NO. 187 IliERIC/lllh HO/VIE AMERICAN IN SPIRIT F0RCI9N IN LANOUAM ONLY SLOVENIAN MORNING NCWSPAPSR CLEVELAND 8, !0., TUESDAY MORNING, AUGUST 28, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) čajo, koliko odstotkov žitnih pre- POPIS ZEMLJIŠČ. - 15. junija so začeli popisovati vsa zemljišča v Jugolaviji, da dože-nejo dejansko stanje, koliko je' zemlje sposobne za obdelavo. Ugotovili bodo, koliko je vrtov, vinogradov, njiv, sadovnjakov, travnikov, pašnikov, gozdov, močvirij, neplodnega sveta. Vsak mora vse to sam napovedati, bo. do pa vst to tudi preiskali. Komunistični listi pišejo, da. bo tu. di množična kontrola, če je vsak NA W1LLARDU BODO IMELI FARNI BAZAR Willard, Wis. — V nedeljo 81. Vlada koplje pod zemljo skladifta za atomske bombe i To skladišče bo \ pui v New Mexico, kaki glasi poročilo 1 puščavi ‘;or se vse prav povedal. To se pravi vsega. Zakaj dela režim yse M po domače, da morajo komunisti Da bi držal ljudi trdno v syojih y Posameznih vaseh biti za špi-|rokah. Tudi kiIogram moke ne jone Tako je v Jugoslaviji ne- sme m več st ne za da_ nvoaronn »onb ŠUimI. m.J 1.__ , * jo, ne za podaritev. Z živili se ne bo mogel nihče založiti, ker jih ne bo. Država postaja bog, od katerega je prav vse odvisno. Poleg tega ima država tudi točno kontrolo, koliko je kak kmet pridelal. Tudi v bodoče ne bo mogel ničesar skriti. UREDBA O OBVEZNI ODDAJI KROMPIRJA.. — Tudi za oddajo krompirja je posebna uredba. Oddaja je določena po površini in poprečnem pridelku tistega kraja. Razdeljeni so kmetje v tri kategorije; večji morajo oddati primeroma več kot manjši, Zračuna se, koliko gre za seme, za hrano, krmo, drugo se odda. Oddaja je razll- (Dalje na 3, »tram) čez zimo v Italiji Leghorn. — Kar je še os- sežkov je že bilo v posameznih avgusta bomo imeli farni bazar, okrajih kontrahiranih. I Vsega bo v izobilju in z vsem Te pogodbe z državo so svo- najboljšim bo obiskovalcem pohodne. Pa je ta svoboda le bolj [stareženo. Takoj po zadnji ma-navidezna. Tisti, ki tako proda, ši bo kosilo. Vabljeni ste vsi od jo državi, imajo posebne pred-1 blizu in daleč. Kakor domače Albuquerque, N.!M. ________Pri- nosti. Tako beremo v listih iz Willarda vabimo tudi one vatni letalci, ki saj leteli nad (Slov. por.” 15, jun.), da dobejtam iz Greenwoods, Oven«, tem prostorom, pripoveduje-blago za obleke tisti kmetje, ki Marshfielda. i jo, da vlada pripravlja pod- so prodali žito. Ker je pomanj-| Prodaja tikcev je šla prav do- zemska skladišča ta atomske kanje blaga tako silno, je kmet bro izpod rok. Hvala vsem, ki bombe. Poročila všdo poveda-prisiljen, da proda kot država so jih vzeli. Torej na svidenje v ti, da bo stal vlado, ta projekt nedeljo 81. avgusta na našem do $10,000,000 in da se bo na-farnem bazarju. — L. P. zast. j hajal v puščavi nekaj milj ■o- hoče. Država je tako gospodar prestano vsak človek pod kontrolo.. Nobenega koraka ne narediš, da ne bi stal za teboj komunistični zaupnik. To napravlja življenje neznosno. ODKUP PRODAJE PROSTIH PRESEŽKOV ŽIT. — Z uredbo je določeno, koliko žita sme kmet obdržati in koliko ga mora oddati državi po določeni ceni. Kar še ostane, je kmetu na prosto razpolago. Država pa hoče tudi to dobiti v roke. Po celi državi teče velika akcija za nakup teh presežkov. Državni zaupniki- hodijo okrog kmetov in jih pregovarjajo, da prodajo presežek naravnost državi. To se imenuje kontrahiranje pre-ov in časopisi stalno poro- vstrijo, da ji pomagajo na noge Washington. — Državni oddelek naznanja, da bo nakupil do 1. oktobra za $43,000,000 blaga, ki je otalo od UNRRA in bo to dal Avstriji kot relif. Vrhu tega bo državni oddelek kupil mnogo umetnih gnojil za Avstrijo v Belgiji in na Češkem, dočim bo nakupil premog na Poljskem. Rusija je protestirala proti temu relifu za Avstrijo, toda državni oddelek se ne ozira na to. Ako ga Rusi ne bodo dovolili deliti v svoji zasedbeni coni, ga bodo delili v ameriški, angleški in francoski. Od teh 43 milijjonov dolarjev se bo potrošilo tri četrtine za živež, zlasti za razne konzerve, ki imajo dosti vitaminov. ------O------- Vlada bo začela drug teden menjati bonde Washington. — Vlada bo začela od I. sept. naprej vnovče-vati bonde, ki so jih dobili veterani za neporabljene dopuJ ste. Dozdaj je bilo izdanih takih bondov na 8,900,000 veteranov, kakih 5,000,000 se jih pa še ni priglasilo. Priglasiti se morajo do 1. sept. 1948. Žide nagovarjalo, naj bojkotirajo Anglijo brei usmiljenja Pozvani so Židje vsega sveta, naj začno z ekonomskim bojkotom Jeruzalem. — Irgun Zvai Leumi, židovska podtalna organizacija v Palestini je izdala poziv na Žide vsega sveta, da začno z ekonomskim bojkotom proti Angliji in to brez vsakega usmiljenja. To naj bo v protest, ker je Anglija odpe- vzhodno od mesta Albuquerque. Poročilo letalcev je prišlo v javnost kmalu zatem, ko je časopis Denver Post pisal, da koplje armada za ogromne podzemske kaverne, kjer bodo skladišča za atomske bombe. Časopis trdi, da vrtajo v gore ogromne votline, ki1 bodo služile za spitvljanjei atomskih bomb in da bodo tam najbrže tudi zgradili tovarno za izdelovanje istih. Poizvedovalni količek JUGOSLOVANSKA DRHAL JE UBILA DUHOVNIKA. KI JE BRANIL PRELATA Razna drobne novice b Clevelanda in le okolica L. Neža Glavan, roji Mavec v Strahomerju, župnija Tomfšelj, ljala 4,000 Židov v Nemčijo, ki.zdaj begunka, bi rada zvedela potem, ko so Jugoslovani v Koso se hoteli utihotapiti v Pale- za naslov brata Frandfeta Mavec. Ipru napadli in pretepli tržaš-stino. _ [Pred nekaj leti je živel v Pueblo, jkega škofa Santina, ko je b raznih naselbin Madison, O_Pri Arkotovih na Hubbard Rd. so imeli v ne- Svetetov pogreb— Pogreb n> pok. John Svete- Rim. — Italijanska časopisna agencija ANSA poroča iz tom bo v sredo dopoldne ob Trsta, da so v Jugoslovanskem delu Julijske Benečije ljudje 9;30 jz Žellovega pogrebnega napadli papeževega prelata, ki je bil poslan v tiste kraje bir- zavoja na cestj v cerkev movat. Prizadeli so mu težke poškodbe, a duhovnika, ki je ho- M8rije VnebOvZete na Holmes tel prelata braniti, so ljudje ubili. Prelatovp ime je Msgr. Jakob — Ukmar, ki so ga v opasnem stanju. prepej ali v bolnišnico v Reko. Počeno ima lobanjo in več ran z nožem v bližini ledic. Ime duhovnika pa, ki je hotel Ukmarja braniti, je Miroslav BulešiČ. Ta je dobil pa tako nevarne rane, da je kmalu zatem umrl. Zavezniška inteligenčna služba v Trtu je prejela poročilo, da je drhal obglavila nekega katoliškega duhovnika v jugoslovanski zasedbeni zoni Julijske Benečije. Ce se to poročilo nanaša na prav istega duhovnika, ki je bil poročan ubit, ni znano. Napad se je pripetil v Laniš-ču v Istri, katerega ima zasedenega Titovo vojaštvo. Iz Vatikana so naročili Rev. Ukmarju, ki je rodom Tržačan, naj gre birmovat v Lanišče Ave in potem na pokopališče sv. Pavla. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Za registracijo*----- Kdor se ni udeležil dveh gl. !-| volitev zapovrstjo, kdor se je deljo pojedino, ko so krstili pr-|Preaelil od zadnjih volitev in vo vnukinjo od Mr. in Mrs. No- kdor je izpolnil 21. leto, se mo-vine iz Clevelanda. Mlada ma-|ra registrirati, če bo hotel vo-mica je hčerka naših tukajšnjih liti leto3. Registrira Se lahko Arkotovih. ftsstrtke vsem sku-volivnem odhdje, ki so stražili vrata, so jim to zabranili. Po binni, pri kateri je bilo b, v Chicagu pa sestro Mary Sernel. Southview, Pa. — Dne 19. avg. je umrl Anton Tutin, star 61 let, doma iz vasi Gabrje, fara Stopiče pri Novem mestu. Zapušča ženo, štiri sinove (dva še samska) in štiri hčere. Bil je član SNPJ. cerkvi sv. Vida maša za pok. Mike Podnar v spomin 2. obletnice njegove smrti. Na operaciji— Mrs, Angela Amigoni iz 1567 E. 38. St., se nahaja v Charity bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Nahajia Se v sobi 334. Ne odlašajte! Nabavita si BESEDNJAK DR. KERNA dokler Je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $6.