JP-vMarlmi plačana. Štev. 5. V Ljubljani, v petek dne 3. februarja 1922. .t«V. D&n C.V2. Leto ¥. V /J p 'H i m • & .! i 1m i > fes« ►fflš^^v -p J H 1 i.h ♦ 'i'«" k JJ 1 ' / - * 1 V J- • > m Bit i 1 Oglasi: 2a 1 mm X 60 iareraisega r.iclpfža mali Din 0-20, uradni D 0-30. poslana, posmrtatce i. raklame D&-50-Vsčžratne objav® popcst. Izhaja vsak petek. Upr&TMlStvo „aosieTta»" vl>j»blja»i, Freženotanl. 54. Uredssiatro „Domov3n«", ISlkložšičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Eln V—, četrtletno Din 3'—, polletna Bin •—. celoletno Din 12.—. Lažnivi ktlukci Ženske, ki hodijo veliko v cerkev, rade lažejo; saj lahko dobe vsak dan na movo odvezo, ako so le gospodu župrniku ali kaplanu po godu. Mloški hodijo manj k spovedi, zato jee laž med moškimi manj udomačena!. Hvala bogu smo pa tako daleč, da lažnivcev ljudstvo ne mara in da v nobeni pošteni občini lažnivi kljuk-ci ne pridejo na uglednejša in vplivnejša mesta. Kjer se pa to zgodi, vidimo skoraj povsod od zadaj vpliv in strahovanje duhovščine. Slovenska klerikalna stranka slovi od mekdaj kot vazalica naroda. Že pred vojno ji je priprosto ljudstvo nadelo ime: «Stranka Ljudskih Sle-parjqev» (S. L. S.). Ako bi ne bilo duhcovskega pritiska, ki se kaže vsak dan v cerkvi, v družini, v šoli in vsep»ovsod, bi živ krst ne spoštoval kleriikalne stranke. Diuhovščina je v Jugoslaviji izgubila velik del svoje moči. Velikanska zaslomba «od zgoraj» je šla po vodii, s svobodo se je tudi ljudstvo začeilo zavedati svoje samostojnosti. Vsi strašni napori duhovščine držati zlastli kmeta na farovški vrvi ne za-dostitujejo, da bi se nekdaj vsegamo-gočnna SLS. zopet dvignila do svoje nekddanje moči in slave. Zato pa vidimo, da so se klerikalci sedaj v obupu začeli, bolj kot kedaj prej, posliuževati v dosego svojih namenov laži in obrekovanja. Klerikalno časopisje, zlasti «Do-moljub», «Straža», «Slovenski gospodar*, zavijajo in lažejo, da se kar kadi. Duhovščina po vaseh zajema; iz teh listov svojo učenost, raz-ventega pa dobiva še od vodstva SLS. primeren «pouk in vzpodbu-do». Kakšen duh vlada danes v klerikalni stranki, so nam razkrili zadnji (čas klerikalni voditelji, ki so s svojiimi govori v narodni skupščini in tua javnih shodih dokazali, da ne Ijubiijo resnice, hčerke božje in da ^e nijih glavna naloga v današnjih časih vzbujati med ljudstvom še večje nezadovoljstvo ter je z lažmi in hujslkarijami podkrepiti. . V narodni skupščini je govoril poslanec Sušnik, ki je bil do sedaj na glasu, da pripada med poštene in dostojne pristaše v klerikalni stranki. Njeg;ov govor je bil namenjen za njegove volilce, katerim si je Sušnik prizadeval dopovedati, da se nahajajo v državi, v kateri jih bije Srb, dokler ne poginejo ter da smo Slovenci v Jugoslaviji hlapci in berači nasilnega in krivičnega gospodarja. Poslanec Sušnik pa je imel smolo, da je najbolj pobijal one zakone in ukazce, ki jih je zagrešil — on sam in p>a dr. Korošec takrat, ko je bil miniister. Škoda, da ni Sušnik govoril ttudi o goljufijah in tatvinah, ki so jiih uganjali klerikalci, ko so bili v Ljiubljani na vladi, pri demobiliza-cijskeem blagu. Tudi bi mu bilo treba ppovedati, na kak brezvesten in lumppovski način so klerikalci pod dr. EBrejčevo vlado zapravili 100 mi- lijonov kron na Koroškem in največ : političen vpliv. Sedaj umrli papež je zaradi te korupcije zapravili ple- zapustil po navedbi klerikalnih listov biscit. O vseh teh stvareh je Sušnik «samo» čez 10 milijonov kron pre-molčal, ker se mu je kolcalo po za- moženja, in sicer ne cerkvi, pač pa pravljenih milijonih in lepih časih, j svojemu nečaku. ko so si klerikalci pri vladi na državne stroške polnili nikdar site malhe. Da bi svojo poštenost in pravičnost boljše pokazal, je očital celo ubogi Črni gori, da ima preveč šol, dočim je res, da je Slovenija s srednjimi šolami prav dobro preskrbljena, ker pride na en milijon ljudi 12 srednjih šol in kakih 30 meščanskih šol. Vsa hinavščina katoliškega poslanca je vidna iz tega. V Beogradu je tožil, da imamo premalo šol, po deželi pa agitirajo klerikalci proti šoli! Poslanca Sušnika je pa v potvar- Kakor občinski odborniki, kadar imajo voliti župana, ali pa narodne poslance, kadar postavljajo ministre - da se poslužimo klerikalnega izreka ob takih prilikah — se sedaj peha med seboj 70 kardinalov, kdo bo prišel h koritu v Vatikanu. Prve papeže so volih rimski vez-niki z nekako enako in splošno volilno pravico. Ta volitev je bila za papeže vedno bolj neprijetna, zato so kmalu izključili od volilne pravice vernike in jo prenesli na rimsko duhovščino. Pa tudi to ni dolgo skega cesarja, ki ni maral tega kardinala za papeža. Volitev papeža je strogo politična volitev, ki nima z bogom in s svetim duhom prav nobene zveze. Saj bi pa bilo tudi žalostno, ako bi sveti duh vedno mislil le na Italijane in bi tako preziral zlasti nas Jugoslovane. janju resnice še daleč nadkrihl po- trajalo. Papeže so začeli postavljati slanec dr. Gosar, ki se je izkazal za rimski cesarjj in šele leta 1059. je pravega mojstra v laganju. Skoraj izdal papež Nikolaj II. poseben vo-vse številke, ki jih je navajal na iilni zakon za papeže, po katerem unionskem shodu v Ljubljani iz imaj0 pravjco voliti papeže samo državnega proračuna, so se izkazale j kardinali. Kardinale pa zopet ime-za goljufive in lažnive. Tako je n. pr.; nuje papez trdil, da ima državni monopol v; Tak ž in kardinali p0. Srbi]. 88 milijonov izgube, v drugih ; ma ^ JH ljudstvo od vsa£,h pokrajinah države pa dve in pol im- £ cerkvi, nalaganje dolžnosti K^^a^ir ^ - P* - ™ nov, prečanski kraji pa 273 milijonov dinarjev čistega dobička od mo-j nopola. Gosar je dalje trdil, da dobivajo pokrajine izven Srbije le 113 milijonov kron za potrebe socialne politike. Dokazano je, da dobivajo ti kraji od države najmanj 500 milijonov kron. Samo v Sloveniji dobiva oddelek za socialno politiko nad 90 milijonov kron, oni v Zagrebu pa čez 150 milijonov kron! Klerikalne širokoustne poslance, ki so državo v nič devali in z lažmi ter potvorbami pljuvali v svojo lastno skledo, je sedaj dnevno časopisje postavilo na pranger kot falzifika-torje in lažnive kljukce. Tako moramo zopet doživeti žalostne čase, ki nas spominjajo nazaj na dr. šusteršičevo dobo. Sedaj se vidi, kako napačno je bilo, da se ni takoj po preobratu pošteno obračunalo z vsemi lumpi, ki jih je ravno v klerikalni stranki toliko. Čim dalje bolj se kaže potreba, da se zopet vse, kar čuti pošteno in ljubi svojo domovino, dvigne v boju proti brezvestnim klerikalcem! V delu le rešitev Po deželi in po mestih se vršijo shodi in zaupniški sestanki raznih strank. Izmed vseh so klerikalna zborovanja najbolj hujskaška in najbolj nesramna. Na nobenih drugih shodih se resnica tako predrzno ne potvarja, kakor ravno na klerikalnih. Namen takšnih shodov je z vsemi mogočnimi sredstvi razburjati ljudi in jih ogorčiti proti sedanji vladi, oziroma strankam, ki so sedaj na krmilu, da bi zbegane ovce tem raj-še polnile klerikalne hleve. Marsikje se klerikalcem farbanje res obnese, kajti žalibog je med našim ljudstvom še zelo mnogo nerazsodnih ljudi, ki nasedejo klerikalnim zavijanjem. Klerikalci izrabljajo dra-- .-, , , ginjo, izrabljajo neurejene razmere, le izgubila vsa ostala duhovščina j davke m naiagajo VS€ to na hrbet vpliv na vodstvo cerkve, ker so po- vladi) češ da je ta kriva zl č , stali vsi duhovniki, ki niso kardinali, je jasno> da 5i danes tudj klerikalna čisto navadni hlapci Rima. Za nas Slovence je vse to le žalostno dejstvo, kajti na ta način je zašla naša duhovščina v sužnjost rimske gospode, z njo pa tudi naš narod pod njen strupen vpliv. Med 70 kardinali, ki so raztreseni po celem svetu, imajo namreč Italijani veliko večino, Slovani pa le dva kardinala (oba Poljaka), dočim Vatikan nas Jugoslovanov in Čehov ne smatra za vredne, da bi imeli kakega kardinala. To je ravno taka zgodba, kakršno smo Slovani doživljali v ranjki Avstriji, ko so imeli Nemci in Madžari predpravice, za Slovane pa še pravic ni bilo. Slove- sa loj za ..vatikanskega uietnika" V največji palači na svetu, ki šteje po neki navedbi 11 tisoč sob in dvoran, 22 dvorišč, okrog pa velikanske vrtove, je zadnji teden velik dirndaj. V vatikanu se namreč pripravlja največja duhovščina na zo-petno volitev božjega namestnika, brez katerega je svet radi smrti papeža Benedikta XV. že skoraj 14 dni. Biti rimski papež ni mala stvar. Z udobnim življenjem v prelestnem domu niso zvezani le ogromni dohodki, marveč tudi posebno velik vlada nič drugače ne mogla izvrševati svojih poslov. Klerikalci imajo močno agitacijsko sredstvo v rokah, to je nezadovoljnost med narodom. Tega orožja oni ne bi imeli, če bi bilo naše ljudstvo politično zrelejše, razsodnejše in manj pod farovško komando. Razsodno ljudstvo bi vedelo, da v danih razmerah ne gre brez žrtev. Razmere so danes težavne. Kdo bi tajil to! Krivda temu pa ni tam, kjer jo hujskači kažejo. Ne rečemo, da razne vlade, ki smo jih že imeli v Jugoslaviji, niso marsikaj zakrivile, vendar izvira zlo, kar smo že tolikokrat poudarjali in kar uvideva nec do svetovne vojne sploh misliti vsak razsoden človek iz povojnih ni smel na to, da bi mogel postati v Avstriji minister. Štiristo let je že tega, odkar ni bil nihče drugi izvoljen za papeža kakor Italijan. Tudi to pot ne bo drugače. Države se sicer trgajo med seboj za tega ali onega kandidata, a glavno vprašanje se suče okoli tega, ali bomo dobili papeža, ki bo najprej Lah in šele potem papež, ali pa papeža, ki bo najpreje klerikalec in šele v drugi vrsti Italijan. Od enega kakor od drugega nimamo Slovani — zlasti pa Jugoslo-nič dobrega pričakovati. vam Pravljici, da kardinale, kadar volijo