tetoiStoo in tproništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
v poadeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi s® ne vračajo.
1 uredništvom se mene govoriti wit dno od 11.— 12. ure dopoid.
Telefon 6L 113.
Št. 24.
STRAŽI
eodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 27. februarja 1911.
Milina listu:
Celo leto . . .	• - v. 12	h
Pol leta . . .		K
četrt leta . . .	... 3	K
Mesečno . . .	... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
tnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Petdesetletnica parlamenta.
Včeraj dne 26. t. m. je praznoval avstrijski dr-žajvni zbor petdesetletnico svojega obstanka, Dne 26. februarja 1861 je sklical cesarski patent vse deželne zbore c is- in> translajtanske, da bi zvolili odposlance za skupni državni zbor, v katerem bi bila zastopana tudi Ogrska. Prvi seji obeh zbornic, v katerih je bil predložen februarski patent in oktobrski diplom prejšnjega leta., ste se vršile dne 29. aprila 1861. V gosposki zbornici je takratni šef vlade nadvojvoda Rainer po zaprisegi članov zbornice podal nastopno izjavo: Po najvišjem ukazu moram izročiti visoki gosposki zbornici original cesarskega diploma z dne
20.	oktobra 1860 in enak eksemplar cesarskega patenta o državnih osnovnih zakonih z dne 26. februarja t. 1. in prosim svetlost gospoda, predsednika, da ju II ago voli prevzeti in uvrstiti v arhiv visoke zbornice.“ Pri seji poslanske zbornice nadvojvoda Rainer ni bil navzoč. Kot glavni zastopnik vlade je fungiral državni minister Schmerling, ki je bil tudi duševni oče februarskega patenta. (Kot kuriozna zanimivost bodi omenjeno, da je sedanji ministrski predsednik Bienerth Schmerlingov nečak.)
Seda,nji petdesetletni jubilej je šel mimo brez šuma in sijaja. Ne spominja se rado eksperimentov, ki so se svoječasno vprizorili na ustavno-pravnem po-zorišču. Schmerlingovo delo ni obstalo; tedanji ustavni 'boji so ga kmalu zrušili. Leta 1865 je prišlo po Belcrediju do sistiranja februarskega patenta in Še le z deoembersko postavo z leta 1967 je prišlo do nekake ugotovitve naših ustavnih razmer in so notranji legisiativni boji za enkrat prenehali. Dolgoletni boji med avtonomisti in centralisti so takrat z zmago slednjih -bili dokončani.
Kakor že omenjeno, je bila prva poslanska zbornica sestavljena iz odposlancev deželnih zborov. Z oktoberskim diplomom leta 1860 so bili poklicani v življenje deželni zbori. V zimskih mesecih leta 1860— 1861 so se vršile volitve, ki so povzročile precej živahno gibanje, toda politične razsodnosti je bilo med volilci še bore malo. Komaj so bile volitve dovršene, je izšel februarski patent, ki je določil volitev poslancev za državni zbor. Prejšnji federalistični tok, ki je izražen v oktoberskem diplomu, je dobil oster centralističen sunek, ki preveva februarski patent.
V prvi poslanski zbornici so zastopali .Slovence: Herarann za Štajersko, dr. Toman. Derbič, Kro-mer, Wurzbali, Dežman in Brolili za Kranjsko, Crne
V jesenski megli.
(Koneo.)
Gospod Košenila je hodil po sobi, včasih se je ustavil in je poslušal, odprl je okno in je pogledal po cesti na desno in levo, potem je zopet hodil po sobi in je sedel im je gledal v vrata.
Zunaj, se je polagoma mračilo, že je bila ura Šest. Karolinca ni prišla, Ni je bilo in gospodu Košenih ni bilo prav.
—	No, zakaj pa ne pride Karolinca?,
Ali potem se je domislil, je ogrnil suknjo in je vzel svoj dežnik in pokril klobuk in je odšel v gostilno.
—	Ne ve, je pomislil, ne more najti, čaka za o-grajo pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubožno in utepano, čevlje raztrgane in zamazane, lase težke in mokre.
Hitro je šel in ko 'je prišel v gostilno, je odložil klobuk, suktijd in dežnik in je Šel ven. Sel je črez vežne duri pod obok, pogledal je po vrtu dol in je zaklical:
—	Karolinca!
NiČ se ni zganilo in zaklical je drugič:
—	Karolinca!
Na glas je zaklical, a nihče se ni odzval, ni se pokazala senca, nič se ni premaknilo pod širokim in mokrim kostanjem.
—	No, ni je še — je pomislil potem — pride kasneje!
In odšel je nazaj in je odprl čaisopis in ga ni čital. Odložil je, gledal je pred-se, potem je podpri
in Goriup za Goriško, v gosposki zbornici pa učenjak Miklošič in knezoškofje slovenskih pokrajin. Najodličnejši slovenski poslanec je bil dr. Lovro Toman. „S pesniškim navdušenjem in mladeniškim ognjem je zagovarjal avtonomijo, to je samoupravo dežel, češ, da ona varuje narodnost, njeno izobrazbo in samostalnost, dočim je centralizacija, ki ima za vse te eno kopijo, nevarna; dokazoval je, da načelo narodne ravnopravnosti ni nevarno državi, marveč Avstrija bode, čim postane država ravnopravnih narodov, še tudi druge naroda potegnila nase.“ (Apih, Naš cesar.)
Razun Tomana je preciziral slovenske narodne zahteve še poslanec Crne. Opozarjal je posebno na škodljivost nemščine in italijanščine na Slovenskih Šolali., Koj v prvih tednih pa je izdal slovenski prapor kranjski poslanec „grabelj“ Dežman. To je napravilo zelo mučen in slab vtis v domovini ter je silno škodovalo.
Programm točki slovenske pjolitike v tedanji dobi sta bili: 1. narodna ravnopravnost in 2. deželna samouprava. V obeh zbornicah sta bili dve glavni stranki: federalisti, večinoma Slovani, in pa centralisti, med katerimi so se vršili vroči hoji zlasti pri adresnih debatah. Zmagali so pa vedno centralisti.
Briandov padec.
Briand je demisioriiral, tako se glasi nepričakovana vest iz Francoskega. Danes v pondeljek bo demlsiin. Briainclovega kabineta.naznanjena tudi uradno. Tako je sklenil v soboto ministrski svet z večino glasov. Predsednik Falberes, pod čigar vodstvom se je vršila seja ministrov, je sicer nagovarjal ministre, naj še ostanejo, toda svojega namena ni dosegel: Briand pojde s svojim ministrstvom.
