom odpotoval Iz Milana v Ko-penhagen. V sredo pa bo že nastopil v Varšavi.
Preteklo nedeljo je v Mantovi premagal italijanskega prvaka v zasledovalni vožnji Roncaglio. Tekmovanje je veljalo kot izbirho za nastop amaterske reprezentance v San Sebastianu (Španija) v avgustu. V Mantovi je Uršič na 4 km dosegel hitrost, ki v povprečju presega 46 km na uro.
Veliko zanimanje vlada na Proseku za tradicionalno nogometno tekmo stari : mladi, ki je bila že napovedana za 2. 6. 1965 a je bila zaradi slabega vremena preložena na nedeljo 13. t. m. Tekma bo ob 16.30 na svetovno znanem športnem stadionu »Velika rovma*.
V teh dneh so Prosečani marsikaj pripravili in upajo, da bo tokrat vreme dovolilo odigrati to tekmo, ki slavi letos enajst-letnico. Novice pa ne prihajajo samo s Proseka; tudi svetovno znane agencije A.A.K. iz Kolu-drovce, S.A.B. iz Boršta in AZSR iz Ricmanj bodo pristojne na tej tekmi. Svetovno znani športni listi pa so že tudi javili, da bodo prisotni na tekmi. Naj omenimo najvažnejše:	»Pravda* s
Ko-nto vel a, »Glas* iz Repna, .Tribuna* iz Samatorce, »Borba* iz Trebč, «Delo» iz Gabrovca, «Dnev-nik* Iz Saleža. Od teh dopisnikov smo tudi zvedeli, da bo skupna starost ekipe starih 422 let, mladih pa komaj 201 leto.
Kot je že tradicija, bo prisotna proseška godba in po tekmi bodo poraženci privlekli zmagovalce na vozu v vas in tam bo čakala zmagovalce porcija kalamarov, poražence pa porcija fižola s čebulo povrhu! Ali bo uspelo letos starim do kalamarov? Ali se bodo morali spet zadovoljiti s fižolom kot lansko leto? To je diskusija, ki se že več dni vodi na Proseku.
Torej, če bo vreme ugodno, v nedeljo vsi na Prosek, kjer razvedrila in smeha ne bo zmanj-
beograjski Radnički in pa zrenja-niski Proleter.
Rezulati zadnjega kola:
Velež — Beograd	2:0	(1:0)
Trešnjevka — Vardar	3:2	(2:1)
Partizan — Sutjeska	3:2	(2:2)
Crvena zvezda — Rijeka	0:0	(0:0)
Sarajevo — Dinamo	2:1	(1:1)
Vojvodina — Radnički	1:1	(1:0)
Željezničar — Zagreb	2:0	(1:0)
Dva Jugoslovana v soboto v Modeni
MODENA, 9. — Sobotnega mednarodnega nastopa telovadcev za trofejo «A. Braglia* v Modeni se bodo udeležili iz CSSR Kubočka in Varbensky (rezerva Valese), iz SZ Arkajev in Karasov, iz Švice Mtiller in Egger, iz Jugoslavije Menčik in Anič. Italija bo nastopila z reprezentanco A — Pasquale in Giovanni Carminucci — in z reprezentanco B — Fiorini in Franceschetti (rezerve Alberto Carminucci). Olimpijki Vera Ca-slav (CSSR) in Larissa Latinina (SZ) bosta z nekaterimi nastopi izven tekmovanja izpopolnili program.
Danes ob 14. uri v Zgoniku tekmovanje za Kraški pokal
Sil
]
,■ fm
Tekmovanje v odbojki, ki je bilo napovedano že za preteklo nedeljo, je bilo tedaj zaradi slabega vremena odloženo. Tako pa bo tekmovanje danes z začetkom ob 14. uri. Nastopile bodo ekipe tržaškega Bora, Izole, Doma iz Gorice ter Zgonika. Kot kaže slika je za udeležence tekmovanja kar lepo število pokalov. Prireditev je v okviru občinske vinske razstave
.......1.""""""""""■"»I................HUMI......................