papeža, sveti duh obsenči, že zdavnaj noben pameten človek ne verjame. Neumnost take pripovedbe je razvidna že iz volitve predzadnjega papeža, ko so kardinali — ob-senčeni od svetega duha — že skoraj izvolili za papeža Rampollo, pa se je moral pozneje sveti duh s kardinali vred ukloniti protestu avstrij- razmer. Vojna nam je uničila denar, ubila najboljše ljudi, delo je zastalo vsled vojne. To se ne more popraviti in nadomestiti v par letih, zlasti pa bo to težavno pri nas, ki imamo nebroj strank, strančič, struj, ki se le nestvarno ravsajo in kavsajo med seboj na vse žive in mrtve, ki hujs-kajo drugo proti drugi, ki podžigajo ljudske strasti, plemensko sovraštvo, nekatere nastopajo celo proti državi. Le redke od teh strank opominjajo k treznosti, k stvarnosti, k delu. Le v tem pa je naša rešitev, ne v političnih strasteh. Zlo je zakrivila vojna, in ako se razmere ne boljšajo v taki meri, kot bi se morale, smo krivi mi sami — ne vlada, ki ne more napraviti ničesar brez nas, če se upiramo izvrševati državljanske dolžnosti, če goljufamo državo, kjer moremo, če ne vršimo vestno svojega poklica in ne delamo. Čudežev ne more delati nobena vlada. Ljudje zahtevajo danes od države j je danes brez vsakega dvoma v ve- obdani od skupnih nevarnih sovraž vse. Dobijo se n. pr. invalidi, kate-; čini slučajev zelo majhen, ne bo | nikov. rih invalidnost je tako majhna, da boljše. morejo kljub temu izvrševati svoj posel, vendar se pa ti ne sramujejo zahtevati od države podpore. Ako se zgodi kje ta ali ona nesreča, ali pa je kaj drugega potrebno v interesu ljudstva, že vse kriči: Država, pomagaj! Kadar pa je treba državi dati, kar ji gre, se pa ravno tisti, ki kličejo vedno državo na pomoč, najbolj obotavljajo izvrševati državljanske dolžnosti. Ako hočemo rešiti sebe in državo, moramo biti za nekaj let pripravljeni še na mnoge žrtve. Po vojni je postal ves svet kot eno veliko pogo Veliko zlo je danes tudi dejstvo, da se mnogo ljudi odteguje delu in da se preživlja s tihotapstvom, prekupčevanjem in podobnim. Takih ljudi žalibog ni mnogo samo po mestih, temveč se je to razpaslo po vojni tudi po deželi. Vendar pa je ogromna večina naših kmetov in obrtnikov delavna. Vsaj na slovenskega kmeta ni vojna vplivala preveč kvarno. Ko bi kmet danes hotel delati le osem ur na dan, kot dela delavstvo, kam bi mi prišli? Živila bi se podra- V časopisju nasledstvenih držav se vedno bolj opaža oster odpor proti temu, da bi te vzdržavale Karla in Cito. Zlasti češko časopisje je proti temu, da bi se na račun nadsledsfcveniii držav dajali Karlu in Citi tako visoki dohodki, kakor jih nima danes nobeden izmed državnih poglavarjev male antante, niti predsednik Masaryk, niti naš kralj Aleksander, niti romunski kralj Ferdinand. Kako naj tudi pridejo te države do tega, da bi zasipale z denarjem Habs-burgovce, ki imajo že itak ogromno rišče, zlasti gospodarsko slabotaej-1 * Se države čutijo zlo minule vojne, pn nas obupne ruske razmere. Kmet Med temi smo tudi mi, ki nimamo ™ora delatl mnogokrat po 16 ur na dovolj industrije, imamo premalo že- dan In 1}e Pf1™ ™ poleti, ne pozi- leznic in slab denar, katerega smo ™' Zvfer> ^o zalibog cestokrat in podedovali po rajni monarhije. Ima- dustrijsko delavstvo popiva pogosta mo pa mi to prednost, katere nimajo ne sedanja Avstrija, ne Madžarska, niti ne Italija, to je, da je naša no živijo. Imamo drugih potrebnej-ših stroškov in nam ni prav nič razumljivo, da bi morali skrbeti mi za zabavo in pohajkovanje dveh lenuhov in njunega dvora — zato, da bi v ugodnem trenutku zopet skušala priti na Madžarsko. Veliko se sedaj po svetu razpravlja in govori rijah, mora kmet še delati pri živini. Tako lahko rečemo: Če bi še kmet ne bil delaven, bi prišli strašni časi. država po naravi zelo bogata. Ima-; Proti slabim razmeram danes ni mo rodovitno zemljo, krasne gozdo- drugega leka, nego delo, treznost in i o genovski svetovno-gospodarski ve in vsakovrstne rude. ' poštenost ter varčevanje. Naše de- j konferenci. Ako bomo to zakopano bogastvo 1 &vstvo se naj gre učit dela n. pr. s Amerikanci se še vedno niso izrazili dvignili, bomo prišli kmalu do bolj- v Nemčijo, da bo videlo, kako se za- j če se bodo udeležili te konference, ših razmer. To pa se da doseči samo , veda svojih dolžnosti nemški dela-, pa 5rez Amerike pri današnjih s požrtvovalnim delom, ker je treba vec, ki je mnogo zrelejši m razsocl- razmerah ni mogoče reševati svetov-nadomestiti tudi delo, ki je med voj- nelvsi> na®- ? ,no? le vse, nih gospodarskih vprašanj, se že ču- no zaostalo. Toda koliko jih je da- P?s™ ^ uvidevnih ljudi, da pod- jej0 francoski in angleški glasovi, nes, ki imajo zmisel za požrtvoval- ucuiel° zaslepljence, da skusajo orni- naj ge konferenca za nekaj časa od- liti strankarske strasti in hujskanje, joži Za to konferenco se zanima tu- ki samo uničujejo naše sile, in da s pametno besedo navajajo ljudi na vstrajno delo, pa bomo imeli kmalu zadovoljno Jugoslavijo. no delo? Delavstvo danes za vsako malenkost štrajka. Ako zahteva delavec toliko plačo, da lahko živi, je seveda popolnoma opravičeno, toda delavstvo zahteva poleg tega še neprestano drugih udobnosti, ki zmanj šujejo uspeh dela. Delavstvo je doseglo osemurni delavnik, komunisti pa zahtevajo še celo šesturni delav- j Naša narodna skupščina je spreje-nik. Proti osemurnemu delavniku bi la v zadnjem času dve trgovinski po-še končno ne bilo toliko nasprotni- godbi s tujima državama, in sicer kov, ko bi delavstvo teh osem ur delalo tako, kot v mirnem času. Vsled takih razmer hira pri nas industrija, ker so vsled nezadostnega Poiitširii pregled dela domači izdelki dražji, nego tuji uvoženi s carino in drugimi stroški vred. Naše delavstvo se po veliki večini žalibog ne zaveda tega, da je treba di Rusija, ki je bila povabljena, in sicer namerava poslati na konferen-| co zastopstvo pod osebnim vod-| stvom Ljenina. Iz Londona prihajajo poročila, da bo Anglija priznala neodvisnost Egipta, in sicer pod pogoji, da Egiptovska država ne bo vodila proti Angliji sovražne politike in da se Angliji zagotovi zveza z Egiptom potom Sueškega prekopa. Ravno tako zah- trgovinski pogodbi z Avstrijo in Nemčijo. Trgovinski dogovor z Avstrijo, ki teva Angiija varstvo inozemcev v je že obstojal, se je le podaljšal do Egiptu. Ako na te pogoje pristane, dne 30. junija 1922., z Nemčijo pa je Anglija pripravljena odreči se pridemo šele sedaj s to pogodbo v j protektoratu nad Egiptom. pogodbeno stanje. j___________ V Beograd je prispel šef Grškega delati tako, da ima delo tudi uspeh, generalnega štaba general Dusma- j Zlasti mlajše delavstvo, pokvarjeno nis- Kakor bo ta vod)1 v vojni, je pripravljeno vsak trenutek P°galanJa štrajkati, toda skoro nikdar ni čuti za vojaško zvezo med Jugoslavijo in med njim razgovora o tem, da je po- Grčijo, leg dobre plače tudi potrebno vstraj- Ni še sicer gotova stvar, če bo pri-no uspešno delo. Dokler vidi delav-1 šlo do te zveze, ki bi bila potrebna stvo samo delodajalčev dobiček, ki I nam in Grčiji, ker smo mi in Grki, Dopisi Vrhnika. Pri nas praznuje Kmet-ska posojilnica svojo 401etnico. Leta 1881., ko je vel nemški duh po Kranjskem in ko je zadružništvo še spalo, so se zbrali na Vrhniki za korist ljudstva navdušeni možje-narodnjaki in ustanovili zadrugo pod imenom «Kmetska posojilnica vrhniške okolice na Vrhniki». Smoter ustanoviteljev je bil ta, da navede ljudstvo do varčevanja in da jx>maga revnejšim slojem do potrebnega kredita. Zaradi pomanjkanja denarja in nezaupanja ljudstva je bilo prvo leto poso-jilniško delovanje zelo otežkočeno. Leta 1882. so znašale vloge samo 38.741 K, potem je šlo z vlogami stopnjevaje vedno višje, tako da izkazuje posojilnica že 11,000.000 K. Posojilnica vsled stroge previdnosti svojih upraviteljev ne izkazuje v celi dolgi dobi nikakih izgub in si je s pridnim in varčnim gospodarstvom toliko prihranila, da nudi vlagateljem popolno varnost za njih vloge. Posojilnica je izdala vsako leto precejšnjo vsoto za dobrodelne namene. Vojnega posojila je imel zavod 46.000 K, katerega je pa pravočasno prodal. Prvi predsednik je bil do svoje smrti leta 1891. Fran Kotnik; od tega časa dalje pa predseduje zadrugi Josip Lenarčič. Veliko zaslug za zavod si je pridobil pokojni član ravnateljstva Ivan Gruden. Dolnji Logatec. Neki naši klerikalni možje so nabrali od hiše do hiše okoli pol milijona kron za nakup novih zvonov, za koje manjka baje še 20.000 kron. To priliko je porabil naš klerikalni občinski gerent Slave in je dal dne 22. januarja pred cerkvijo razglasiti, da ne bo zvonilo tistim, ki niso za nove zvonove prispevali, kadar bodo umrli. Kdo je za ta oklic pooblastil našega bistroumnega gerenta Slavca, ne vemo, vemo pa, da hočejo naši klerikalci na ta način izsiliti denar za nove zvonove od oseb, ki še niso prispevale v to svrho. Na to dejanje našega občinskega gerenta Slavca opozarjamo naše okrajno glavarstvo in prosimo isto, da nam vendar že enkrat postavi za občinskega gerenta človeka, pa bil ta tudi klerikalec, če že drugače ne more biti, samo da nam ne bo po naši občinski pisarni streljal kozlov in nam delal sramoto s popivanjem in spanjem za mizami naših gostiln itd. Našega gospoda župnika pa prosimo, da v bodoče več ne poskuša izsiliti iz nas denarja za cerkvene namene s pomočjo našega gerenta Slavca ker nas je več, ki nismo prispevali za nove zvonove ravno zaradi Slavca, bomo pa prispevali, če javno objavite, da je Slave ravnal na lastno pest brez Vaše vednosti. A. ROJ: Pismo klerikalnega poslana suajemii župniku n. Častiti gospod župnik! Zdaj smo začeli z visoko politiko. Pa tega ne razumem, da je nas katoličanov tako malo v zbornici, ko imamo