Kako je to prišlo? Govori se mnogo, navajajo se najrazličnejši vzroki, toda z večino vseh se hoče samo maskirati in zakriti resnični položaj. Po glasovanju v zbornici dne 24. t. m., čigar posledica je Bri-andova demisija, ko so nekatere republikanske frakcije glasovale proti vladi, je videti, kakor da bi povzročile padec radikalne, kombistične stranke. Ampak vse je samo zahrbtna in zakulisna zvijača!:, Briand sam ne mara več. Kar je želel, je v kratkem času dosegel. Iz navadnega socialdemokratičnega voditelja, kateri si je z radikalnimi šlagerji pridobival pristašev, se je z rafinirano spretnostjo povspel kmalu višje in je prišel v krog „(poučenih.“ Leta 1899 je dobil
glavo z roko in se je zamislil. Po sobi so gorele luči, natakarice so hodile mimo, ena je prišla in je postavila na mizo večerjo.
Košenila jo vstal in je odšel ven čez sobna vrata, potem pred vežo in se je ustavil pod onim obokom. —
- Karolinca!
Zaklical je, glej, in nikogar ni bilo. Dež je padal enakomerno, šumelo je po listju, ki je še viselo po kostanjih, motno so se svetilo po tleli umazanane luže.
Gospod Koceni!a je odšel in tisti večer se je komaj dotaknil večerje. Odšel je hitro domov in je hodil po sobi pozno v noč.
Nelep je bil tisti dan in cela tista noč ni bila za spanje prijetna, ne sanjani ugodna. In se je vrstila cela vrsta takih dni, cela kopa takih nelepih večerov in cela množina takih za, sainje neugodnih reči, zakaj Karolince ni bilo.
Noben večer ni prišla več in ni stala ob zeleni vrtni ograji pod mokrim kostanjem, roke pod (predpasnikom, krilce ubogo in stepeno, čevlje slabe, in pa raztrgane in lase vse mokre.
Noben večer ni prišla in ni čakala več, in zato se je napravil Košenila na, magistrat. Zakaj doma na zofi je čakalo belo perilo, lepo rožnato krilce, čevlji od rumenega usnja.
—	Kje pa je ta punčka, kje pa stanuje, je tam vprašal in popisoval deklico.
Gledal je po knjigah star gospod, potem je prijel za naočnike s palcem in kazalcem in je zakašljal in počasi je spregovoril.
—	Umrla je punčka, umrla. Pljuča so se ji vnela, pa je umrla. Revščina menda, pa mraz tako naenkrat. So jo že pokopali!
Zahvalil se je gospod Košenila in njegov glas je bil votel in nikomur podoben. Klobuk je potegnil
od socialdemokratične stranke za svojega prijatelja Milleranda dovoljenje za vstop v ministrstvo in začasno „oproščenje“ od strankinega programa. Sam pa je ostal za enkrat Še radikalec; hujskal je v strokovnih organizacijah in propagiral idejo generalnega štrajka. Leta 1902 je prišel v zbornico. ,Z vso silo se je vrgel v proticerkveni boj. Postal je poročevalec za ločitveni zakon. Nekako samoobsebi umevno je oflo, da je po sprejetju zakona bil najbolj pripraven za njegovega izvršitelja prejšnji poročevalec: Briand je postal minister. Bil je član dveh ministrstev: Sarrien in Clemenceau.Ko je padel Clemenceau, ta tip frazer-ja in poze, se je dvignil Briand v sedlo: Divji in neizprosni socialdemokrat od nekdaj je postal ministrski predsednik. Kot tak je kmalu temeljito pozabil na vse nekdanje programe in cilje, začel je gospodariti kakor njegovi predniki. Ko je zbruhnil štrajk železničarjev ali drugače povedano, ko so se začeli od Bri-anda nekdaj propagirani načrti prakticirati, je poslal nekdanji sodrug na stavkujoče vojaštvo in policijo ter je voditelje gibanja neizprosno pozaprl.
Še nikjer in nikoli ni bil udušen kak Štrajk tako brutalno, kakor na Francoskem od Brianda, od tega socialdemokrata na dopustu.
Med tem časom so se pa politični odnošaji mt Francoskem spremenili. Kulturno-bojna gesla so izgubila svojo privlačno silo in ljudstvo je začelo zahtevati vedno odločneje gospodarskih reform. Briand je slovesno obljubil davčno preosnovo iii sedaj se je pa bližal čas, da bi jo moral izpeljati. Kadar se pa na Francoskem bližajo gospodarska vprašanja, potem navadno zginejo tudi ministrstva, da jim ni treba- izpolniti obljub. In tudi sedaj je dal Briand sam namenoma povod za konflikte. Hladnokrvno je potisnil gospodarske zadeve v ozadje in izjavil, da mora priti po proračunu na vrsto reforma šolskega zakona. Kul-turnobojnega razpoloženja se hoče framasonstvu in njegovim zaveznikom, ker le tedaj se da varovati interese buržoazije in ribariti v Kalnem, zato gre Briand — ki bi se moral sedaj lotiti gospodarskih1 zadač! To je jedro vseh skrivnosti sedanje krize.
Kdo bo naslednik? Bodisi ta ali oni, gotovo je, da se bližajo dnevi ministrstva Combes. Zopet bo za-vršelo preko francoske države, Šlo se bo za brezversko šolo, za mlafdino.
Kakor smo že v zadnji številki omenjali, hočejo jakobinci z geslom „obramba lajicne šole“ vzeti stari-šem vse pravice do svojih otrok. Ker je Briand vezan z gospodarskimi reformami, mora priti drugi.
na oči, zapel je suknjo in je šel proti domu po mokrih' in blatnih potih.
Ko je prišel domov, je poklical gospodinjo in je pokazal na zofo, kjer je bilo perilo, rožnato krilce, čevlji od rumenega usnja.
—	Tisto vzemite, če morete rabiti!
Čudila se je ženska, začudeno je gledala, potem se je nasmejala, pobrala je in odšlaT
—	Hvala jim, gospod!
Ofdšla je in zaprla vrata za sabo, in gospod Košenila je stopil k oknu in je gledal ven.
Temno čuvstvo mu je bilo sred srca, vzel je klobuk in dežnik in je Šel v najbližjo krčmo, ostal je tam do polnoči, mnogo je pil na tisti večer, v staro gostilno pa se ni vrnil nikoli več!
Za pust.
Neki čevljar je imel v popravilu čevlje različnih gospodarjev. Večkrat se je zgoldilo, da je že pies-noba porumenila čakajoče čevlje. Le z večkratnim dreganjem in sitnarjenjem se je usmiljenim gospodarjem posrečilo, rešiti čevlje počasne ugonobitve.
Samo dva oddaljena gospodarja sta galantno čakala, da jima prinesejo čevlje v novi uniformi na dom. A zastonj!
Ko pride slednjič eden teh k čevljarju, mn pokažejo plesnjivi par z razpokanim usnjem in v žalostnem stanju.
„Moj stan mi ne dovoljuje v pošteno družbo s takimi čevlji“, godrnja tujec. „Da so bili Čevlji v boljši koži pred oddajo v popravilo, kaže dejstvo, da sem hotel, naj se popravijo samo podplati.“
„Prosim, poskusite jih obuti“, reče čevljar.
