(])J££/on s-yit&Uce... A ;'i NO. 248 EEEa AM€R!CAN EN SPiRiT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Sei ving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 27, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Narodna obramba bo | Novi grobovi Arabsko olje prifaka nsAva žačcia prsstjaii posiala ie iralja j „a sv^ “na 19312! V tekočem zveznem prora- 'Shawnee Avenue je umrl v to-Čunu je 73.7 bilijonov do-’rek 82 let stari John Crlenica, larjev za narodno obram-1 rojen v Restovu na Hrvaškem, bo, le 2 bilijona manj kot od koder je prišel v ZDA 1. 1910,' Kongresni viri trdijo, da pripeljejo dnevno v ZDA 0- veteran prve svetovne vojne, delavec pri Penn-Central železnici, dokler ni stopil v pokoj, mož Helen, roj. Gvozdanovic, preje poročene Delibuk. Pokojnik je bil član HBZ št. 235. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, popoldne ob enih na Highland park pokopališče. v zadnjem. WASHINGTON, D C. - Ko se je bližala vojna v Indokini za ZDA h kraju, so napovedovali velike prihranke v izdatkih za narodno obrambo. Govorili so o 10 in celo več bilijonih, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za domače potrebe. Od tedaj se je položaj v marsičem spremenil. Zagovorniki zmanjšanja izdatkov za narodno obrambo v Kongresu so vedno tišji, glasnejši pa zagovorniki močne o-bramioe, med njimi zlasti sen. H. Jackson. Tako je razumljivo, da je Kongres izglasoval za narodno obrambo v tekočem proračunskem letu 73.7 bilijonov dolarjev, le 2 bilijona manj kot v prejšnjem letu, ko so bile ZDA še neposredno vpletene v vojskovanje v Indokini. Kljub začetnemu odporu in vsakovrstnim izjavam v Kongresu je ta izglasoval 628 milijonov za gradnjo Trident atom-skih podmornic, 449 milijonov za novi bombnik B-l, 110 milijonov za raketne lovce medcelinskih raket — ABM, 900 milijonov za namu " j lo pereče” in ga ni bilo mogoče Na spremembo razpoloženja v!rešiti drugače kot z zaporo šol. Kongresu je prvi vrsti vplivala ZaPrl 3e 27 osnovnih in 5 mlaj-cktobrska vojna na Srednjem ših Vlšjih in tri starejše višje vzhodu, ki je močno omajala u- šole- šole 30 zaPrli še Pred red-panje na pomnjenje in mirno nimi božičnimi počitnicami m sodelovanje s Sovjetsko zvezo. V bodo ostale zaPr,te do 7' -ianuar-Kongresu pridobiva na moči zo- ia' D°ma je^ostmo skupno j.9,000 pet skupina zagovornikov moč- a°3arjev in šolark. nih ZDA, ki bodo sposobne bra- Uši se niso. naselile samo v la-niti sebe in svoje zaveznike v seb šolsrjev in šoiark, ampak so svobodnem svetu, če bo nastopi- aobiL še učitelji in učitelji-la taka potreba. Med tem ko ce' Nebateri so hiteli razlagati, pred pol leta na to ni nihče ra- da 30 U:d Prbde sem v pokriva-čunal v doglednem času, jih lih’ ki na3 bi iih uvoziIi iz tuji-zdaj tako možnost kar precej ne ^e’ Pa 3fe dr- H. Vanderhook ElfgagSUfm LONDON, Vel. Brit. — Del zahodne javnosti je mnenja, da koli '700,000 sodov olja iz je za arabskim oljnim bojkotom rabskih držav, seveda “na Sovjetska zveza. Ta naj bi bila skrivaj” Arabcem to svetovala in jih k WASHINGTON, D.C. - izrecni in trdovratni javni pre- ‘ , , , , vodniki v Moskvi so si meh ro-i povedi dobav vsakega arabske- L a ke, ko so bili prepričam, da so. LETEL V REDNEI ECTE Predsednik ZDA je zaradi varčevanja z gorivom letel v Kalifornijo na kratek oddih preko Novega leta v rednem potniškem letalu do Los Angelesa, od tam pa se peljal v San Clemente z avtom. ga olja ZDA, to še vedno vsaj ^ uspešno s*red*stvo .za slabi-1 WASHINGTON, D.C. - Pred-“kaplja” v našo deželo, ce ze ne ^ ne že kar lom kapita. | sednik ZDA potuje redno rlphpln TrHhn Ha Pa 5 _ 1 i_ • _______ iradi naglavnih uti snoraii zapreii šale! Nenadna pojava in naglo širjenje naglavnih uši med šolarji v Andersonu v Indiani je prisililo šolske oblasti, da so šole začasno zaprle. ANDERSON, Ind. - V šolah, osnovnih in višjih, so se pojavile naglavne uši in se začele širiti. Poskusi vprašanje rešiti rednim potom v okviru običajnih šolskih ukrepov niso zadostovali. Uši so se širile dalje in skoro zajele ves šolski okraj in vse šole. Šolski nadzornik G. E. Ebbert LYCL - nJL>lV±, Ulili- j orožje Južnemu Viet- ie de3alv’ da ie “vprašanje posta- teče na debelo. Trdijo, da ga vsak dan pripeljelo vsaj okoli 700;000 sodov, seveda po memo visokih cenah. Te cene lističnega gospodarstva. v le- jtalu, ker je to sorazmerno naj- , Postopno so začeli v Moskvi' varnejše, pa tudi najenostavnejši gledati na arabski oljni bojkot z še glede oskrbovanja stalnih je, kako jih bo mogoče zravnati s cenami domačega olja. Redno so ZDA pred arabsko zaporo držav okoli 10 do svoje skupne potrebe, ki so zna- kot Arabce in bolj kot arabsko- sd’ ie urejeno vse potrebno tako. izraelsko vojno. Sovjestko čašo- za predsednikovo varno in u- dobno stanovanja, pa tudi za olia dobivale iz arabskih Pis3e in odgo;’omi vodniki odbi- 1c;r/ r jajo vsako odgovornost za arab- možnost stalnega vzdržavanja 'l °1;)a Za ski oljni bojkot od Sovjetske zve2. z vlado v Washingtonu in , zveze s poveljstvom oboroženih sil. šale okoli 17 milijonov sodov j vodniki so prižli do Ko je začela dežela varčevati z , dnevno. V kolikor so poročila iz, gpoznan.^ ^ .,m ,e arabsk. olj_ oljem in njegovimi izdelki, je kongresnih virov ki navajajo,^. bo.kot škodljiVj ker zavrl predsednik Nixon včeraj, prvič da pntaka se vedno okoli 700,-, popuš-anje napetosti med svo. kar pomnijo, potoval v svoj 000 sodov oija dnevno v ZDA iz bodnim svetom in Sovjetsko dom v Kaliforniji v rednem pot-araioskih držav, pomeni to daj ^ g tem vil v nevar. j niškem letalu, se je arabski uvoz zmanjšal za.^ ameri.: Predsednik je zapustil Belo nekako polovico ah do dveh ; škc gOSp0darsko pomoč Sovjet-1 hišI^se_ 3_sPremsI™r25 ^eb j ski zvezi. 1P Sails m itilslf Sifli fifxoiav s’liiovalse izključuje več. s@ v stiski, fesr so slaviis m olje STOCKHOLM, Šved. — Švedska je nemara od vseh evropskih držav v najneugodnejšem položaju, ko je nastopilo po- , šolskim oblastem povedal trdo ! in kratko, da so te uši “doma-| če”. “Imeli smo jih že nekaj ! let,” je ugotovil. Pripomnil je, da širjenje uši pospešujejo dolgi lasje, ki jih nosi sedanji mladi rod, glavni vzrok pa je v pomanjkljivi negi in zdravstveni skrbnosti, ki je posledica hipijevskega načina življenja in nje- manjkanje olja. Tako preračun- „. . Ijivi Švedje so svoje elektrarne SoveSa slUenJa med mladim ro- bi svoje domove uredili za kur- dom. Vanderhook je dejal, da je vsemi lasmi v 128 - 130 F vročo vodo in jo drži v njej vsaj 3 minute. še in je bilo doslej tudi — naj-cenejše. Švedska skoro nima premoga, ima pa obilje lesa in šote. Zadnja dva nista posebno priprav- ^ U TT0 na za kurjavo, sta pa uporabna, General Motors odiozil če je treba. Švedje, ki hočejo ži- uvedbo Wankel motorja veti udobno, so se naslonili po- DETROIT, Mich. — General polnoma na olje. Sedaj so se Motors je kupil pravice do rabe znašli v stiski. Za enkrat je olja Wankel motorja v svojih avto-malo in so zato omejili porabo mobilih od družbe Curtiss-gasolina na 5 galonov na avto za Wright, Audi-NSU in Wankel en teden, ko je treba v prvi GmbH za 50 milijonov dolarjev, vrsti poskrbeti za kurjavo in e- Napovedal je, da bo novi motor, lektrarne. Precejšen del potre- ki je lažji in enostavnejši od o-be po elektriki krijejo vodne e- bičajnega s prekati in bati, uve-lektrarne. Ker j e vodna sila skoraj do kraja izkoriščena, ostane le še; atomska energija, če naj ne bo Švedska popolnoma odvisna od tujine. tretjin. Ker so Irak, Iran in druge