edino pravo vero in je Bog gotovo tako uredil, da je nas največ na svetu, kakor so Oni večkrat pravili. Naš voditelj so nas tolažili, da pride še več naših, pa jih od nikoder ni bilo dozdaj. Ko se je za ustavo glasovalo, smo mi prej sklenili, da bomo proti, ker nam ne dajo nobenega ministra in tudi smo rekli, da ne pri-sežemo na ustavo. Pa je nam ministrski predsednik Pašič take pravil, da so bili še gospod Korošec vsi rdeči, mi pa nismo vedeli, kam bi gledali, ker nas je bilo nekako sram in so nas razen komunistov vsi poslanci nekako postrani gledali ali pa se nam smejali. Jaz bi bil najraje «za» glasoval, ker sem tudi med katoliškimi poslanci slišal, da je ustava dobra, pa si nisem upal zaradi gre- ha proti duhovski gosposki, kakor so me Oni učili. Kar oddahnili smo si, ko je bila ustava sprejeta. Na kraljevem dvoru so bili tudi veseli in priredili v proslavo sprejete ustave neko slavnost. Zvedeli smo, da se bo tam zastonj jedlo in pilo, in tedaj nam je bilo še bolj tesno pri srcu, da smo proti glasovali. Pa kaj, malo smo se potuhnili in šli, vsak na svojo roko, dasi smo prej rekli, da ne gremo. Bilo pa je res krasno. Kar zijali smo in vsi so bili izredno prijazni z nami in se malo muzali, ko so videli nas katoliške korenjake pri obloženih mizah in polnih litrih. Jedli in pili smo, kakor znamo samo mi in ko me je minister za vero nekaj vprašal, se mi je tako zarigalo v želodcu, da mu še odgovoriti nisem mogel, pa mi ni zameril, ker je prej opazoval, koliko sem pojedel in popil. Koj nato so me pa obhajale neke slabosti, da se mi je vse nekam mešalo v glavi in da sem vse videl kakor v megli. Ne vem, kako sem prišel v svoje stanovanje, katero se je ta dan izkazalo popolnoma primerno za mene, dasi je bil prej svinjak, kajti drugod bi bil spet grozno plačal, tako pa je dobra gospodinja s tremi škafi vode, jerbasom žago-vine, lopato in metlo vse spravila v red. Potem je še sežgala nekaj bri-njevih vej v sobi in neprijetne dišave so izginile. Jaz pa sem dal za pol litra sladkega žganja — saj prejšnji dan nisem nič zapravil — pa sem si uredil zopet želodec In pridna čevljarka se je tako razveselila, da se je od veselja jokala in me trikrat objela. O mraku sem šel malo po beograjskih ulicah. Pred neko kavarno, kjer je bilo vse razsvetljeno, sem videl gospoda Korošca, ko so govorili z dvema nobel gospodičnama. Potem so šli v kavarno in se tam dobro zabavali, kar sem videl skozi veliko okno. Pozneje, ko sem prišel tam mimo nazaj, so vstopali ravno v zaprt voz in sem opazil, da imata gospodične zelo lepa spodnja krila iz svile, vse čipkasto, in črne svilene nogavice. Nevem, kam so se odpeljali. Drugi dan sem to pravil tovarišu v zbornici in ta mi je povedal, da so naročili naš dični voditelj veliko svilenega blaga za ženske v Ameriki, vse sorte nedrije, krila, praške, dišave in nogavice, ker so iz lastne skušnje spoznali, da so naše katoliške ženske ponekod na deželi vendar premalo snažne in ko so bili še ministrski podpredsednik in imeli vso oblast v rokah, so hoteli hitro in temeljito odpraviti ta madež z našega vernega ženstva ter so naročili več vagonov take prijetne šare. Zdaj, ko niso več minister, pa to blago nekje leži, ker je predrago in ga sami menda spravljajo med prijazne gospodične. Bile so tako lejje, da Jih prosim za skorajšnjo pošiljatev škapulir ja. Jih udano pokorni Janez Telebnik poslanec SLS. * še nekaj! Srajco in gate sem vzel samo ene s seboj v Beograd. Zdaj se je pa vse nekam zamazalo in ne vem, kaj bi napravil. Brez gat bi že lahko šel v zbornico, ker se ne vidi, pa zavoljo srajce je bolj sitno, ker bi si moral suknjo zapeti do vratu, kadar bi srajco dal v pranje. Ali bi pa doma ležal dva dni, dokler bi gospodinja vsega ne oprala? Pa je škoda za dijete! Naj mi oni svetujejo, kako naj naredim, da bo prav za katoliško stvar! — J. T. Smrečje nad Vrhniko. V Smrečju je mala cerkvica, v kateri je parkrat na leto maša; ima tudi lep velik zvon, ki je po zaslugi mežnarja in ključarja g. Leskovca, p. d. Smrekar-ja, ostal v zvoniku, da ga niso odpeljali. Leskovcu sedaj kar na enkrat cerkev ni več dobra in jo hoče podreti, češ da ima ta slabo zidovje. Vendar mislimo, da bo še vseeno preživela njega in njegov rod. Mož hodi okrog in pobira za novo cerkev ter je baje nabral že okrog 50 tisoč kron. Gotovo bi storil mnogo bolje, ako bi pustil cerkev v miru in pobiral z^šolo, ki je bolj potrebna, ne samo za njegove otroke, ki jih ima obilo in ki ne obiskujejo nobene šole, temveč tudi za druge. — Pa brez zamere, ko so mi znane razmere. Spodnje Gorje pri Bledu. V nen deljo so priredili v tukajšnji gostilni Černe javno tombolo. Te tombole se je med drugim udeležila tudi Ivana Šlibar, delavka z Bleda. Kmalu pa je prikolovratil v gostilno Pečarjev Janez, delavec iz Poljšice, ki je bil zelo vinjen in je začel klicati fante na boj. Nekdo mu je odvrnil, daje pripravljen boriti se z njim zunaj na dvorišču. Pečar Janez je začel nato metati kozarce vse navskriž po sobi in en kozarec je zadel Šli-barjevo s tako silo nad levo oko-, da ji je moral zdravnik rano šivati, nato pa jo je poslal v bolnico. Razgrajača so nato fantje postavili pod' kap, kjer si je svojo vročo jezo shla-dil.-- * Žužemberk. Naš «velezaslužni» dekan Gnidovec, znan vsled svojega hiuiskanja, ki se bo v kratkem imel piriliko zagovarjati pred sodiščem, je; ob smrti Nj. Vel. kralja Petra Osvoboditelja šele na poziv vlade razobesil žalno zastavo, podobno stori cunji, je sedaj, ko je umrl pa-peež — pokrovitelj fašizma — ku-piil novo, in se celo predrznil vabiti k maši zadušnici drž. uradnike. Po-sllal je tudi g. županu dopis, v kate-reem prosi, da naj onemogoči veseJi-cco Gasilnega društva, ki bi se imela viršiti dne 29. m. m. Pismo se glasi: «IDragi gospod župan! Sporočilo se imi je, da so po trgu nabiti lepaki, ki viabijo na veselico Gasilnega društva v nedeljo 29. t. m. To je naravnost škandalozna brezobzirnost! Torej se-d;aj, ko oče vsega krščanstva na parah leži, naj otroci plešejo in godejo)? Prosim Vas, preprečite ta škandal. Ali s tem, da jim ne daste licen- ce, ali pa s tem, da jih s svojim vplivom pregovorite, naj preložijo veselico vsaj za en teden, če že morajo piti in plesati za društvo. Ko je umrl Nj. Vel.: («Nj. Vel.» to je vstavil med vrsto g. župan) kralj Peter še po njegovem pogrebu nismo smeli imeti katoliškega shoda, a ko umrje naš najvišji cerkveni poglavar, pa se naj pred pogrebom celo pleše? Vsi pošteni katoliki bi upravičeno rekli, da je to premišljena demonstracija. V nadi, da jo preprečite, Vas pozdravlja udani K. Gnidovec, dekan.» — Iz pisma je razvidno, da bi bilo dekanu najljubše, ko bi bil vrhovni poglavar v Rimu v osebi laškega papeža —■ ob enem tudi naš kralj. Trbovlje. To je bila viharna in strašna noč. Pripodili so se temni oblaki od juga, zakrili nebo, v zraku se je slišalo lajanje in stokanje, kakor bi «divji lovec» podil svoje tajne jate proti severu, in tedaj se je oglasil divji krik iz višine: «Klju-kec!» Vse je utihnilo in zamrlo. In zopet besni klic: «Kljukec!!» In v tretje, še glasneje: «Kljukec, kje so tvoje ovce!!!» Nekateri pravijo, da je to bilo zato, ker se je Kljukec po vsej sili hotel peljati na občinske stroške v pregrešni Pariz, Zajčeva Neža pa pravi, da je to bil «cahn», da bo izvoljen za papeža. Pa brez zamere, saj to ni nič hudega! M. R. * Vransko. Dne 24. januarja je bil na tukajšnjem: pokopališču pokopan učitelj g. Ivan Jakše. Velikanska udeležba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil rajni gospod Jakše. V lepem številu se je zbralo vse uči-teljstvo Vranskega okraja, da spremi k zadnjemu počitku svojega stanovskega tovariša. Okrajni šolski svet je zastopal okrajni šolski nadzornik g. Černej. Pogreba so se nadalje med drugimi udeležili: požarna bramba v Prekopi z zastavo, požarna bramba v Kaplji z zastavo, požarna bramba vranska, pevsko dru-I štvo «Vranska vila» z zastavo. Za-1 stopana so bila nadalje vsa druga vranska društva kakor Ciril-Meto-dova podružnica, Čitalnica, Podružnica Jugoslovenske Matice, Državna krajevna zaščita dece in mladine na Vranskem, krajevna organizacija Ju-: goslov. demokratske stranke, vsi uradi na Vranskem, kakor sodišče, i notarijat, finančna kontrola, orožni-štvo in županstvo. Svojega zastopnike so poslali tudi glavni odbor Jugoslov. Matice v Ljubljani, okrožna organizacija JDS. v Celju ter ob- čina Prekopa. Rajnega je spremljalo na njegovi zadnji poti veliko število ljudstva iz trga in okolice. Krsto so ponesli na pokopališče vranski Sokoli. Na pogreb so prihiteli tudi Sokoli iz Braslovč, iz Št. Pavla in iz Žalca. Pogreba so se udeležili tudi šolarji tukajšnje šestrazrednice. Vsak od njih je imel v rokah zeleno vejico in s temi vejicami so postlali hvaležni učenci in učenke svojemu ljubljenemu učitelju njegovo mrzlo postelj. «Vranska vila» je zapela svojemu predsedniku tri žalostinke ob mrtvaškem odru in na pokopališču. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z lepimi besedami starosta brat dr. Šerko, v imenu njegovih stanovskih tovarišev pa mu je govoril njegov dolgoletni prijatelj gospod nadučitelj Bizjak iz Celja. Velika udeležba pri pogrebu priča jasno, kako veliko spoštovanje in zaupanje je užival rajni Jakše ne le na Vranskem,, temveč v celem okraju in še izven njega. Priljubljenemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! STRAŠNA ŽALOIGRA. V Št. Vidu pri Stični je v torek povabil ruski begunec Karel Šapira, krošnjar, k sebi na dom večjo družbo, kje so se prav dobro zabavali, pili in plesali. Godba jim je igrala vesele poskočnice. Tega zabavnega večera se je med drugim udeležil tudi usnjarski mojster in posestnik Tomaž Gantar iz Št. Vida pri Stični. Vsled preobilo zavžitega alkohola se je vnel med družbo kmalu prepir. Ženske so v strahu pred zlimi posledicami hitro zbežale, tako da sta Gantar in Šapirov nazadnje ostala sama v sobi. Kaj se je med njima godilo, nikdo ne ve povedati, toda kmalu so se slišali iz sobe revolver-ski streli in Gantarjevo kričanje. Šapirov je oddal na nesrečneža šest strelov, in sicer tri v glavo, enega v prsa in v vsako roko po enega, nato pa pobegnil v noč, Gantarja pa pustil smrtnonevarno ranjenega ležati na tleh. Ko so ljudje prihiteli v sobo — med njimi tudi Gantarjeva žena, ki so jo takoj obvestili o grozni nesreči — se jim je nudil grozen prizor. Na sredi sobe na tleh je ležal v mlaki krvi in iz vseh ran krvaveč nezavestni Gantar. Poklicani zdravnik ga je za silo obvezal in nato odredil, da so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Gantarjevo stanje je zelo opasno. Sskolstvo Za starosto celjskega Sokola je bil na nedeljskem občnem zboru izvoljen zopet br. Smrtnik. Občnega zbora se je udeležil tudi polkovnik g. Tošič. Občni zbor Sokola v Žužemberku se je vršil dne 6. m. m. Na občnem zboru se je izvoiil sledeči odbor: starosta br. Anton Carli, podstaro-sta br. Rudolf Podboj, načelnik br. Albin Pehani, tajnik br. Ivo Ahačič, blagajnik br. Stanislav Pleskovič, gospodar br. Pavel Košiček, zapisnikar br. Ivan Jerše st., knjižničar br. Franjo Turk, odbornik br. Ernest Pehani; namestniki: br. Jakob Jerman, br. Ivo Grimšič, br. Vekoslav Medved in br. Ciril Dequal; računska preglednika: Vekoslav Polajnar in Franjo Smrke. Če noče, pa noče. Neki nepridiprav je bil pri spovedi in je tekom spovedovanja izmaknil spovedniku zlato uro. Hitro si je domislil in dejal duhovniku: « Ukradel sem tudi zlato uro.» Ko mu je spovednik zatrdil, da mu ta greh ne bo odpuščen, ako ne vrne ure lastniku, je nepridiprav segel v žep in ponudil uro spovedniku. Spovednik, ki ni vedel, da je ura njegova, je seveda ni hotel sprejeti, nakar je potepuh mirnio dejal: «Saj sem mu jo ponudil, pa je noče nazaj.» ■> Poljub in zaušnica. V neki francoski pokrajini je bila navada, da je po poroki ženin oklo-futal nevesto z besedami: «Takšen sem, kadar sem hud.» Zgodilo se je pa, da je Francoz v tej pokrajini vzel za ženo Nemko, ki ji ta običaj ni bil znan. Ko je ženin nevesto oklofutal in poljubil, ga je nevesta tako udarila po nosu, da se mu je vlila kri kar curkoma, in dejala: «Takšna sem, kadar sem dobra.» Potem pa mu je izpulila še polovico las z besedami: «Takšna sem, kadar sem huda!» Od takrat je izginil ta ženitovanj-ski običaj iz vse pokrajine. Proti uboštvu. «Celih 500 dinarjev sem naberačil tekom dveh ur po ljubljanskih ulicah, «je dejal delamržni postopač, «otroci bedite veseli, da imate berača za očeta!» LEV TOLSTOJ: Prepir med bratoma Bil sem za eno leto in nekoliko miesecev mlajši od svojega brata. Sku-pjaj sva rastla, se učila in se igrala. Med nama ni bilo prepirov. Takrat see je pa meni zazdelo, da se je Vlado sfpomnil, da je starejši od mene in da je postal vsled tega ohol. Spominjam se, da sem prišel ne-ktega dne k njegovi mizi in da sem izz nepazljivosti prevrnil neko pisarno stekleno igračko. «Kdo te je klical, da se mešaš v rnioje stvari», je zakričal Vlado, ki je; ravno tisti hip stopil v sobo. «Kje je; moje stekelce», je vprašal, «in kaj sttikaš med mojimi stvarmi ?» «Prevrnil sem stekelce nehote», seem dejal, «pa se je razbilo». «Prosim te, da se ne vtikaš več v mnoje stvari», je rekel Vlado, zbirajoč kcosce stekla in jih gledajoč neute-šeeno. «To je pa res velika nesreča, raz-bbil sem stekelce, in kaj hočeš sedaj, dda ti napravim?!» In nasmehnil sem see, čeprav mi tisti trenutek ni bilo raavno do smeha. «Tebi je to seveda vseeno, ker te nič ne zadene», je nadaljeval Vlado, «razbil si steklo in sedaj se še sme-ješ, ničvrednež». «Če sem jaz ničvrednež, si ti velik neumnež», sam, mu odgovoril. «Jaz se ne maram prepirati», je odgovoril Vlado in me nalahno sunil: «Idi!». ««Ne suvaj me!»» «Idi!» ««Rečem ti, ne suvaj me!»» Vlado me zgrabi za roko in me hoče s silo spraviti od mize, toda jaz sem bil že zelo razljučen. Prijel sem se za nogo od mize in mizo prevrnil. «Vidiš, ker me hočeš suvati!« Vsi porcelanski predmeti in stekleni okraski so padli na tla in se z žvenketom razbili. «Prokleti nerodnež», je vzkliknil Vlado in poskušal zadržati predmete, ki so padali. Ko sem šel iz sobe, sem rekel sam pri sebi: «Sedaj je vse, vse končano med nama, sprla sva se za celo življenje!» Celi dan nisva potem spregovorila niti besedice. Jaz sem čutil, da sem kriv. Nisem si upal brata niti pogledati, niti nisem hotel poiskati si kake zabave. Vlado se je nasprotno izvrstno naučil svojih nalog in se je po obedu razgovarjal in smejal, kakor da se ni nič zgodilo. Ko je odšel učitelj, ki je naju poučeval, mi je bilo težko, da sem ostal sam z bratom v sobi. Sramoval sem se... In vzel sem svoje knjige ter šel proti vratom. Ko sem šel mimo Vlada, satn se napihnil in namrdnil, kakor sem tudi želel, da se spravim z njim. V tistem trenotku je dvignil brat glavo in me pogledal. «Dragi Nikola», mi je dejal, «do-volj sva se prepirala. Ako sem te razžalil, oprosti mi!» In podal mi je roko. Mene je nekaj stisnilo v prsih in mi zapiralo sapo ter dvigajoč se vedno višje me davilo v grlu. Toda to je trajalo le trenotek. Solze so mi zalile oči in bilo mi je takoj lažje. «Oprosti mi, Vlado!» sem odgovoril in hitro prijel za njegovo roko. Plemenitost (Korejska pravljica.) Kim-bo-remi se je oženil z mlado krasno žensko Čou-si. Kim-bo-remi pa je mnogokrat odhajal z doma ter puščal ženo samo. Neki dijak, sin ministra Nisvu-taja, se je zaljubil v Čou-si. S posredovanjem neke starke, ki jo je dobro plačal, je izrazil mladi ženi svojo ljubezen in jo prosil sestanka. Čou-si pa je ponudbo odklonila. Tedaj je mladi postopač legel v postelj, a starka je rekla Čou-si, da umira od ljubezni do nje in da umre prav gotovo, ako mu ne dovoli priti k njej. Čou-si se ga je usmilila in dovolila, da jo obišče. Postopač je pričel hoditi v njeno hišo. Toda brat njenega moža je poslal Kim-bo-remi kratko pismo: Pridi! Nesreča! Ko je Kim-bo-remi prišel, mu je šel brat naproti, mu povedal vse, in šla sta k hiši Kimovi. Kim je pustil brata za ograjo, sam pa jo je preplezal, pogledal v sobo svoje žene, se vrnil in dejal: «Zmotil si se. Sama je in spi!» ICmetilski glasnik NAJVAŽNEJŠI PRIDELEK. Kateri pridelek je najbolj važen? Na to vprašanje dobimo po navadi različne odgovore. Eni menijo, da je pšenica najvažnejši pridelek, dirugi zopet, da je turšica, zopet drugi, da so krmske rastline najvažnejše rastline itd. Vsak sodi seveda po svojem kraju, ker. ima vsaka pokrajina svoje gospodarske posebnosti. Navadno se navaja tisti pridelek kot najbolj važen, ki donaša največ denarnega dohodka. Po mnogih naših krajih je mleko najvažnejši pridelek, drugod zopet vino itd. Vse to je res! Če pa motrimo vse naše pridelke iz. nekoliko višjega vidika, pridemo do zaključka, da je najvažnejši pridelek prav za prav — pridelek gnoja, ker se po množini in kakovosti pridelanega gnoja ravnajo vsi drugi pridelki. Brez gnoja ni drugih pridelkov! Zaradi tega ne smemo smatrati gnoja zgolj kot postranski odpadek naše živinoreje, ampak smatrati ga moramo za tisti gospodarski pridelek, ki spravlja vse druge pridelke na dan. Da! Gnoj je in ima biti — pridekel, čegar množina in vrednost je ravno tako odvisna od našega dela kakor vrednost vseh drugih naših pridelkov! Bolj ko umemo z gnojem ravnati, več je vreden in več ga pridelamo! Po našem delu se ravna pridelek gnoja in se ravna tudi njegova vrednost. Zato je treba, da začnemo gnoj res pridelavah in da se lotimo tega dela z vsem potrebnim zanimanjem in potrebno umevnostjo. Prenehati mora navada, dia odkladamo gnoj od časa do časa na gnojišča, da ga puščamo tam meni nič tebi nič mirno ležati in da ga šele takrat poznamo, kedar ga je treba voziti na njive. Tudi pri gnoju je treba dela, je treba gospodarstva! Pri nobeni stvari nismo dosedaj tako zaostali kakor pri našem ravnanju z gnojem. Naša gnojišča so zanikerna, naši gnojni kupi sami sebi prepuščeni. Tako ne smemo delati s pridelkom, ki je največjega pomena za povzdigo vseh naših pridelkov in za splošno povzdigo zemljine rodovitosti. Potem se je poslovil od brata in se delal, kakor da se je zopet vrnil na kupčijo. Ali ko je brat odšel, se je vrnil, kajti postopač je bil v sobi njegove žene. Postopač in žena Kimova sta že spala. Na stolčku pa je stalo žganje, s katerim je žena postregla svojemu ljubimcu. Kim je oprezno prebudil mladega pustolovca. Ko se je zavedel, mu je dejal Kim: «Vidiš, da bi te zdajle lahko ubil. Toda ti si mlad in s svojimi sposobnostmi obetaš še mnogo. Evo, žganje, pijva!» Ko je mladenič pil, ga je vprašal mož: «Ali ljubiš mojo ženo tako, da bi jo vzel za ženo? Ako jo ljubiš, se ločim od nje, a ti se oženi!» «Zame ni primerna», je rekel mladič. «Torej pij še», je dejal mož, «pa potem odidi ter ne pridi nikoli več k nji, zakaj jaz jo ljubim tako, da sem jo vzel za ženo». Mladič je izpil, obljubil, da ne pride več ter ostal mož-beseda. Ko je mladič odšel, je odšel tudi Kim, ne da bi bil zbudil svojo ženo. Sedel je na konja ter odjezdil za svojo kupčijo. Mesec dni se ni vrnil. Ko pa se je vrnil, je našel ženo, ki je bila srečna zaradi njegovega prihoda. Kim jo je nežno objel, in nikdar ji ni dal niti slutiti, da ve njeno tajnost. I Čas je, da se tudi glede vsega našega gospodarstva z gnojem že enkrat streznimo in začnemo tudi s tem najvažnejšim našim pridelkom prav ravnati! Čim večjo skrb bomo nanj obračali, tem bolj hvaležno nam bo vračal in poplačal ves naš trud! KAKO