I. Dodič
Trije bratje
(Narodni motiv) — Ilustriral Fr. Podrekar
Nekoč so živcli trije bratje. Strzana bajta je bil njihov skromui dom. Živeli so največ ob sadju in kruhu.
Dobri Bog je poslal na pomlad na svet svojega odposlauca an-gcla, da mu bo poročal, kako živijo ti trije bratje.
Angel se je oblekel v berača in potrkal pri treh bratih. Doma je bil najstarejši brat. Angel ga je poprosil pomoči. Od svojega sadja in svojega kruha ti morem dati dcl, bratovega se pa ne smem dotakniti. Angel je vzel siihe hruške in malo kruha, potera pa se je odpravil naprej.
Drugi dan je spet prišel augel k drugemu bratu, tretji dan pa je obiskal najmlaišega brata. Vsi trije so niu enako odgovorili in mu postregli, kolikor je bilo v njihovi moči.
Angel je poročal v nebesih, da bratje živijo po paineti, skromno, da pa so radodarni in gosioljubni.
Čelrti dan je prišel angel  spet k najstarejšemu bratu. Sam je hil doma in angel, ki je bil sedaj oblečen v meniha, mu je rekel: 1'ojdi z menoj, lni boš pokazal  pot v druge kraje!«
Ko sta prišla do reke, sta se ustavila. Angel je zajuahnil s pa-lico, uaredil križ, in namesto vode je teklo belo vino. »To je tvoje. pa glej, da boš pametno gospodaril in pošteno prodajalli Zahvalil se je angelu za lepi dar in ga spremil do križišča.
Peti dan je prišel angel k drugemu bratu, zopet oblečen v rae-niha. Rekel mu je: »Pojdi z menoj. mi boš pokazal pot v druge kraje!«
Kmalu sta dospela na velik travnik. Vse polno vran in golo-bov ie priiufalo tam. Aneel je zamannil s palico, naredil križ in namesto ptičev so se pasle bele in črne ovce. »To je tvoje. pa glej, da boš pametno gospo-daril in pošteno prodajal!« Fant se je zahvalil menihu za lepi dar in ga spremil do konca polja.
Šesti dan je prišel angel še k najmlajšemu bratu. »Vidim. da si dober človek in pošten, rad bi ti pomagal; v revščini živiš,« mu je rekel.
Mladenič je dejal: »Želim si pošteno in pridno ženoU — »Pojdi z menoj,« mu je rekel menih. Šla sta h kralju in po-zvedela, če je katera mladenka v njegovem kraljestvu neporo-čena, pridna in poštena. »Vse so že poročene, samo cna je še v mojem kraljestvu, pa še za to se poiegujeta dva zala mladeniča,« je rekeJ kralj vprašujočima-
9
Menih je medlagal, naj bo žena tistemu, ki mu bo ponoči trta roclila grozd. ftes so posaclili tri trte in trta je rodila najmlajšemu bratu. Mladenka je postala njegova žena. Peljal jo je na doin in živela sta v siromaštvu.
Natančno ob letu je. poslal Bog spet svojega angela na zemljo, da mu poroča, kako živijo sedaj triie bratje.
Angel se je oblekel v ubogega berača in jih po vrsti obiskal. Ko je prišel k prvemu brafu, ga je prosil, naj mu da kozarec vina.
»Kam bom pa prišel, če bom vsakemu beraču da\ zastonj kozarec vina?« Berač je mahnil s palico, naredil križ in namesto vina je zopet tekla voda. Prvi brat je bil prav tak ubožec kot prej.
Angel, preoblečen v berača, je stopil do drugega brata. Poprosil ga je za košček sira. Ta pa se je osorno zadrl nad njim: >Kam bom pa prišel, če bom vsakemu dal zastonj kos sira!« Berač je spet na-redil s palico križ po zrakn in s travnika je odletela jata vran in belih golobčkov. Drugi brat je bil sedaj prav tak siromak kot prej.
Angel se je napofil še k tretjemu bra<u. Ta je sedel za mizo in gledal, kako je njegova mlada ženica devala testo iz otrobov v krušno peč. Poprosil je za košček kruha in prenočišče. »Vse se bo dobilo. le kruh še ni pečen in posteijo moramo še pripraviti,« je rekla žena. Mož pa se je opravičeval, da bi rad bolje postregel, pa ne more. ker je siromašen.
Angel je počakal, da bi videl, kakšen bo kruh.
Ko je bil nlebec pečen, ga je žena položila na klop ob peči, da bi se shladil. Tedaj ie berač-augel dvignil palico, naredil z njo križ nad hlebom in glej: nlebec je narastel v bei in sladek kruh.
Odrezal  si   ga   je  košček  in   se   zahvalil.
»Hvala Bogu, da smo imeli vedno vsaj črnega kruba dovolj,« je rekel mož. »Stradali nismo uikoli — in vedno smo pošfeno živeli.«
Angel je mahnil po zraku, naredil tri križe in koča se je spre-menila v prelep grad, s krasnimi sobanami. V tem hipu je angel izginil, kot bi se bil vdrl v zemljo.
Tretji brat še danes živi na gradu, ničesar mu ne manjka in vedno se rad spojninja na ono siromašno bajto. ki jo je imel prej na sredi vasi. Ker se je pa to zgodilo v deželi pravljic, ni mogel nikoli zvedeti, kje in kako se godi njegovima bratoma. Gotovo bi jn  vzel k sebi.
Ka<lar pa bo umrl (a braf, bo na sveiu še manj hvaležnosli kot je je danes.