države z bogatimi ležišči olja, svo- j je dobave povečale, je mogoče! ZDA uvoziti skoraj enako mno-! žino olja, kot so ga uvažale pre- ! je. To bo še lažje po novem letu, ko bedo arabske države svoje ------ dobave namesto, da bi jih Sovjetska zveza pripravljena zmanjšale, kot so napovedale, te na skupni arrteriško-rdski povečale za ION. Vprašanje bo- polet V vesolje leta 1975. do cene, ki so jih več kot po- dvojiii! MOSKVA, ZSSR. - Sovjet- _______n_____ ska kozmovanta Pjotr Klimuk in Valentin Lebedev sta se včeraj po osmih dneh v vesolju, kjer sta krožila v vesoljskem vozilu Sojuz 13 okoli Zemlje, WASHINGTON, D.C. Sen. srečho na to vrnila in v hudem vVilliam B. Saxbe, ki bo prihod- snežnem metežu pristala s panji mesec zaprisežen za pravo- dali v iblizini Karagande v O-sodnega tajnika, za kar ga je srednjj Aziji, kot je bilo pred-Senat že potrdil, je dejal, da ne viden0i misli biti Nixonov politični Gen Vladimir A gataloV) po. svetovalec, kot so bili v pretek- veljnik vežbanja kozmonavtov, lesti pravosodni tajniki H. je dejal) da so bm nekaj časa v rowne , obert F. Kennedy in skrbeb za vračajoča se kozmo-• chn N. Mitchell. navta in za njuno vesoljsko vo- Jaz ne bom ustvarjal politič- žilo, ko je hud snežni vihar div-nih zvokov za nikogar,” je izja- jaj preko ozemlja, določenega vil Saxbe. Nato je dodal: “Sem za njun pristanek, zato slabo usposobljen, ker ni- Vse je potekalo srečno in koz-sem nikdar igral večje in dejav- monsvta sta pristala po uspešne vloge v republikanski nohti- nem vesoljskem poletu varno na ki v Ohiu. Zemlji. Ves čas tekom spušča- Te Saxbejeve besede kažejo, nja sta bila v radijski zvezi z da misli novi pravosodni tajnik vodniki na tleh. Zato so ju ti zavzeti položaj sličen onemu E. tudi takoj po pristanku našli na L. Richardsona, svojega odsto- določenem mestu, pivšega prednika. Polet Sojuza 13, tretji naj- ------o------ ddjši. sovjetski polet v vesolje, — V rezervacijah na Aljaski ie del priprav na skupen ameri-živi okoli 44,000 Indijancev. ko-sovjetski polet leta 1975. podal z avtom na letališče Dulles in v rednem potniškem letalu odletel proti Kaliforniji. Za predsednika in njegovo skupino je bilo rezerviranih 25 mest v prvem razredu letala, pa je bila PRHAVA NEDRŽAVUAN0V Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo opozarja že sedaj vse nedržavljane, da se morajo tekom meseca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih (forms), ki bodo na razpolago na poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service, začenši z 2. januarjem 1974. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti kazni in morebitnega izgona iz ZDA. Formularje je treba vrniti dc 31. januarja 1974. Kiiajci uče može, naj pomagajo ženam pri vzdrževanju doma TOKIO, Jap. — Vodilni kitajski časopis poziva može, naj pomagajo ženam pri gospodinj-o tem ohranjena popolna taj-1 stVLp pri ohranjanju reda v dc-nost zaradi “varnosti”. Predsed- | mu in pri vseb drugih poslih, nikov pomožni tiskovni tajnik bl so s «;ein v zvezi. G. Warren je preje izjavil, da Nekdaj so veljale kitajske že-bodo načrti o morebitnem pred- ne skoraj za sužnje in so mora-sednikovem potovanju objavlje- je opravljati vsa domača dela. ni pravočasno. Predsednik je Njihovo mesto je bilo v kuhinji med tem šel na pot brez vsake- jn prj delu za ohranjanje doma, ga obvestila novinarjev, ki so gedaj imajo tudi pravico udeiež-ostali tako v Washingtonu, Tam be prj družbenem življenju in je začasno ostal tudi njegov na- političnem delu. Novi red uve-čelnik glavnega stana v Beli hiši ijavlja enakopravnost spolov A. Haig. doma in v javnosti. S predsednikom je poleg družine in osebne straže potovalo le najnujnejše osobje. Namestnik direktorja za zveze Ken W. V argentinski pampi divja požar SANTA ROSA, Arg. — Veter Clawson je dejal, da se je pred- širi največji požar v pampi, kar sednik Nixon odločil za tak na- jih deižela pomni. Suha trava, iz čin potovanja v San Clemente, katere se tu in tam dviga grmi-da bi dal dober zgled vsej deželi «jevjej se nagi0 užiga jn požar so ' v varčevanju z energijo. Pred- do3iej zast0nj skušali omejiti, selniško letalo bo ostalo ves Pokončal je stotine kvadratnih čas v Washingtonu. Predsednik milj Fampe in vse; na kar je v je potoval z letališča v Los An- njej zletel geiesu, kjer je njegova skupina Ga,ilci so se posebej lotili va_' izstopila na ločenem pieuelu, rcvanja električnih vodov viso-daije v San Clemente z avtom. ke napetosti. po katerih priteka Običajno je lemi v helikopterju. eiektrični tok v glavno mesto! Tekom poleta je predsednik Buenos Aires šel iz prvega razreda v ekonom- ____ ski del letala in se tam pogovarjal in rokoval s potniki. Letalo je pristalo s predsednikom na letališču v Los Angelesu ob 8.05 zvečer po i Iz Clevelanda i in okolice t Mestni uslužbenci hočejo višje plače— Unije, ki predstavljajo 7,000 mestnih uslužbencev, so zahtevale včeraj za svoje člane povprečno povišanje pri urni plači za $1.00. To bi stalo mesto 14 milijonov dolarjev letno. Vprašanje je, kje ta denar dobiti, ko pričakujejo, da bodo mestni dohodki zaradi verjetnega gospodarskega zastoja prihodnje leto manjši, kot so bili v 1973. Cyrus Eaton je dopolnil 90 let— Znani industrij alec in finanč-: nik Cyrus Eaton je včeraj do-polnil zdrav in živahen 90 let. : Zupan R. J. Perk mu je za to j priložnost pripravil v mestni i hiši sprejem in povabil nanj ; ugledne gospodarske in druge osebnosti. Eaton, ki je znan po svojem zagovarjanju zvez s Sovjetsko zvezo in po svojih osebnih ztikih z njenimi vodniki, je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da bo človek premagal težave v oskrbi z energijo in si zagotovil napredek. Govoril je o uporabi sončne energije in o uporabi plimovanja morij. Odbor za leto 1974— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima za leto 1974 sledeči odbor: predsed. Joseph Ferra, podpred-sed. Frances Somrak, taj. in blag. John Trček, zapis. Josephine Magajna, nadzorniki Frances Somrak, Štefka Koncilja in Christine Boldin. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 1. popoldne v Slov. domu na rloimes Avenue. Do 25 milijonov posojila enemu— The Cleveland Trust Company je prenesla 30 milijonov dolarjev nerazdeljenega dobička k previšku in s tem povečala tega v taki meri, da lahko posodi posameznemu najemniku posojila do 25 milijonov dolarjev. Skupen kapital in presežek je naraste! na $251,410,792. Več žensk NEW YORK, N.Y. - Zenske z delnicami v ameriških pedjet-j’h so v razmerju z moškimi delničarji 52:48. Zenske torej kar odločno prevladujejo. G. Ford se nagiba na stran Rockefellerja WASHINGTON, D.C. — Oko-tamkajšnjem lica podpredsednika ZDA Ge- času, ob 11.05 po clevelandskem. S rem* enski prerok Večinoma oblačno z možnost j <\ naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 37 F (3 C). del v avtomobilih novega letnika 1975. I Zdaj so objavili, da motor ni gotov za splošno uporabo in da bo njegova uvedba odležena. General Motors hoče Wankel j motorje izpopolniti tako v pogledu učinkovite rabe gasolina kot v pogledu čistoče njegovih izpuhov. Za borbo preti rasizmu ŽENEVA, Šv. — Svetovni svet cerkva je prejel od nizozemske vlade dar $179,000, ki naj bi ga Svet uporabil za borbo proti rasizmu. ralda Forda je nekam nejevoljna. ko se širijo glasovi, da “se j nagiba Ford” k Nelsonu A. Rockefellerju kot. republikanskemu predsedniškemu kandidatu i v letu 1976. , Ti bi namreč radi potisnili v, ! kandidaturo G. Forda samega ! in