NAPRAVLJAMO POSKUSE Z UMETNIMI GNOJILI? Poskusi z umetnimi gnojili naj so v rokah kmetskega gospodarja pri-prosti in enostavni. Vsak tak poskus naj mu naravnost pove, ali se poraba umetnih gnojil v okviru običajnega kolobarjenja in gnojenja za dotično rastlino izplača ali ne. Zaradi-tega naj se delajo ti poskusi zunaj na njivi pri tistem sadežu, kateremu želimo pomagti do večjega pridelka, Taki poskusi se delajo za žito, za krompir, peso, deteljo itd. Vzemimo izgled. Mi hočemo pomagati n. pr. krompirju z umetnim gnojem. Krompirju gnojimo običajno s hlevskim gnojem. Recimo, da je hlevski gnoj slab ali da ga je premalo in da hočemo pomagati z apne-nim dušikom in se prepričati o vspeš-nosti tega gnojila pri krompirju. Kako je napraviti ta poskus? Ta poskus napravimo na sledeči način. Krompirju se pripravi dotična njiva na običajni način, kakor so namreč kmetovalci v enem in drugem kraju vajeni pri krompirju. Vsa njiva se s hlevskim gnojem primerno zagnoji. Gotovi del te njive se po-gnoji pa še posebej z apnenim dušikom. V ta namen se odmeri n. pr. 500 štirjaških metrov, lahko pa tudi manj, tudi samo 100 štir. metrov, če ni drugače. Lahko se odloči pa tudi en cel kraj na njivi za tako poskusno gnojenje. Na tem prostoru se raztrosi potem apneni dušik, ki se takoj tudi zakrije z brano. Najbolje storimo, če raztrosimo apneni dušik p surovih brazdah, s katerimi smo prej podorali hlevski gnoj. Na ta način ne pride apneni dušik v neposredno dotiko s hlevskim gnojem, kar je v tem slučaju edino pravilno. Ker računamo za 1 hektar njive (10 mernikov posetve) v tem slučaju po 200 kg apnenega dušika, ga vza- memo za 500 štirjaških metrov (t. j. pol mernika posetve) 10 kg ali na 100 štir. metrov 2 kg. Po tem načinu naj se z najbolj pripravnimi gnojili delajo poskusi tudi pri drugih naših rastlinah, da se poučimo o njih učinkovitosti v vsakem slučaju posebej. Delovanje umetnih gnojil se lahko opazuje že med letom. Pravi uspeh se pokaže pa še-le nazadnje, ko spravljamo pridelke. Takrat je treba z merjenjem in tehtanjem dognati, za koliko je pridelek na poskusnem prostoru več vreden. Takrat se da natančno izračunati, ali se je umetno gnojilo izplačalo ali ne. DETELJI TREBA GNOJA! Med najvažnejše naše rastline spadajo detelje, pa naj bo že ena ali druga vrsta. Odlikujejo se z bogatimi košnjami najtečnejše krme. Naša domača detelja je cenjena za zeleno in suho klajo. Mešana z rezanico slame je izvrsten nadomestek za dobro seno. Nemška detelja je izvrstna za zeleno klajo molznim kravam in je velevažna kot večletna rastlina. In tudi naša inkarnatka ali rudeča detelja ima svoje vrline za naše kraje. Daje nam sicer samo eno košnjo, toda v zgodnji pomladi in omogoči nam še drug pridelek v tistem letu. Vse detelje pa potrebujejo močno zemljo, če naj dajejo bogate košnje. Domača detelja mora priti v dobro gnojno zemljo, ravno tako tudi nemška detelja. Ce ni bila zemlja za setev dobro vgnojena, moramo pa pozneje gnojiti. Večletni lucerni (nemški detelji) moramo sploh pozneje večkrat in dobro gnojiti, da nam daje trajno dfobre košnje. Za deteljno gnojenje se priporočajo zlasti umetna gnojila, ki imajo fosforovo kislino in kalij. V naših razmerah kaže jemati surovo kostno moko in superfosfor in kalijevo sol. Za 1 hektar (10 mernikov posetve) deteljišča potrebujemo 300 kg surove moko ah superfosfat in kalijevo sol. edaj za 1 mernik posetve 30 kg kostne moke in 10 kg kalijeve soli. Če tedaj za 1 mernik posetve 30 kg kostne moke, zadostuje 200 kg superfos-fata za 1 hektar ozir. 20 kg za 1 mernik posetve. Kdor ima dosti pepela, naj vzame pepel namesto kalijeve soli. V tem slučaju se lahko za nekoliko zniža množina surove kostne moke ozir. super-fosfata, recimo pri 1 hektarju za okroglo 50 kg. V ostalem pa priporočamo, da se delajo tudi na deteljišču poskusi, da se prepričamo o učinkovitosti enega in drugega gnojila, zlasti glede vspešnosti gnojenja s kalijevo soljo, kajti v nekaterih zemljah se nahaja več kalija, v drugih manj. Fosforove kisline pa gotovo manjka v eni in drugi zemlji, ker jo zaradi pridelovanja žitnih rastlin in soloh zrnatih pridelkov rado zmanjkuje. Zgoraj navedena gnojila so se na splošno izkazala za prav vspešna na deteljiščih, tako da jih lahko brez skrbi rabimo, ker ni dvomiti o vspe-hu takega gnojenja. Ker so deteljišča vsled lanske suše močna trpela in zastala v rasti ozir. v razvoju, je potrebno, da jim letos po možnosti pomagamo do polnih košenj. DOBER PLUO. Za obdelovanje zemlje je treba dobrega orodja, pred vsem dobrega pluga. Z njim se dela lažje, hitreje in tudi bolje. Zastonj se ne prizadevajo kmetovalci po naprednih deželah, da bi svojo zemljo z najpriprav-nejšim orodjem kolikor mogoče dobro obdelovali in jo s tem v njeni rodovitnosti in delavnosti podpirali! Pri obdelovanju zemlje ni zadosti, da jo sploh obračamo in da jo potem z brano toliko zrahljamo pri vrhu, da se zakrije seme. Če hočemo pospešiti rodovitnost zemlje — in to nalogo imamo povsod — potem je treba, da jo z obračanjem tudi drobimo, rahljamo in mešamo. Brazda se mora po celi njeni globokosti kolikor mogoče drobiti. Na tako drobljenje se pa pri nas premalo gleda, ker smo mnenja, da tega ni potreba in da je dosti, če se zemlja samo površno toliko zrahlja, da se seme zagrne. To pa ni dosti! Dobro obdelana zemlja je veliko bolj delavna, gnoj se v njej bolj ugodno razkraja i. t. d., s tem pa vsa rodovitnost pospešuje. Za drobljenje brazd1 med obračanjem je treba pluga, ki ima pravilno zavito desko in ki je razen tega tako visoka in tako dolga, kakor to najbolj odgovarja kakovosti zemlje. Posebno pripravni so za dobro delo tako imenovani Zakovi plugi, ki so čisto železni in ki se dobe v različni sestavi in z razno težo, kakor nanaša potreba z ozirom na lastnosti me ali druge zemlje. Ti plugi se dajo tudi .najbolj uravnavati za širše in ožje brazde kakor tudi za globokejše ali bolj plitvo oranje. Pri nas moramo na dobro obdelovanje zemlje še posebno gledati in to iz dveh vzrokov. Prvič imamo po mnogih naših krajih težko zemljo, ki je sama na sebi potrebna skrbnega obdelovanja, da postane bolj delavna in bolj rodovitna. Drugič jo moramo pa tudi zaraditega bolj skrbno obdelovati, ker jemljemo po dva pridelka na leto. Pri tako močnem izkoriščanju zemlje je treba, da jo z dobrim obdelovanjem vzdržujemo pri njeni moči in rodovitnosti! Poglejmo vrtnarja, kako skrbno obdeluje svoj vrt, da mu prinaša po dva sadeža na leto! Skrbimo zaraditega, da imamo pluge, s katerimi je mogoče zemljo pošteno obdelavah, brazde dobro obračati in po možnosti drobiti, tako da se zemlja po celi svoji oralni plasti rahla. Zadnji čas je tudi, da izginejo povsod tisti stari plugi z leseno desko in kleščami, ki so znak naše sta-rokopitnosti. Železno in primerno zavito desko moramo povsod zahtevati! Kristus in sv. Peter (Po Boženi Nemcovi). Ko je Kristus potoval s sv. Petrom po širnem svetu, je sv. Peter strgal svojo srajco. Prišla sta do vrtne ograje, na kateri je viselo nekaj srajc. Sv. Peter je dejal Kristusu, da si hoče eno vzeti. Kristus mu ni dovolil, toda sv. Peter je menil: Ah, vseeno vzamem». «Če si torej že vzel, lahko obdr-žiš, toda zvečer pojdi in prisluškuj, kaj bo rekla starka», je govoril Kristus sv. Petru. Sv. Peter je obdržal srajco. Ko je prišla zvečer starka, da bi pobrala s plota perilo, je zapazila, da manjka ena srajca in je rekla: «Ah, proč je proč, da bi le Gospod Bog blagoslovil tega, ki jo je vzel!» Ko je sv. Peter to slišal, je odšel in povedal Kristusu, kar je starka rekla. Kristus mu je velel takoj srajco obesiti zopet na plot. Zgodilo se je. Šla sta dalje in prišla k drugem plotu, na katerem so bile ravnotako razvešene številne srajce. Bile so last bogatega kmeta. Zopet je rekel sv. Peter Kristusu, da hoče vzeti eno, ko jih je vendar toliko na plotu, a Kristus mu zopet ni dovolil. Sv. Peter pa je navzlic temu vzel srajco. «No, če si jo že vzel, jo moreš obdržati, toda zvečer pojdi in prisluškuj, kaj bo reki starka», je pripomnil Kristus. Sv. Peter je šel zvečer in prisluškoval. Ko je starka prišla, da bi pobrala srajce in videla, da manjka ena, je začela psovati: «Vrag naj vzame v peklenski ogenj tega, ki mi je ukradel srajco!» Ko je sv. Peter to sporočil Kristusu, je rekel Kristus, da sme sv. Peter obdržati srajco — in to zavoljo tega, ker je starka grdo psovala in pošiljala sv. Petra k vragu. Dober sluga. Oficir je bil na ženitovanjskem potovanju. Ker mu je bilo skrajno neprijetno, da bi ga ves svet opazoval kot mladega poročenca, je zabičal strogo svojemu slugi, naj nikomur ne pove, da se je šele pred kratkim poročil. Sluga je seveda trdno obljubil, da se bo po naročilu ravnal. Oficir je odšel nato pomirjen v hotel. Ko pa je bil s svojo mlado ženo dva dni v hotelu, je zapazil, da se vse skrivaj posmehuje. Z vsakim dnem se je stopnjevala ta veselost. Ves ogorčen je poklical oficir k sebi slugo in mu rekel: «Ali ti nisem dejal, da nikomur ne povej, da sva jaz m moja žena mlada poročenca ?» Sluga: «Saj sem se ravnal po ukazu ter vsakemu dejal, da sploh niste Zakove pluge pa naj začno vpelja-v.ati vsi boljši gospodarji, ki imajo dlobro uprežno živino in dosti čiste, od kamenja iztrebljene njive. Ti plugi imajo tudi to prednost, da ne rabijo v dobri zemlji in ravni legi ne drvarja, ne kleščarja in da gredo sami po brazdi; treba je le poganjača. Ti plugi se dobe tudi pri Kmetijski družbi po ceni 337 din., 437 din. in 462 din., kar se ravna po vrsti in teži pluga. V posebno vpoštevanja vrednih slučajih jih daje Kmetijska družba tudi po znižani ceni, in sicer za 20 do 50 % ceneje. VPLIV MOLŽE NA MLEČNOST. Dobra mlečnost se v kali podeduje, razvija se pa