Informacije Turistične zveze Slovenije
GORIŠKA: V Novi Gorici bo 15. junija zaseden «Park» hotel, hotel «Sabotin» pa bo zaseden 13. in 15. junija. Na Kekcu je še dovolj prostora. Prostor je tudi v hotelu «Pol.
kalo. Po tekmi pa bo ob 20.30 danovec« na Lokvah. V Bovcu i-
ples na prostem, kjer se boste '	.............
lahko zavrteli. Dobro založeni bifeji s pristno domačo kapljico,
priključ-trgovina, 5 km od
week-end hišice. Leži v gozdu nad Pivko jamo, oddaljen Postojne. Informacije hotel «Kras», Postojna.
Cene v sezoni 1965:
prenočitev	200,— din
parkiranje osebnega	avtomobila	200,—	din
parkiranje avtobusa	100.—	din
parkiranje combija	150,—	din
parkiranje motornega	kolesa	50.—	din
turistična taksa	100.— din
Glavna sezona: julij, avgust.
Foucher zmagovalec za «Midi librc»
NIMES, 11. — V etapni dirki za veliko nagrado «Midi libre« je zmagal Foucher (Fr.) .pred Stablin-skim, ki je bil zmagovalec v zadnji etapi. Pingeon je dolgo branil — kakih 160 km — svoje včeraj priborjeno prvenstvo, toda bil je preveč izčrpan, da bi vzdržal napad «velikih«. O končni zmagi med Foucherjem in Stablinskim, ki i-mata enak čas, je morala odločiti uvrstitev v prejšnjih etapah. Mot-ta je na končni lestvici trinajsti, zmagal pa je za gorsko nagrado.
Bilossijeva zmaga
WOHLEN, 11. — V drugi etapi dirke «po Švici« Je zmagal Italijan Bitossi. Z njegovim časom je prispelo na cilj še drugih 14 dirkačev. Vodi še naprej Huysmans.
Benfica se pogaja za Guttmanna
DUNAJ, 9. — Kot pišejo dunajski listi, se bo Bela Guttmann, ki je privedel portugalsko moštvo Benfica dvakrat do pokala prvakov, baje vrnil k portugalskemu prvaku. Elek Schwartz, ki je zdaj treniral Benfico, pa naj bi šel k frankfurtskemu Eintrachtu z mesečno plačo 11.000 mark (okrog 1 mil. 700.000 lir).
pršutom in čevapčiči vas čakajo,
BRUNO RUPEL
Partizan prvak Sutjetska izpade
BEOGRAD, 11. — Včeraj se je končalo letošnje jugoslovansko nogometno prvenstvo. Beograjski Partizan, ki si je v šestič priboril naslov državnega prvaka, je s pičlo zmago 3:2 nad Sutjesko, zadnjo na nogometni lestvici, razočaral s svo. jo slabo igro okrog 30.000 gledalcev. Sutjeska se je častno poslovila od prve lige, njeni igralci so se moško borili. Imeli pa so tako smolo, da so z dvema avtogoloma pripomogli državnemu prvaku do zmage. Toda tudi če ne bi imeli smole, Sutjeski zmaga ne bi koristila, ker sta Velež in Trešnjevka premagala svoje nasprotnike. Sarajevo je v Zagrebu zasluženo premagalo domači Dinamo z 2:1 in zavzelo drugo mesto na nogometni lestvici, ker Crvena zvezda pred lastnim občinstvom ni uspela premagati Izrstno moštvo Rijeke. Igralci Crvene zvezde so se trudili, da bi premagali Rijeko in na ta način prehiteli Sarajevo, ki si je zaradi boljšega razmerja golov priborila naslov vicešampiona. Izvrstni vratar Rijeke Antoljak je prekrižal vse račune Beograjčanom, ki so se morali zadovoljiti s tretjim mestom.