tem načrtom vse take govo- 1 rice škodujejo. v ^4 RAZLIČNIH POGLEDOV — Kralj Sandije Fejsal (na levi) podpira z denarjem in zadrževanjem olja doma arabsko stran v sporu z Izraelom in upa, da bo mirnim potom dosegel izraelski umik z zasedenega arabskega ozemlja. Sličnega mnenja je jordanijski kralj Husein (v sredi), med tem ko je predsednik Libije (na desni) za bojevanje do konca, se pravi, do popolnega uničenja Izraela. i Nov način za zgodnie I j edi-ritie raka na želodcu ! CHICAGO, 111. - Dr. T. R. j j Deden ie ranisa! v svoji koloni j v Chicago Tribune 18. decembra i | letos, da so japonski zdravniki j j dosegh precejšen napredek v iz-1 ! polnitvi načina, ki omogoča | zgodnje odkritje raka na želod-; cu. ! To i e važno, ker je raka na želodcu v začetku v 94% mogoče pozdraviti, ko pa se je že razši-: ril, pa ie možnost na ozdravitev zmanjšana na največ 30%. Zadnje vesti PEKING, Kit. — Včeraj je tu v javnosti neopaženo obhajal 80 letnico rojstva vodnik Kitajske Mao Tssetimg, še vedno sredi dela in grajenja komunističnega sistema in kitajske edinosti. ŽENEVA. Šv. — Včeraj so sc tu sestali egiptski in izraelski vojaški predstavniki pod vodstvom zastopnika ZN na razgovore o umiku oboroženih sil na nove položaje. Razgovor je trajal pol drugo uro in se bo nadaljeval jutri. WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslenik A. Dobrinin je bil včeraj v Beli hiši na razgovoru s predsednikom Nixo-nem in državnim tajnikom Kissingerjem. Razpravljali so o splošni mednarodni politiki v zvezi s Srednjim vzhodom in pojsdbno o odnosih med ZDA in ZSSR. TOKIO, Jap. — Objava povečanja arabskih dobav olja je popravila razpoloženje ter odložila omejitev dobav olja industriji in elektrarnam. mm Ameriška Pomowim /%' IV' c m g/y- IW-- HI O IVI F *mZSZmZSim .»SS3&«. » 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 Nationai and International Circulation •ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: •s Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 2Qe®sc« -a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION ’FATES: Tnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 raont&g; $5.50 for 3 month* ’’anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 mr' . 3; $6.00 for 3 month* Friday edition $6.00 ’’ * one year. je važnosti. Tukaj je mesto, kjer industrijska demokracija res nekaj pomeni.” Ali ni iz te primerjave med delavskim samoupravljanjem v Jugoslaviji in industrijsko demokracijo na Švedskem razvidna bistvena razlika v prijemu problema delavčevega sodelovanja in soodločanja v njegovem podjetju? V prvem primeru delavski sveti paradirajo kot upravniki družbene lastnine, odloča pa manager, partija in državne odredbe. To je “samoupravljanje” brez resnične vsebine, organizirano z vrha doli. V drugem vodi zasebno lastnino management visoko sposobnih izvedencev, a delavci imajo veliko, odločilno besedo v vseh vprašanjih na ravni njihove aktivnosti, ko gre za njihove koristi in pravice. V Jugoslaviji industrije pod delavskim samoupravljanjem ne morejo iz kriz, na Švedskem pa prospevajo. Kateri sistem je torej boljši? L. P. sem hitro preračunal. | led in kavo in drugih električ- na, zato pa še izdaj ni vrt po- nih ropotij, za katere ni nihče RS2' SECOND CLASS POSTAGE PAV AT CLEVELAND, OHIO i 248 ThurZ7DečT277l973~ Odkritje iz primerjave V prejšnjem članku pod tem naslovom smo napovedali primerjavo med kapitalističnim in komunističnim go-sodarskim sistemom, to pa v dveh primerih, kjer se siste- BESEDA IZ NARODA za vsakega izmed nas polno zdravja in sreče! j Dawn Choral Group Hawn 0h@ral Group se zahvaljuje ■ . ~ l EUCLID, O. — Za velik uspeh našega koncerta, ki smo ga imele v nedeljo, 25. novembra, se moramo predvsem zahvaliti vam, našemu zvestemu občin- ŠEPEI ?m TURNOM Piše rojak iz prestolnice. WASHINGTON, D.C. — Predsednik je skončal svoj govor in i vzdihnila Micka, prosil, pa jih skoro vsi imamo samo zato, ker jih je nekdo iznašel? In te reči brnijo, ropotajo in šumijo leto in dan, božične lučke pa žare in migljajo — samo enkrat na leto! BC grabljen,” je takoj vedela Micka. “Smo pravzaprav kar precej potovali... To stane ...” “Koliko?” “Pa poglejmo,” je rekel Franček. “Najpreje gorivo. V hribe! je samo eno* uro v obe smeri, šli smo dvajsetkrat iz dvema helikopterjema. Vsak porabi 150 galonov na uro, kar znese — 6,000 galonov...” “Uau,” sem se začudil. “Piši, Micka, in seštevaj ...” “V Kalifornijo je 10 ur v obe smeri, imeli smo dva eroplana, od katerih vsak požge 2,200 ga- . , , , v . , • T (Dan le bil kar lep, ce pomislim, Ionov na uro m to znese...! , . , ,.v .. . , oco nnn I da je bil vprav sredisnji v me- jajks, mc mani kot 352,000 ga- J ^ . seču decembru. Samo teden dni smo od astronomskega prvega dneva zime. Je decembrski tretjesobotni . j večer. Jutri bo tretja nedelja in na slovenski Osmi po deseti ma- Oauss pa raimlišjam @ včerajšnjem m jiifrišipii dnevu * *, NEW YORK, N.Y. — Večerna tema je že objela in potegnila vase naše njujorško mesto1. 352,000 galo- lonov...” “Micka, zapiši: nov!” “Z nami sta šla tudi dva helikopterja, za vsak slučaj. Sta bolj počasna in obe smeri vzame vsakemu okrog 30 ur. Po 150 galonov na uro nam to da 72,000 galonov...” “Micka, 72,000 galonov...” “To je pa kar precej,” je Hvala Bogu, * * KS A A A. X 1. 1 J V KA 7 V W A X Xy X X XX X W X X X X ^ J KS 1 O KS 0‘X O X KS ^ . v KJ Ui. J- -1XV J V— »J A X KS X J. CVX XJ V '-'J , KS \ KS A. A. A A 1 KA.m • kska. ^ j rna najbolj približujeta drug drugemu. Gre pri tem za pri- .stvu’ kl ste s® odiJa 1 nas 30 ni v veliki meri na kapitalističnih osnovah, z veliko mero pesmi, ki jih je priredil naš pe-industrijske svobode za delovnega človeka. j vovodja Mr. Frank Gorenšek, Zadnjič smo se nekoliko pomudili pri jugoslovanskem:res vsenJ zel° ugajale-samoupravljanju, ki naj bi predstavljalo demokratično o-1 Največ ploskanja je bilo, ko bliko delavčeve soudeležbe pri vodstvu podjetja preko iz- je Mr. Gorenšek pel v duetu z voljenih delavskih svetov. To bi gotovo bila velika konce- našo predsednico Olgo Klan- ^ sija totalitarne družbe v prid industrijske demokracije _ j cher in Carolyn Budan ter Albi- ^ če bi ta sistem posloval kot beseda pove. Toda videli smo, no Tickar- Občinstvo je bilo res- j t\...................... da je moč pri pojdetju v rokah managerja, ki ga iz ozadja !nično presenečeno, ker njegove-! ^ ravnih^3^. vendar pa podpira partija, in v rokah države, ki strogo in striktno |ga ir^ena ni lbil° na programu. “Stvar je resna, o tem ni dvoma. Bojim se le, da je veliko resnejša, kot pa je povedal in da nam čistega vina sploh ni natočil,” sem prikimal. “50 milj na uro, to je smešno,” je dodal Franček. “Ljudje bodo pri tej brzini zaspali za volanom in nesreč bo toliko, da se boš vozil po razbitib avtomobi-ne pa cestah ...” “Prav mogoče, zlasti na hi- letake — vabila za naš koncert in pa Mr. J. Petriču, ki nam je vedno pomagal, kar smo potre- predpisuje gospodarske smernice in določbe. Ni torej moč | Na3a iskrena hvala Pecon-v_ rokah delavcev in delavskega sveta. To smo dokazali iz | Trebar orkestru, ki nam je v izjav kompetentnih strokovnjakov, ki slonijo na realno-,stiski prišel na pomoč in nas Sti. tako lepo spremljal, čeprav Sedaj pa poglejmo, kakšna je industrijska demokraci- smo imeli skupaj le dve kratki ja na Švedskem! j vaji. Tamkaj je med največjimi podjetji industrija jekla in ! Posebna hvala Mr. Franku sorodnih izdelkov z imenom Graenges AB v Stockholmu. Kristoffu, ki