S« pismeno saroibe feie* citasrja se sc norem« ozirati,
»»roiflfkl saj pošiljaj* asraSadaft «8>"" ?» cakinlcl.^ei
Oglasi se računaj« p« ps-rabljene« prostoru In s!--er l mm visok ter 45 »■ »frak prostor *a enkrat
«3 »te., *a večkrat papsit
BOKI JI la
9*-
«9
25, Ste'?.	Y	Ljubljani,	sreda	17.	septembra
Čttvšsini Jr&nkc i
<g? Statuti te ga posti«
«*»« tet« „	j	.	a	m-—
?-sl teta ,	,	,	,	42’—
ist« .	.	.	»	2I‘—
s? sssses t	.	.	,	T—
«a i^ssuurtvoi
as s$5® tjsai sapiaj K	B3’->
i‘6! teta „	»	50’—
Ja Stti-ri r*ije B	*	*5"w
'S S*3*e K	a
UzeCsIifr* Je »a Staram trg« litev, J/#, feicfo* št*?«	— UimaUtr« le be £4ariSl*e» tras
 &«?.	—	trelelM	»er . *& ====s~
Izhaja vsak dan zjutraj.
Pogamcgs« Itevflk« wdja 40 vžniurjev.
glejte !as«r»te* 5. 4r> »e i^j j»i-leM ke sigitTtir {»plnuc« «11 sejuAks* — ftoptz«
s&i se feMrihraJ*. ~ Rokeplai s« ne traSaja,
Jugosi. dcbroTolJcl 1/. Slovenije, »brani na ustanovnem obenem zboru svoje organizacije t Ljubljani, dne ld. sept. 1919, smatrajo za svojo moralno dolžnost napram ideji, za katero so se borili v svetovni vojski in Iz pletete napram tovarišem, ti so žr to v ali svoje živijenje za njeno vstvarltev, da s vso resnobo opozore slovensko in celo jugoslovansko javnost na sledeče:
Država se nahaja v težkem položaju. V polni meri upoštevaje razlike, ki so neizbežne posledice dolgotrajnega ločenega razvoja posameznih plemen in pokrajin našega naroda, ugotavljamo, da v prvi vrsti pretirano strankarstvo, korupcijo-nizem, protekcionizem, pomanjkanje razumevanja državnih interc-H0V in logično pomanjkanje naro N nega zaupanja v začasni parlament, sestavljen na podlagi strankarskega ‘Unč*, a ne izbran od ljudstva, Povzročajo splošno stagnacijo in bgrožajo temelje naše mlade države. Ker so vsi dosedanji poiskusi, da 5® ngladi pot zdravemu razvoju države izjalovili, smatramo za edini pozitivni izhod iz nad vse mučnega Položaja, da so nemudoma izvedejo Tolitve za Ustavodajno skupščino na podlagi splošne, enake, tajne, direktne in proporcijonalne volilne pravice. Edino tabo Narodno pred-stavništ o bo upravičeno pristopiti h končni ureditvi države in bo imelo potrebni ugled in moč, da svoje ukrepe resnično iz■ ede. Zavedajoči se resnosti položaja najtop-lejepoživljamo vse državne mislečo elemente k slogi in skupnemu drža-jot.ornemu delu za veliko in sveto točnost združene domovine.
Glas s Koroškega.
Z rastočo nervoznostjo Čitamo vesti o krizi, ki prihajajo IzBeigrada, z rastočo skrbjo, žalostjo in onemoglo jezo gledamo v bližnjo bodočnost, gledamo, kako se podira Še tisto malo, kar smo priborili narodu te-
kom krvave vojne ir. potem ves čas tu na Koroškem. Naj pridejo gospodje poslanci sem gor> ker se Ima v treh mesecih vršiti plebirclt, tu bodo čull „sodbo naroda" in to tako, da jih bo narod napodil proč, da takih »narodnih* poslancev ne vidi nikdar več! »Narodni“ za svoj žep, vleči dijete, to je njih »narodno" deic. imamo že itak 18 ministrskih mest, kot jih nima nobena druga država, a biti bi jih moralo 200, kolikor je poslancev, potem bi menda ponehala „minfsteritis“, na kateri ne bolehajo klerikalci nič manj, kakor oni, ki jim jo očitajo. Sicer pa ne branimo ne teh ne onih, kajti tudi „S!ov. Narod1* je v soboto bleknil prav brihtno, češ, „ da je za državo še vedno bolje, da ima nesposoben parlament, kakor pa vojaštvo'*. Take nesramne trditve in žalitve ne moremo in ne smemo opustiti neoporečene. Je morda zasluga parlamenta, da je zasedena Koroška trdno v naših rokah?! Zasluga vlade in parlamenta je, da smo btli aprila tepeni, vlada in parlament imata na vesti življenje vseh padlih in umorjenih na Koroškem, vlada in parlament s svojo nesposobnostjo sta kriva, da smo morali zapustiti Celovec J Kaj je storil parlament za propagando ? Tisto vojaštvo, „ki je še slabše, nego nesposoben parlament'* prireja shode, veselice, tabore in predavanja po vsej Koroški ter budi v narodu narodno zavest, tisto vojaštvo, slabše od nesposobnega parlamenta, je rešilo tisočerim našim ljudem življenje in premoženje, parlament ne more rešili niti teh osem internirancev, ki jih še imamo in ko bo prišel čas, da gremo nad Lahe — po „Narodu“ je to menda „poti galska šala'* — smo rfdovedni, kdo jih bo pregnal: ali naše vojaštvo, ali oni nesposobni parlament, ki je še vedno večja srečk za državo ... „Narod" trdi, da kroži o vojaški diktaturi „samo ena običajnih histeričnih govoric", mi pa pravimo, da je naš parlament histeričen in to ni samo govorica, nego žalostno dejstvo, ki ga priznava vsak pošten Jugoslovan.