V prihodnjem prvenstvu bo zvezna liga imela 16 klubov. Na mesto Sutjeske, ki izpade, bosta v ligo stopila prvaka vzhodne in zahodne lige. Z zmago Olimpije v zahodni ligi bo Ljubljana po enajstih letih imela ponovno svojega predstavnika med 16 najboljšimi nogometnimi klubi Jugoslavije. Kdo bo drugi novi član zvezne lige še ni odločeno. Največje izglede imata
majo 40 prostih postelj v hotelih in 60 pri zasebnikih, v Trenti je 50 prostih postelj, Soči 25 in Logu pod Mangartom 40 prostih postelj. V Kanalu je vse zasedeno. Nekaj prostora je v Čezsoči, Ajdovščini. Dobrovem in Kojskem. Odprt je lov na srnjaka In divjega petelina.
V Idriji je nekaj prostora v hotelu «Nanos», depandansi »Soča« in pri zasebnikih. V planinskem domu rudarjev na Vojskem je 18 prostih postelj. V Cerknem je v zasebnih gostiščih 13 prostih postelj. Odpr je lov na ruševca. Ribolovne dovolilnice izdaja recepcija hotela «Nanos» v Idriji.
GORENJSKA:	V Kranjski gori
je zaprt hotel «Razor». V hotelih »Erika« in »Prisank« in y motelu je dovolj prostih postelj. V Domu v Planici je 38 prostih postelj. Do-volj prostora je tudi pri zasebnikih v Ratečah in Kranjski gori. V hotelu «Vitranc» v Podkorenu je 21 prostih postelj. Hotel »špik« in gostilna «Pri Jožici« v Gozd Martuljku imata skupaj 24 prostih postelj. Na Vršiču je zaprt Tičarjev dom. Erjavčeva koča ima 27 prostih postelj, medtem ko bo Koča na gozdu, če bo lepo vreme, zasedena v soboto in nedeljo. Na Vršiču je še dovolj snega za smučarje. Odprt je lov na divje peteline in ruševce.
Dovolj prostora je na Bledu v vseh hotelih, enako na Jesenicah. Nadalje v Domu pod Golico in v Domu na Črnem vrhu. Prostor je pri zasebnikih v Žirovnici in v zasebnih sobah na Potokih in v Hrušici. V Tržiču je dovolj prostora v gostišču «Pošta» in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podljubelju in v planinskih domovih pod Storžičem in na Kofcah. Dovolilnice za ribonov v Bistrici izdaja Turistično društvo Tržič. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. V Domu na Krvavcu je 140 prostih postelj. V Preddvoru je v Gradu Hrib 30 prostih postelj pri zasebnikih pa 40 postelj. Pri zasebnikih v Naklem je 50 prostih postelj. V Domu na Jezerskem je 70 prostih
ob sobotah in ob nedeljah. Za so-1 Škocjanu izdajajo dovoljenja in boto 12. iuniia bodo vsa ležišča v nribnr 7.a rihnlnv v snrn»m «ncf(
boto 12. junija bodo vsa ležišča v koči zasedena. Dovolilnice za ribolov prodaja turistična poslovalnica «Avtoprometa» v Kranju.
V Škofji Loki je prostor v gostišču «Krona» in pri zasebnikih. V Poljanski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih, in sicer Poljane 50 prostih postelj, Srednja vas 25, Go-renja vas 35 in Trebija 24. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj. Smučarski dom na Starem vrhu ima 40 prostih postelj. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah in v Železnikih. V Sorici je prostor pri zasebnikih. Počitniški dom Litostroj na Sorški planini ima 70 prostih postelj. V planinskem domu na Lubniku je 22 prostih postelj. Ribolovne dovolilnice so na razpolago v Turističnem biroju Škofja Loka.
Prireditve: Na Bledu bo v soboto, 12. Junija republiško ribiško tekmovanje, v nedeljo 13. junija pa bo 8. mednarodno tekmovanje v ribolovu. V nedeljo, 13. junija bo ob 10. uri pri Češki koči na Jezerskem tradicionalni «Majmikov veleslalom«.