je narisal res lepe Opisal jo je D. Jenkins (The New York Times, Oct. 14, 1973) iz prve roke in z direktnimi citati izjav od strani vodstva in delavstva na samem mestu. Dočim je umišljena “demokracija” samoupravljanja v stari domovini zamišljena bovale na odru in v dvorani, in zgrajena na vrhu, pri strehi, da bi bila dobro vidna, je Najlepša hvala Veri Bajec in pri Švedih drugače: J;am je demokratično načelo v praksi vsem gospodom, ki so ji poma- je pojasnila Micka. Zadnje po-zlornilo moč hierarhičnega vodstva in dalo delavskim sku- gali v ibaru. Ravno tako zahvala glavje Zahvalnega dne pinam na vseh gladinah ^blagodejno stanje. Preddelavec Josephini Trunk in Anni Kri-j “To bo drag ričet. Veliko elek-(roreman) ni nikak ‘boss” več, čeprav je na svojem mestu, stoff, ki sta preskrbeli odlične trike bo šlo. Mar ne bi mogla A briga se za probleme materiala in administracije, ne vti- kuharice pod vodstvom Mrs. skuhati kaj bolj na hitro ?” ka pa svojega nosu V delavca, da bi se vsakih 5 minut poja- Steffie Smolič, lepo okrasili mi-j “O, seveda,” je -poskočila Mic-Vil pri katerem in mu pripovedoval, kako in kaj dela. ze in organizirali članice zbora ka. “Goveji zrezki so narejeni v Te vrste nadzor je zelo omejen, namesto njega vodi za hitro in izvrstno postrežbo 10 minutah Tri dolarje funt” pregled nad produkcijo in se peča s problemi osebja odbor, našim številnim gostom. 1 sestavljen iz zastopnikov vodstva in delavstva. Hans Har- I “Ričet bo kar dobra večerja,” vig, metalurški inženir v podjetju pravi, da delavcem niče- San^Furbc ^He^bilaTri vho- ^ S,h Vdal’ Fr™^:ka pa ^ kar sar ne more zapovedati, ampak jih samo kdaj prepričati in du ter Mr Jou Nemanichu za TTl a napadel neP°PlslJivo vzpodbuditi za kaj drugačnega. To mu da v^ dela pa je ^ ^^“akkaSelj* bolje ker delavce priganja, da sami mislijo. To je industrij-: tudi rediteljicama Carol in MaJ ska demokracija, ki raste iz temeljev in je podobna zgradbi; Globokar ter njihovi ma-piramide. Prezident Grangesa Johan Akerman trdi, da podjetje ni zavrglo osnovnih kapitalističnih principov, da je še vedno cilj podjetja z dobrimi proizvodi igrati za — denar in dobiček (saj je v zasebnih rokah) in da opisana demokracija dobiček pospešuje, ker delavci z lastno kontrolo svojega delovnega delokroga zvišujejo uspešnost podjetja; tako so tudi bolj zadovoljni in srečni. Statistika kaže, da se je v eni izmed topilnic produkcija zvišala za 45%, odkar je v veljavi ta sistem dela. Kaj pa delavci v vodstvu podjetja? V Jugoslaviji je delavski svet na vodstvu podjetja glavni šlager za “samoupravljanje” in temeljni dokaz za industrijsko demokracijo. Johan Akerman se ne brani delavskega zastopstva v managementu, če ga delavstvo podjetja želi tam imeti. Pravi pa dobesedno; “Imamo dva zelo luštna delavska zastopnika v upravnem odboru, vendar ne morem videti, kaj dobrega imamo od tega, da tam sedita. Toda če uslužbenci ta j dva dečka hočejo imeti notri, da držita oko nad drugimi, je “Zeblo nas bo,” je rekla Mic-; v dveh urah.” Neverjetno, kako ona strastno ljubi Florido. “Da, tam smo bili enajstkrat spet z dvema eroplanoma in helikopterjema. _Tb iznese... iznese... da, to znese 193,000 galonov za eroplana in 23,000 galonov za helikopterja ...” “Micka, zapiši, hitro zapiši!” “Že pišem, že pišem, saj ga slišim,” je rekla Micka in postajala nervozna. Nekam nerodno je seštevala. “Že imam,” je vzkliknil Franček. Boy, kakšna figura. Če dodam še mali eroplan, ki sem pa tja pelje naše biciklje za nami na Florido in bencin za Mirko-ta, kadar nas obišče, nam znese vse skupaj več kot pol milijona galonov, kar pomeni, da ibi z mojo Vego lahko peljal vsaj dvajsetkrat na luno in nazaj ...” “Lepa cifra, fant,” sem pritrdil. “Pa si tudi zaračunal posebni eroplan uredniškega odbora Ameriške Domovine, ki nas stalno spremlja na potovanjih, da lahko v Clevelandu sproti objavljajo moj šepet pod tur-nom?” “Ne, tega nisem. Vse stroške nosijo sami. Seveda, če ostanemo doma, potem bodo tudi oni prihranili...” Po tako poraznih podatkih nam ni preostalo drugega, kot poraz in po kratkem premisleku smo se odločili, da se bomo poslej držali doma, plažo v Kaliforniji prodali, farmo je perfektno jasno, da smo v krizi. Družinsko posvetovanje bi bilo na mestu. Kar zdajle . ..” Franček je ugasnil TV in spet smo se spogledali. “Termostat bo’ treba znižati ...” “Ne v moji sobi. Me že zdaj zebe, ko študiram. 65 stopinj je dovolj ...” “A tu v kuhinji je toplo, skoro vroče,” sem ga zapeljeval. “To je zato*, ker sem vse popoldne kuhala puranov ričet...” “Franček, poslej res ne boš smel več tako letati s svojo Vego po prestolnici in predmestjih. Bo treba malo potrpeti. Glej, jaz se vozim samo v službo in domov,. .” “Kdo pa vozi v trgovino, gre mamico iskat v službo, pelje k slovenski maši..mi je fant mi Mitzi, ki je prevzela opremo programa in prodajo vstopnic. Velika hvala naši blagajničarki Mrs. Frances Nemanich, ki je poskrbela za lepo reklamo v časopisih in radio-urah. Tudi našim bivšim članicam zvito odvrnil. Paulini Dolinar, Mimi Režonja, I Spet sem bil poražen. Zato Tillie Špehar in Mary Stražišar! smo le molčali in iskali odgovo-naša iskrena hvala za vso po-1 ra na hudo krizo pred nami. moč! Molk je pretrgal Franček. Posebna zahvala našemu mla- “Jaz pa imam eno velikansko demu in talentiranemu pianistu idejo,” je rekel. “Kaj, ko bi Mr. Charlesu Navigante za od-1 zmanjšali naša potovanja kon-lično spremljavo in Mr. Ivanu cem tedna, za weekend?” Hauptmanu, ki je snemal naš! “To ni nič, ali pa kvečjemu koncert na zvočni trak. 1 malenkost,”, j e pribila Micka. Zelo nas je presenetil šopek j “Mogoče pa ima fant prav. Pa od moje Strani V redu.” j rdečih nageljnov, ki ga je po-! poglejmo*, kako je s to stvarjo. Tale opazka Johana Akermana je po svoje značilna. Iz'kloni1 Davn ^horal Group kon- 0dkar s« mi v januarju podalj-nje sledi, da on na sodelovanje delavcev v managementu ,zul Mr' Senmar> ki Je bil tudi malo da, ker niso sposobni za ta posel. Uprava večjih in-1na koncertu s SV0-i0 družmo. dustrij je v naših časih tako komplicirana, iznajdljivost in ' NaJlePša hvala! okretnost vodstva v današnjem mogočnem tekmovanju na i Vam pa’ Mr- Gorenšek, izre-svobodnem (ne planiranem) trgu tako potrebna za uspeh jkaimo vnašo globoko hvaležnost podjetja, da vsemu temu povprečen ali tudi nadpovprečen, Iza Vaše del° in potrpežljivost, vendar za to ne šolan, delavec ne more biti kos.1 Zato go- Brez Vas ne bi nikdar dosegli spod Johan, šef ogromnega kompleksa tovarn, omalovažu-1takega usPeha-' Naj Vam tudi joče govori o delavcih v managementu, takoj pa dostavi, da jBog PcPlača! na Floridi pa dali v najem potreb- jem.vzidu. ši srenj ska prosvetna ura. Ena polovica zadnjega meseca v letu je že minila. To je zdaj včerajšnji dan. Zmeraj je lahko kaj zapisati, še lažje pa je samo kaj reči o tem, kar se je že dogodilo. Ko to delaš, vsekakor nisi noben modrec, še manj pa prerok. In vendar tudi o preteklosti se lahko piše ali govori na dva zelo, da, zelo pomembna načina. Lahko poročaš, zapišeš ali govoriš o preteklem 'dogodku verodostojno in resnicoljubno ali pa zlagano, izkrivinčeno, neverodostojno. Lahko podaš samo en del, tisto, kar ti prija in koristi, vse drugo pa zamolčiš. Kot zapisovalec dogajanja slovenske srenje na Njujorškem sem hotel biti zmeraj stvaren in verodostojen. Zares takšna je moja trdna namera in osebno — kot jaz opazujem — tudi tako zapisujem. In ne dolgo tega, ko sem objavil poročilo: Kaj