Gospodarske stvari. Sadna drevesa treba snažiti in trebiti. Veselo je opazovati, kako so ljudje od dae do dae bolj pečajo s sadjerejo. Kako bi se tadi ae ? Vsaj aaai oaa obeta aajveč dobička. Po skrbai gojitvi aadjereje bode se zboljšala ia olepšala zemlja ia marsikteri kotič, ki sedaj prazea leži, od kterega se tedaj zaatoaj davki plačujejo. doaašal bode lep deaar. Zato le krepko aaprej! Kdor še nima doma male drevesaice, tisti si jo aaj prej ko aelej aapravi. Ako si morebiti s kraja ae ve pomagati, Baj koga povpraša. Le če ai bodemo doma odgojevali drevesa, potem jih bodemo v kratkem imeli, kolikor jih bo treba. Pa tudi že odraščeaih dreves, katera smo ali sami, ali pa aaši predaiki vsadili, ae amemo pozabiti. Od ajih smo že marsikateri krajcar skupili, zato bi bila grda aehvaležaost, jih čisto v aemar pastiti. Ako hočemo, da aam bodo drevesa tudi zaaaprej še obilao lepega sadja rodila, tedaj moramo akrbeti, da ostaaejo vedao krepka ia zdrava. Na to pa ljudje še vse premalo gledajo. Navadao ae za odrašeaa drevesa ailiče ae zmeni. Le če se katero poauši, ali pa če ga veter podere, aaloiai, tedaj se še epravi v kraj. Vsa druga pa se puste; da rasto kakor jim je ljubo. Ta zapaziš drevesa vsa v mahu ia lišajih; tam druga, polaa guhih, aalomljeaih vej ia mladik. Kar so uši pri živiai, griate pri detelji, to je mah pri drevii. Uši piieio kri, zato ušivo živiače hira la se ae redi, mah ib lisaji pa srkajo iz drevesa redilai sok, zato je tako drevo kilavo ia slabo. Ako 80 pa veje v vrau pregoste, tedaj solnce ia zrak ne moreta lahko blizu ia aadje, ki raste v takej tesaobi, ostaae aavadao drobao, aezrelo, ia tadi aima pravega okusa. Da ostaae drevje zdravo ia krepko, odstraaiti se mora vea mah. Le ta se ostrže z aalašč v to aarejeao strgačo. Se bolje pa je drevo z apuora ali lugorn aamazati. Po takem mazilu se mah posuši ia odpade; ukoučajo ae pa tudi zalege razaega airčesja v drevesaih razpokah. Navadao se raažejo drevesa jeseai, pa tndi sedaj še ai prepozao. Drevesom, ki imajo starikovo ia razpokaiio skorjo, se mora ta obrezati, ker potem drevo amogo lepše raste. Nadalje mora biti drevo zračao. to ae reče tako, da zamore solace ia zrak od vseh straai pristopati. Zato se morajo izrezati vse veje, ki bi to ovirale ali zabraajevale. Odrezati je vae veje, ki rastejo križeai. Take veje se rade drgaejo druga ob drugo ter se tako med seboj poškodujejo. Ta ia tam delajo veje ia mladike prave goščave. Na takem drevesu priraste malo ia malo: vredaega sadja. Zato je taka drevesa do dobrega iztrebiti. Vem, da si ti škoda zdi odrezati čisto svežo (frišao) vejo, veadar je to potrebao, ako je celoti aa kvar. Videl boš pa kmalu, kako si bode iztrebljeao drevo opomoglo, kako bodo ostale veje, ko si jib rešil zaduhe, krepkej.se mladike pognale. Da je treba tadi vse sube, aalomljene in kakor koli poškodovane veje odrezati, ume se sarno po sebi. Tudi preveč proti zemlji viseče veje se morajo prirezati. Posebno velja to o dreveaib stoječih ob cestah ia potih. S čim in kako se naj veje odrezajejo? Ponekodi se vidi, kako ljudje to delo opravIjajo. Vzame se sekira, z njo se veje odsekajo, ter se aavadno še puščajo po ped dolgi receljni. Tako grdo obsekaao drevo je poteai kakor strašilo med drugimi. Zato nikarte tako! Ako greš dreves saažit, vzemi drevesao žagico, kakeršao mora vsak kmet imeti, ter veje odžagaj tik pri deblu, veadar tako, da debla sarnega ne zarežeš. Najbolje je vejo odrezati na tako imeaovaaem obrooku. Da se ti pa veja ne odčesne, zažagaj jo najpoprej od spodaj, potem jo še le odžagaj zgoraj. Maajše vejice se lahko tudi z drevesaimi škarjicarai odrežejo. Tem potom se drevo lepo in čedao iztrebi, ia vsak, ki to vidi, bo rekel, da si pameten ia razamea mož. Kedaj se pa to delo opravlja? Najugodnejši čas je meseca februarja in marca, dokler še drevje ni v mezgi. V tem času navadao ni prehudo mrzlo ia tudi drugi opravki preveč ne silijo. Zato naj vsak sedaj avoja drevesa dobro iztrebi in očedi. Zagotovljen