LJUBLJANA Z OKOLICO: V sa mem mestu Ljubljana sta zasedena hotela «Slon» in «Turist». V hotelu «Lev» je še nekaj prostih postelj. Hotel »Union« bo zaseden 13. In 14. junija, hotel «Ilirija» pa bo zaseden od 17. do 19. junija. V turističnih domovih na Kureščku in Polževem je dovolj prostih postelj. V Kočevju so proste postelje v hotelu »Pugled« in pri zasebnikih. Turistični dom v Kostelu ob Kolpi ima prostor. Nekaj prostora je pri zasebnikih v Osilnici in Doniu ob Kolpi. V Trbovljah je prostor v gostinskem podjetju »Rudar«, v gostišču « Klelo na Kleku je 7 prostih postelj. V planinskem domu na Mrzlici 65, v planinskem domu na Kumu 16, v domu borcev NOV na Vrheh 6 in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30 prostih postelj. Dovolj prostora je v Partizanskem domu na Pristavi, v Litiji, Vačah in Gabrovki. Nekal tudi Medijskih toplicah. Dovolj prostora je v Domžalah, Logatcu, v Rakovem Škocjanu, na Rakeku in v Cerknici. Prostor je tudi pri zasebnikih v žilcah, na Bloški pla-
uomu na jezerskem je YU prostin zasebnikih v žilcah, na Bloški nla-postelj. Češka koča je odprta samo noti ln v Loški dolini. V Rakovem
pribor za ribolov v samem gostišču. Cerkniško jezero je zalito do polovice. Odprt je ribolov na ščuke; dovoljenja izdaja turistični biro v Cerknici. Turistični biro posreduje tudi dovoljenja za lov na srnjaka. Križna jama pri Ložu je odprta ob nedeljah, medtem ko je treba v ostalih dneh javiti obisk pri Turističnem društvu Stari trg.
DOLENJSKA:	V Novem mestu
je zaseden hotel ((Metropol«, hotel «Kandija» pa ima dovolj prostora. Zdravilišče v čateških toplicah je zasedeno. V šmarjeških toplicah je še nekaj prostih postelj pri zasebnikih, medtem ko je zdravilišče za. sedeno. Bazen na prostem je odprt.
V	Dolenjskih toplicah je dovolj prostora pri zasebnikih, nekaj prostih postelj pa je tudi v zdravilišču. Bazen na prostem je odprt. Planinski dom Vinka Paderšiča na Gorjancih in planinski dom na Mirni gori imata še nekaj prostora. Nekaj prpstih postelj je tudi v hotelu v Krškem.
ŠTAJERSKA: V Celju je zasedeno gostišče ((Ojstrica«. Hotel Ce-leia ima 49 prostih postelj. Hotel «Evropa« pa 8 postelj in priporoča rezervacije. V Celjski koči je 21 prostih postelj; za skupine so potrebne rezervacije, in sicer pri planinskem društvu v Celju. Dom na Svetini ima še 11 proštih postelj.
V	Rogaški Slatini je v zdravilišču 31 prostih postelj, v hotelu 64, pri zasebnikih pa 204 postelje. V Dobrni je zasedeno zdravilišče, medtem ko je pri zasebnikih še dovolj prostora. V Rimskih toplicah je nekaj prostora pri Stari pošti in pri zasebnikih. V Laškem je dovolj prostora pri zasebnikih! medtem ko priporočajo za hotel »Savinja« rezervacije ob sobotah in nedeljah. V Logarski dolini je 43 prostih postelj v planinskem domu (za skupine so potrebne rezervacije), 8 postelj pa pri «Se-strah Logar« (potrebne so rezervacije). Hotel «Rinka» v Solčavi pri poroča za soboto rezervacije. Prostor je že pri zasebnikih v Lučah, v Ljubnem in v gostišču «Turist» v Gornjem gradu. Week-end naselji v Mozirju in Velenju imata še nekaj prostih postelj. V Mozirju ie prostor tudi pri zasebnikih Hotel »Paka« v Velenju ima 33 pro-
stih postelj, vendar priporoča za skupine rezervacije. Prostor je tudi v hotelu ((Kajuhov dom« v Šoštanju, Domu na Slemenu in Domu na Roglji. Za oba domova priporočajo rezervacije za večje skupine. Dovolilnice za ribolov so na razpolago pri ribiških družinah v Celju, Štorah, Mozirju in Ljubnem. Odprti sta kopališči v Dobrni in v Rimskih toplicah.