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland S, O. Armada obdrži Fort Harrison, Ind Washington. — Vojni odde-250 otrok, so odšli Msgr. Uk-"lek naznanja, da bo Fort Ben-mar, Father Bulesič in nek j amin Harrison v Indiani v bo-drug duhovnik v zakristijo, ka- ^ doče služil civilnim oddelkom mor je potem vdrla drhal in armade, jih napadla s kosami in srpi in da so duhovnika Bulešiča dejansko obglavili. , ------o------ Rusi so dosegli nov rekord s padalom Moskva. — Ruski podpolko- niki. vnik Romanjuk se je spustil s padalom iz letala in sicer z viši- NOVI GROBOVI Amelia Grošelj V soboto zvečer ob 9:45 je umrla Amelia Grošelj, stanujoča na 1360 E, 170. St. Zapušča soproga Antona in hčere: Helen (Frederich) Reese, Freda (Frederich) Trapp, Lillian (Frederich) Strawhecket, Jen-ie Lesjak in Martha Pinter I-wansky. Pogreb bo jutri ob 1. popoldne iz Davis pogrebnega zavoda na Nottingham Rd. in na Euclid pokopališče. BoiUe previdni, kadar gre- 20,000 Estoncev^rosi ™ ne 11,200 metrov (okrog 36,960 rie preko eeete, Prekoračite ’ -- ** Bolgarska vlada je odobrila pogodbo Sofija. — Bolgarska vlada je odobrila mirovno pogodbo, kakor so ji jo predložili zavez- čevljev). sto oamo pri ilgnalni lužit Kaj vse napravi vaja, vidimo na sliki. Harry Hlavka, ki je izgubil roke v drugi svetovni vojni, se je priučil držati brivno britev z nogo in se prav spretno obrije. To je pokazal pred drugimi bolniki v Hines veteranski bolnišnici v Chicagu. vstop v U. S. Frankfurt, — Iz Nemčije in Avstrije je napravilo prošnjo 20,000 Estoncev na predsednika Trumana, da bi se smeli naseliti v Zed. državah. Domov se ne morejo vrniti radi komunistične diktature, ki je prišla na njih deželo. NAJEMNIK JE POGNAL IZ HIŠE LASTNICO New York. — Tukaj se je posrečilo nekemu najemniku, da je pognal iz hiše njeno pravo lastnico. Najemnik Chas Grein je namreč prišel na sodnijo in povedal, da ko.se je povrnil domov s počitnic, je našel lastnico hiše, Mrs. Rose Fitzgerald, da se je naselila v kleti. Sodnik je odločil, da gospodarica hiše ni imela nobene pravice naseliti se v svoji hiši in da se mora takoj izseliti. Hrom... mm »HIIHIIIIIHIIIIIIHHHWWHIIIWMIIIIMHIW BESEDA IZ NARODA Pismo iz Kitajske Kanado po polti ta eno leto $8.00. I hi »nmin po Ml o** »»•**' 1 Za Ameriko pol let* KOO; n Cleveland to po poW pol LeU MIO. a> Amtiiiu omi Kenedo po poM Ml lete M.T8. Pom metna maniri lUim B etatov« 3 u Z>------ leto «100. SUBSCRIPTION RA«: United statee »MO p* J»»: Otofetond end sr^fflr&d-d* udA bi mail MIO tor d month«. • U 8. $2W for 3 month« Cleveland and Oa* nada bi mell »71 for 3 month«. Olereleod end eabofbe by Carter »3» V" Iter. K00 for a month«. BIO for I month«. gtoge ooptee a eente each. Entered u eecond-clam matter Jenuen Sth 180«. at the Poet Office dereland, Ohio, pndto the Act of Marti tod 1CT. No. 167 Tues., Aug. 26, 1947 Delavec in kmetovalec Če gledamo z ideološkega vidika, potem razumemo, zakaj je levičarskim pokretom, socializmu in komunizmu, ugodnejše tlo za razvoj industijska država, ne pa agrarna ozjroma poljedelska. Kajti delavec zavisi od vrste in plače zaposlitve, a poljedelec od donosa svoje zemlje. V prvem primeru zavisi to od delodajalca, privatnika ali države, v drugem primeru pa od kmeta samega in naravnih zakonov, če delavec nima zaposlitve oziroma prave mezde ali plačila, krivi delodajalca, medtem ko se kmet obrača k onemu, ki vlada naravi, to je — k Bogu. V! prvem primeri se delavec lahko upre delodajalcu, medtem ko se je kmetu nesmiselno boriti proti naravi. Zato delavec lažje zapade raznim socialnim teorijam ih nasede hujskačem, ki v plašč socialne revolucije zavijajo svoje politične cilje kot pa kmet, ki zlepa ne bo revolucio- Kmetu je važno, kako mu uspeva polje, živina, kako bo izkoristil svoje pridelke, da bo zadostil državljanskim dolžnostim in si nabavil manjkajoče potrebščine itd, ter pri tem resnično živi z zemljo. On je gospodar na svojem. Kmet brez zemlje ni kmet in če je nima, mu jo je treba dati, kajti v tem je smisel njegovega naziva. Kolhozi in slične komunistične ustanove pa ustvarjajo iz kmeta — dninarja, ki nima več pristnih odnosov do zemlje, kot nima: najemnik stanovanja do hiše.. Lastnik hiše pa gleda na svojo lasttnino čisto z drugega vidika. Poljadelrire držjave z razvojem industrije bolje napredujejo na polju izboljševanja iivljenskega standarda kot pa izključno industrijske. Z zaposlitvijo odviška prebivalstva v industriji, z dobro socialno zakonodajo (ne samo na papirju) in sodelovanjem poljedelske proizvodnje z industrijsko, ne more zlepa priti do večje krize v notranji politiki. Jasno pa je, da temu lahko povzročijo neprilike zunanjepolitični trenutki. Zato je zunanja politika nujno vezana na notranjo in obratno. Na to je treba računati in je treba vso notranjo politiko prilagoditi temu dejstvu. Pri tem mora sodelovati ves narod, ne samo nekateri, ki se v to sami pokličejo. Saj narod so vsi, tako kmetje kot delavci,, obrtniki in profesionisti vseh mogočih poklicev. Nekega “izvoljenega razreda” ni in ne more biti, če hoče država ostati; Vsak na svojem mestu vrši svoje delo in eden brez drugega ne more. Narod je živ organizem in “izvoljenci” samo motijo njegovo pravo delovanje. Politika pa pomeni vodenje računa o narodu in njegovih potrebah, zato bi politika ne smela biti vodena po strankah, ampak po koristih naroda. Le prerado igra politika vlogo pri odločanju koristi za deželo. To pa ni zdravo za deželo. Strankarske borbe le prerade zasenčijo številne nujne probleme. Zato se rado zgodi, da postanejo ljudje otopeli za politiko in smatrajo volitve za nekako formalnost. Taka mlačnost je pa vse voda na komunistični mlin. Komunisti znajo izrabiti mlačnost naroda in ga dobijo v pest. Potem pa, kadar pridejo na oblast, pa ni več svobodnih volitev, ker komunisti postavijo listo kandidatov, ki jo mora vsak voliti. Tako se godi narodu doma, ki je prepozno spoznal tiste, ki so mu peli na ušesa, da gre za novo Jugoslavijo, svobodno in demokratično. Ko so imeli enkrat moč v rokah, so pokazali svojo pravo rdečo barvo in konec je bilo še tiste svobode, ki jo je naš narod doma do takrat še užival. Boj proti katoliški Cerkvi je najvažnejša naloga komunizma. Ne samo na Kitajskem, ampak tudi v drugih deželah se to lahko opazuje. Nadalje komunizem obeta blagostanje, e-nakopravnost, pravico za revno ljudstvo, za trpeče delavce in svobodo tiska itd. itd. Ali je to res? Lahko rečemo, da je to največja laž, ki jo je svet kdaj slišal! Res je, da je bilo in še bo na svetu mnogo krivi-Vedno so bili reveži in bogatini . A je tudi res, da si je posebno katoliška Cerkev veliko prizadevala — dokaz so nešteti socialni zavodi — da bi se te krivice odpravilo in socialni položaj izboljšalo. Tudi državne oblasti se v mnogih deželah mnogo potrudijo, da bi se to važno vprašanje rešilo. Komunizem pa naj nikar toliko ne kriči in obeta, ker v resnici prav malo ali skoro nič ne naredi koristnega za narod. De la samo za svojo stranko in za svoj namen. Mar mu je ubogo ljudstvo! Na Kitajskem so bili v začetku zelo navdušeni za komunizem. Bilo je res