z dobro krino in z dobro molžo. V veliki meri je kravja mlečnost odvisna tudi od molže, saj je znano, da se najboljše molznice pokvarijo, če pridejo slabi dekli v roke, dočim se z dobro molžo uspešno vpliva na večjo delavnost vimena in s to vred tudi na večjo mlečnost. Dokler bomo mnenja, da se vime z molžo le izpraznuje od mleka, ki se je nabralo notri od zadnje molže, toliko časa smo seveda napačnega mišljenja. Toliko časa tudi ni pričakovati nobenega napredka pri molži. Zalibog, da je to mnenje tako razširjeno! Molža pa nima samo te naloge. Z molžo treba vplivati, da se vime kolikor mogoče razvije, da se dotok krvi v vime pospešuje in da se privajajo mlečne žleze k večji delavnosti. Vse to pa dosežemo s trajno dobrim obdelovanjem vimena pri molži. Pri molzni govedi se porabi del krme za vzdrževanje telesne moči in teže, drugi del pa za tvorbo mleka. Imamo pa tudi krave, ki obračajo velik: del krme raje v meso in tolščobo kalkor pa v mleko, in ki se začnejo zairadi tega debeliti namesto da bi rajje dajale več mleka. Na dobro mlečnost vplivamo pri kraavah s tem, da jih od vsega po-čettka (že prvesnice) dobro izmolzu-jeimo, da pri molži vime dobro ob-dellujemo in vplivamo s tem tudi na to„ da kri kolikor mogoče v vime doteka. Vsako pot je vime do čistega iznnlesti! S tako molžo se vime ob zadostnem dotoku krvi močneje razvija in postane sploh bolj delavno in bolj sposobno za tvorbo mleka. S tako molžo se pospešuje mlečnost, ne pa nastajanje mesa in maščobe, kar pri molzni kravi ne le nič ne nese, ampak nasprotno, vso mlečnost izmanjšuje. Da se z boljšo molžo vime bolj razvija, imamo dokaze doma. Tu in tam se lahko opazuje, da ima kaka krava desno plat vimena bolj raz-vitto kakor levo plat. To ni nič drugega kakor posledica boljšega obdelovanja desne plati vimena, ki nam lež:i pri rokah. Ker se leva plat vimena manj obdeluje, zastaja v raz-vojju. Ta slučaj nam očitno kaže, da se z boljšim obdelovanjem vimena res lahko vpliva na ugodnejši raz-vojj vimena. Ob nadaljevalno dobri molži postanejo krave boljše molznice, ker se z dobro molžo ugodno vplliva na dotok krvi in s tem vred tudi na ugodnejši razvoj vimena in dosledno tudii na večjo mlečnost. LESENI SVINJAKI POZIMI. INaši leseni svinjaki imajo svoje do>bre in tudi svoje slabe strani. Če so trdno zgrajeni, dobro zadelani, dotsti prostorni in svetli, ustrezajo lalnko vsem zahtevam. Taki svinjaki so i suhi in dosti gorki, in to je- glavna t stvar. Običajno so ti svinjaki med sebboj popolnoma pregrajeni, tako da t je vsak svinjak zase. To je važno poosebno v mrzlem zimskem času, ko se posamezni svinjaki vsled pokola opbitanih prašičev izpraznujejo in ostanejo drugi svinjaki le deloma zasedeni^ Na ta način se do stropa pregrajeni svinjaki vsak zase grejejo. Prašič je nizko raščena žival in ne potrebuje tako visokih hlevov kakor goveja živina. Višina svinjaka mora odgovarja množini toplote, ki jo oddaja prašič, ker mora sam skrbeti za potrebno toploto v svinjaku. Visoki svinjaki s skupnim stropom so radi mrzli, če niso zadosti zasedeni, ker se v tem slučaju razvija premalo toplote za segrevanje celega svinjaka. Na pot hodi tudi obilna moča, ki se v svinjakih rada nabira in ohlaja sama na sebi take prostore. Nizka toplota pa škoduje. Če se to ne pozna pri pitanih živalih, se pozna pa toliko bolj pri mladičih in sesnih prasetih. Za praseta je treba toplih in suhih svinjakov! V mrzlih in mokrih svinjakih ne morejo vspevati. Zato je važno, da skrbimo v svinjakih za zadostno toploto in suhoto v zimskem času. Če je lesen svinjak premrzel, ga moramo opaziti. Pred vsem naj se vrh stropa zavaruje n. pr. s steljo, slamo itd. Če stoji svinjak prosto od tal, tako da lahko pritiska mraz izpod svinjaka, potem naj se svinjak spodaj ob straneh primerno zadela. Če so stene slabe, naj se svinjak tudi na vnanji strani opaži in zavaruje s turščično slamo i. dr. Z enio besedo, svinjake moramo zavarovati po potrebi pred zimskim mrazom. Le v tako zavarovanih svinjakih nam praseta in mladi prašiči ugodno vspevajo. Skrbeti je pa tudi, da živalim suho nastiljamo, ker ni nič slabšega, kakor če morajo mlade živali v mokrem ležati. Taka moča je v zimskem času posebno škodljiva! Pri nas so leseni svinjaki tu in ! ske banke», generalni ravnatelj pa postane g. Avgust Praprotnik, ravnatelj «Jugoslovenske Union-banke». = Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob južni železnici je imela dne 26. januarja svoj prvi občni zbor, katerega so posetili mnogi trgovci iz Slovenije in Hrvatske. = Velik shod dolenjskih obrtnikov, obrtniških društev in organizacij se vrši v nedeljo 5. februarja v Narodnem domu v Novem mestu. Na shod opozarjamo obrtnike. — Produktivna čevljarska zadruga v Celju se je vpisala v zadružni register. = Mesečni sejmi v Sisku. Z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo se bo vršil v Sisku vsak prvi četrtek v mesecu sejem za vsakovrstno živino. Če je ta dan praznik se vrši sejem naslednji četrtek. = Izvoz jajc iz naše države. Leta 1920. se je izvozilo iz naše države 2,547.111 kg jajc v skupni vrednosti 30,132.666 dinarjev. Uvoz in prevoz romunske živine preko naše države je zabranjen, ker so med romunsko živino razširjene nalezljive bolezni. = Dobava železa. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo Siemens-Martinovega železa raznih vrst in dimenzij. Pismene ponudbe je vložiti najkesneje do 15. februarja do 12. ure opoldne. Predmetni razpis je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Vzorčni vlak iz Prage pride tudi v Ljubljano. Uprava praških vzorčnih velesejmov odpošlje te dni drugi vzorčni vlak v balkanske države. Vzorčni vlak obišče vsa važnejša tr-I govinska središča v Jugoslaviji in se tam zelo pomanjkljivi. Po širokih ffll^^jJiiH?1^1 špranjah in luknjah prihaja mraz in " ~ prepih v svinjake, tako da ni čuda, če živali trpe in če ni prave sreče pri prašičih. Tudi prašič potrebuje ide potem v Bolgarijo in Turčijo ter se vrne domov preko Romunije. Razstava bo potovala 3 in pol meseca. ;= Lesna obrt na Češkoslovaškem. dobre oskrbe. Ni zadosti, če skrbimo ' Kolikor bolj se dviga češkoslovaška za potrebno klajo, ampak treba, da skrbimo tudi za potrebno strežbo, h kateri spada v prvi vrsti skrb za potrebno suhoto in toploto v zimskem času. Gospodarstvo = Vrednost našega denarja. Dne 2. februarja se je dobilo: za 301 in pol do 302 in pol naše krone 1 dolar, za 4 in pol naše krone 100 avstrijskih kron, za okrog 592 naših kron 100 češkoslovaških kron, za okrog 1400 naših kron 100 laških lir, za 155 do 156 in pol naše krone 100 nemških mark. = Koliko smo imeli koncem lanskega leta v naši državi papirnatega denarja. Po izkazu Narodne banke SHS z dne 31. decembra 1921. smo imeli v naši državi za 4 milijarde 688 milijonov 443 tisoč 680 papirnatih dinarjev. = Žitne cene v Novem Sadu. V zadnjem času so bile v Novem Sadu in okolici sledeče cene za 100 kg: pšenica 1510 do 1540 K, rž 1250 do 1280, ječmen 1100 K oves 1050 do 1100, nova koruza 1120 do 1140 K, otrobi 760 K. Moka št. 0 je bila po 20 K 60 vin. en kg. = Združitev dveh bank. Hrvatski denarni zavod v Zagrebu «Sla venska banka» in «Jugoslovenska Uni-on-banka» v Beogradu (prej Mariborska eskomptna banka) sta se združili v novo velebanko pod imenom «Slavenska Union-banka» s sedežem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Delniška glavnica nove banke bo znašala 200 milijonov kron in bo eden najmočnejših denarnih zavodov v Jugoslaviji. Predsedstvo upravnega sveta prevzame g. Janko Zimmermann, predsednik «Slaven- krona, toliko manjši je češkoslovaški izvoz. Tuji trgovci,, ki so imeli že dobiti blago iz Češkoslovaške, so naročila preklicali, ker bi prišlo vsled visokega stanja češkoslovaške valute češkoslovaško blago predrago. Izvoz lesenih izdelkov in okroglega lesa iz severne Moravske je zadnji čas popolnoma prenehal. V nekaterih skladiščih so nakopičene velikanske zaloge lesa, ki ga ne morejo nikamor prodati. Mnogo parnih žag je že omejilo izdelovanje ter je mnogo delavcev že odpuščenih. = 50.000kronske bankovce je izdala Avstrija. Poleg teh bankovcev je na novo izdala še bankovce po 5000 kron. = Carski in sovjetski rubelj. Ruska sovjetska vlada je odredila, da se od dne 1. februarja 1922. ijaprej plačuje za predvojni carski rubelj 150.000 sovjetskih rubljev. Tako strašno je padla vrednost ruskega denarja. Beležke +' Opomin klerikalcem. V «Slo-vencu» je napisal znani slovenski pisatelj župnik F. S. Finžgar članek: «Jugoslavija ali smrt!», v katerem izpoveduje odkrito in pošteno svojo jugoslovansko zavest. Ko bi bili vsi naši duhovniki takšnega naziranja, bi bilo med narodom mnogo manj protidržavnega razpoloženja. Seveda bo Finžgarjev članek ostal — glas vpijočega v puščavi. Klerikalna stranka je danes tako propadla in gnila, da se bo težko vrnila na pravo pot. -f- Kaplan v službi Madžarov kot vohun. Iz Zagreba poročajo: Pred nekaj dnevi je prekoračil našo mejo preko Drave madžarski vohun ka-petani Majer. Prinesel je s seboj pismo za kaplana Kockoviča v Novem gradu, kateremu ga je tudi izročil. Kaplan je pismo odprl in pre-čital ter izročil kapetanu Majerju potem pismo na Stjepana Radiča. Vohun je ostal pri kaplanu tri dni. Med tem časom mu je Kockovič pre-skrbel od naših oblasti potni list za pavratek na Madžarsko. Dognano je tudi, da je Majer prinesel s seboj paket letakov, tiskanih v hrvatskem jeziku. Policija je med tem, ko je bival Majer pri kaplanu Kockoviču, zvedela o stvari in aretirala Majerja na meji, ko se je odpravljal na Madžarsko. Prepeljan je bil v Zagreb, kjer se vodi preiskava, ki je prinesla na dan, da je že za časa Karlovega puča prenašal akte neki