Obut na eni nogi pravi obiskovalec:
„Čevljev, ki bi bili v hrano kurjim očesom, nisem nosil in jih tudi sedaj ne bom!“
Liberalna poštenost.
Pretekli torek dne 21. februarja so bile občinske volitve za trg St. Lenart v Slovenskih goricah. Ker sta se vsled čudnih in nepostavnih nemškutar-skih mahinacij iz volilnega imenika v prvem razredu izbacnila dva slovenska volilca ter je nadomestila z posilinemškima, niso Slovenci v tem razredu imeli upanja do zmage. Naenkrat pa nevarno zboli nemški gostilničar Sarnitz, ki ima v prvem razredu dva glasa. Ker je bilo njegovo stanje tako opasno, da se ga nit: ni upalo prenesti z nosilnicami v ,volilno dvorano. je slovenska stranka to okolščino takoj porabila, ter sklenila volitve se udeležiti. Računala je s peterimi slovenskimi glasovi proti peterim nemškim, kar bi povzročilo žrebanje, ki bi lahko za Slovence izpadlo ugodno. Toda slovenska stranka je sklepala, slovenski notar Stupica pa je sklenil, da se namreč — vsled česar je slovenska stranka s 4 glasovi propadla. proti 5 nemškutarskimi — ne udeleži volitve. Pogajanja med njim in med znanim zagrizenim nasprotnikom Slovencev, ptujskim advokatom dr. Plachkijem in med voditeljem šentlenarskih „(Nemcev“ dr. Zirnga-stom. so Stupico pripravila do tega, da se ni udeležil volitve, temveč je raztrgal svojo volilno legitimacijo. Kaj ne da, vzorno „(naroden“ čin naprednjašike-ga slovenskega notarja in soustanovitelja slovenske „narodne“ stranke na Štajerskem?! Zavoljo tega političnega izdajalstva pa „(Slovenski Narod“, sedaj glavno glasilo Narodne stranke, ne napada toliko sou-stanovnika in nekdanjega odbornika Narodne stranke, temveč — čujte in strmite !i — poslanca Roškarja in dr. Tipliča, predsednika slovenskega katoliškega političnega društva za šentlenartski okraj.
Dr. Tiplič niti ni volilec v prvem razredu, temveč je bil samo slovenski zaupni mož v volilni komisiji ter je baje storil ta v nebo vpijoči greli, da ni počakal žrebanja v prvem volilnem razredu, ker je vedel, da vsled po dolgotrajnih pogajanjih z Nemci povzročenega Stupičnega odpada 'do žrebanja sploh ne pride.
Poslanec Roškar pa je zakrivil ta greh, da je bil bolan, vsled česar ni mogel sam voliti za okrajno hranilnico; vendar se ni izgubil slovenski glas v prvem razredu, ker je okrajna hranilnica vkijub temu volila.. Poslanec Roškar in dr. Tiplič torej nista zapravila nobenega slovenskega glasu, slovenski naprednjak in soustanovnik Narodne stranke pa ga je zapravil Nemcem in nemškutarjem na ljubo. In zato bi se naj poslanec Roškar politično obglavil, dr. Tiplič izbacnil iz političnega društva in sploh iz javnega življenja, Stupica pa še vedno obdrži svoj čeprav malo otemneli sijaj narodnega notarja in soustänov-nika in nekdanjega odbornika Narodne stranke.
Taka je liberalna logika in poštenost. Vsaka malenkost in navideznost se porabi, da se srdito plane na katoliško-narodnega pristaša ter se ga pobalinsko nesramno ozmerja, liberalec pa najde še vedno milost, če tudi je storil politično narodno izdajstvo. Prepričani smo, da tisto blato, ki ga dobro znano liberalno žrelo bljuje na naše može, teli' ne zadene ter da jim liberalne psovke ne bodo zagrenile niti trenutka življenja, ker dobro vedo, da liberalec ne zna drugega nego lagati in psovati. Toda ce bo tako nepošteno in hudobno liberalno postopanje v prilog skupnega delovanja vseh Slovencev, ki je v narodno tako ogroženem Sv. Lenartu toliko potrebno, o tem upravičeno dvomimo.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
„Imam le še eden par v poprajvilu, ki pa je najbrž lastnina drugega gospoda. Prosim, poglejte ta par in poskusite ga!“ pravi v zadregi Čevljar.
„Zunanjost je bolj primerna, a tudi velikost je prikladna. Ce nimate drugih, so ti gotovo moji, kajti prvih Še nositi ne morem“, pravi obiskovalec čevljarja. „Prosim Še za račun.“
Obiskovalec plača in odide v zavesti, da je srečno rešil svoje čevlje.
A kaj se zgodi potem, pove to-le pismo:
Predragi!
Motto: Hans Sachs . . . šu
Včeraj sem bil a* trgu K. Pri mojem in Tvojem dvornem čevljarju sem hotel vzeti zimske, .(kovane) čevlje, ki se jih' že davno pred božičem poslal v popravilo in bi jih že nujno potreboval. Toda ni jih bilo več! Namesto njih so mi ponujali pa druge, katere sem pa odklonil, ker očividno niso moji. Dognalo se je končno ob asistenci ekonomskega svetnika, kaplanijske Micke, da so (baje 19. t.
m.), če se ne motim s farovško Tončko — romali v X v družbi dveh drugih podobnih parov (se motiš).
Kdo je 'kriv, da so si hoteli k novemu letu izbrati drugega gospodarja, tega ne morem z gotovostjo reči. Mica s kaplanije — temeljit in povsem zanesljiv poznavalec mojih čevljev in njihovih' lastnosti, — jih je po lastni izpovedbi reklamirala zame baš takrat, ko so bili na tem, da preidejo v službo drugega gospoda — toda brez vspeha. Ce je propadla z reklamacijo, se ji je brezdvomno zgodila krivica, kajti:
Politični pregled.
Delegacije.
V	plenarni seji avstrijske 'delegacije se je v petek. dne 24. t. m. nadaljevala debata o proračunu zunanjega ministrstva. Govorilo je ,več delegatov, med njimi Pon, ki je zlasti pobijal italijanske zahteve^ in dosegel s svojim govorom lep vspeh, Gessmann, Kramar, Udržal, Šrarnek, Masaryk in tudi minister Aeh-renthal.
V	seji dne 25. t. m. je bil proračun zunanjega ministra sprejet. Med številnimi govorniki je vzbudil zanimanje zlasti dr. Šušteršič, ki je zopet jasno o-svetlil razmerje Avstrije do Italije. Dejal je, da zveza z Italijo, kateri vsi Avstrijci želimo, da bi bila kolikor mogoče trdna, ne sme niti najmanj vplivati pa naše notranje-politične razmere. Nadalje je odbijal napade na sveto stolico in izražal upanje, da bo enkrat prišlo med katoliškim in liberalnim taborom v Italiji do kompromisa, potem še le se bo moglo govoriti o popolnem zjedigjenju Italije. Z dr. Šusteršiče-vim govorom se bavijo zlasti katoliški listi, ki ^obširno prinašajo njegova izvajanja o rimskem vprašanju.