preveč krivic in povsod sama korupcija. Kako pa je sedaj v tem komunističnem raju? Še veliko slabše! Res je, da so bogatašem vzeli vse in večinoma so jim celo hiše do tal porušili. Kako se do tega pride, sem vam že na kratko orisal. Ali je to ravnanje pravično! Kaj pravi božji zakon o lastninski pravici? Sami dobro veste. Prav je, da se da ubogim, kar imajo mnogi odveč. Ljubezen do bližnjega in takoj na prvem mestu za ljubeznijo do Boga! Način, kako ljudje in trpeče ljudstvo lahko pride do svoje pravice, je zapisan v božjih zakonih in država sama ima zadosti moči in oblasti, da lahko to na legalen način naredi. To vprašanje bo rešeno le tedaj, ko bodo vsi odgovorni voditelji imeli za zakonik — božji zakonik in tudi po božjih zakonih razsojali. Pa si komunizem, ki a priori I ga točka zanika Boga in vse, kar izvira od Njega, domišljuje, da bo na tem svetu ustvaril raj, v katerem bo ves svet srečen in zadovoljen. Sam dobro ve, da to tudi ni njegov namen in da tega ne more izvesti. Služi mu pa ta ideja najbolj pri slepar-jenju neizobraženega ljudstva in posebno trpečega delavstva. Na, Kitajskem s tem procesom in slabo delitvijo pravice ni prav nič pomagano reynemu ljudstvu, če ni v komunistični stranki ali pa vsaj zanjo ne Otok svobode v Evropi Sredi Evrope leži mala deželica Švica, ki kipi proti nebu kot močan svetilnik v razburkanem morju. Švica si je znala obdržati svobodo in neodvisnost polnih 656 let. Švicarji vsako leto na 1. avgusta praznujejo to svojo svobodo, kot praznujemo v Ameriki na 4. julija dan neodvisnosti. Iz cerkvenih zvonikov done zvonovi in na visokih gorah zažare kresovi v proslavo tega dne. Bilo je leta 1291, ko so se združili trije okraji (kantoni) ter se zavezali, da se hočejo vladati sami in ne, kakor jim bodo ukazali Habsburgovci. Leta 1815 je bpa Švica povezana v eno celoto, kot jo poznamo danes, obstoječa iz 22 okrajev, ki žive drug z drugim v popolnem soglasju kot ena sama družina. Tekom obeh svetovnih vdjn je znala Švica ostati absolutno nevtralna sredi evropskega požara. Ravno to je bila velika dobrota za nekatere. Mednarodni Rdeči križ, ki ima sedež v Gene-vi, je na primer storil tekom vojn veliko dobrega, ko je posredoval med vojnimi ujetniki in njih družinami. Tekom zadnje vojne se je zateklo pod pokroviteljstvo Švice več kot 100,000 beguncev, katerih vsak je bil prijazno sprejet in je bil na varnem, dokler je bil na švicarskem ozemlju. Švicarski Rdeči križ še danes stori mnogo dobrega v svojem programu za zdravje otrok. Na tisoče otrok vseh narodnosti za-dobi v švicarskih letoviščih zdravje. V času vojne je švicarska vlada vršila posle za 44 raznih držav, ki so bile v vojni. Tudi posle Zed. držav je tekom vojne izvrševala Švica. Švica šteje komaj 4,300,000 prebivalcev in štirje različni jeziki se govore v deželi. Toda vse te štiri skupine delujejo v polnem soglasju, kar deželi omogoča, da si je že šest stoletij in pol obdržala demokratsko svobodo. dela, ne bo ničesar dobil! Zemlja, ki je bila razdeljena med revne, jim pa tudi dosti ne pomaga. Saj mora več dati za davke in prostovoljne dajatve komunističnim voditeljem, kakor pa sploh more pridelati. Pa če bi vsaj mirno in svobodno obdelovali svoj košček.zemlje! Oh, ta zlata svoboda! Ponekod moraš sejati to, kar oni hočejo in rabijo; mar mu je tvoja družina! Vsak čas mora iti na “prostovoljno delo,” ki ga neprestano zahtevajo voditelji, ne glede na to, ali imaš doma delo ali ne. Vse je in mora biti komunizmu na raz-‘ polago: živina, vozovi, hiše, o-rodje in ljudje! Vsa trgovina je v rokah komunistične stranke. Sploh je vse tako narejeno in urejeno, da tisti, ki hoče živeti, mora delati zanje in plesati, kakor pač cini žvižgajo, če pa nočeš, si narodni izdajalec,' sovražnik ljudstva, prisiljen si od lakote umreti ali pa te oni sami iiz pota spravijo. V tajni knjižici je napisano, da ima vsak član pravico spraviti iz pota vsakega, ki je nevaren in škodljiv in to brez sodbe in posledic. To je svoboda in blagostanje v komunističnem raju! Revežu in trpinu se prej ni dobro godilo, toda imel je svobodo. Sedaj se morda kakšnemu v materialnem oziru boljše godi, a postal je suženj! O kakšni svobodi tiska in mišljenja ali pa celo govorjenja, sploh ni govora. Vse mora biti pod kontrolo. Skoro v vsaki ve$ji družini imajo kakšnega špijona. Tako daleč je prišlo sedaj v komunistični Kitajski, da niti otrok staršem, brat sestri, niti najboljšemu prijatelju me iaupa več. Kaj veš, morda je špijon! Komunizem neprestano trobi, kako mu je blagor države in naroda pri srcu. Veliko govore in pišejo, kako delajo za narod, pa v resnici komunisti po njihovem principu sploh ne priznajo nobenega naroda! Ves Svet ena boljševiška dif žava, — to je njih geslo. Dru-v tajni knjižici to tine in stotine milj sem prepotoval to žalostno pokrajino, toda nikjer nisem videJ, da bi kaj zidali ali kaj na novo naredili. Povsod sejejo razpor in sovraštvo: v državni službi, v armadi, v uradih, zavodih in posebno v družinah. Sploh se lahko reče: Hočejo ves svet splaviti v nered, povsod naj bo sovraštvo in razdor, pa bodo komunistična nebesa na zemlji! Vidite, prav na kratko .sem vam orisal žalostne posledice komunizma na Kitajskem, človek bi mislil, da Amerikanci, ki tako ljubijo svojo zlato svobodo, se gotovo ne bi dali vleči za nos od teh lažnjivih prerokov. Pa imam vtis, da je mnogo takih med njimi, ki bi radi zamenjali ameriško svobodo in ugodno življenje s komunističnim rajem. Naj kar poskusijo. Če bi bil jaz ameriški predsednik, bi vsem dal prosto vožnjo na naj lepši ladji, da bi se* lahko peljali zastonj v tak komunistični raj. Samo en pogoj bi jaz stavil — da hi morali ostati tam, ker sem prepričan, da bi po enem mesecu na kolenih radi nazaj prišli. Vse tiste nezadovoljneže, ki so predobrega življenja in zlate svobode siti, bi poslal v ta raj. V zameno .pa bi sprejel v A-meriko vse one trpine, ki so toliko trpeli pod komunizmom, ki pa sedaj niti dela in strehe nimajo, ker niso hoteli postati sužnji komunizma in ker niso pustili iztrgati iz otroških in lastnih src najdražje, kar ima človek. — Boga in svobodo ... (Konec) -o trpečih je usmiljeno srce do Ank in njih sirot. S sesterskim pozdravom, Mary Stušek, preds. vesel, odbora, -o Prehrana, {pori in delovna sposobnost Znano je, da dobra in pravilna prehrana ugodno vpliva na telesno in duševno delovno sposobnost. Ne vpliva pa ugodno na to sposobnost le splošno dobro prehrambeno 3tanje, temveč tudi vsako posamezno hranjenje posebej. Tudi to je v ozki zvezi z neposredno slede- nje moči brez pomena. Pri teh poskusih so tedaj lahko primerjali "sladkorno skupino” z “nesladkorno skupino,” dalje pa so tudi lahko proučevali in primerjali sposobnosti ene same skupine tedaj, ko je jemala sladkor, in tedajj, ko je jemala sicer oslajeno, vendar brez-sladkomo hrano. Pri vseh teh poskusih poskusnim osebam ni bilo znano, ali je bil citronski sok oslajen s sladkorjem ali pa e kakšnim drugim sladivom, tako da je bil izključen sleherni subjektivni vpliv. Kot dejanja so prihajale v poštev v prvi vrsti takt naloge, ki jih ponavadi uporabljajo pri psihotehnič- čim delom in dejanjem, vsak nih, poskusih, tedaj pri preiska-nravilnn sestavlieni obed vdIi- vanju poklicne usposobljenosti Dobrodelna prireditev Slov. ženske zveze Cleveland, O. — Ko prebiram članek “Odpri srce, odpri roke,” si mislim: pisec tega članka mora imeti v resnici u- __III_______ Im. dovolj jasno potrdi. Proč z vsako državno konstitucijo, — proč iz državno