Listek. Levom v razmesarjenje. Zgodovinska povest. Prevel Krutogorski. I. V hramu Veste*) v Rimu je vladala globoka tišina. Odmevi življenja so prihajali semkaj samo po dnevu, kadar je po mestu vrelo ljudstva, kadar so glasovi mnogobrojne, raznorodne in raznojezične tolpe na ulicah prouzročali tukaj v sveti tiSini in tajnostnem polmraku vtis daljnega morskega šumenja. Sedaj je bila noč in tišina je že dolgo krila svetiSče. Na pozlačeni klopi je sedela v poldremoti na dragih preprogah iz jutrovih dežel mlada vestalka Klavdija Kvinta, katere dolžnost je bila, vzdrževati sveti ogenj. Bela obleka je ovijala njen visok stas, na čelu ji je lesketal zlati trak vestalk. V obširnem polokroglem svetišču je bilo skoraj temno; le beli mramorni stebri, držeči pozlačeni strop, so se nekollko videli, kajti v sredini na kamenitem altarju je dolgočasno gorel pramen svetega ognja. — Bilo je okoli polnoči. Težka zavesa, zakrivajoča visoke duri ob strani, se je ma- *) Rimska boginja ognja in čistosti. Op. pis. homa zagugala, in v svetišče je stopil človek v blesteči vojaški obleki. To je bila grozna predrznost. Po rimski postavi je bil vsak na smrt obsojen, ki se je drznil ob nočnem času prestopiti prag svetišča. Rožljanje zlatega orožja je vzdramilo vestalko iz dremote, skočila je kvišku in uprla v tujca široko odprte, prestrašene oči, kakor da je prišlec iz onega sveta, a ne človek iz mesa in krvi. Naposled je spregovorila z drhtečim glasom: «Kdo si, predrznež? Mar ne veS, da preti smrt onemu, ki po noči stopi v svetiSče? Kaj bi rad tukaj, v hramu čiste boginje?» «Klavdija,» je rekel vojak, «videl sem te nedavno za časa iger iz bratove lože. Nikoli še nisem videl krasnejše ženske. To sem ti priSel povedat*. Sedaj ga je spoznala. Bil je brat cesarja Decija, načelnik rimske straže, — mladenič, že zarana otrovan in izprijen od velikomestnega življenja. Klavdija ga je bila srečala pred nekaterimi dnevi, ko je Sla s svoiimi tovarišicami gledat v cirkus običajnih iger. On ji je spoštljivo napravil prostor, sledil ji v cirkus, ter se med igranjem — kakor so ji pravile družice — bolj zanimal zanjo, negoli za konie in voznike. Ona se zanj ni brigala. «Čuj Klavdija!» je znova začel on. «Jaz te ljubim! Ti moraš biti moja. Pojdi z menoj. Ne nocoj, ampak kadar ti določiš. Cemu bi gubila svojo mladost in lepoto v tej samoti svetišča, v službi boginje?> Vestalka je stala zdajci trdo zraven altarja, na kojem je brlel sveti ogenj. — Vzdignila je ponosno roko in mu pokazala vrata. — Odšel je. Večkrat je že poskušal cesarjev brat, načelnik pretorijancev, pridobiti Klavdijo zase ter zlomiti njeno upornost, a vestalka je umela protiviti se vsemogočni njegovi oblasti. To ga je jezilo in sklenil je sedaj ugonobiti Klaudiio. To mu ni bilo težko. Zlahka je podkupil nekaj krivičnih prič, in ni preteklo še nekai tednov po zadnjem nočnem pohodu svetiSča, ko so Klavdijo zatožili, da je oskrunila Vestin hram — pregreha, ki se je kaznovala z javnim bičanjem in z zezidanjem žive vestalke v steno. Klavdija je bila po takem izgubljena, kajti s cesarjevim bratotn se niso mogli boriti sorodniki Klavdijini, čeprav visokega, plemenitega rodu. Toda nenadoma se je nekaj zgodilo. Poslednjo minuto se je posrečilo Klavdiji ubežati, na kak način — to je ostala tajnost, o koji ona nikdar ni govorila Mra6na, deževna no6 je bila, ko je Klavdija pobegnila iz je6e. Ali kam iti, h komu, kje se skriti? — Ona ni vedela . . . Cemu beg, ako pred dnevom ne najde mesta, kjer bi se skrila zasledovalcem ? Posre6ilo se ji je vzeti s seboj bodalo, in ona je trdno sklenila ne udati se živa v roke sovražnikom. Ginila je ura za uro. Slednjič proti jutru se je zgrudila onemogla na cesto, ki je vodila v Kapuo. Prizadevala si je skriti se raed nagrobnimi spominki, ki so se vlekli ve6 milj dale6 ob vsaki strani ceste. Tu jo je našel k sre6i nek krSčanski trgovec, vračajo6 se iz Rima domov. Vzel jo je s seboj in jo dolgo skrival na svojem domu v Neapolu. Ondi ie Klavdija spoznala novo življenje. Sklenila je postati kristjanka in posvetiti svoje življenje v korist bližniikom. Njen dobrotnik je skrbel za to, da je brez nevarnosti dospela v Afriko. Tam je po kratki pripravi jprejela od kartagenskega škofa sveti krst in je z imenom Perpetua pridružila se kot dijakonica kristjanski ob6ini v Kartagenu. Dijakonice so bile pri starodavnih kristianih nekake duhovne pomo6nice. Njih dolžnost je bila skrbeti za reveže in bolnike, pripravljati izpreobrnjene ženske h krstu (krš6evanje otrok je bilo vpeljano šele okoli IV. veka) in nadzorovati krščansko ženstvo pri sveti maši. Sestra Perpetua si je kmalu pridobila ljubav male katoliške župnije, koji se je bila posvetila. Njena krotkost in dobrotljivost sta |i naklonili možka in ženska srca. Sodili so po njeni vnanjosti, da mora biti visokega rodu, ali nikdo se ni upal je vprašati o njenem stanu. Smešnice. O6e: >Karol! Danes se ne smeS iti kopat, ker se pritožuješ, da te trebuh boli:« Karol: >Oj o6e, to ni6 ne škodi, saj znam po hrbtu plavati!« Nek skopuh je vsakega hlapca, preden ga je v službo vzel, vprašal, ali zna žvižgati. Kateri ni znal, ni bil vsprejet. Nekdo ga vpraša, zakaj da tako ravna ? Skopuh odgovori: »Jaz pošiljam hlapca samega v klet po vino, in tu mora tako dolgo žvižgati, dokler vrat ne zapre, da se prepričam, da ni6 ni pil.« Nek kmet prinese slikarju desko, da bi mu svetega KriStofa, kakor je dolg in širok, na njo narisal. Risar mu pravi, da ie za to deska veliko premajhna. »I, mu odgovori kmet, naj pa noge doli visijo.«