V Mariboru ima 40 postelj hotel »Slavija«. Hoteli «Orel»,' ((Zamorec« in »Turist« pa imajo vsak po 15 prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju sta zasedeni Mariborska in Ruška koča. Pajkov dom bo zaseden 11. in 12. junija. V osta-lih domovih je še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Lovrencu na Pohorju, Ptuju, Slovenski Bistrici, na Boču in v gradu Štatenberg.
KOROŠKA: V Slovenjem Gradcu
ima hotel «Korotan» 35 prostih postelj, hotel »Pohorje« pa 18 prostih postelj. V Črni na Koroškem ima 40 prostih postelj hotel »Planinka«. Hotel «Peca» v Mežici ima 4 proste postelje, hotel ((Košenjak« v Dravogradu pa 20 prostih postelj. Pri Ravnah na Koroškem je 18 prostih postelj v smučarski koči in 25 postelj v Poštarskem domu v Selah.
POMURJE: V Murski Soboti i-ma hotel ((Central« 14 prostih po-stelj, hotel »Zvezda« pa bo v soboto zaseden. V Radencih so zasedeni vsi hoteli; samo v letoviškem naselju je še 22 prostih postelj pri zasebnikih pa 63 postelj V zdraviliški kavarni in baru je vsak dan plesna glasba. V Moravcih je zasedeno letoviško naselje, pri zasebnikih pa je še 28 prostih postelj. V Ljutomeru je 8 prostih postelj v gostišču »Jeruzalem« in 18 prostih postelj v gostišču «Prlek». V Lendavi je nekaj prostora v hotelu «Park», v Beltincih pa v gostišču »Zvezda«. Odprt je ribolov v Muri in njenih pritokih.
Prireditve: Od 17. do 20. junija bo v Gornji Radgoni festival brat-stva in enotnosti, med drugim bo na festivalu sodeloval tudi ansambel lužiških Srbov. Dne 12. junija bodo v Ljutomeru odnrli razstavo umetniške fotografi ie. Dne 13. junija ob 14. uri bodo v Ljutomeru meddruštvene motorne dirke
			
DR. DUŠAN KERMAVNER \	odklanjamo vsako odgovornost.« Dve številki pozneje je «Rdeči prapor« objavil »Poslano«	več vtikal v politično življenje. Skoraj za tri desetletja je preživel Kordeliča, ki je umrl leta 1922, in je šele pred dobrim	mi razpravljanji, ki jih je objavil v ((Edinosti« leta 1890 	 že po Dolinarjevi in Dolenčevi smrti — kot ((Delavski nriiofnu,.
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
66.
Sredi leta sta prenehala izhajati «Delavec» in »Svoboda«, konec avgusta 1898 pa je izredni strankin zbor v Ljubljani izvolil nov izvrševalni odbor z Dhiijem kot predsednikom, Železnikarjem, Mihevcem, Bartlom, Simonom Kmetetzom in Ivanom Hitejcem. Tista oktobrska številka ((Rdečega prapora«, s katero je postal spet glasilo celotne jugoslovanske socialnodemokratske stranke, je prinesla tudi naslednje lakonično sporočilo: «Gospod Ljudevit Zadnik, krojač v Ljubljani, ni član nobene organizacije in tudi ne član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Izvrševalni odbor.« Zadnik se nemara dunajski spravni intervenciji in na njenem temelju doseženi spravi ni hotel vdati in je postal neznosen, ali pa so ga žrtvovali kot «spravno jagnje«.