armado! Z e-no besedo: proč z redom in disciplino — živijo anarhija! Kar poglejte, kakšna je danes komunistična Kitajska! Kamor so prišli, so zapustili same ruševine. Vsa javna poslopja so porušili, hiše bogatinov in večjih farmarjev so porušili do tal, uničili so skoro vsa prometna sredstva in prometne este. Ali so kaj zidali ali na novo ustvarjali? Na sto- srailjene srce, da se toliko trudi in s'1 svojimi članki trka na dobra srca, da se odzovejo in pomagajo, da bo prireditev, za katero se trudijo članice SŽZ v Clevelandu in okolici imela res zaželjen uspeh. Začetek je bil nadvse dober, namreč, ko so šle članice okrog trgovcev in svojih prijateljev za oglase, so se ti tako dobrosrčno odzvali, da ne morem reči drugega kot Bog vam povrni tisočkrat! Dobro ste se odzvali. Vidi se, da so vaša srca in roke še vedno odprte za pomoč vašim in našim trpečim bratom in sestram. Vsa tiste članice pa, ki ste se trudile in nabirale oglase, se lahko zavedate, da ste storile svojo dolžnost sto procentno. Vse pa, ki še niste imeli prilike doprinesti svoj delež v ta sklad, pa lepo prosim, ne pozabite, da je dan 7. septembra naš dan, ko bomo imeli priliko pokazati, da v naših srcih še vedno bi- pravilno sestavljeni obed vpliva v dobrem smislu na delavnost, ki se ji po njem posvetimo. To je bilo potrjeno po novejših ameriških raziskavanjih, ki jih je bil v zadnjem času pod-vzel vodja fiziološkega laboratorija na univerzi Colgate Donald A. Laird. Kot poskusne o-sebe so 3e stavili Lairdu na razpolago študentje na imenovani univerzi. Pri teh poskusih je šlo predvsem za to, da bi bilo ugotovljeno učinkovanje sladkorja na zmogljivost, sladkorja, ki ne igra pomembne vloge v človeški prehrani samp v znani obliki belih kristalov, ampak ga vsebujejo tudi sadje, čokolada in sploh vsako hranivo v večji ali manjši količini. Športniki, kakor plavalci, plezalci, tekači često pred rekordnim dejanjem pojedo, košček sladkorja ali čokolade ali pa oslajene vode ter si od tega o-betajo povečanje svojih sposobnosti, povečanje, ki navidez ni v nikakršni zvezi s kalorijami, ki so v teh neznatnih koli-čiah. Omenjena ameriška raziskovanja so zdaj dokazala, da ima sladkor dejansko ta močni učinek. Dvanajst študentov, ki so se bili prijavili za te poskuse, so razdelili v dve skupini po šest in vsako skupino so potem o-pazovali v času petih dni. Pri poskusih 30 od študentov zahtevali nekega določenega, samo po sebi se razdme, da she-matiziranega dejanja, temu se je pridružila fizična cinitev in potem so ponavljali prve naloge. 40 minut pred pričetkom vsake preiskave so dobile poskusne osebe neko količino citronske limonade. Pri prvi skupini so jo dajali prve tri dni s sladkorjem, zadnje tri dni pa so jo sladili s sladivom brez sladkorja. Druga skupina je dobivala šest dni le limonado s sladivom, brez sladkorja. Pri teh poskusih so uporabili pravi sladkor, kar predstavlja snov, ki jo telo hitro presnavlja in pretvarja v moč, medtem ko so uipetna sladiva za stopnjeva- draženosh vanju poklicne usposobljenosti — tako na primer hitrost reakcije na svetlobo, ki se nenadno pojavi (izpit za voznike avtomobilov), pri čemer so lahko natančno in neoporečno izmerili tudi razliko nekaj tisočink sekude. Ko so primerjali rezultate preskušenj po fizičnem dejanju s temi pred fizičnim dejanjem, se je pokazalo pri sladkorni skupini, da sta tako spretnost kakor tudi vzdržljivost izboljšali za povprečno 6.5% medtem ko sta se pri neslad-korni skupini obe poslabšali za povprečno 9.4% 1 Rezultat se je pokazal ne samo v primerjavi med posameznimi poskusnimi osebami, temveč tudi pri primerjavi istih oseb, ko so enkrat vzele sladkor, drugič pa ne. Pri p3ihotehničnem hitrostnem merjenju so za sladkorno skupino ugotovili izboljšanje za 5.7%, pri nesladkorni skupini pa izgubo za 2.1%. Zanimivo je, da je v tem primeru nastopila celo povprečna izguba 5.2%, če so primerjali dejanja istih poskusnih oseb, zanimivo zato, ker so te poskusne osebe način in potek izpitov vendar že poznale. Z drugimi poskusi so dokazali, da je možno s pre- hrano |Zelo zmanjšati utrujenost, kar seveda ni važno samo za izredna športna dejanja (o-ceanski poleti, plavanje na dolge proge itd.), ampak tudi duševna ter telesna dela, ki zaradi kakšnih razlogov trajajo dolgo časa in pri katerih se človek mora z neko določeno prehrano boriti proti utrujenosti. Poskuse so napravili na ta način, da je moralo nekaj študentov bdeti eno celo noč ter je del od njih dobil sladkor in sladkorna živila, drugi del pa drugače sestavljeno hrano. V tem primeru se je sladkorna skupina z manjšim naporom branila spanca in živci so bili po krajšem spanju spet popolnoma v redu, druga, nesladkoma skupina pa se je spanca branila teže, je za počitek rabila daljše spanje in pri njej se je potem tudi poznala večja živčna raz- TevPmeJe Al PA NE Ko sem koso “sklepal,” jo je Uleč France pobožno vzel v roke ter1 si jo od vse hstrani skrbno ogledal. Hotel se je prepričati, če mi mar ni spodletelo in bi kladivo zagalopiralo v ostrino ter jo tako zbosil. S palcem je potegnil narahlo po ostrini in ko se je prepričal, da je ostalo vse pri starem, je zadovoljno prikimal. Potem pa je prišlo med cenjeno družbo do hudega nesporazuma. Pograbili smo se glede načina, kako se koso pravilno brusi. Kranjč Tone in jaz sva kot uradna zastopnika Me-nišile trdila, da se koso po; fort-šrifti brusi od ročaja proti konici. Tako so kose brusili Me-niševci od tistega časa, ko se je pojavila prva kosa v senožeti. Kaj vem, kdaj je bilo to. Gotovo pa že davno prej, predno so hodili k nam vasovat Turči-ni. Beremo namreč, kako so jih naši oratarji česali s kosa-1bila njegova krivda kot na dla-mi po obriti glavi in jim reza- ni. Nikogar ni bilo, da bi kozli ušesa. I 'a zagovarjal, ker je bila kriv- Opozicijo je pa zastopal go-Ida preveč očitna. Možje to- spod Bernard, ki je govoril imenu vse Gorenjske, da se kosa pravilno nabrusi, če se jo orži za konico in brusi nazno-traj proti ročaju. Vsaka stran je morala pokazati in dokazati, kako se boljše brusi. Vprašanje smo končno položili na mizo kot nerešeno. Nekako tako, kot rešujejo važne probleme pri Zvezi narodov. Ja, ta zveza narodov! Naj bi se šla u-čit reševanja in razsodb k Viš-njegorcem, vam rečem. Tam niso bili tako učeni ljudje, so bili pa toliko bolj razsodni, ki so vedeli, kaj je prav in kaj napek. Kaj vam niso tako pametno sadili in obsodili kozla, ki je kršil vaško postavo s tem, da je stopil v tuj zelnik in si tam ifrivoščil lepih zelnatih glav. Vsa soseska se je zbrala, ko so postavili kozla pred “ljudsko sodišče”. Pol vasi je bilo za pričo, da je bil kozel re.i na banketu v zelniku, kamor je šel popolnoma na svojo roko in pregrešno. Torej je rej niso mogli drugače, da so kozla obsodili. V Titovini bi bil obsojen najmanj v smrt za tak velik greh. Višnjegorci so bili pa preudarni možje, ki so uganili, da kozel mora biti kaznovan in sicer tako, da bo to občutil in se bo morda kesal greha. Posvetovali so se več ur in so se končno zedinili v kazni: 25 naj jih dobi z gorjačo, ki mu bo gotovo pregnala za bodoče vsake hude nakane po zelnatih glavah. Ampak Višnjegorci so bili ljudje, ki sc imeli srce za človeka in žival. Vstal je očanec in spregovoril: “Možje! Cast in slava gre nam, ki smo pravični in razsodni. Ne bomo v sramoto o-nim za nami, bi rekel. Rogač je zaslužil kazen in s palico naj jih dobi. Tako je pošteno in prav! Nismo pa še določili, kdo bo kozla tepel in po katerem delu telesa naj ga potip- lenje