Prihodnja seja se vrši danes dne 27. t. m.
let v tistem mestu in imajo posestvo, vredno 4000 K: na deželi pa bodo smeli voliti tisti, ki plačajo 4 kröne davka.
V	provincialne parlamente bodo volili možje do-
mačini v provinciji, možje z (visokošolsko izobrazbo, višji vpokojeni uradniki (aktivni so izključeni), dalje možje, ki imajo premoženja 10.000 K. Izključeni so od volilne pravice:	analfabeti, kadilci, bogotajci, osebe
iz zaničevanih družin itd.
Državna zbornica se bo ločila v gosposko in poslansko zbornico. V gosposki zbornici bode sedelo 48 princev in plemičev, 32 višjih uradnikov, 10 zastopnikov znanosti, 1.0 zastopnikov velikega kapitala, 100 mož iz deželnih zborov, katere bodo predlagali guvernerji.,
V	ljudski zbornici bodo imeli sedeže možje, ki jih bodo volili deželni- zbori. Ti pa bodo imeli le posvetovalni glas. Voljeni smejo biti možje, ki so stari 30 let in bivajo 10 let v okraju.
Ce bodo tudi Kitajci skušali z obstrukcijo v svojih postavodajnih zborih, bo kitajski parlament Se zanimiva prikazen.
Raznoterosti.
Delavni program drž. zbora.
Poslanska zbornica se utegne zopet sestati dne G. ali 8. marca. Posvetovalo se bo najprvo o noveli k 1 društvenemu zakonu, o osmih agrarnih' rezolucijah in o odpravi javnih agentov.
Plenarne seje bodo povsem kratke, da bo Imel proračunski odsek čas se posvetovati o državnem proračunu. Ako se bo hotelo, da bo proračun rešen do 31. marca, bo moral odsek svoja posvetovanja končati do dne 1.5. marca, na kar bi zbornica imela po priliki en teden časa na razpolago za- drugo čitanje. V zadnjem tednu marca bi potem morala gosposka zbornica rešiti proračun.
Začetkom aprila bi prišel v (poslanski zbornici na razpravo, rekrutni kontingent. Poleg tega bi bile do velike noči rešene nekatere predloge, ki bi jih med tem že bili rešili v odsekih, kakor na primer zakon o zavarovalni pogodbi, prepoved nočnega dela in pa prepoved dela žensk v rudokopik, načrt o položaju pisarniških oficijantov ter zakon o pijančevanju.
Nemški prestolonaslednik
pojde v Rim. Nemški poslanik Jagow je sporočil italijanskemu zunanjemu ministru San Giulano, da je cesar Viljem pisal italijanskemu kralju lastnoročno pismo, v katerem mu sporoča, da prideta nemški prev stolona,slednik in njegova žena meseca aprila v Rim. da mu izročita cesarjeve čestitke ob petdesetletnici združenja Italije. Svobodomiselne želje, »la bo Šel v Rim cesar Viljem sam in se bo potem dalo to izrabiti v kulturnobojne namene, so' Šle po vodi.
, Bolgarski kralj Ferdinand
je slavil dne 26. februarja svoj 50. rojstni dan. Kot knez-je Ferdinand prišel na Bolgarsko dne 14. avgusta 1886, leta 1908 se je proklamiral za kralja.
Ustava na Kitajskem.
Nekateri listi vedo poročati, da se kitajski parlament ne bo otvoril še le leta 191/, kakor se je prvotno naglašalo, ampak da bode stopil že leta 1913 v življenje. Tudi na Kitajskem se nahajajo ljudje, ki želijo reforme. Kitajska ustava bo izgledala sledeče: Volilo se bo v občinske odbore, 23 provincialnih'parlamentov in eno skupno državno zbornico. Volilno pravico za mestne občinske zastope bodo imeli možje stari nad 25 let, ki znajo pisati in brati, stanujejo 5
L Moji čevlji imajo znotraj podvlako iz belega flanela, s prosto visečimi konci ob gležnjih' —ti pa. so brez nje! (Proprietas iam essentiam attin-gens = lastnost ki pove skoro že 'bistvo.)
2. Moji čevlji .še preje nikoli niso »bili v popravilu, usnje je pri njih Še dokaj gladko in „cugi“ še nič 'kaj pritegnjeni — docim nosijo ti znake večje starosti, precej spokano usnje Jzlasti levi) in pa neprimerno bolj zrahljane „iCuge.“
8.	Moji so bili napravljeni po ravnih kopitih s popolnoma ravnimi stopali kakor kakšni vojaški „Suhi“, — tem pa tega ni videti!
Po takem je razloček tolik, da. kar, sam v oči žokne. Zamena se je mogla zgoditi le vsled naglice in mnogoštevilnosti dnevnih skrbi. Čeprav se moji čevlji dobro počutijo na Tvojili nogah, — saj tako sem čul — vendar ne preostaja drugega, kakor da jih prej kopre j postaviš v atelje Čevljarja N. ali pa vsaj v urad gori imenovanega gospodarskega svetovalca. ter si vzameš svoje (tamošnje.) — „(Reč se dere za svojim gospodarjem!“ — Moje noge že res močno žele zimskih čižmov, sicer mi ob sedanjih vremenskih razmerah še lahko omrzneta palca na nogi. — Pa pošlji prave, ne 'kakih tretjih.
Da v prihodnje ne bo treba več takih čev-1 jarsko-strokbvnjaških razprav, blagovoli s svojimi službenimi duhovi vred v kratkem napraviti natančen komisijski ogled raznih objektov svojega premičnega inventarja ter hjih svojstva in posebnosti skrbno prouči — sedaj namreč moramo pisati izpiske za ljudsko štetje.
Staroletne pozdrave, novoletno voščilo ud a ni
IX. 1Y.
Osebna vest. Minister za uk in bogočastje je imenoval suplenta na ženskem učiteljišču v Ljubljani gospoda Izidorja Modica za glavnega učitelja na istem zavodu. — Častiti gospod Janko Barle je imenovan za nadškofijskega tajnika v Zagrebu.
Iz pošte. Pri pošti Sv. Barbara v Halozah še nastavi s L marcem 1911 pioštni sel, ki bo imel svojo službo razdeljeno v dva okoliša. V prjvi okoliš spadajo kraji Gruškovec, Brezovec, KokoŠak, Bori in Dolane; v drugega pa Gradiše, Slatina, Veliki in pa Mali Okie, Sv. Elizabeta, Paradiž, Meje in Medrib-nik. Pisma in druge poštne pošiljatve bo poštni sel raznašal v vsak okoliš po dvakrat na teden. V krajih. Gruškovec, Brezove, Bori, Gradiše in Sv, Elizabeta se bodo postavili poštni nabiralniki.