Dobrega pol leta po tej javni izključitvi ((gospoda Ljudevita Zadnika, krojača v Ljubljani« Iz socialnodemokratske stranke, se je izvrševalni odbor te stranke spet javno sklical na svojo objavljeno «oficielno izjavo« in jo je še takole dopolnil; «Sodrugi, kateri imajo resno voljo, žele taktično postopanje in ugled stranke, se s tem gospodom v organizacijskih in strankarskih zadevah ne spuščajo v nikakoršno dotiko več. — Mahinacije tega gospoda so dosedaj, kjerkoli je deloval, stranki in organizaciji le škodovale; to se je že večkrat izkazalo, zato ni pričakovati, da bi bilo v bodoče drugače. Izjavimo torej še jedenkrat, da za počenjanje gospoda Zadnika
moramo sklepati, da se je mož skušal naseliti tam in uveljaviti kot organizator tamkajšnjih rudarjev. Zadnik se je obupno zagovarjal takole; «V ....Rdečem praporu’... je natisnjena notica... v kateri izvrševalni odbor... stranke... svari sodruge pred mojo osebo, ker sem baje z nekakšnimi mahinacijami stranki in organizaciji škodoval. — Jaz moram na to izjaviti, da je bilo moje javno in politično delovanje povsod in vselej naperjeno le v korist delujočega in zatiranega ljudstva ln v prospeh proletarskega gibanja, in da bodem kot prepričan socialni demokrat tudi v bodoče povsod in vselej deloval le za proletarske interese, dokler bodem dihal, naj me ima potem že kdo za svetnika ali pa za največjega grešnika. — Mahinacij od mene ne poznam nobenih, katere bi bile stranki ali organizacij škodovale, nasprotno pa moram izreči, da so mahinacije raznih oseb v stranki in izven stranke, katere izhajajo iz osebnega sovraštva proti meni, razvoju stranke veliko škodovale. — Zadnja notica o meni pa sploh ne more imeti druzega namena, kakor meni osebno v obstanku škodovati, ker izvrševalni odbor ni imel nobenega vzroka, isto objaviti.
Toliko na znanje čitateljem .Rdečega prapora’. — Izvrše-valnemu odboru... stranke pa tem potom naznanjam, da se sklicujem proti ukrepom zoper mojo osebo na prihodnji strankarski zbor jugoslovanske socialnodemokratične stranke, kadar bode, da se ta zadeva končno reši.«
Niti iz uradnega niti iz drugih poročil o tretjem rednem kongresu stranke, ki je bil septembra 1900 v Trstu, ni videti, da bi se bilo kaj razpravljalo o takšni Zadnikov! pritožbi. Zadnik izgine z obzorja slovenske in splošne socialne demokracije. Leta 1909 se je za nekaj časa pridružil liberalni delavski organizaciji v Ljubljani, zaradi česar ga je «Rdeči prapor« napadel kot «zizibambulo», vendar se niti tedaj ni lotil nobene gonje proti socialni demokraciji. Leta 1919 in 1920 je Zadnik nastopal v ljubljanski organizaciji socialnodemokratske stranke kot pristaš levice (v nasprotju s Kordeličem, ki se je bil znašel na desnem krilu stranke), in je prešel ob razkolu marca 1920 v ((socialistično delavsko stranko«. Po «obznani» se ni
POGOVOR
Tako smo prišli do konca naše zgodovinopisne obnove tistega dogajanja — socialnodemokratske dejavnosti, samoraslega delavskega gibanja ob njej in odmevov obojega v slovenskih meščanskih časnikih — ki smo ga hoteli obseči v našem ((desetletju« med leti 1884 in 1894. ((Desetletje« smo si kajpak prikrojili, kakor se prikrajajo zgodovinska obdobja; nismo pisali kronike od 1. januarja izhodiščnega leta pa do 31. decembra zaključnega in zatorej ne more veljati naš predmet za označenih enajst let kot »izčrpan«. Moramo pa povedati, kaj iz obravnavanega razdobja manjka v našem prikazu.