po /zelnatih glavah. Po nogah bi ga, ki so poslušale glavo in nesle kozla v zelnik,. Možje! Eno in drugo bi bilo pravično. Ampak mi, ki smo preudarni in gospodarski, bomo uvideli da bi znalo to in ono kozlu škoditi. Saj bi prav lahko oslepel, če bi ga po glavi in nogo bi mu mogoče polomil, če bi ga po nogah. In kaj bo potem vas vprašam, možaki, počela Jera, ki je liozel njen in edino premoženje? Ob vse bo, pravim! Nak ,tako pa spet ne bomo, možje. Dajmo, napravimo tako, da bo kozel kaznovan, pa da ga ne bo konec. Mene poslušajte, ki nekaj vem in ki me vsi poznate, da ga bolj pravičnega ni. Zato bi jaz rekel takolet Kozlu jih odštejmo 25, ampak dajmo mu jih po njegovi senci. Ne bo ga bolelo, kaznovan bo pa le. Pa recite če ne!” Vse je pritrjevalo modrim besedam starega očanca in takoj na licu mesta so izvršili hudo kazen. Kozlu so jih odšteli 25 po njegovi senci, da se je lje. Po glavi bi ga, ki je gleda- kar prašilo. Tako so sodili in la v zelnik in mu zbudila pože- kaznovali v Višnji gori. Torej mednarodno vprašanje, kako se koso bolj pravilno brusi, je ostalo nerešeno na Lunkovem dvorišču. Treba se je bilo posloviti od prijaznih Lunkovih, ker na programu smo imeli še veliko za tisto popoldne. Gospod Bernard se je odpeljal domov, ker je imel važne opravke, mi štirje smo se pa odpeljali po svojih potih. Tone je rekel, da bomo obiskali Ludvika Peruška, spotoma pa stopili še k par rojakom, ki so bolni in sp prav veseli, če jih -kdo obišče. Od Lunkovih smo obrnili na levo in se ustavili najprej pri Franku Vovku, potem pa pri Joe Permetu. Vovka smo dobili na verandi, Permeta pa zuanj pod drevjem v senci. Oba sta bila vesela, da smo ju obiskali in zmenjali ž njima par prijavnih besed. “No, zdaj jo udarimo pa k Perušku, boš konje videl, Jack,” mi je rekel Kranjč Tone. Pa smo se odpeljali malo na levo, malo na desno, malo naravnost in smo ravno prav prišla J Jakob K. Heer: Berninski kralj ROMAN S ŠVICARSKEGA POGORJA Zdaj se Cilgija razvname. "Ne pozabite, gospod deželni sodnik, da bodo v Engadinu devali pesmi gospoda Konra-dina k svetemu pismu in kroniki in jih hranili pri dragocenostih v skrinjah. Konradin bo živel v svojih pesmih, ko bomo že mi vsi pozabljeni!” -“Pravim samo, da je norec,” se nasmehne deželni sodnik njeni vnemi. “Čujte, Cilgija, njegova izbira mi ni nič všeč. Toda jaz bi moral 'biti tako mlad ko Konradin in bi ljubil dekle! Ali mislite, da bi se spraševal, ali ona mojemu o-četu ugaja ali ne? Kaj še! Odvedel bi izvoljenko pred oltar, pa naj bi se postavil ves svet na glavo, tako bi storili” "In tako naj stori' Konradin,” vzklikne Cilgija radostno. “Gospod deželni sodnik, zaslužili ste, da vam pripnem vrtnico na prsi!” “Tako mu seveda ne svetujem,’ se nasmehne stari diplomat. “Tudi meni bi ne bilo treba tako svetovati, toda vzel bi bil nase vse posledice.” , “Vzgojili ste Konradina tako, da vas preveč spoštuje, u-pira se mu, da bi vas žalil.” “Zdaj jih bo trideset, naj ima dovolj, da se odloči. Naj pusti očeta zaradi ženske, ali žensko zaradi očeta!” Takih nazorov Cilgija pri strogem gospodu deželnem sodniku ni pričakovala. Mož se srdi zaradi nepotrebnega pes-marjenja, pravi, da ima še vse polno pridržkov, toda Oiljtfji se le zdi, da bosta dve zvesti srci kmalu našli svojo srečo. Tako sije nekaj sonca v mračne dni. jdojasa pošlje naj- lepših cvetlic staremu deželnemu sodniku. " Tiha ljubezen, ki jo goji ponosni, veljavni starec do nje, ji na vso moč ugaja. Dekleta in žene! Prtjjoro6am vam, da d 1!l>erete naročite vato fino 1947-48 almjro BTERLNG suknjo, SUIT ali FCTR COAT sedaj direktno iz tovarne po najniijih cenah v Clevelandu na WILL-CALL. Ne odlašajte, ker aedaj Je najboljša Izbira. Prosim, pokličite me. da vaa peljem v tovarno. BENNOB.IEUIDG 1034 ADDISON ROAD BMioott 3426 111 ENdieott 2926___. JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZUUCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. /Vonta« 4221 181 IS NEW ROAD D0Y ssssg d. M, «d«• rw* tal U- ONE DAY imi A tagle One-A-Ooy (btead) M* Shsnsse Munuottmm In nekega dne ne hodi več v črnem za Sigismundom. Ob leče se v svetlo poletno oble ko, skoraj je nekdanja Cilgi ja Premont, nekoliko bolj zamišljena sicer, nekoliko bolj resna in manj dostopna, toda polna srečnih domislekov in načrtov. • Na dan, ko odloži žalno obleko, je na obisku trgovec Driosch. Njegova krepka postava že tudi lahno sivi. Slavnosten, nedeljski dih se širi po hiši, poleg namiznega pribora stojijo sveže vilice, čuti se, da prihaja v zapuščene prostore življenje. “Zakaj tolikšna postrežba, gospa Cilgija?” se zasmeji Driosch suho. “Pa vendar ne zato, ker so izpustili cigana? Tičal je dovolj dolgo v luknji!” “Ne, čeprav smatram tudi to za veliko srečo in morava o tem danes jše govoriti, ali prav za prav takoj.! Torej, zahvalim se vam, Drioseh, da ste zadevo tako pod roko uravnali. Laže mi je, odkar Pej-der Golzi ne sedi več v Bor-miu.” “Toda čez Campologno ne sme več ven, sicer ga bodo žandarji zopet priprli. Tp so mu pri Bogu in peklu zagrozili in jaz sem prevzel ineko jamstvo. Ako bo 1 edržal besedo, drugače zabredem še jaz v sitnosti!” In Drioschev obraz se zresni. “Prav to je,” je odvrnila Cligija. “Zato ga hočem privezati. Po vsem, kar ste mi že dobrega storili, vas prosim še za eno uslugo: kupite mu bajto v Stradi, postavite mu hlev, kravico in dve kozi in mu pridobite kje blizu kakšno koše-nico in leho njive!” “Pa ne mislite, da bi se mogel cigan trdno naseliti?” je menil Driosch. Njegova žena mi je obljubila,’ odvrne Cilgija preprosto. “Zaupam ji, rada bi poskusila.” Ko pretehtavata oba ta načrt, gleda Cilgija z opazljivim nemirom skozi okno. “Koga pa pričakujete?” vpraša Driosch. “Župnika Tassa — in še nekoga!!’ Zadnje besede je izrekla s skrivnostnim smehljajem. Kramljata še nekaj časa, pomenkujeta se o Menji in Cilgi-jina lica rdijo od zadrževane nestrpnosti. Tedaj se začuje konjski topot in živio Engadin! zakliče neki glas. Driosch ga prepozna. “To je mladi Flugi — grem mu 'S poti 1” Žila starega družinskega srda mu nabrekne na močnem kmečkem čelu. < “Saj ne morete,” se mu zasmeji Cilgija. “Ukazala sem Tomažu ,naj odvede vašega konja ven pred vas na pašo.” ‘Nastavili ste mi torej past,” se razjezi trgovec. !Ne, dati sem hotela Kon-radinu samo priložnosti, da bi se razgovoril z vami! Rada bi videla dva človeka srečna!” Župnik Tass že vede medtem Konradina Flugija v sobo. “Tu prihajam z engadin-skim pesnikom in tolažnikom,” se zamesji dobrodušno. Cilgija in Konradin se zelo razveselita, Driosch pa stoji ob strani in nezauplijivo meri prišleca. Poteze Konradina Flugija so moško dozorele, nič več se ne drži okorno ko nekdaj, njegova postava se je vzravnala, obraz poplemenitil, toda karkoli ie je doživel v diplomatskih pisarnih v Parizu in Nea-polju, ostal je do zadnjega lasu Engadinec. (Dalje prihodnjič) KATOLIŠKI SLOVENSKI KONQRES Nasledrije resolucije so bile sprejete na Katoliškem Slovenskem Kongresu, ki se je vršil v Lemontu, 111., 4., 5. in 6 julija 1947. . RESOLUCIJA VDANOSTI SVETI STOLICI KER so Slovenci prejeli luč prava vere pred dvanajst sto leti in so bili od takrat vedno člani svete rimsko katoliške Cerkve, in KER so v sedanjem času Slovenci tukaj in prek morja podvrženi vsestransko organizirani propagandni kampanji pod vodstvom brezbožnih ljudi, ki imajo moč v rokah in vse to delajo, da bi odtrgali te Slovence od tisočletne zvestobe napram stolici sv. Petra in od trajne vdanosti do sv. očeta, Kristusovega namestnika na