je bilo in kaj bo, mi ena od naših srenj čank reče: “Ali treba res vse povedati!” Ljudje žele, da bi samo hvalo pel. Iz poročil naših slovenskih zdomskih listov spoznavam naš ustaljeni način zapisovanja življenja in dela po narodnih srenjah na Ameriškem. Najavijo dogodek. Tudi izvršil se je, a o njem zaman čakaš vesti, kako je potekal. Kadar pa se poroča, potem je sama hvala. Hvala in dviganje tja v deveta nebesa. Sijajno u-veljavljanje v tujem, svetu. Pa povprašaš ljudi iz tega tujega sveta, če so opazili našo zvezdo na njihovem nebu, pa ti ne vedo nič povedati o njej. In naša zvezda je zašla že kar ob svo- nim ljudem. V hribe bomo pa šli v najhujši sili. In Franček je tudi izračunal, da bomo pri tem zaslužili in prihranili toliko de-narja, da si bo lahko vsak izmed nas treh kupil bicikelj s 25 prestavami in še za dinamo, zvonce in rezervne gume nam bo 0-stalo. .. * Gornje je bilo pol za šalo, pol zares. Naslednje je pa vse zares. Seveda bomo čuvali in hranili energijo, ne samo v naši hiši, pač pa po vsej Ameriki, kajti ni je večje nesramnosti, kot to, da je njegov cilj organizirati delo v okrilju majhnih delavskih skupin, tem pa naložiti največjo avtoriteto in odgovornosti v niihovem delnkromi. šali službo za nadaljna, štiri leta. je poteklo 44 weekendov. Hm, kje smo vse bili ves ta čas? Aha, en weekend sem bil v bolnici.” Micka je takoj pojasnila: “To se ne šteje ...” “Štiri, osem, dvanajst,” je pričel šteti Franček, “šestnajst... da, dvajset weekendov smo pre- Resnično smo hvaležne vsem bili v hribih. vam, ki ste prišli na koncert ter “Pa samo enajst na Floridi,” V njihovem delokrogu. j vas že sedaj vabimo na naš pri- ie vzdihnila Micka. Ona ljubi “Preddelavec naj ne bo ‘boss’, ljudje v skupini naj s a-: bcdnji koncert. Florido, mi odločajo,” pravi Akerman. “Hočemo ustvariti pogoje, ! Naj novorojeno Dete — Jezu-' “Aha, zdaj se vse ujema. O-da bodo vsi naši uslužbenci vplivali na razmere v podjetju, šček blagoslovi vas vse in vaše semkrat smo šli v Kalifornijo, a za tako vplivanje SO te prvotne delavske skupine največ- druižine in naj bo novo leto 1974 štirikrat pa smo bili doma...” I zerve> glavnikov, mlinčkov za slovenske srenje/Ker mfjeTkot Izdajamo knjige, da bi nas tuj svet spoznal, pa jih prodajamo domačim ljudem. Ko ponujaš domačo knjigo svojim ljudem, ki je izšla samo zato, da bi sami sebe bolj poznali, da bi sebe v zdomstvu za svoj narod ohranili, da nas tujec ne bi v zamejstvu še bolj iztisnil, pa te zavrnejo naši ljudje češ, da opravljaš brezsmiselno stvar. Nekateri te še bolj cinično zavrnejo češ, da nimajo denarja, da nimajo časa za tako branje ... In tudi do takšne mentalitete smo prišli, ker je bilo naše po-nas nekdo izsiljuje samo zato, i roČanje o našem življenju in de-ker sam ne more rešiti svojih javnosti neverodostojno. Ljudje problemov. Par žarnic luči in v oddaljeni soseščini so imeli par stopinj toplote manj v vsaki napačno predstavo, kako in ko-hiši lahko pomeni ogromne pri-; liko se je sploh zgodilo v neki hranke pri uporabi energije. Saj' drugi srenji; posebno, če vse o smo, ako odkrito priznamo, do- ‘ vseh nedelih zamolči ali pa če slej šarili z energijo kot svinja z j se samo o enem delu dogodka mehom. (Bogve, kako je nastal; govori, vse drugo pa je bolje, da ta izraz?) Te Združene države! se ne ve. so prestale že marsikatero teža- j Kdor malo zasleduje zapiso-vo — in bodo tudi to. Potem pa ; vanje narodnega življenja iz pol-bomo tudi bolj cenili svoje do-j Preteklosti, se bi moral zares brine in jih bolj čuvali. j zjokati, da na nobeni strani ni En ukrep, odnosno predlog poštene volje za pošteno pisa-štednje z energijo, pa mi res u- nie- Tako je doma — na Sloven-gaja. Gre za odpravo božičnih skem, tako je zunaj — v izamej-okraskov. Mar ne bi bilo bolje, stvu in zdomstvu. Pa to so stva-k%bi prepovedali uporabo elek- rb ki s*0 se že zgodile, tricnih nožev, krtač za lase in Osebno zapisujem samo sprot-krtac za zobe, odpiračev za kon- ne poteke življenja njujorške celica slovenstva na tujem zares pri srcu, hočem biti pošten do nje — in se vprav zaradi tega ne sramujem jokavosti, tudi Cankar je bil tak, ker je svoj narod ljubil — in zato zapišem tudi naša slaba dejanja in povem tudi o nedejanjih. Predno grem v svojem poročanju naprej, bi rad še enkrat jasno povedal, kaj dela moje poročanje jokavo1. Predvsem to, ker imam zmeraj pred očmi celoto. To se pravi: zmeraj vidim v duhu, koliko je še dejansko naših slovenskih ljudi na Njujorškem in kako je v njih že splahnel občutek za to narodno skupnost. Vidim, kako stari padajo ali postajajo onemogli, a novi in mladi ne stopajo na njihova izpraznjena mesta. Vidim, kako ozkosrčno opravljamo še to, kar napravimo. Nismo več celi ljudje pri narodni stvari. Seveda krivda je tudi v zunanjih okoliščinah, a hudo je prav tisto, da ne prevzamemo odgovornosti za tisti del krivde, ki je prav naša, naša, da vprav osebna. To se pravi krvda vsakega od nas! Jaz pišem, čeprav pravijo, da s tem delom ničesar ne dosežem, ker mi je hudo, da bodo vse žrtve in vsi napori našega starega rodu šli v nič. Nekaj gorenjske tugenti je v meni po materi in morda tudi po teti, samo v toliko različno: Moji materi je hudo, da bo šel naš dom v nič, ker nima nobenega svojega otroka doma, meni pa je bolj hudo, ko slutim, da gre lahko skupen dom na Osmi v nič. Zdaj pa poglejmo malo v ra-čunico. Danes so številke denar-ca važna stvar. Ali smo zdajšnji njujorški slovenski srenjčani že kdaj pomislili, koliko so naši starejši, že umrli in nekateri še živeči, ob svojih skromnih zaslužkih dali za to slovensko O-smo pri Sv. Cirilu! Ali smo že pomislli, da, če bomo še 3 leta tako zdržali, da bo v letih od 1966 do 1976 danih v ta skupen dom skoraj blizu četrt milijona dolarjev? In vprav v teh letih smo popustili v naporih za vzgojo mladik. Tudi tod moja jokavost nastaja, ker opazim zdaj tu zdaj tam, kako je mladika ovela, ker nismo skrbno zalivali z vodo narodnega duha, a ta prihaja na tujem le iz slovenske besede. V angleščini podana zgodovina slovenskega naroda, ki nima navdušujočih epopej, nam mladine ne bo ohranila. Dom mora vzbuditi rast prvih poganjkov. Narodna cerkev ali pa narodni dom in ljudje pri le-teh morajo podpreti to prvo mlado rast. Samo zamislite se spet v sliko mlade dvorane ob zadnjem, mi-klavževanju. Toliko mladih — pa srno pustili samo to, da nam jih je Miklavž zbral, in smo jih pustili oditi brez posebnega nasveta, brez posebnega povabila v našo trdnejšo skupnost. In kakšen bo naš jutrišnji dan, nočem prerokovati, nočem biti spet jokav ... Tone Osovnik Papež Pavel bo mogoče obiskal Ameriko 1. 1976 Philadelphia, Pa. — V Phila-delphiji bo 1. 1976 mednarodni Evharistični kongres, katerega se bo najbrž udeležil papež Pavel VI. Ta sklep je naznanil kardinal ,John Krol> nadškof v Philadel-phiji in predsednik Ameriške katoliške konference - U.S. Catholic Conference. Evharistični kongres v Phila-delphiji leta 1976 se bo torej vršil tudi v času, ko bo Amerika praznovala svojo 200-letnico ustanovitve. Evharistični kongres bo trajal en teden in pričakujejo, da se ga bo udeležilo čez 100.000 ljudi. " Na Japonskem je še vedno okoli 3,750 kinogledališč. Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman “Meni se ne zdi tako smešno, kar ste čitali,” reče Matilda vsa rdeča od nevolje in odide. - Tudi Leon je bil nevoljen. On je vedel, kdo je ta pisma pisal. “Jaz menim, da se morajo ta pisma lastniku nečitana nazaj dati,” reče on. , “Res, res,” izpregovori sodnik, čigar indiskretnost je bila vsega kriva, in baron je brez ugovora dal si pismo iz rok vzeti, ker ni mu bilo prav, da je Matilda jezna nanj proč šla. V tem hipu pride Goreč. Njemu sodnik pisma izroči, naj jih da profesorju. Goreč pogleda pisma, odstavi od očesa in zopet pristavi bliže, pa vsklikne Pavlini, katera je bila baš po stopnicah doli prišla: “Deklica, pisava teh pisem, katera je gospod sodnik prinesel, je prav taka kakor tvoja, vendar ni li?” “Je, moja,” odgovori Pavlina odločno ter mu vzame pisma z rok in se vrne po stopnicah, sicer silno zardela, ali s ponosom. Vsi so naredili dolge obraze. Goreč je obrvi stisnil skup, a takoj obrnil se in klical vina, vabeč gospode, naj sedejo. Sodnik in baron sedeta, Leon pak se poslovi. Nihče ga ni zadrževal, ker položaj je bil vsem nevše-čen. Baron je bil dvakrat osramočen, Gorcu je bila cela reč neprijetna uganka, sodnik je pa videl, da je nediskretno ravnal. Leona je imela po potu domov le ena misel. Ona je bila zanj izgubljena. Poleg vsega drugega, kar je prej in denes slišal in videl, — priznala je ona sama denes ognjene one besede ljubezni, pisane drugemu za svoje in kako priznala! Na njo ni bilo več misliti mu. Ne moremo reči, da bi bil obupaval in grizel se, za to je bil sploh prezdrava natura. Tudi mu cela stvar ni prišla prenanagloma. Ali toliko kakor vsak nas, imel je tudi Leon samoljubja in sebičnega samospoštovanja, da ga je propadanje njegovih upanj vendar peklo. Ko je tako razmišljal po potu domov in doma, prišel je tudi prizor na misel, kako odločna in lepa je bila denes Matilda, ko je svojega — ženina, barona, tako zavrnila. DEVETINDVAJSETO POGLAVJE. Sporazumljenje Profesor je bil vstal in se iz-prehajal po vrtu. Skozi okno je ves čas pazila nanj Pavlina in srce ji je silno bilo. Prečitala je bila nekoliko svojih pisem in to jo je razburilo. Mej pismi je bilo tudi jedno ne od njene roke. Ni ga prečitala, dasi jo je radovednost vlekla. Hotela mu ga je nazaj dati, a ni imela poguma, stopiti predenj. Tako jo je strah pred svojo slabostjo in premagovanje same sebe zadrževal ves ta dan in večer v njeni sobi. Tudi se je bala strica Gorca srečati in izpraševana ali morda celo grajana biti. Zato je rekla, da je bolna in da hoče sama biti. Drugi dan zjutraj nekdo na njene duri potrka. Profesor Vstopi. “Rekli' so mi, da se sme in more k vam, in zato sem prišel pred svojim odhodom zahvaljevat se vam za skrb in potrpljivo postrežbo, katere nisem zaslužil od vas.” Ona zardi pa se obrne proč in na mizici iskaje, govori: “Včeraj sem dobila od vas pisma.” “Slišal sem, žal mi je, da iz druzih rok .. “To mi je vse eno... Ali jedno pismo ni moje, tu ga imate nazaj.” Vesel pogleda. Bilo je malo Krtovo pismo. “Ste ga li čitali? Tiče se vas,” reče profesor in ji, v zadregi kakor mladenič, ponuja list nazaj. “Mene se tiče?” vpraša ona, vzame list in ga bere. “Krt?” “Tisti, ki je vam nasproti stanoval.” “In to je o meni pisano? Vam?” “O vas.” “In... vi ste verjeli, vi ... verjamete to,” sopne ona pre-bravši. “Nisem li prav storil, ko sem veroval, ni li denes treba verovati, Pavlina?” Ko je slišala to mehko vprašanje, svoje ime iz njegovih ust, zvrtelo bi se ji bilo skoro v glavi, list ji je na tla pal, ona pa je z vsklikom: “Ne! ne! Franc!” skočila k njemu in se ga olke-nila, položila mu glavo na rame in se zjokala. Kdo bi bil verjel? Prej tako resna človeka dva, sedela sta zdaj dve uri vkup kakor otroka dva. Tako mnogo sta si bila že povedala, ali še vedno sta imela neizčrpljiv vir pripovedovanja. Celo veliko in usodno nespo-razumljenje, nastalo iz morda dobromišljene, a bridke intrige pesimističnega prijatelja in morda (kakor so kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo, — bila sta že pojasnila si, odskočila na druge stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil otročji jezik med njima na videz pri kraju, našla so se usta: prav kakor mladina dela. Potem ji je on povedal, da je v njeno sobo prišel že z nejasnim namenom govoriti ž njo, tudi ko bi ono, slučajno v njena pisma izgubljeno pismo, ne bilo dalo povoda razjasnjenju. Ona pa je rekla, da se ji je zdelo, ko mu je stregla, da je še nekaj ljubezni v njem ostalo do nje, zato ji je bila duša tako polna veselja, pa tudi polna bridkosti. Ona bi bila odrekla se vsemu, vsej sreči, nikogar bi ne bila mogla več ljubiti, zdaj ne, ko ga je trpečega pred seboj videla in ne razumela, itd. “Odrekla?” poprime on. “Jaz sem se bil že odrekel. Jedno ni za vse, ni vsak rojen, da bi srečen bil, ni vsacemu namenjeno, da bi razumljen bil od jednace-ga srca, mislil sem, in se vsemu odpovedal bil, ko sem mislil, da si se mi ti odrekla. Vem še, kako me je tačas mala primera v nečem spisu prijela, čital sem, kako ima nekatera jablana na tisoče cvetov, ki so vsi od nature namenjeni, da se rodi iz njih sad. Ali pride slana črez noč in na jesen drevo stoji brez sadu. Tako sem mislil, da sem že jaz, in povem ti, da sem že včasi v tej misli tako nekako bolestno radost imel, dasi me je že ondanšnje srečanje s teboj preverilo, da je v tej moji misli malo zrnate resnice, temuč samo varanj e. Glej, in zdaj mi je srečen slučaj pomagal, da sem se spokoril. In zdaj, ko te zopet imam, čutim tisočkrat, da je treba srečo doseči, ne le dose-zati. In moja sreča je le imenje srca v last, kakor ga ti nosiš, kakor si mi ga ohranila, deklica zlata. In meni se zdi, da bi te zdaj ljubil z vso strastjo srca, katero je tako dolgo pogrešalo te, tudi ko bi ne bila taka, kakor si. A ti?” A ona se je doteknila ognjeno govorečih ust njegovih in v tem je bilo odgovora dovolj za zdaj. (Dalje prihodnjič) DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! Aktivnosti Feisra§ii@ upokojencev EUCLID, O. — Ameriški Slovenci se lahko ponašamo, da smo kot samorastniki že veliko ustvarili, bodisi na društvenem, kulturnem, prosvetnem, gospodarskem ali političnem polju. V to nas je primorala potreba, ker smo živeli med tujci, ki nam niso bili posebno naklonjeni in so 1 G611 Chestnut ence, O. 44131. Federacija je imela 14. decem- nam skopo odmerjali kruh. Obresti tega prizadevanja se nam bogato izplačujejo, kajti v j smislu predavanja profesorja so-' ciologije d r. Gobca 12. maja imamo samo med clevelandskimi Slovenci drugega in tretjega rodu več sto intelektualcev, tehnikov, podjetnikov, politikov inl ljudi svobodnih poklicev. Znani bivši poročevalec Cie-j veland Pressa T. Andrica je leta 1955 izdal brošuro o 46 narodnostnih skupinah z 2,000 organi- Fontana, Calif. na značilnost je tudi množično Nekaj klubov je tudi še, ki ni- posečanje klubovih sej. so pridruženi Federaciji. Na te V odbor za leto 1974 so bili iz-apeliramo, da se nam priključi- voljeni naslednji zastopniki: jo, kajti pregovor pravi: “V slo- predsednik Al Sajevic, 1. pod-gi je moč!” Čim več nas bo, več predsednik Anton Perušek, 2. bomo dosegli pri naših zahte- podpredsednik Louis Arko, taj-vah. Obveznosti za pristop ni nik Antonia Stokar, blagajnik druge kot $10 pristopnine, me- Joseph Ferra, zapisnikar John sečnih prispevkov ni nobenih. Terček. Nadzorni odbor: Louis Za nadaljne podatke pišite . na j Dular, Stefi Koncilja, Frank Ka-glavno tajnico Antonia Stokar,' run. Poročevalec Frank Česen. Rd., Independ- Odbor za resolucije: Frank Česen, John Gerl, Albert Chesnik. Federacija bo priredila banket v SND na E. 80 St. v soboto, 16. februarja. Vabljeni so vsi clevelandski in zunanji klubi. Frank Česen, por. bra svojo letno