V.	Ljubljani je začela dne 25. februarja poslovati hranilnica kmečkih občin. Svoje uradne prostore ima v Zadružni zvezi.
Slekovčevo knjigo „Škofija in nadduhovnija v Ptuju“ morda ima kdo na razpolago in je sam več ne rabi. Podpisani prosi, da mu jo blagovoli kdo pokloniti ali pa prodati, ker jo nujno potrebuje. Fr. Ksav. Meško, župnik, Marija na Žili, pošta Beljak na Koroškem.
Iz šole. Za definitivnega učitelja na ljudski šoli pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je imenovan prov. učitelj istotam Frane Levstik. Prestavljen je okrajni pomožni učitelj Avgust Cajnko iz Gröbminga kot definitivni učitelj in Šolski vodja na ljudsko šolo v Žu-sem. Marija Tuma, definitivna učiteljica v Cadramu, je prestavljena na ljudsko šolo v Makole. — Meščanski učitelj Franc Lukas, ki je bil nastavljen kot , vad-niški učitelj na dekliški meščanski Šoli v Ptuju, je prestavljen v Krems na Nižje-Avstrijskem.
f Notar dr. Ivan Geršak. V Ormožu je v petek dne 24. februarja ob 2. uri popoldne umrl po dolgi-mučni bolezni notar gospod dr. Ivan Geršak, zaslužni prvoboritelj ormoških Slovencev, star 72 let. Rajni je bil rodom od Sv. Petra pod Svetimi gorami. Pogreb se je vršil včeraj v nedeljo dne 26. svečana popoldne ob 4. uri ob obilni udeležbi ljudstva. Vodil je kondukt častiti gospod župnik Cajnkar iz Središča ob asistenci treh duhovnikov. Zastopana so bila razna društva in domači pevski zbor mu je zapel doma in na grobu pretresljivi žalostinki. Blagi pokojnik naj v miru počiva!
Državni poslanec češki agrareo dr. Holy je, kakor poroča, Venkov“, odložil svoj mandat. Posvetiti se hoče zopet svojemu prejšnjemu poklicu kot profesor.
75.1185 K je dovolil šulferajn v zadnji seji glaiv-nega odbora za šole in šolske vrtce na jezikovni meji; Na Štajerskem bodo deležne tega kapitala šulier-ajnske šole v Hrastniku, Rožengruntu pri Gmureku in otroški vrtci v Šoštanju, Velenju, Marenbergu in Slovenjgradcu. Od te svote so dobili podporo tudi razni „zaslužni“ učitelji. Med temi je menda več Bres-nikov in Sadujev.
Šulferajn je dobil zadnji čaš mnogo dohodkov od raznih pustnih prireditev in veselic. Tako je podružnica Šulferajna na Pragerskem poslala šulferaj-nu 100 K kot čisti dobiček plesnega venčka, podružnica v Ptuju pa je izkazala 50 K kot prispevek' od gledališke predstave. Koliko pa je naših društev že pridobilo prispevkov za „,Slov. Stražo“?
Liberalci, posebno spodnještajerski, imajo čudno smolo. Kadarkoli se postavijo v pozo mogočnih kritikov in: varuhov pravice, vedno strele kozla. Ce bi se dalo splesti iz blamaž lovorjeve vence, bi bili že vsi spodnještajerski liberalci ovenčani. Poglejmo si najnovejšo bedaštočo! „Slovenski Narod“ od dne 24. t, m. napada našega prevzviŠenega knezoškofa in ordinarijat, da je v strahu pred ptujskimi nemškutarji. Liberalno glasilo piše: V Ptuju so bili dosedaj nastavljeni trije kaplani, ki so imeli toliko poguma, da so se kazali Slovence in da se vpisali pri ljudskem štetju tudi za Slovence. JŠtajere“ in graški „jTjag-blatt“ sta jih na to pridno napadala, neko ptujsko-ro-gaško politično društvo pa je celo v tej zadevi sklenilo ogorčeno resolucijo. Posledice so se takoj pokazale: kaplan Strmšek je že odposlan za 'kaplana v Št. Vid pri Planini, Pšunder odide kot župnik k Mali Nedelji, Jager pa v Lembah pri Mariboru.“ Koliko
pa je na tej vesti resnice? Nič drugega, kakor samo to, kar se tiče nemškega razburjenja, ves komentar je zrasel na zelniku lažnjive liberalne iznajdljivosti. Častiti gospod kaplan Strmšek je že davno prestavljen iz Ptuja, V „Straži“ od dne 28, septembra 1910 lahko čita. liberalni abecedar tozadevno notico. Cast, gospod vikar Pšunder sploh ni prosil, kakor smo poizvedeli iz privatnih virov, za župnijo pri Mali Nedelji in je seveda še vedno čvrst in zdrav v Ptuju. Častiti gospod kaplan Jager pa je že tedne, da, mesece pred sedanjo gonjo vložil prošnjo, a nima še danes ne on in ne kdo drugi ofieielnega sporočila, kako je ta prošnja rešena. Po vseh teh pojasnilih se zopet vidi, koliko je slovenskim liberalcem do resnice. V svoji zaslepljeni zagamanosti so že vsi srečni, če le morejo napasti kakega, duhovnika .ali cerkveno oblast. C e pri tem trpi narodna stvar, to je tem patentiranim „na* rodnjakom“ deveta briga. Radevolje se zvežejo z najhujšim nemškutarjem, samo če morejo v boj na „klerikalnega zmaja.“
Slovensko vseučiliško vprašanje. „Swiat slo-wianski“ piše v svoji januarjevi Številki: „{Slovensko časopisje nas je zopet neprijetno dirnilo s svojimi poročili, posebno (kakor navadno!) liberalno. Šlo je zato, ali naj se ustanove slovenske stolice, ki naj bi bile zagotovilo slovenskega vseučilišča v Pragi ali v Krakovu. Liberalna stranka je poskrbela za shod liberalnega dijaštva v Pragi, ki naj bi protestiral — proti Krakovu, potem mu je pa pritrjevalo liberalno časopisje, najglasneje „Narodni Dnevnik.“ Klicali so „Nočemo; Krakova, ker je gnezdo klerikalizma!“ — Naš odgovor je priprost: „Načrt ustanovitve slovenskih stolic v Pragi ali v Krakovu ni izšel od naše strani in nismo hoteli nikogar šemi vleči; sile ni. Ce bi pa imela slovenska mladina prihajati v, Kraikov, -zato da bi sejala razdor med obema parodoma, naj le raje ostane doma. Mogoče, da imajo Slovenci (ali kak njihov del) važen povod, da imajo raje Prago kot Krakojv. V Pragi je že neka gotova tradicija, večje mesto, cenejše itd., zato bi to lahko povedaii stvarno in v resni in dostojni obliki, toda „protestirati“ in pisati o jagieilonskem vseučilišču paskvile — to je ordinarno. Sploh liberalna stranka vse stori, kar more, -da bi le Poljake razljutila proti sebi. Ko bi bila na krmilu, bi mogoče dajala povod nevolje, do celega naroda slovenskega kot takega? Kakšen cilj ima to!?“ Komentarja k temu ni potreba, rekel bi samo: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Koitkurz Glavne . posojilnice. V petek dne 24. t. m. sta bila aretirana v Ljubljani bivši načelnik Glavne posojilnice dr. Hudnik in bivši ravnatelj celjske Zadružne zveze Jošt. Kakor poročajo listi, je Jošt kot revizor vedel za dr. Hudnikove mahinacije in Špekulacije ter mu je celo pripomogel do posojil pri štajerskih denarnih zavodih. Baje bo prišlo v sodno preiskavo še več članov nadzorništva.