zemlji, zato NAJ BO SKLENJENO, da katoliški slovenski Amerikan-ci, zbrani v Lemontu, Illinois, 6. julija 1947, da praznujejo dvanajst sto letnico odkar so Slovenci postali kristjani, s tem javno poudarjajo svojo neumrljivo zvestobo do svete stolice in se ponovno posvečujejo ljubezni, spoštovanju in pokorščini do rimskega papeža, vidnega poglavarja Cerkve, namestnika Jezusa Kristusa. RESOLLUCIJA PROTI KOMUNIZMU Katoliški slovenski Amerikanci, zbran! na Katoliškem Slovenskem Kongresu v Lemontu, Illinois, 4., 5. in 6 julija, kot vdani državljani naših ljubljenih Zedi njenih držav ameriških in verni člani rimsko katoli ške Cerkve enoglasno obsojamo in odklanjamo brez božni komunizem pod vsemi njegovimi številnimi krinkami. Nadalje obsojamo politično zasužnjevanje in versko preganjanje Slovencev v Evropi in kratkomalo zavračamo sedanjo pro-komunistično propagando med Slovenci v teh Zedinjenih državah. S pomočjo vsemogočnega Boga nameravamo ostati zvesti Amerikanci in verni katoličani do konca svojega življenja. RESOLUCIJA ZA STRATTONOV PREDLOG GLEDE BREZDOMCEV Naš Katoliški Slovenski Kongres je odobril naslednjo resolucijo glede beguncev in brezdomcev. Obračamo vse na vsakega izmed vas, dajte pisati svojemu senatorju, da se bo v kongresu kaj ukrenilo zanje. “Katoliški slovenski Amerikanci, zbrani v Lemontu, 111., 5. julija 947, da praznujemo dvanajst sto letnico odkar so Slovenci postali kristjani, izjavljamo, da se enoglasno strinjamo s predlogom kongresnika William G. Strattona iz Illinoisa, naj se 400,000 beguncem in brezdomcem dovoli priselite^ v Zedinjene dr-žav.e ameriške.” nič gotovega, da se bo to kdaj zgodilo. Mi lahko storimo svoje, kar bo gotovo nekaj zaleglo, četudi bi ne prodrli, ali zadeva še daleč ni odvisna samo od nas.) Rev. M. J. Butala. DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (Došle preko Treta) (Nadaljevanje s 1. strani.) čna po velikosti zmeljišča in gre od 45%- — 80%. Odloča krajevni odbor, ki je v rokah partizanov in te lahko ščiti, druge pritisne. Kar se ostane kmetu, to lahko proda. Ker določajo po površini .država vedno dobro odreže. Njej ne vzame suša in ji ne poje krompirja črv. Država je bog, kmet suženj. URADNE CENE. — Zgoraj smo govorili o odkupu po določenih cenah. Te od vlade določene cene so: 330 dinarjev za sto ki-ogramov pšenice, 300 za rž 320 za ozimni ječmen, 280 za jari ječmen, 280 za oves. SLABA PRESKRBA Z MLEKOM. — V "Slov. por.” 13. jun. tožijo, da je' po mestih slaba preskrba z mlekom. Pravijo, da je vzrok slaba oragnizacija odkupa mleka. To verjamemo. Prejšnjo organizacijo, so uničili, nove niso znali ustvariti. KMETJE KOLJEJO NA ČRNO. — Radi pomanjkanja mesa se v istem listu pritožujejo, da kmetje koljejo na črno, brez dovoljenja. Vzrok je seveda jasen. Kmet je tudi lačen in mesto ne nudi cen, da bi se mu splačalo za tiste cene stradati mesa. Sedaj bodo določili vsakemu okraju, koliko živine sme zaklati doma, koliko je pa mora oddati. Določili pa bodo, da mora okraj najprej oddati, kar mu je določeno, šele potem sme klati odvišek doma. “NAPROZE” BODO REFORMIRALI. — Nove zadruge za nabavo in prodajo so žele strašno hvalo po komunističnem časopisju. Sedaj pravijo, da jih Torej niso hvali. U ljena. Dela spet 200 delavcev. Tam izdelujejo papir za karte in dokumente. NOVA SLADKORNA TOVARNA v županji bizu Vinkov-cev bo že letos začela delati. USTANOVITEV AGRONOMSKE FAKULTETE v Ljubljani. Vlada v Ljubljani je sklenila, da začne v Ljubljani agronomsko fakulteto, to je najvišjo šolo o kmetijstvu. Otroška republika Zadnja vojska je v Italiji zapustila veliko gospodarsko, kulturno in duhovno opustošenje. Velika množina otrok brez staršev je hodila brez reda in zaposlitve po deželi v velikih skupinah. Še tako stroge kazni in prisilna dela v taboriščih niso mogla narediti konca tej nadlogi. Šele rimskemu duhovniku Don Rivolti se je posrečilo, da je po vzgledu znamenitega Amerikanca msgr. Flana-gana dokazal, kako se ogrožena mladina pripelje na pravo pot. , V bližini mesta Civita vec-chia je ustanovil na zapuščenem posestvu nekega fašista z nekaterimi takimi sirotami “o-troško republiko.” Prvi ustavni člen te republike je, da ne sme biti nihče siljen k nikaki stvari. Vsak otrok lahko spi kakor dolge hoče, ni 3e mu treba umivati, ničesar se mu ni treba učiti, lahko odide proč, kadar hoče. Kljub temu vlada v tej republiki red in celo delomrz-nejši postanejo pridni. Don Rivolta se drži starega krščan- DELO DOBIJO PUNCH PRESS OPERATORJI Visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. (1*7) ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93i/2c na uro čas in pol za nad 8 ur i' Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Go. E. 9th & Broadway (167) Girl Wanted Clerk-typist some bookeeping knowledge, bank experience. Apply in person to M. J. Grdina, North American Bank, 15619 Waterloo Rd, (x) Delavce se sprejme Takdj se sprejme zidarje in karpenterje; dobra plača, stalno delo. Zglasite se na 960 E. 185. St., tel. KE 6030. (170) Za čiščenje uradov Ženske se sprejme za čiščenje šol in uradov.' Zglasite se pri Prospect Window Cleaning Compny 1107 Bolivar Rd. Tel. CH 6991 (170) Strežnica se sprejme Sprejme se strežnico, mora biti stara nad 21 let. Delo podnevi. Zglasite se na 390 E. 156. St. _______________________(169) Dobro delp Sprejme se mo'' Speaker of the House of Representatives Washington 26, D. C. Ron. Charles A. Halleck , Majority Leader ,, House of Representatives Washington 26, D. C. Hon. Earl C. Michener Chairman, Judiciary Committee House of Representatives Washington 26, D. C. Prvotni tozadevni predlog 1563 so predložili v senatu': Homer’Ferguson, Joseph Bali, H. Alexander Smith, Leverett al— tonstall Ferguson, John Bricker, John Sherman Cooper, Charles A. Hatch, J. Howard McGrath in Wayne Morse. Pišite vsak svojemu senatorju, naj se senatski predlog 1563 v toliko spremeni, da bo dovoljen vstop najmanj 400,000 brezdomcem in beguncem. (Opomba uredništva: Kongresniki in senatorji so se razšli 26. julija in se ne bodo spet sešli do januarja 1948. Do sedaj glede beguncev in brezdomcev niso ukrenili ničesar. Zadeva je naletela na močno nasprotovanje, med drugim tudi od strani veteranov Ameriške legije, ki se pritožujejo, da še zanje ni zadosti stanovanj. Prav bo, da se zopet z vso silo zavzamemo za nesrečne begunce in brezdomce, ko pride čas za to. Morda se bo našla pot, kako premostiti težave. Vendar pa ne dajaj-gno tem ubogim ljudem vtisa, kakor da je gotovo, da jih bodo potrebah prebivalstva. Poslovodje, ki so prišli iz goz. dov, so sleparili eden za drugim. Prva reforma bo, da jih bodo organizirali po okrajih. Le na sedežu okraja bo prava zadruga, drugod bodo samo poslovalnice. Tako mislijo, da bodo lažje vse kontrolirali. Ker komunizem na poštenje nič ne da, mora zmeraj vse kontrolirati. Drugo pa bo to, da bodo smele zadruge prodajati samo članom. To ima svoj političen pomen. Vsak bo moral postati član take zadruge. Ker je zasebnih trgovin malo in ne dobe blaga, bo moral vsak v zadrugo kot član, če bo hotel dobiti kako blago. Tako je človek v “svobodni” Jugoslaviji vsaki dan bolj odvisen. ŠT. JERNEJ. — Nekaj še po statem. Beremo, da so bile v Št. Jerneju na Dolenjskem letos na svetega Petra in Pavla konjske dirke kot v prejšnjih časih. PAPIRNICA V RADEČAH, ki je bila med vojsko hudo po- lo ali delavnico, dobi plačilo. Celo kdor se umiva, dobi plačilo in kateri otrok zgodaj vstaja, dobi plačilo. To je edino občesto na svetu, ki