sejo. Navzočih je bilo 27 zastopnikov od 7 klubov, ostala pa so poslala le poročila. Razprave so bile živahne in stvarne. Iz poročil je bilo razvidno, da je pri klubih precej življenja. Vsi imajo poleti piknike, pozimi pa prireditve s plesom in večerjo1. Seveda imajo tudi druga razvedrila kot bali- CLEVELAND, O. — V oktob nanje, igranje kart in izlete, ru in novembru je prejel Slo-Ampak razen razvedrila imajo venski dom za ostarele sledeče | tudi resne zadeve. Tako pošilja- darove v spomin dobro pozna- li Slovenski starostni dom so darovali zacijami, med katerimi je bilo .... kar 193 slovenskih, kar je lep ^ ^ ^ PriljubljeneŠa advokata dokaz naše podjetnosti. , , , st vene zaščite, kakor tudi za1 $80.25: Postal Employees, Med časopisi sta bila dva dnevnika in trije tedniki, devet narodnih domov, štiri cerkve, 12 pevslah društev, pet dramatskih društev, Kulturni vrt, 13 socialnih organizacij, štirje radio-pro-grami, dve politični organizaciji, dve banki, tri zadružne trgovine (razen par sto zasebnih), in nič manj kot 134 podpornih društev raznih jednot in zvez ter samostojnih društev. S takimi uspehi se ne more ponašati nobena druga etnična skupina v Clevelandu. Danes je seveda precej spremembe, kajti mladi rodovi, ki se uveljavljajo v našem javnem življenju, imajo svoje nazore in tudi angleščina močno izpodriva slovenščino. Vendar slovenske tradicije se pri mladini še krepko drže, vsaj pri kulturnih skupinah. K številnim našim društvom so se zadnja leta pridružili tudi slo venski upokojenci, ki imajo v širšem Clevelandu kar pet klubov s 1.515 članov. Ti klubi so včlanjeni v Federaciji upokojencev z glavnim stanom v Clevelandu, ki ima skupno 14 aktivnih klubov z okoli 3000 člani, Razen petih klubov v Clevelandu so še v Barbertonu, O., Girardu O., Detroitu, Midi., Cheswicku, Pa., Pittsburghu, Pa., Strabane, Pa., Chicagu, 111., New Smyrna Beach, Fla., in Lillian Bencin, Louise Križnik,: Predragi policaji Mrs. H. L. Starkey, Fred in Mil-j številne francoske občine so lie Odar. 'se uprle predlogu notranjega Po $15: Mr. in Mrs. Joseph ministra, da naj zvišajo svoj Novak, Killen-Kaucnik Insurance Co., Mr. in Mrs. Emil J. Golub. Po $10: Eva M. Peterlin, Janko Rogelj, Mr. in Mrs. John A. Brownrigg, Sue Courtis, Mr. in prispevek za vzdrževanje policije. Na čelu upornih občin so Marseille, Toulouse, Lille in Lyon- Prispevek občin naj bi se skoraj podvojil, pri čemer naj bi Mrs. Bernard Smith, Josie Za- v vsakem mestu drugačen. krajšek, Mr. in Mrs. Frances Pierce, Mrs. Caroline Papes in družina, Josephine Krašovec, Mrs. Joseph Rakovetz, Mr. in Mrs. F. M. Kosich, Frances E. Hill, Bertha Lobe, Mr. in Mrs. Emery Križman, Dr. in Mrs. A. L. Garbas, Frank Bavec, Marie Telich, Družina Esquivel, Jennie Petrich, Angela in Joseph Misic, Mr. in Mrs. John Alich in Leona, Mary Makovec, Mr. in Mrs. Joseph Matlika; Helen Zele. Po $5: Jerry in Barb Karka-weski, Frances Shay, Mr. in Tako na primer naj bi Pariz plačal 69 frankov na prebivalca, Marseille in Lyon 3.30 franka, druga mesta z več kot 100.000 prebivalci pa 1,50 franka- Občine se temu upirajo, ker pravijo, da se je povsod povečalo število prebivalstvo, medtem ko notranje ministrstvo ni poskrbelo niti za to, da bi bilo tudi več policajev, kaj šele za to, da bi policija dobro opravljala svoje delo. - Najbolj Francoze boli visoka cena policije. Z vsem, kar potrebuje — oprema, plača, šolanje Mrs. Martin Kessler, Emmett itd. — namreč “zapravi” franco-Duffy, Albert Simens, Mr. in ski policaj 48.000 frankov na Mrs. Frank Bradach, John in June Price, Steve in Marie Ba-bitt, Stanley in John Pryatel, Milka Filipič, Neimenovan, Mr. leto. mir in blagostanje med narodi. ’ Tour Nr. 11. Občasno imajo tudi koristna Po $25: The Crippled Chil- predavanja. idren Service, Milan A. Jaksic,iin Mrs- Peter Rom> Steffie Zde- Vse te aktivnosti imajo med Družine Zele in Girod, St. Clair i sar’ Henry Kremžar, Mr. in člani veliko privlačno silo, med Savings Assn, tujci pa velik ugled. Svojevrst- Po $20: Helen M. Simpson, JESENSKA KRASOTA — Slika, posneta na lečo ‘"ribje oko'’, kaže mirno pokrajino ob reki Harpeth pri Nashvillu, Tenn. Zemljevid kaže glavna sporna področja med Izraelom in Arabci. Krog 1 označuje a-rabski del Palestine, ki je do vojne 1967 pripadal Jordaniji, pa je od tedaj pod izraelsko oblastjo. St. 2 označuje Jordanijo, st. 3 Golansko višavje, ki so ga Izraelci zasedli junija 1967 in oktobra 1973, pa ga hočejo Sirijci nazaj. St. 4 označuje Sueški prekop, na katerega obeh bregovih so zdaj Izraelci v njegovem južnem delu. Egipt zahteva, da se u-maknejo na staro mejo in izpraznijo ves Sinajski polotok. Izraelci bi radi zadržali vsaj skrajni južni rob polotoka, ki čuva nad Tiranskimi vrati iz Podečega morja v Akabski zaliv. Mrs. Michael Dragas, Mr. in Mrs. Michael Remčn, Mr. in Mrs. John Lube St., Helen in Josephine Levstik, Mr. in Mrs. Louis Lousin, Mr. in Mrs. Albert Mills, Jennie Marolt, Christine Greive in Rita Manning, Mr. in Mrs. Charles Johnson, Mr. in Mrs. John L. Mihelich, Mr. in Mrs. Lou Strnad, Mr. in Mrs. Henry Backowski, Paula Mensinger, Ann Krajc, Mr. in Mrs. Rudolph J. Zgonc, Anne Turk, Rose Tisovec, Mr. in Mrs. Albert J. Koporc, Marie Ora-zem, Mr. in Mrs. Joseph Am-brosic, Mr. in Mrs. John Massie, Mary Zakrajšek, Mrs. Louis Miller, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. in Mrs. Louis Novak. Po $3: Helene Palmer, Dolores Yarmach. Prizadeti družini naše globoko sožalje; vsi bomo obdržali tega dobrega človeka v trajnem spominu kot dobrega, milega prijatelja in voditelja naše naselbine. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Za odbor Vida Shiffrer Fefcing hi rad kupil ti0¥0 orožja v Asiteriki? WASHINGTON, D.C. - Državni tajnik dr. Henry Kissinger je ustvaril s kitajskimi vodniki tako dobre odnose, da so ga ti zadnjič povprašali, če bi mogla Kitajska kupiti v Združenih državah moderno orožje, ki ga ji primanjkuje. V Pekingu bi imeli radi tanke, oklopna vozila za prevoz moštva, prevozna letala in drugo. V Pekingu bi radi svojo armado, ki je zaradi pomanjkanja motornih vozil in letalstva sorazmerno neokretna in počasna, preuredili v gibljivejšo, ki bi jo bilo v slučaju potrebe mogoče naglo poslati iz kraja v kraj. Kitajci se na splošno ogibljejo navezanosti v pogledu orožja na druge, doslej so vse orožje izdelali sami, nekaj po svojih zamislih, največ pa po tujih vzorih. Če bi se res odločili za nabavo orožja iz ZDA, bi morale te spremeniti svojo politiko v tem pogledu. Doslej namreč o-rožja komunističnim državam niso prodajale. Edina izjema je bila Jugoslavija, ko jo je Stalin vrgel leta 1948 iz Kominforma. Oves in ječmen segata najdalj na sever Ječmen in oves sta sorazmerno najmanj zahtevni žiti v pogledu toplote. Uspevata najdlie na sever in naj višje v gorah. Oves dozori daleč na severu, med tem ko potrebuje pšenica sorazmerno dosti toplote in daljši čas za zorenje. MALI OGLASI COLONIAL Naprodaj, severno od bulevarda, 18. let star, na pol zidan, krasna hiša, Velike sobe, built-in dishwasher, jedilna soba, in dosti prostora za shrambo. Velike klo-zete. klimatizacija. 2% garaže, blizu Villa Angela šole in trgovin. Pridite. Wm. T. Byrne Real Estate 26101 Euclid Ave. 261-5100 (249) STANOVANJE V NAJEM popolno prenovljeno pet sobno stanovanje se odda na E. 66 St. in St. Clair Ave. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj. Five rooms down For rent in St. Christine parish, carpeted and garage. Call 731-5409 (1) Iščejo stanovanje Dva odrasla bi rada dobila 4 ali 5-sobno stanovanje ali hišo od E. 169 do E. 185 St. Kličite 933-8026 _______________________-O) Help Wanted Male PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St ______________________ (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female Iščemo starejšo žensko Da bi skrbela za starejšo ženo v 3-sobni apartment. Kličite 481-0400 _____ (D General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) ry % IŠČEMO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 , 431-0628 V-....----------------------- ---- ------P' Zdi se mu, kakor bi bil ta človeški val zajel tudi njega. Kadar gleda preko prerijskega morja, ni več puščobe, ampak samo bogastvo, bogastvo. Le čakajte, tudi on bo zraven. Tako je, kakor bi ta neskončnost neobdelane zemlje zvenela in pela pesem o bodočnosti. Le čakajte, tudi on bo pel z njo. Kadar stoji tam gologlav in z zavihanimi rokavi sredi vročine, ožgan od solnca in mlad, se mu zdi, kakor bi prehajal z mogočne ravnine vanj neki silen vzgon: delaj, delaj, svet ti je odprt! Topli poletni veter nosi seme in rodovitnost preko ogromne zemlje, boža Mortenu obraz. Njegove misli hite z njim. Zdi se mu, da že vdihava ta prihajajoči veliki čas. Čisto drugače pa je delovala ravnina na Pera. Nedaleč od koče je nametal grič iz prsti. Če ga je kdo vprašal, kaj to pomeni, ni hotel ničesar povedati. Kadar pa so prišli napadi in ga je prerija obsedla s tisto pekočo otožnostjo, da ni mogel trpeti ne Ane ne otroka, mu je bilo nekako v uteho gledati ta grič. Kdaj pa kdaj 'je vrgel nekaj novih lopat zemlje nanj in to mu je dobro delo. Sicer še zdavnaj ni bil tolik kakor njegov prijatelj, borov grič v domačem kraju. Vendar, malo pa se je le dvigal iz ravnih tal in tako je Per spet in spet vrgel nekaj lopat zemlje nanj. Ta se vdaja žganju, drugi se vdaja zli omami, ki jo v njem vzbuja pusta zemlja. Pripetilo se je, da se je Per moral vdati in iti v mraku vse dalje in dalje. Misli so bile vse bolj mračne, ali prerija se je le umikala, umikala, umikala. Kaj naj bi bila Ana storila, ko ga je videla, kako se je nazadnje vračal z opotekajočimi se koraki? Njegove oči so bile časih tako divje, da ni smel blizu otroka, če se ji je le posrečilo 'spraviti ga v posteljo. To je precej pomagalo, samo da je mogel spati, spati. Prihodnji dan je bil ponavadi spet nežen in pogosto ni vedel, kaj vse naj bi dobrega storil. Nekega dne je sedela Ana v koči, ko sta vstopila dva tuja človeka. Pozdravila sta norveško, bila sta prašna in potna in škornje sta imela izhojene. Prosila sta jedi, več. dni in noči sta bila v preriji in živež jima je bil pošel že pred dvema dnevoma. Iskala sta zemlje, hvala Bogu, da sta končno našla ljudi. Ana je postavila pred njiju mle- ka in kaše in kar popadla sta skledo. Ana je gledala enega od njiju. Bil je brez brade in mlad. Pripovedovala sta, da prihajata iz Illinoisa. Tam se je bila ustanovila neka norveška naselbina in lepo napredovala. Potem pa so se okrog in okrog naselili Poljaki, ki jih je podpirala katoliška cerkev. Tega sosedstva Norvežani nekega dne niso mogli več trpeti, šest farmarjev je zdaj tam zemljo prodalo in ta dva, ki sta prišla semkaj, sta bila poslana, da poiščeta nove zemlje. Ali bi ponoči lahko spala tukaj? Lahko bosta spala na tleh. Per ju ne bo odgnal. Ali medtem, ko sta prihodnje dopoldne še na Ves glas smrčala, je Morten Kvidal imel s tovariši razgovor. In nazadnje so sklenili, da bi bilo lepo in dobro, če bi dobili za sosede dostojne ljudi. Ampak preblizu ni bilo treba, da bi se naselili. Oni, ki so prvi prišli semkaj, so morali imeti prostora, da bi se razmahnili. , “Da, da, pojdi tja in jima povej. Morten,” je rekel Ola Vatne. In Morten je šel. Sicer pa se s tujcema ni bilo težko sporazumeti. Spremil ju je dober kos poti od naselbine in jima pomagal izbrati zemljo. Največ skrbi mu je prizadevala zemlja, ki jo je bil zapustil Erik Foss. Bila je zdaj brez gospodarja, zakaj Erik je ni imel dovolj dolgo, da bi bila končno-veljavno prepisana nanj. Mor- ENERGY WISE Use public ! transporiation if its available. Don’t be a Born Loser! V______________________ BICIKLI GREDO V DENAR — Ko je težava za gasolin, je postal bicikel spet priljubljeno prometno sredstvo. Slika kaže prodajo biciklov v Rimu. ten pa je to zemljo določil Ka-lovemu najstarejšemu sinu, ko bo dovolj star, da bo dobil pravico do zastonjskega deleža. Do tedaj pa naj bi jo obdeloval Kal, če ne pridejo zraven tujci in se ne vmešajo. Nihče ni vedel, da je bil Kal navsezgodaj čisto na skrivaj v preriji in napisal svoje ime na najbližji sekcij ski znak proti zahodu. To sicer ni bilo dovoljeno, ampak naj le poskusi kdo I priti in mu zemljo vzeti. Ana je naslednje dni hodila okrog in spet pela, čeprav je opazila, da jo je Per gledal nekam nezaupno. Ampak res, eden od iskalcev zemlje je bil tako mlad. (Dalje prihodnjič) EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 ■■ / Time for caring - THIS SPACE CONTRIBUTED BY THE PUBLISHER KOT NA ZAHODU — Slika bi bila skoraj lahko posneta kje na zahodu naše dežele, pa je dejansko'posnetek Peng-po doline v vzhodnem Tibetu, kjer na obsežni državni far-mi gojijo ovce. Kitajci so uvedli svoj komunistični sistem tudi v Tibetu, ko so tam zavladali s trdo roko po uporu, ki je privedel do odhoda tibeiskega duhovnega in svetnega poglavarja dalaj-lame iz domovine v begunstvo v Indijo. Speaking el eempaels s B B This is probably going too far even for the busy housewife who doesn’t want frills, just a basic car, please. Actually, this is a “slingshot dragster”, a mini version developed in California for those who want the thrill of dragracing without the full-sized, fire-breathing racers. Valerie Jiingck shows how it’s done. A challenge match between Valerie and Mickey Thompson, developer of the slingshot... err ^ oocietjr of CT TCLOUET, IL 60 % ONE FAIRLANE DRIVE Sine© 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE «• HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Schola* ships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation, Dražba sv. Družine Officer* President ............. First Vice-President ... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer .............. Recording Secretary ... First Trustee ......... Second Trustee ......... Third Trustee ......... First Judicial ......... Second Judicial ....... Third Judicial......... Social Director ........ Spiritual Director .... Meduiai Advisor ........ Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robei t Mb Kocnevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Rioia John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O.F.M Joseph A. Zalar, M.D CE SE SELITg izpolnite ta pdrezeK m ga nam takoj pošljite. Ni potiebno. da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve Cleveland. Ohm 11103 Moj stan naslov: [l Moj novi naslov: V] f( MOJE IME: j). \\ P KOSI MU. Pisnr It A/.LOČNO Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo L po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tern seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje. pobiranje ases- ( merita in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ...ends in the hay for Thompson. Valerie went thataway. * ŽELIMO PRIJATELJI 12 CLEVELANDA I SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LITO 1971 i GOSPODU VMKOTU LEVSTIKU Z DRUŽINO, | LASTNIKU HOTELA SLED V RIMU IN * 1 OSTALEMU GSOBJU HOTELA BLED