„Narodna“ žrtev „narodne“ žrtve. V. Špindler, urednik ^Narodnega Lista“ v Celju je te dni prestal v zaporih okrožnega sodišča v Celju petdnevno kazen, ki mu je bila prisojena radi grdega in lažnjive-ga hujskanja iv pokojnem „Nar. Djnevniku“ o priliki „/oboja“ v Vrbji pri Žalen. Sodišča so njegovo prošnjo za pomildščenje v koš dala.
Ltg.-Abg. dr. Kukowetz aus Cilli ‘prosto po p,Slov. Narodu). Pred kratkim časom smo čitali v nekem graškem dnevniku med tujci gorenje ime se blesteti. Daleč je prišel general Narodne stranke, da ■svoje „perleško“ ime tako ponemjšikutari. Ali je to tudi dokaz zveze Kufcowetz-Linhardt-Ambrositech v b.o-ju zoper slovensko obstrukcijo v Gradcu?
Najmodernejša pustna zabava. Velikega, cvetličnega pustnega korza v Nizzi na francoski Rivieri se je udeležil tudi znani zrakoplovne Legagneuix na svojem eroplanu sistema Bleriot. Ko je bila pustna zabava, na vrhuncu, se je prikazal Legagneux na svojem s cvetkami okrašenem aparatu. Občinstvo je ‘bilo seveda: zelo navdušeno; Legagneiixi je obsipal zbrane množice z vijolicami in nageljčki.
Bolezen v gobcu in na parkljih., Mariborsko o-krajno glavarstvo razglaša: Kužna bolezen v gobcu in na parkljih pojenjuje v tukajšnjem okraju in moremo pričakovati, da bode ta kuga pričetkom toplej* šega letnega časa popolnoma zatrta in da bo potem mogoče, pod gotovimi previdnostnimi naredbami zopet dovoliti živinski promet. Da se to doseže, je potrebno, da sodelujejo vsi posestniki živine na ta način, da vsak posameznik natančno pazi na zdravstveno stanje svojih parkljevcev in takoj naznani sumljive, slučaje obolenja. Nadalje je bolje skrbeti za snaženje go-veujih' hlevov in za snago v istih nego dosedaj ter je pobeliti vse goveje hleve, in sicer stene, strope in tla. Ne glede na dejstvo, da je tako pobeljeni hlev potem dokaj prijaznejši in sjvetlejšj in se vsled tega živina bolje razvija, bodo s pobelenjem s sveže napravljeno apneno raztopnino (5 kg živega apna na 20 litrov vode) pokončane v hlevu morebiti nahajajoče se kužne kali in se bode tako v zabranitev, nadaljnjega okuže-nja več storilo, nego ž vporapo katerihkoli zdravilskih odvničujočih sredstev. Občinskim predstojništ-vom se naroča, da znova prav živo opozore ljudstvo na predpisano naznanjevalno dolžnost in na to, da ima preziranje naznanjevauja za posledico strogo kaznovanje; nadalje naj se posestnike gostilniških, trgovinskih hleyov in druge pismeno pozove, da tekom 14 dni pobelijo sivoje hleve na zgoraj navedeni način, poprej pa iste osnažijo.
Prosta uporaba državnega telefona in brzojav« v- slučaju velikih nesreč. Poštno in brzojavno ravna-
teljstvo v Gradcu je izdalo odredbo, potom katere imajo tudi privatne osebe pravico v slučaju elementarnih ali drugih nesreč ter pri velikih zločinih in hudodelstvih brezplačno isto naznaniti kompetentni oblasti in prositi za pomoč. Telefonične ali brzojavne uradne odredbe kot odgovori na brezplačno naznanilo pa se morajo taksirati kot navadne privatne brzojavke ali telefonični pogovori.
(Mborova seja S. K. S. Z. se vrši prihodnji četrtek dne 2. marca ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slov. Gospodarja.“
47. redni občni zbor Matice Slovenske se vrši v nedeljo dne 5. marca 1911 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Vrsta razpravam:	1. Predsednikov ogovor. , 2. Letno poročilo
tajnikovo za dobo od 15. marca 1910 do 1. mazca 1911. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto
1910.	4. Poročilo. 8 računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1911. 0. Volitev 8 računskih presojevalcev (par. 9 lit. a) pravil. 7. Dopolnilna volitev v odbor. Po par. 12 al. 5 društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: dr. Fr. Detela, Peter vitez Grasselli, dr. Fr. Kos, Luka Pintar, dr. Lovro Požar, Ferdinand Seidl, Andrej Senekovič, Ivan Sušnik, Ivan Subic, dr. A. Ušeničnik. V odboru pa še ostanej naslednji gospodje: dr. Bezjak Janko, dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški, Dimnik Jakob, Finžgar Fr. Gangl E., Govekar Fr., dr. Gruden Josip, dr. Ilešič Fr., Koblar Anton, Koder A., dr. Lončar Dragotin, Maselj Fr., Milčinski Fr., dr. Mohorič Fr., dr. Murko M., dr. Opeka M., Orožen Fr., Perušek R., Pleteršnik M., dr. Poljanec L., dr. Šket J., Svetec L., Skerbinc S., dr. Slebinger J., dr. Tavčar L, dr. Tominšek Josip, Trstenjak A., ing. chem. Turk, dr. Zbašnik Eri, Zupančič Vil. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izsto-pivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov sevšteva-jo tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih' društveni kov. 8. Samostalen predlog gospoda profesorja Josipa AVestra in samostalen predlog gospoda dr. J. Lokarja. 9. Slučajnosti.