ne plačuje samo učiteljev, temveč tudi učence. A tudi otroci morajo plačevati: hrano, obleko in stanovanje, kar poravnavajo s prisluženim denarjem. Vsak večer zboruje “Sig-orija,” občinski zbor, pri katerem imajo vsi otroci glasovla-no pravico. Vsak meaec volijo nove urade. Don Rivolta je zbral v tej republiki 70 otrok. ! John ! (170) ženska za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje, da bi delala samo ob sredah. Vprašajte pri Dr. Paul Rutsky, E. 65. St. in Hough Ave. (170) MALI OGLASI Dobri nakupi Na Huntmere Ave. v slovenski naselbini je naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, vse v dobrem stanju; ;v spodnje sta-Na prošnje in mnogobrojne pri- novanje se lahko vselite v 30 jave je ustanovil še več drugih takih otroških republik. Ena se peča celo s keramično industrijo. Obiskujejo in občudujejo te ustanove mnogi pedagogi- MALI OGLASI Zedinjene države prej ali slej sprejele, ker zaenkrat ni čisto škodovana je v glavnem obnov- Pohištvo naprodaj Naprodaj je 8 kosov pohištvo za jedilnico; v jako dobrem stanju. Cena je $60. Zglasite se na 17812 Neff Rd. Pohištvo naprdoaj Naprodaj je dobro ohranjeno pohištvo in sicer kompleten set za jedilnico, Tappan kuhinjska peč, zofa in Apex električni čistilec. Zglasite se na 18121 Nottingham Rd. (170) dneh. Cena je $9,200. Imamo tudi nove hiše za veterane od $9,500 naprej, v katere se lahko vselite v par tednih. V bližini 186. ceste imamo bungalow 5 velikih sob, nove preproge, kuhinja in kopalnica obita s ploščami; velika garaža, cementni dovoz; cena je $12,900. Zidamo tudi nove hiše po vašem okusu. Za podrobnosti se oglasite pri « Edwajrd Kovač 960 E. 185. St. (170) Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Najemnina $4 na teden. Zglasite se na 1013 E. 63. St. —(Aug. 26, Sept. 3.) Lepa prilika Naprodaj je gazolinska postaja in popravljalnica. Lastnik ima trgovsko podjetje na zapa-du in mora oditi do 1. sept. od tukaj. Zato mora to podjetje žrtvovati. Zgasite se na 3919 Carnegie Ave. (167) Lepa soba se odda Odda se lepo opremljena soba snažnemu dekletu. Zglasi naj se ha 5714 Bonna Ave. Samo z«, zabavo. - Kakor nekdaj srednjeveški vitezi na taft* »» sulico * roki. tako so se nedavno spoprijele kopalke (filmske igralke) v Los Angeles po dve in dve v malih gumijastih talnih oborožene z dolgimi palicami se poskušajo, katera bo zadnja ostala v čolnu. Dve sta že rešeni boja, kot mm kaše slika. Z* 4 družine Naprodaj je zidana>hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži,; dolg lot Vpra šajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj. (Tue. Fri.-X) KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na , George Kasunic 7510 Lockyear Am ] HE 8066 Real Estate Broker (Tues. X); Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna na jako prometnem kraju v slovenski naselbini. Ima D-5 licenco. Zmerna cena. Vprašajte pri John Kovačiču na 6603 St. Glair Ave. (168) ' r s f "Ali Pa se sami 2™enimo s stanskih zvonikov, je začela bi-^ a—nnn-.................................................. __ A Turki, kakor so se neki zmeni- ti plat zvona, a zbegani tlačani Z \ 7 U . , , 1 •! J • . • 1 _ • A_J*____• BELI MENIHI Poveit iz prve polovice XII, stoletja episal IVAN ZOREC “Pač res. Saj je tudi gospo- opazili dim za Krko, za Mulja-da v besedi z njimi. Kdaj ste vo in povsod ondod okoli, “S pridnostjo in poštenostjo si odslužila vse.’’ “Tako vas prosim, da Kopi-ču ne bi odrekli, kar vas bo prosil,” je pogumno povedala. “Kopiču ne odrečem nič, zvest mi je bil v sili in življe- /.VCSb 1111 J v, UM V *** “ * ’ * J I -------- ” nje mi je rešil danes. — Kaj bi bila, in sam zlodej ga vedi,, kaj rad, Kopic?” “Lizo!” je velikan skoraj zatulil. “Imej jo, če te mara! Za doto vama na užit<$ dam še eno njivo in drugo kočo tudi postavim za vaju.” Liza je dobrovoljno dregnila nerodnega Kopica in s Trlepko in Marušo šla v cerkev. Kopiču so se odpirala nebesa. Od sreče in veselja ni vedel, kaj bi počel. Kar tam na mestu je mencal in se smehljal, še rajši bi bil tulil in hraste pulil, da bi se mu odcejala moč, ki je v ne-dopovedni radosti pokala po njem. “Na, vidiš,” mu je stari Trle-pov hlapec kimal, “zdaj si jo pa le izteknil, nevesto, ki se te ne boji!” “O, še posukala ga bo, da se je bo kmalu bal on!” so se dedci smejali. “Da, če jo bo dobil res,” je nekdo poredno dvomil na glas. “Opat še ni rekel svoje, to pomnite!” Are You Going To Make a Speech! .earn The Easy Way Kopic se je ustrašil, da bi bil skoraj počenil. Res je, zadnja, taka ali taka, bo opatova. Kakova bo? Kaj, ko bi se menih upiral? Križ božji, tako bi bilo vse zaman. "Hm, da, šumbreška je Liza ti gosposka še nazvitorepi iz te-ga.” “Ni me skrb — saj je zdaj stiska. Zavira bi bila le ta, da je zanj premlada,” je porednež mežikal. Kopič je renčal v dobrodušnem smehu, češ, kaj pa česnate, zakaj premlada? “Ti, tega nisi povedal slabo,” je drug šaljivec malomarno klavžal, kakor da ne vidi Tr-lepa. “‘Pater opat res ne privoli rad zakona, če se ženin in nevesta ne skladata lepo tudi po letih.” “I, kaj to mar njemu?” “O, mar, mar! Pravi, da se zakon rad krha, če sta si mož in žena v letih preveč na dvoje.” “Saj to je res!” je nekdo brž pritegnil! Glej t e, pameten * j-o in ti strojil kože.’ 4 “IIni lrov nrovio ni nn mož je tale naš opat.” “Zato pa rečem in pravim. jih bo opat drobil. “Za živo glavo, kaj res me- li po drugih deželah.’’ in samostanci so zdaj tudi sami še slišali, da bi se Turki kaj do sti mudili z gradom?” “Nikoli! Pridero kakor vihra, sam ne veš, kdaj in odkod, in se vselej lotijo le tlačana in cerkve . . .” “Gospoda je vsa pasja, nemara nas je res prodala Turkom!” “O, prekleti Turki! Vse ti vzemo ali pa požgo in razde-r.o!’’> “In moža ločijo od žene, otroka od staršev, gole in bose in nečloveško strahovane tirajo s seboj . ..” “Pa uboge ženske, mlade in nedolžne, kaj morajo prebiti sramote in muke!” "Bog nas je pozabil, ves pekel se je odprl.” “Gorje tudi tistemu, ki ostane živ in doma. Ob vse je: kar je pustil Turek, ti potlej vzame grad.” “O, prekleta gospoda! Zdaj, glej, je ni več nikjer. Z biriči In drugimi hudiči se je zaprla v grad, še v cerkev in k procesiji ni o dnikoder bilo nobenega grajskih.” “Da, po vseh grajskih travnikih bi lehko pasel, noben birič te ne bi pretepal in ti živine jemal; tudi srnjaka in jelena bi gonil, zajca zalezoval in medveda, pa te nihče ne bi tiral “Turki . . . Turki!” je vse vpilo in begalo okoli samostana. Gospod Ambrož je bušil iz samostana in zavpil: “Bežite . . bežite!” Tlačani so vreščali, begali po dolini in po rebri in se iskali, pa tako zmešani so bili od strahu,, da niso bežali v hosto in goščo, kar tam okoli so moto-glavili. Gospod Ambrož je spremljal opata in nekaj starih menihov, ki so se le neradi namerili v reber proti Velikemu borštu. “Bežimo!” so tlačani vpili, češ, tudi menihi že bežijo. A mlajši menihi so se še o-botavl j ali; rešili bi bili radi cerkveno posodje. Tekali so po cerkvi, izbirali, puščali, zgubljali, pobirali in se naposled gledali, ne vedoči, kaj b. “Molimo ... molimo!” je po- božen menih jeknil in se na ko-1 ne bi oskrunlii. lena zgrudil pred velikim ol- Zunaj je krik naraščal: “Be- tarjem a drug se je že domis- žimo! Turki!” lil, brž odprl tabernakelj in po- (Dalje prihodnjič) * Užil sveto hostijo, da je Turki' -------o—— VOLILCI-PRIJATEUI 32. VARDE —AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride “Hm, kar praviš, ni ne za na ramo ne za na voz. Kaj meniš, Dau) pa iccem m