sme biti, da bode imel potera od ajih več ia lepšega sadja, pa tudi več veselja do ajih lepe rasti. Tudi je potrebno, da se vsa dreveaa v sadovaiku dobro pregledajo. Na maogib se bodo aašle v aeko pajčeviao zavite goseaičae zalege. Veje in mladike 8 tako pajčevino je treba odrezati in sežgati ali pa na kaki drugi aačia zalego aa njih ukoačati. Ko bodo potem ptice iskale živeža, ae bodo našle hrane že kar pripravljene, temveč prisiljeae bodo mrčesja iskati po razpokab in dragih skrivališčih. Tako se bode ogroraao število drevju škodljivih žuželk z družeaimi močmi pokončalo. Praprotaik. Kako znajo semena pačiti in mešati. II. Prav živa je sedaj kupčija z deteljnim semenom iz severne Amerike. ki pa za aaše kraje ai za porabo, ker prelahko pozebe. Spoznati se da od domače detelje po tem, da je drobnejšega zraa. Gotovo se spoznati da domačija takega semeaa po tem, da se med deteljnim semenom aahajajo semeaa rastlia Arthrolobium scarpicides, Ambrosia artemisiae folia, Pavicum capillare, ktere rastline se samo v Ameriki aaliajajo in so po tem takem jediao amerikanske posebnosti. Semenu esparsite ali tarški detelji 8e pogosto primesava seme traviiiškega glavinca, ali prav za prav uhaste strašnice (Pimperaelle). Seme lucernske detelje je pogoato pomešaao z semenom rastliae, ki se imenaje Medicago dentata in maculata, ktera 8e dobiva v predilaicab iz tako imeaovaaega volaatega lapuha. Sem ter tje se tadi prodaja pod imeaom čilijanska ali amerikanska luceraa, ali ima to slabo straa, da ni trpežaa. Naj hujši in dosedaj še z prav malim vspehom pregaajaai sovražaik je predeaica. Da se njeao seme v deteljnem pomešaao aabaja, to se da lahko dokazati z Nottejevim deteljnim rešetom ali sitom. Okoli 40% vsega semeaa rudeče detelje imajo predenično seme med seboj. Krivi tega so maaj trgovci, kakor pa kmetovalci, ki deteljno seme prirejajo ia vkljab aaj boljših semeaskih čistilnie tega sovražnika ne morejo iz deteljaega semeaa odpraviti. Še liujše ko z deteljaim semeaom se godi s travaim semeaom poprek. Pogosto se kaže prav mala kaljivost, n. pr. pri taki travi, ki jo imeaujejo senožetni lesičji rep (Alopecarus) ni viša ko 5—6°/0- To je močai vzrok, da se aakupavaaje semena te sicer zelo koristae travne sorte rajše popolaoma popusti. Druga travna semeaa so navadao po drugih travaib semeaib pokažeaa n. pr. trava zlatega ovsa je pomešana z semeaom svilaate ostaice, dišečo pabovka je pomešana z semenom trave Aathoxaatum odoratum L. ali Anthoxaatum odoratam Puclii. Naj boljše sredstvo se takaj goljufije obvarovati je splob to, da se posevaaje tako dvomljivib ^travaih sort popolaoma opušča. Še maaj vredaa pa ko semeaa posameznih travnih sort, so zmesi travaih semen, kakoršna se dostikrat kmetovalcem v aakup priporočajo ia od njih tudi v lastno veliko škodo pogosto kupujejo in sejejo. Iz vsega povedanega pa je razvidao, da je kupčija z semeni še pogosto v rokah nezanesljivih ljudi, kterim je vsako sredstvo dosti dobro iz kmetovalca krajcar iztrgati. Poaebao so tukaj zopet mali poaeetniki naj bolj v nevaraosti te ali uae prevare, za to ker avoje male potrebe od kupcev kupujejo, ki aiso pod nadzorništvom semenskib poskuševalnib oblastaij. Tudi pogodbe s kupcem niso popolnoma varne, ako se porabna vrednost semena, za ktero kupec dober stoji, po pozaejši preiskavi ae zaaesljivo določi. V tem oziru se mora še maraikaj v varnost kmetovalčevo od oblastnije vkreniti. Vranični prisad nemški Milzbraad je nevarna bolezea, katero tudi človek naleze od goveje živiae. Ce ta zboli, moramo od nje zdravo bitro odpraviti, da jo rešimo. Tako je lani storil Gašpar Marguč pri sv. Jarneji kon- jiakega okraja. Od 7—13. febraarja mu jc laai ta bolezea pokoačala 4 goveda. Zrebca dva valoaca postavi koajerejsko draštvo v Rače ia 1 piučgavca sv. Lenart v Slov. goricah. Sojmi 16. febr. Buče, sv. Miklaaž v Susilab, Podplat, 18. febraarja Lemberg, Pišece, Goraja Polskava, 21. fcbrnarja Soštanj, 22. febr. sv. Filip v Beraf-ah, sv. Vid aa Vogavi.