Ne v Indijo! Glasom odloka e. kr. trgovinskega ministrstva z dne 2. januarja 1911 se je v zadnjem ča.-u p„. osteje pripetilo da so se i-Mm/vih alt malo imoviti avstrijski državljani podali preko Trsta v Bombay iskat dela, ne da. bi bili poznali ondotne posebne delovne razmere. V Indiji opravljajo največ o-brtov ondotni deželani, 'ki delajo izvanredno ceno. Le malo število evropskih delavcev, kateri dobe delo, so strokovnjaki, kakor strojevodje, mehaniki, elektrotehniki itd., ki pa morajo razven vsposobljenostt v svoji stroki biti popolnoma vešči ne le angleškega, temveč tudi jezika tamošnjih deželanov. Razventega se daje prednost britanskim, državljanom. J *
Vihar z gromom in bliskom meseca februarja. Včeraj dne 26., februarja od %7.—7. ure zvečer te po vročem dnevu, ki je izvabil na prosto mnogo občinstva, nastalo v Mariboru in okolici naenkrat malo neurje. Med dežjem je padala poredkoma tudi toča. Zvečer pa je tudi bliskalo in gromelo. Rana grmlja-vica, pozni glad!
(Mborova seja Matice Slovenske dne 22. februarja 1911., Predsednik poroča, da po zadnjem dopisu e. in kr. vojaško-geografičnega zavoda na Dunaju dobimo 'korekture zemljevida slovenskega ozemlja meseca marca. Radi Jugoslovanske Enciklopedije je predsednik stopil v tesnejšo zvezo s slavnim „Pravnikom.“ — V smislu par. 8 društvenih pravil črta odbor iz Števila elanov tiste bivše člane, ki za leto 1910 niso poslali članarine in tudi za, leto 1911 še niso plačali; za elane se torej smatrajo tisti, ki so plačali za leto 1910 ali pa že za leto 1911. — Določi se kraj in d nevni red glavne skupščine dne 5. marca. — Za leto 1910 je plačalo 3840 društvenikov. Nova. poverjeništva so: v Ljubnem, v St. Petru na Krasu, v Pod-šentjuriju, v St. liju pod Turjakom, v Žužemberku, v Celovcu, v Črnomlju, v Ormožu in v Celju. Mnogi prijavljeni ustanovniki zaostajajo s svojimi obvezami. — Predsednik poroča o knjižnih programih Matice Hrvatske, Matice Srpske v Novem-Sadu in v Dubrovniku, Srpske knjižne zadruge v Belgradu. Na podlagi ocene se sprejme spis „Kolera na Kranjskem“ ; spis „Bela Krajina“ se v smislu Štirih ocen vrne pisatelju. Določi se natančneje .knjižni program za leto 1911; v „Zborniku“ izide med drugim „Bibliografija“ dr. J. Slebingerja. Štrekljevih („Narodnih pesmi“ izide obsežnejši zvezek. Skupno z Matico Hrvatsko izda Matica Slovenska Simgoviöey socialno-psihološki roman „Tudjinac.“ Prevod Maehovega „Maja“ je treba v formalnem oziru dovršiti. Izdanje primernega spisa Tolstega se še ne da definitivno določiti, j Vnanja oprema bele tri stičnih knjig se nekoliko izpre-meni.
Maribor. Podlipnik pred sodiščem. V soboto dne
25.1	februarja je bil pred senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na pet let težke ječe ŽBletni S. Podlipnik. Obsojeni je dne 29. junija 1910 v cerkvi oo. kapucinov na Reki oropal tamošnji oltar turške, matere božje v vrednosti 1152 K. Dne 2. j/dija je v Zagrebu Podlipnika prijel detektiv Koteč, katerega je pa Podlipnik z dolgim nožem težko ranil in potem zbežal. Mariborski policaj Kusman je dne 7. julija 1910 zasledil sumljivega moža v Tržaški cesti. Ko ga je prijel, ga je Podlipnik napadel nožem, a Kusman
se je še pravočasno umaknil. Policijski pes Lust je nato Podlipnika prijel, a tudi psa je ropar z nožem precej razmesaril. Podlipnik je v Lepoglavi na Hrvaškem že presedel petletno ječo.
Maribor. Morilec Klobasa, ki je v Jarenini u-moril posestnika Dankota, pride pri letošnjem prvem, porotnem zasedanju v Mariboru meseca marca pred porotno sodišče.
Maribor. Carinski revident Eduard Schindler, predstojnik glavnega carinskega urada v Mariboru, je imenovan za carinskega nadzornika.
Maribor. Med mariborskimi šulierajnovci je prišlo do resnega spora. Dve stranki se borita za prvo besedo v odboru podružnice. Na eni strani se vojskuje uradništvo, na drugi pa meščanska stranka. Vi četrtek dne 2. marca se vrši občni zbor preporne podružnice. Prišlo bo baje do resnih sporov med obema taboroma. „{Mariborčanka“ roti svoje zveste, naj držijo vendar disciplino in naj bodo složni. Nekaj se krha pri vsenemcih.
Ptuj. Nov duh veje v ptujskem Narodnem domu, odkar je gospod dr. Lašič poveljnik novega odbora. Nekdaj so naznanjali vse prireditve tudi v naših listih; odkar pa so letos mladini prišli do krmila, naši časniki ne najdejo več milosti v njihovih očeh. Nič ne stori! Gospodje bodo tirali svoje sovraštvo do naše stranke tako daleč, da bodo popolnoma zavozili, kakor njih častivredni bratje v Celju.
Ptuj. Nesreča. Selinšekovernu hlapcu, ki je vozil včeraj dne 26. t. m. pri neki gostiji, so se pri železniškemu mostu splašili konji; hlapec je padel iz kočije, in ker ni spustil vajet, so ga konji nekaj pota vtekli za seboj, dokler se vajeti niso raztrgale. Hlapec se je občutno poškodoval.
V Št. Janžu na Dravskem polju se ohaja sveti misijon od 5.—12. marca 1911. Vodili ga bodo preč. gg. lazaristi iz Celja.
Makole. Veselica v nedeljo dne 19. t. m. se je krasno obnesla. Igralci kakor pevci so nas s svojim dovršenim nastopom popolnoma očarali. Zato se je včeraj v nedeljo dne 26. svečana veselica po znanem vsporedu v polnem obsegu zoj/et ponavljala in je bil vspeh' zopet popolen.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah1. V nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer je umrl tukajšnji gostilničar in mesar Vincenc Sarnitz, recte Sernee, po daljši in mučni bolezni.
Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnji rojak gospod Alojzij Bratina je napravil v Ljubljani izpit za vodnjaškega mojstra ter se je naselil v Križevcih. Našim rojakom, ki si želijo napraviti nove vodovode ali studence, gospoda Bratina kot vrlega Slovenca toplo priporočamo. Svoji k svojim!
Mursko polje. Zimske setve so izborno prezimile. Pšenica in rž, pa tudi ječmen kaže lepo. Ker je meseca januarja bila zemlja zmrznjena, tudi mišja zalega ni mogla škodovati setvam. Ce ne bo vremenskih uim, se pričakuje letos dobro letino. — Zajci letos niso napravili na sadnem drevju toliko škode kot druga leta; le kdor si ni pravočasno zavaroval dreves z varnostnimi pripravami, tam je dolgouhec poskušal ostrino svojih zob.