pidvun,, , , . da ne bi bil rad Kopič, ko mu a se.f*d ne bo sPet odPrl ,n te poiskal?” “To je res, tako res, kakor bi giav v/, rvcij ico »»»v- ” ' niš, da bi Kopič sam moral privezal in pribil! predenj ? Saj bi lehko kar Tr- “Saj res, kaj bi česnali ka-lep zanj zinil dobro besedo.” kor bi hodili po temi in iskali “Nak! Pater opat vselej ho- sence. Vsega hudega bo še za-Iče govoriti z ženinom samim.” dosti pa prav kmalu.” rcrsuiiai »»»“s ““»» "*** "— preden Se you In 3 Private Lessons to Teach yz* n V ourself. H, L. Ballentine (Teacher of Speech) 20 YEARS CLEVELAND HIGH SCHOOLS Phone SIT 0584 7-11 A. M. 5-9 P. M. 1824 E. 97th St. Tiiiiiiinl"l’’!»nmiiii!i:iiiiiiiiiimiiiR ‘Aha, da ga še kaj pesti! O, trdo ti zna prijeti, trdo!” “Ubogi Kopič, sam Bog vedi, uleknili, dokler ne vemo, kje se kaj mu bo moralo še čez hrbet Turki že napenjajo.” HELP WANTED MALE DIE REPAIRMEN PUNCH PRESS OPERATORS 2nd and 3rd Shift Piece Work Some Overtime THE GEOMETRIC STAMPING CO. 1111 E. 200th St. IV. 3800 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Fraithofler ki nas je za vedno zapustil 24. avgusta 1946. Mesec avgust je zopet v deželi, pozno poletje siplje nam kras. mi pa ne more biti veseli, najbolj žalosten je ta mesec za nas, Predragi, kako smo še želeli, da med nami bi ti še bil. toda Bog ti je uro odločil, ni izpolnil nam želje. Dragi mož in ljubi oče. spavaj mimo tam pod zemljo, kjer ni trpljenja ne skrbi, lepše sonce tebi naj sije, in rožice na grobu cveto. bo smel musati ob Take so utrinjali tja do mra ka. Vse se je smejalo, Kopiču pa je šlo le kar na jok. Joj, da vas pngolomišijo klateži, ki bi šel pred meniha? Kar sam gQ ^kisto radospravni in tatin- .in /vola v samostan? Nftlc ITI ..i • in celo v samostan? Nak nak — rajši bi se zaprašil v vso — loja, ... p- ,f. . * . Možje Di oni se nekatero vojsko Turkov, rajši bi se tri Z0per Turke in gospodo, pa dni dal za lase obesiti, rajši bi • - <-• ---> ---- —------------ - - se je v rebri nad samostanom se golorit zbudil sredi cerkve, |-ag j^as oglasil rog — dogo- iron tiCn VU 141 • • vse, vse rajši , Tisti večer so beguni na Prim-skovem dolgo sedeli ob ognjih in pili primskovško vino, ki so ga iz hramov prenesli v gradišče, da ga Turki ne bi uničili. Med veselimi je poniglavil le Trlep. Skrbelo ga je„ kod bo razlival turški val in ali se bodo stiski menihi naposled le ltarn umeknili. XLV. V Stični je samo gospod Ambrož s hlapci skrbel, da bi otel več ko več samostanskih potrebščin. Zoper opatovo voljo in skrivaj jih je vso noč odbiral in po hlapcih in tlačanih pošiljal v Veliki boršt. Po strmoviti rebri nad samostanom je še pred dnem postavil stražo, da bi na očeh imela dolino in da bi brž sporočila, če bi videla kaj sumljivega. Dan svetega Rešnjega Telesa je bil lep, sončen. Menihi so s preostalimi tlačani opravili Žalujoča ostala: ŽENA MARY ,in SIN FRANK. Detroit, Mich. 25. avg. 1947 procesijo, potlej so bližnji in daljni postali pred samostanom, da bi se kaj pomenili. “Joh, strašnih časov smo u-čakali!” je tlačan govoril gruči mož. “In nihče se ne zmeni, da bi nam pomagal. Le davke so drli z nas, češ, da vojsko zbirajo zoper Turka!” “Kje je zd^j vojska?” je še drug tožil. “Turki pridejo,, ka, dar utegnejo, in lomastijo, koder hočejo.” “In kje je gospoda? Ha, če nas ne zna ali noče obvarova ti Turkov, ji ne tlačanimo več in ne pasimo lakomnega gradu!” “Jaz rečem in pravim da bi vendarle bilo prav, Se bi jo kam "Menihi se nič ne ganejo, tu di nam, mislim, še ni treba nikamor.” “Saj res: odmekni pete, pa ski.” Možje bi bili še nekatero re- vorjeno znamenje, da straža vidi sumljive stvari. Tlačani so onemeli, potlej pa zavpili kar v en glas: “Jezus, Marija — Turki!” Straža ,ki jo je gospod Ambrož postavil tudi v lino samo- Samo volilci, ki so registrirani, bodo lahko volili za župana in mestne zastopnike v letošnjih jesenskih volitvah. Ali ste registrirani? Ali ste spremenili svoj naslov? To lahko storite v sredo 27. /-avgusta. V naši 32. vardi bodo v to svrho odprte 3 šo-le: Memorial šola na East 152. cesti, Nottingham šola, vogal Waterloo Rd., in pa Collinwood High šola. Odprte bodo od 10 zjutraj do 2 popoldne ter od 4 popoldne do 9 ure zvečer. Zapomnite si, da je to za letos zadnja prilika, da se registrirate in spremenite naslov, ako ste se preselili. Ako tega ne storite, vata ne bo dovoljeno leios voliti. JOHN ROŽANCE KANDIDAT ZA MESTNEGA ZASTOPNIKA 32. VARDE žVEbavir7žx]r7a,tifigvi-^Siafi1^žvirž8vir^r^,rl«xi,-?8;i;?8\ii/>o^«Ti,Y»;čir?»v:.-7»v;,-7«TirZ»v,r?»Tir?i;i;.r«Air?«Tf:Vig ijrimriJi.rmrmjTimrijm^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR Največje letalo na svetu, je ta ogromna zračna ladja, ki nam jo predstavlja gornja slika. Načrte je naredil in gradi jo Howard Hughes. Senatni odbor sedaj preiskuje nevednosti, ki so se vršile v oddaji kontraktov v vojnem času, katerih je dobil Hughes za okrog $50,000,000. Ta zračni orjak se do sedaj še ni dvignil v zrak. LET’S EXPLORE OHIO sState %atAs—A Vacationland of the Mid-West, Hiio is outstanding in historical, cenic and recreational facilities, fhree hundred square miles of the state’s 41,000 are public parks. More than 100,000 acres are in brest preserves. The State High- •« ttAMAAl OW «♦. ft*1*) way Department maintain« more than 500 clean and convenient roadside parka dotted along the major routes. From the white beaeftes of Lake Erie to the mighty river that bears her name, Ohio offers e lull summer of attractions for those who seek fun in the sun. Thirteen park districts have been set up by cities and counties in addition to the many state and municipal parks. Perhaps the most widely known is the Cleveland Metropolitan Park District, which includes nine reservations along the rivers that surround metropolitan Cleveland. Every major highway entering Cleveland cuts across these colorful and wooded 12,500 acres of unusual recreational areas. Well-developed, the parks provide 58 miles of driveways along the streams and through the woodlands; 06 mile« of bridle paths and 55 miles of foot trails. The rivers widen into five lakes, covering 180. acres. There is swimming at Huntington Reservation on the short of Lake Erie; in the 97-acre lake at Htnkley Reservation and in the two pools and two concrete pools in other parks of the system. Thirty-five picnic ground« provide 1875 table« and more than 500 Art-places in the park system, which also has 43 baseball Aelds, two golf course« (public), 44 horseshoe courts and 35 acits of parking space. Shelter houses, 17 in number, are dotted through the parks with 114 comfort stations. Children’s camps number 18, and there are Ave nature trails and two mu-•eums. Largest of the reservations Is that along Rocky River from Detroit Avenue to Strongsville, with a continuous peek drive following. (lanom ia nečlanom • 5 I * V 1 na zemljišča in poseliva po 4% obresti brez kake provizije ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tat način, da se na glavnica odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pUite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS \ injT-TirLjmriTinnjmrLrLrmjmrinn^ iiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiimiiiiiimaww -1 l«v 1 I ■ m Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in drage pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom HIALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 TJLmrnjinjmiijmnjTnr^^ AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. ioruiririJxruiiwu^^