Tako nismo omenili »gospodarstveno političnega lista«, ki je začel izhajati v Trstu 21. septembra 1884 dvakrat na mesec pod naslovom ((Slovenski delavec«, o katerem pa ne vemo nič več, kakor kdaj je izšla 1. št., da je bilo ime sicer neznanemu «izdavatelju in odgovornemu uredniku« Avgust Bremic in da je bil izrazito nasproten socializmu. Njegovo smer je označilo poročilo, ki ga je o 1. št. prinesla revija «Kres», takole; «Ta list si stavi za zadačo, da noče podučevati slovenske delavce osobito v Trstu o gospodarstvenih in političnih zadevah. Razločuje se po tem od drugih zloglasnih listov delavskih, da hoče biti strogo domoljuben, vnet za ožjo (t.j. slovensko) in za širjo (t. j, avstrijsko) našo domovino. Pobijal bode socialistična načela ter čuval, da se pogubonosni nagledi socialističnih idealistov ne ugnezdijo tudi med našimi delavci ter jim uničijo mir in imetek.« S tržaškim narodnjaškim vodstvom list ni imel nobene zveze, saj ga je «Edinost» sploh prezrla; nemara je bil za njim Ivan Dolinar, ki ga je mogočni Viktor Dolenc odrinil pri časniku in pri društvu »Edinost« docela v kot; nemara je pri njem sodeloval iz Gorice drug Dolenčev nasprotnik — Fran Podgornik in v njem začel objavljati razpravljanja, ki jih je nato zbral v knjižici ((Delavski prijatelj« — izšli leta 1886 — kot »nauke, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni«. To knjižico smo v našem prikazu omenili, toda le v zvezi s poznejšimi Podgornikovimi protisocialistični-
----pintaz vsemu tiste
mu pisanju pri nas o socializmu in delavskem gibanju, ki s< je nanašalo na novo socialnodemokratsko akcijo, t.j. od leti 1888 in zlasti cd hainfeldskega kongresa dalje pa do vključnt leta 1893; tu nismo predvideli, da hi nas kdo še moeel al moral dopolnjevati.	B
Posebej moramo omeniti, da se nismo zmenili za proti socialistične procese v Trstu sredi osemdesetih let — eder je bil maja 1884, drugi januarja 1886, oba s po tremi obto zenci in le z manjšimi obsodbami, največ na 10 mesecev — nt katere se v nobenem oziru ne navezuje poznejše socialnode mokratsko gibanje.
' Zgodovinopisec naslednjega obdobja se bo moral zlasti pr krščanskosocialni akciji, ki je tako ogrozila nadaljnji razvoj te socialne demokracije, a pohitel bo lahko mimo še nenajd ljivega ((Delavca« iz časa Drofenikovega uredništva v prvi polo-vici leta 1895, da bo lahko posvetil večjo pozornost nadaljnjemu, t.j. Zavertnikovemu ((Delavcu«, brž nato pa tudi že -pozornosti v naj višji meri vredni — spodbudni osebnosti Etbi-na Kristana, ki je bil od spomladi 1896 dalje osrednja postava slovenske socialne demokracije sploh, najprej ob ustanovitvi ((jugoslovanske socialnodemokratske stranke« sredi leta 1896 in kmalu ob novi oživitvi med tem skoraj zamrle slovenske socialne demokracije v Trstu; tam si je namreč tedaj moralo slovensko socialistično gibanje pri italijanskem, ki se je kar mogočno razmahnilo, znoVa priboriti tisto priznanje, ki ga ie nekoč — v času Klemenčiča in Zadnika — že imelo, a ga je zapravilo, ko je — nedvomno narodnostno škodljivi — narod-njaski uobj6ni» zadušil njGgov prvi vzgon.
Le z resnično obnovo dogajanja na podlagi izčrpnega gradiva bo mogoče polagoma odpraviti dosedanje krive predstave o dejanju in nehanju naših dedov; med temi predstavami je še vse polno narodnjaških, zlasti liberalnih legend, ki jim je moč priti do živega le z natančnim razčlenjevanjem dogajanja, s pravim izkopavanjem resničnosti izpod krivega »videza« utrjenega s temi legendami.
KONEC
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA- mesečna 800 lir _ v-------------------------------------------T
Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni teko« račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ- ADIT DZS Liiibliana Stari tre satJo fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaška ta noriška 'nokraitae u naročnin	,
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	go po aj	J pri upravi.