Braslovče. V nedeljo dne o. marca priredi naše bralno društvo predavanje, ki bo popoldne po večernicah. Govori profesor dr. Hohnjee iz Maribora. Prijazno so povabljeni starejši, osobito pa mladina. Ustanovimo si mladeniško in dekliško zvezo.
Brežice. V soboto dne 18. t. m. je umrl po kratki bolezni gospod Miško Balon v 45. ietu starosti..
Vi Oplotnici je bila zadnja občinska, volitev dne
15.: in 16. marca 1909, tedaj pred dvema letoma. Ker so naši pranemci tačas svojo lastno nepostavno pot hodili, ter niso teh volitev po stari navadi pri cerkvi po policaju preklicati dali in so jih na občinski hiši v samo nemški besedi naznanili, kakor so tisto tudi županu v Kotu in Bezini, kjer stanuje več volilcev, samo z nemškim pismom in po večini naših vast pa čisto nič napovedali. Več volilcev pri Sv. Kunigundi na Pohorju je še le dan pred volitvijo zvedelo, kaj da se bo zgodilo dne 15. marca, zato se tiste udeležiti niso mogli, ker so že drugo delo odločeno imeli. Pač pa sta dva dni pred volitvijo pp 1 in 2 moža začela hoditi po domači in še v sosednih župnijah in sta volilce begala in strašila pred volitvijo katoliško-na-nih mož. In tako se skoraj ni čuditi, da smo Slovenci samo v 2. razredu zmagali, v 1. smo pa za 1 glas in v 8. razredu za 20—80 glasov padli. Proti tem ne-postavnostim se je vložila pritožba na c. kr. namestništvo v Gradec in so se posamezni teh pritožiteljev že pri e. kr. okrajnem glavarstvu zaslišali in enano je, da je e. ‘kr. okrajni komisar Schaifenrath dne 11. avgusta 1910 5 volilcev v Konjice poklical in jim je to-le neresnico v lice povedal rekoč: JVaŠ gospod župnik so pritožbo proti lanski volitvi nazaj vzeli, kaj pa hočete vi storiti, najboljše je, da tudi vi tako storite. Ta neresnica se je tudi v Gradec poročala s pirošnjo, da se naj ta volitev vendar enkrat ovrže. In resnično je bilo poročilo dne 20. februarja o zaprašenih aktih v Gradcu Vašega cenjenega lista, ker za dne 3. sušca so sedaj vsi ti pritožitelji poklicani v občinsko pisarno oplotniško, da hlodo čez dve leti to ustmeno pričali, kar so prej s pismom zahtevali. Res nagla je višja gospoda v Gradec«, kadar se gre za blagor slovenske domovine!
Sv. Krištof pri Laškem trgu. Pri občinskih volitvah, ki šo se vršile v petek dne 24. februarja za našo obširno občino, so zmagali pristaši Slovenske kmečke zveze v vseh treh razredih. Slava zavednim našim možem!	,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnieni radon št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 */a °/0 brez odbitka rentnega davka.
se dajejo na dom brez-
Dom&či hranilniki
plačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjüTeniii dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	šimi stroški.
— Oskrbuje svojim dlanom izterjevanfe njfiiovtli terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
fSlCŠSl s Petimi stanovanji ■ tSaida jn	gospodarsko
poslopie je po ceni na prodaj, traven pada vrt in brajde, ta-tere donašajo do 2 poJovnjaka vina. Hiša je oddaljena samt) 20 minut od Celja na okrajni cesti proti Ttharju, davka prosta, vse v prav dobrem stanju. Yeč se i*ve pri lastniku, Peter Cater v Čretn 37 pošta Store	30
Steklarski
učenec
se tab oj sprejme pri Ivanu Klehšek, steklarju v Mari* hofil, Koroška cesta št. 17. Ima prosto vso oskrb. BO
Agitirajte za nove naročnike!
Vage
I za vagone, voze (most* ; se), cestimalse, škalove, ! decimalne, za živino, j tablicove in vsake dsa-! ge vrste za gospodarske j in obrtniške namene iz-! delaje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice
slovanska obrt
POSLANO.
N
K
X
Brzovlak je kot poiž proti hitremu uspehu mineralnih pastil. In ali so te nevarne? Ne! Proti nesreči me varuje moja spretnost, proti ozebi pa me varujejo Faysove „Sodener-Mineral Pastillen“, katere imam vedno v ustih, če se vozim. Ne morem biti več brez njih. Kupi se jih škatljica za K 125 v vseh večjih trgovinah. Ponarejene če imajo tudi enako ime, nsj se zavržejo.
IZJAVA.
Podpisana obžalnjem vse obrekovanje, s katerem sem v preteklosti škodovala na dobrem imenu duhovnikom in dragim ljudem in prekličem vse to kot izmišljeno in neresnično.
Johana Stefanie.
mojster v Celju
priporoča svoj
Cerkveni In sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, dnhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem pri Mariboru -...—■
naznanja, da ima v 5 alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov JO nizki ceni.
nmnnmmnnmunnnnnun
6 belih
n.*. •*> «t )
i
franko is narodne , veletrgovino ^ i
U stermecki i V <•«»• j
Edina narodna trgovina čevljev
v Celju priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čejvljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne ::	zamudite ugodne prilike. ::
Priporoča se velespoštovanjem
Štefan Strašek
5~ Celje : Kovačeva ulica.
so:
Hspg, SgBfte pöhrMh »fciitef m sv. pesmi . . I 350 Kuznuan, frills kt&räa „ 3 — Sbbbc svetih mm • • » %— FPŠjltBlj OtFBŠlli	. . * — 4#
S«. Opravilu	. . „ i 35
Vsi ti molitvenik) »e dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—3« vta. za 1 knjige.
Trtnim tiskam a EMi ^=i larflun.
glovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, e plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo ee naj „Originalni Koioseos-štedilniki in manj vredni izdelki naj se tn.čajo. Ceniki zastonj.
modni salon za gospode,
bili na Ringa. ^
*
Trgovina špecerijskega blaga
Hlilan Hočevar Colje
Zalega pražene kave „An Mikado“.
I	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
• in solidne postrežbe:
j ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka ruma, , slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev.
I Sveže rozine, grozdiče, cnebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
I	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob 1 času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi I v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja . in vrtrove.
I	Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in
, drugih sveč, kadilo in olje.	177
y........ ■ ■■
d
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.	188
Velike dvorane za shode in veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStDlk I iw«!82 IVBiSBuniff»
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti
Vsak dan sveži pustni krapi.
zeszz Eman. nick iMor
Gornja Gosposka ulica št. 38.
Založnik is izdajatelj: Knsusoreij „Straž#“.
Odfurorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne »». Cirila » Maribora.