madžarski nadporočnik, ki je dajal tudi poročila o gibanju naše vojske. Tudi ta je sedaj aretiran. Pri zasliševanju v Zagrebu je priznal, da je živel v svrho vohunstva v naši državi. V lepo družbo se meša katoliški kaplan! + Klerikalna protidržavna hujskanja. Pišejo nam: Z nekim kmetom sva imela skupno pot. Začne mi pripovedovati, da je zvedel od dobro-poučene strani, da hočejo to jesen vse duhovništvo iz Slovenije premestiti v Srbijo ter da pridejo zopet srbski svečeniki namesto njih k nam. Čeravno je to gorostasna neumnost, ji naše nerazsodno ljudstvo verjame kakor v nebesa in pekel, ker izvira vest iz krogov, ki imajo, žalibože, pri našem ljudstvu še v mnogem ozi-ru velik vpliv. S takimi hujskarijami pa se skuša ljudstvo vznemirjati. — Zatorej bi bilo potrebno posvetiti razširjevalcem takih bedastoč več pozornosti. — Opazovalec. + Vzorna fara. Naročnik nam piše: Ako greš peš od' Vrhnike v Žiri, prideš mimo fare Podlipa. V romantični dolini okrožena od hribov je vasica; na prijaznem hribčku stojita cerkev in župnišče. Z župnikom sem imel čast govoriti o raznih stvareh. — Končno tudi o tem, kolike sitnosti je imel, ko so hoteli vzeti zvonove. Dvakrat, trikrat je prišla komisija, da jih vzame, ali vedno jih je odgnal z izgovorom, da zvonovi niso njegovi, ampak od faranov. Seveda ni bil zato pohvaljen in odlikovan od stare Avstrije. Pravil mi je, da ima cerkev štiri zvonove, kakor jih je imela prej. S svojim lepim ubranim zvonenjem vabijo vernike v svoj hram. Čast g. župniku! Ako bi tudi drugi tako ravnali, bi danes marsikatera fara imela zvonove. Ako ljudje sedaj zopet dajajo prispevke za zvonove, ne vedo, da imajo dvakrat izgubo. Dokler ni zvonov, ne more župnik računati zvonenja. Štiri, pet let je že kar zvonov ni in še nihče ni bil lačen zaradi tega in gotovo tudi ne pogiibljen vsled tega. Samo farovška bisaga je bolj prazna, zato pa tako agitirajo za zvonove in iz-žemajo ubogo ljudstvo. Novosti * Zdravstveno stanje ministra za socialno skrbstvo dr. Žerjava. Minister dr. Žerjav je v toliko okreval, da je mogel odpotovati iz Beograda domu v Ljubljano. Zdravje se mu vedno bolj vrača, vendar pa sobe še ne sme zapustiti. * Uradna zaroka našega kralja. Iz Beograda poročajo, da je uradna zaroka kralja Aleksandra določena na dan 22. februarja v Bukarešti. * Poročno darilo kraljevi nevesti. Narodni ženski savez je sklenil, da namesto poročnega darila kraljevi nevesti Marioli, osnuje po vsej državi zavetišča za zanemarjeno deco. Zavetišča bodo nosila naslov bodoče kraljice. * Za spomenik umorjenega ministra Milorada Draškoviča se je nabralo doslej 82.270 dinarjev. * Albanska vlada čestita k zaroki našega kralja. Albanski prosvetni minister je poslal našemu zunanjemu ministru brzojavno čestitko k zaroki našega kralja z rumunsko princezinjo Mariolo. * Za župana v Postojni je bil izvoljen tamošnji trgovec g. Franc Kutin, zaveden narodnjak, za podžupana, pa prejšnji gerent g. Josip Dovgan. * Strossmayerjev dan — šolski praznik na Hrvatskem. V soboto dne 4. februarja bomo obhajali po vsej Jugoslaviji rojstni dan umrlega velikega Jugoslovana — djakovskega škofa J. J. Strossmayerja. Na Hrvatskem je po vladni odredbi proglašen njegov rojstni dan za šolski praznik. * Slovanske narodne zastave v Julijski Benečiji prepovedane. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo (zasedeno ozemlje) je izdal odlok s katerim prepoveduje občinskim upravam izobešati druge zastave, nego državno ali starodavno občinsko. Zopet en dokaz, kako službena Italija po načrtu odpravlja polagoma vse, kar bi moglo škodovati zunanjemu licu «čisto italijanske« pokrajine, te nesrečne Julijske Benečije. * Statistika Prekmurja. Iz zadnjega popisa prebivalstva doznavamo, da je v Prekmurju razmerje prebivalstva po narodnosti sledeče: Slovencev 74.432, Madžarov 14.413, Nemcev 2314 in 965 raznih narodnosti. Po veri je-, rimskih katolikov 66.602, raznih protestantov 24.328, Židov 642 in 52 raznih drugih ver. Prek-murje ima 93 ljudskih šol in 177 ljudskošolskih učiteljev1. Ljudske šole so razdeljene tako-le: 34 je rimskokatoliških, 13 evangeljskih, 1 židovska, 32 državnih in 8 občinskih. * V javni službi zahtevamo narodnih ljudi. Iz Petanjcev v Prekmurju nam poročajo: Kakor se govori, nas namerava v kratkem zapustiti naš sosednji zdravnik v Radencih, g. dr. D o s t a 1, ki odide v svojo češkoslovaško domovino. Misli se že, kdo naj postane sedaj okrožni in kopališki zdravnik na tako važnem obmejnem kraju. Kakor piše «Mur-ska Straža», obstoji že reflektant v osebi Hohnovega sina, ki dovrši letos svoj študij v Gradcu. O njegovem očetu, pokojnem dr. Hohnu, vemo le to, da je bil najzagrizenejši Nemec in tudi njegova družina je ljubila vse prej nego Slovence. Dič-ni sinko družine, Werner Llohn, je pa to tudi dejansko pokazal, ko je sodeloval prostovoljno na Koroškem v vojni proti nam in to že kot jugoslovanski državljan. In tak naj dobi pri nas službo in celo ob meji? Nikdar! Da bi vse lepše šlo, se je zaročil s hčerko g. Vilčnika, lastnika tukajšnjega zdravilišča. Opozarjamo že vnaprej naše oblasti, naj bodo pozorne napram takim državljanom. Končno še priporočamo našemu narodnemu županu v Radencih, naj odstrani nemški napis nad vhodom k posojilnici v Hohnovi hiši, ki nam je v sramoto. — Koroški dobro-voljec. * Karlovi in Citini otroci gredo na Madeiro. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada dovolila, da odpotujejo Karlovi otroci na Madeiro k svojim starišem. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Josip Nabernik, magistratni pod-uradnik v. p. — V Mariboru je umrla ga. Franja Stergar, roj. Rihar, soproga viš. dež. sodn. svetnika. — V Ljubljani je umrl g. Emil Krajec, trgovec, brat zdravstvenega načelnika za Slovenijo, g. dr. Krajca. * Umrl je v Mariboru nadučitelj v pokoju g. Anton Hren. Pokojnik je služboval 44 let v Framu in Št. Janžu na Dravskem polju. Star je bil 77 let. N. v m. p.! * Kap ga je zadela. Šolski vodja Karol Matajc iz Vrhnike se je pri padcu poškodoval na glavi in ga je zadela delna kap. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. * Umrl je v Varaždinu v visoki starosti kanonik Milan Kučenjak vrl in odličen jugoslovanski rodoljub in voditelj varaždinske organizacije Demokratske stranke. Blag mu spomin! * Osiješki obrtnik pozvan na naš dvor. Iz Osijeka poročajo: Osiješki čevljar Josip Kranjčevec, znan kot strokovnjak v svoji stroki, je pozvan v Beograd, da prevzame dvorna naročila. * Število slepcev v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je nad1 15.000 slepcev. Samo v Bosni in Hercegovini jih je 5500. Za slepce so v Jugoslaviji do-zdaj samo trije zavodi, in sicer v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu. * Nov sneg je zapadel v zadnjih dneh po vsej Sloveniji. V torek je snežilo ves dan in še ponoči. Ponekod so snežni zameti ovirali železniški promet. V Ljubljani je padlo toliko snega, da je morala cestna električna železnica ustaviti za en dan vsak promet. Sneg je potrgal tudi mnogo brzojavnih in telefonskih žic. * Virovitica — mesto. Virovitica, dosedaj trg na Hrvatskem, je po-vzdignjena med mesta. * Požar v Bakru. Pred nekaj dnevi je izbruhnil ponoči v pomorski akademiji v Bakru požar, ki je uničil streho ter tudi šolsko poslopje precej poškodoval. Škoda znaša nad 1 milijon dinarjev. * Čudovit slučaj. Pred petnajstimi leti je moral občinski zdravnik v Osi-jeku dr. Kazimirovič nastopiti dopust, ker je popolnoma oslepel. Pred nekaj dnevi je šel na sprehod. Medpotoma pa mu je na ledenem potu spodrsnilo, da je padel. Ko so ga dvignili, je ves vesel ugotovil, da popolnoma dobro vidi. * Ponarejeni 1000 lirski bankovci. Anton Bogataj iz Kalce je razpečeval ponarejene 1000 lirske bankovce. Orožniki so ga vsled tega prijeli in izročili sodišču. * Redek slučaj. V Sv. Petru Čvr-stecu na LIrvatskem se je pred par dnevi dogodil redek slučaj. Istega dne sta namreč umrla mož in žena. Zjutraj sta bila Mate in Frančiška Petrič skupno obhajana. Ob 10. uri je umrla žena, ob 12. uri pa mož in so ju čez dva dni skupno pokopali, v skupni grob. * Španska bolezen v Mariboru in okolici vedno hujše razsaja. V bolnici ležijo kar štirje zdravniki iz bolnice same. Asistent na kirurgičnem oddelku dr. Stanko Rupreht je španski bolezni podlegel. V Pobrežju in Krčevini so morali zapreti šole. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Kranju ima 12. februarja ob 10. dopoldne v prostorih «Narodne čitalnice» občni zbor. * Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani je imelo 22. januarja svoj redni občni zbor. Za predsednika je £>il izvoljen g. Anton Merljak. * Velike poplave v južni Srbiji. Iz južne Srbije in Macedonije poročajo, da je padlo v zadnjih dneh toliko dežja, da so vode silno narasle, razdrle ceste in pota ter poškodovale mnogo mostov. * Smrt med železniškima vozovoma. Pred nekaj dnevi se je dogodila v Zagrebu smrtna nesreča. Delavec Mijo Baranašič je na kolodvoru prišel med pufarja dveh vagonov, tako da mu je bil zdobljen prsni koš in da je na mestu umrl. * Strašna nesreča se je pripetila te dni v Gočah pri Vipavi. Brata Karel in Andrej Zlobec sta hotela izruvati neki železni drog, ki je služil svoječasno v vojni za pripenjanje žičnih ovir. V tem trenutku pa je eksplodirala v zemlji skrita mina in raztrgala brata na drobne kosce. * Trije vinski bratci popili 18 litrov vina. Neverjetno, a resnično! Trije vinski bratci v Mariboru so pognali po grlu 18 litrov močnega | «štajerca». Ce bo šlo tako naprej, ; se bo Maribor res dobesedno reče-| no vtopil v pijači. V treznejših krogih se je začelo že delovati proti temu silnemu pijančevanju. Da se omeji pijančevanje, se je restavracija v Narodnem domu zavezala, da postreže vsakemu gostu s hrano, ne da bi ga količkaj nadlegovali tudi s pijačo. Pač hvalevreden vzgled! * V zaporu se je obesil. V občinskem zaporu pri Sv. Rupertu pri Celovcu se je obesil Josip Zupan, ki je bil osumljen roparskega umora. * Nevaren zločinec v rokah pravice. V Ljubljani so prijeli bivšega trboveljskega rudarja Franca Višni-karja, ker je skušal prodati neko sumljivo blago. S tem je prišel končno v roke pravici zločinec, ki ima | na vesti celo vrsto tatvin, roparskih vlomov in roparskih umorov. Višni-kar je izvršil tudi roparski umor v | Sv. Lenartu pri Trbovljah, kjer je dne 14. septembra 1920. umoril in oropal posestnika Antona Haceta. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo! * Morilec Bolaffija se je sam ustrelil. K roparskem napadu v banko Bolaffio v Trstu, o čemer smo že poročali, javljajo iz Trsta, da se je morilec, katerega je policija za- ; sledila, na begu ustrelil sam. Piše se Braico. * Tatvine. Janez Strniša iz Šmart-Ua pri Litiji je ukradel ljubljanski mestni občini dve dvigali vredni 4250 K. Zaradi tega je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. — Valentin Foj-kar iz Škofje Loke je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, ker je okradel Marico Podobnik in Antona Kašma-na iz Škofje Loke. — Ana Osterman je ukradla Janezu Jenku v Ljubljani več zlatih cekinov v nominalni vrednosti po 10 in 20 K, za katere je dobila 4000—5000 K. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. * «Kradel bom, dokler bom živel*, je dejal na policiji v Ljubljani nepoboljšljivi Matija Gorjač, ki je bil zaradi vloma aretiran. | * V Gaberja pri Celju je umrla | ga. Pavla Kajtna, po6estnikova žena. N. v m. p.! * V Poljčanah se je v zadnjem ča-I su izvršilo več drznih tatvin, tako pri gostilničarju Gajšku, v hotelu j Baumann itd. Tatu so že prijeli. * V Zafoštu pri Slov. Bistrici je umrla dne 15. januarja 1922. gospa Uršula Robar, ena najstarejših oseb v Slov. Bistrici in okolici. Dosegla je visoko starost 91. let. Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! Sz rasnih krajev * V Rožni dolini pri Ljubljani je umrla ga. Marija Nered1, soproga gostilničarja in mesarja. N. v m. p.! * V Medvodah se je otvorila telefonska centrala. * V Št. Vidu pri Lnkovici je uničil požar gospodarsko poslopje g. Antona Osolina. G. Osolin ima občutno škodo, ker je bilo poslopje zavarovano le za majhno vsoto. * V Kranju je umrl, star 41 let, g. Rajko Marenčič, trgovec in posestnik, občinski svetovalec, predsednik Hranilnice in posojilnice ter Tiskovnega društva. N. v m. p.! * Na Jesenicah je umrla ga. Julija Schwarz, roj. Dolenc. * V Motniku je odnesel nekdo Tereziji Grabner iz kozolca perila v vrednosti nad 2200 kron. * V Krašnji sta Marija Kolovra-tar in njen mož poneverila Janezu Lavriču uro vredno 400 kron. * V Dragi pri Kočevju se je vnel prepir med sosedoma Ivanom Mikli-čem in Filipom Polom. Prepir se je razvil končno- v pretep in Pol je vrgel svojega nasprotnika s tako silo ob tla, da mu je zlomil desno roko. * V Ložu ima podružnica Jugoslovanske Matice občni zbor dne 5. februarja ob 15. uri v šolskih prostorih Stari trg. * V Babjem Polju je bila kočarici Josipini Malnar ukradena krava vredna 4.500 K. * V Vojniku je imenovan za župnika vpokojeni župnik iz Flajdina g. Ivan Toman. Zanimivosti LJUBEZEN DO POSTELJE. Govoriti o postelji je sicer malo nerodno, pa menda tudi najbolj sramežljivega človeka ne bi oblila rdečica, če povemo nekaj dogodbic o ljudeh, ki so gojili neko posebno ljubezen do postelje. Zgodovina pripoveduje o švedskem kralju Bernardu, ki je svojo posteljo tako zelo ljubil, da je, če je legel ob 11. uri zvečer, vstal šele drugega dne ob 4. uri popoldne. Pozimi je sprejemal svoje ministre v postelji, reševal tudi najvažnejše za-deve v postelji ter celoi državne akte podpisoval v postelji. Šivalni stroj, brez katerega ni danes skoraj nobena gospodinja, je bil iznajden v postelji. Amerikanec Sin-ger, izumitelj igle za šivalni stroj, je ležal v postelji. V spanju je imel čudne sanje. Vedno je sanjal o strojih, ker je neprestano razmišljal, kako bi izumil kak nov stroj. Tako je nekoč videl v sanjah, da mu dirja nasproti konjenik na konju. V roki je držal kopje. Na vrhu kopja je nosil iglo, ki je imela na spodnjem koncu luknjo, skozi katero je bila naperjena nit. Na niti je visela mala zastavica. V tem se je Singer zbudil. Po kratkem razmišljevanju je rešil svoj problem. Dognal je, da mora biti pri iglah za šivalni stroi luknja na spodnjem, tanjšem koncu, ne pa, kakor pri navadnih iglah, na gornjem debelejšem. Španjolcu Don Eduardu Blasenu je neka vedeževalka prerokovala iz zvezd, da ne bo umrl v svoji postelji. On se je tega zelo prestrašil, ker je nad vse ljubil udobno življenje in hotel prav dolgo uživati srečo te solzne doline. Sklenil je, da sploh ne vstane iz postelje. In res je prežiyel šest let neprenehoma v postelji, končno pa je tudi zanj prišla zadnja ura. Potres je majal celo njegovo palačo in on je prestrašen skočil iz postelje, hoteč v becu iz hiši rešiti si življenje. Skočil na je tako neprevidno, da je zadel z crlavo v nek oster rob ter obležal na mestu mrtev tik svoje postelje. Tako se je prerokovanje izpolnilo. Kakor v skoraj vseh stvareh, so tudi v ležanju nekateri nravi umetniki. Eden izmed teh je bil tudi Anglež Whitte. Kot popolnoma zdrav in čil človek, je preležal v postelji šest let. Med tem časom je trikrat menjal svoje stanovanje; toda svoje postelje kljub temu ni zapustil, temveč se je dal s posteljo vred prepeljati v novo stanovanje. Nekoč je celo potoval iz Quebecka v Mont-real — v postelji. O znamenitem angleškem sodniku Doroilu se pripoveduje, da se nikdar ni ločil od svoje postelje. Stranke je zasliševal v svoji postelji ter tam tudi izrekel obsodbo. V svoji oporoki je prepovedal, da bi njegovo telo položili v rakev, pač pa je goreče prosil, da ga pokopljejo s posteljo vred. DESET MOŠKIH NA ENO ŽENSKO. Neki Amerikanec, ki je potoval po Tibetu, pripoveduje sledeče: Napotil sem se. iz Kalimponga, iztočno od Dardžilinga, na štirinajst dni trajajoče potovanje skozi tibetansko deželo do Giantse. Ob celi poti v Giantse se nahajajo spalne kolibe, katere je postavila angleška vlada za svoje trgovske potnike. V Giantse se nahaja angleški trgovski agent, ki živi v trdnjavici, zavarovani od petdesetih indijskih vojakov pod poveljstvom nekega poročnika indijske armade. Tam je najti tudi angleški poštni urad ter enega indijskega doktorja. Zašel sem med potjo v neki tibetanski samostan ter preživel tam dolge ure. Proučeval sem starodavne rokopise in knjige v družbi duhovnikov. Ti spisi so polni težke nerazumljive pobožnosti. Duhovniki nosijo visoke škornje iz blaga, kate-rre zavezujejo zadaj, dolge hlače in dolgo suknjo, ki je stkana iz dlake tibetanskega vola. Menihi izdelujejo sami topove za armado, katero organizirajo sami. Izdelujejo tudi meče, ki imajo dve ostrini, a puške uvažujejo iz drugih dežel. Ženske, katere sem videl, so robustne ter si ne pokrivajo obrazov. Nosijo krila in jopiče ter si vežejo svoje obilne lase v visoke frizure. Če je v družini, v katero se hoče deklica poročiti, deset bratov, se poroči z vsemi ob istem času. Po mojem mnenju — pripoveduje ameriški potnik — je prišlo to raditega, ker je iv Tibetu veliko manj žena kot pa moških. Tibetanska ženska ima glav-mo besedo pri določitvi družine, v tkatero se hoče možiti. Poročna slavnost v Tibetu je komplicirana in zelo čudna zadeva. Zgo-tdai zjutraj na poročni dan priredita ccčc. in mati poslovilno svečanostno Skosflo v hiši neveste. Po kosilu ima cduhovnik nagovor na nevesto, ki sstoji pred njim. V svoj govor vplete Ikakšno ganljivo povest, ki napravi welik vtis na nevesto. Ko je svečanostnega kosila konec, jzapusti nevesta očetovo hišo na ko-mju — to seveda le pri bogatejših ljudeh — ter se napoti v ženinovo hi-!šo, kjer vržejo nanjo ponarejen meč, (da na ta način ustrahujejo hudobne (duhove. S tem pa ceremonij še ni konec. 'V sobo prinesejo tudi kislo mleko. IKo je mleko izpito, pripuste nevesto. IPoroči se z enim ali. z vsemi brati maenkrat ali v presledkih. V najboljših družinah gledajo na to, da niso 'vsi brati ob istem času doma. Če je go francosko žganje in rplok najboljše sredstvo te rrst«, Tisočera p t izganja! Z eamo~ tom in poštnino za nakopa 3 dvojne steklenice ali 1 npccialn* stekla niča 48 K. Za prodajalce« 12 dvojnih steklenic «li 4 specialne «Wk!«a!ee !oa K 24 dvojnih »!i S sptcialnfi steklenic....... 280 k 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic...... 394 K POŠTNINE PROSTO na Vaio pošto. Xder denai si prej posije, dobi ie popust v naravi. PRIMOTi Elsa ob!ii za kurja očesa po 5 K in K 7-56 Elsa mentolni Kllnčii 12 K; Elsa posipaini prašek 11 Kj pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa nstna voda 36 Ki Elsa kolonjska voda 41 K; Elsa inmski miriš 41 Ki glicerin po 6 in 30 K; Lysol, Ljsotorm 30 K; kfr ntiki čaj 3 K; Elsa mrčesnl prašek 15 K; strop M podgan« in miši po 8 ia 12 K. EVGEN V. FELLEH, lekarnar. STUBICA donja, Elsatrg 4t. 360 40—1 (HrvaŠko). 48/144/11 k Varčna gospodinja rabi edinole GAZELA MILO ki je najboljše in najcenejše! De!niS!ia glavnica: K 30,000.000 Jadranska banka :: Peflriiliica Ljubljana Rezerve: okro? K 10,000.000 * ti Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Sprejema: Vloj?e na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Eentni davek plača banka iz svojega Kupuje In prodaja; papirje itd. Devize, valute, vrednostne Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-knlantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Telefon St. 257.