V petletni nečloveški borbi za Jugoslavijo, smo torej kenečno zaslužil! to, da se nas smatra za večjo nesrečo v državi, nego nesposoben parlament! O, saj ne zahtevamo zahval in priznan) ter odlikovanj, a take vnebevpi-joče krivice ne bomo trpeli nikdar in od nikogar, najmanj pa od tistih ..Jugoslovanov", ki so oblizavali že vse pete avstrijskim mogotcem, ko so naši somišljeniki že prelili svojo srčno kri za Jugoslavijo. ,.Narod" menda misli, da napada italijansko vojaštvo ali katero in ne jugoslovansko, da si dovoljuje take brezobraznosti. — Sicer imamo žal, tudi v naši armadi, to je med čsstništvom še elemente temne preteklosti, toda tudi to po zaslugi vlade in parlamenta. Ali po ogromni večini je naša armada res narodna, ker vsak mož več in bolje deluje za narodov blagor, kot vfs parlament skupaj. Ce je „Slov. Narod" še pošten jugoslovanski Ust, mora nemudoma preklicati svojo nesramno trditev in žalitev, če ne — pa vsaj vemo pri čem, da smo.
Slovenščina v naši narodni armadi.
Znano je dovolj, kako so se gojili slovanski jeziki v bivši avstro-ogrski armadi. Ze v kadetnicah in akademijah se je zanemarjalo učenje slovanskih jezikov. Kurzi za poučevanje teh jezikov so bili šicer vpe-janl tudi pri nekaterih polkih, da se e navidezno ugodilo raznim interpe-acijam, a služili so bolj v zasmeh nego učenju. Za povišanje pri oficirjih se je sicer zahtevalo znanje polkovnega jezika a red »zum Dlenstge-brauch gerOgend* dobil je vsakdo. Komu se ta nota ni dala, so bili drugi vzroki merodajni in neznanje polkovnega jezika le pretveza. Ni čuda torej, da se večina oficirjev ni priznala Slovanom, saj je veljalo Slovan biti, kot nekaka sramota. Hvale vredne izjeme v tem oziru so bile bele vrane. In žalibog ravno med Slovenci so bile
take bele vrane Še posebno redke. In v takih aktivnih bivših avstrijskih častnikov dobivamo naraščaj za častniški zbor nafe mlade armade.
Razen tega se dopolnjujejo častniki tudi iz, naših vojaških Šoi. Tu je dosedaj opaziti še malo spremembe. Nemškutar! se kakor pred preobratom. Gojenci govore zelo radi nemško, ker je to v njih očeh bolj »nobel“.
Izjema v naraščaju so slovenski rozervni častniki, koji so prosili za aktiviranje.
Ob preobratu polastile so se nekatere osebe vplivnih mesi, jih izkoriščajo in predlagajo prosilce za sprejem v jugoslovansko armado. Kolikor iz skušenj vemo, nlsoTnli U predlogi dosedaj prav srečni. Častniki bivšega cesarstva so kmalu spoznali, da je vstop v armado za Neslovane v Jugoslaviji najlažji od vseh na ozemlju bivše monarhije nastalih držav. Tu se je vse sprejelo, ne oziraje se, zko prosilec zna ali ne službeni (slovenski) jezik, ne oziraje se, kako govori in kako piše ta jezik. Naravno je, da so pod takimi razmerami različni elementi silili v našo armado in blil žal tudi sprejeti v službo, med njimi taki, koji so po cieobratu že v drugi državi služili tri se mogoče tudi bojevali proti nam, in taki, koji v bivši Avstriji riso delati v prid narodu.
Med takimi se je že slišalo na slovenski nagovor besede:	»Bitte
deutrch". Celo z moštvom govore nemški. Pod takimi razmerami je bila vojaška oblast na pritisk od raznih strani in vsied kritike v Časopisju prisiljena izdati strogo rezervafno povelje, da se morajo častniki na ulican in v javnih lokalih posluževati izključno slovenskega jezika. Dovoli žalostno, da jc bilo tako povelje potrebno. In k&k je bil uspeh tega povelja? — Slovensko govoriti Je težko, ako se ne zna, torej si je vsak pomagal kakor je zna! in vedel.
Da bi tl pairijotje sedaj postali drugega mišljenja in bili zavedni Slovenci je zelo dvomljivo, sicer pa re-negat ni značajen.
LtDiMlR LEVSTIK.
Nadaljevanje, j
Višnjeva repatica,
.	a°bro pomnil, da ni nikoli govoril
ijsrtsapLU"*"* ™*ih: •* -
»Listine si vsak lehko omisli,« jc odvrnil suho, »če ne pravih, pa narejene. pBpjrje v redu ravno lopovi, kadar gredo po svetu; oni 2e vedo zrkaj. Le poštenjaku se rado zgodi, da pozabi svoj potni list doma.«
»Kakšne možgane imate policisti I« je vzdihnil ekscelenca že nekam negotovo. »Zaslepljen fanatik ste. doktor Skobyil... Vi sumničite moža, ki je, kakor vsi vemo, najbližji sorodnik njegovega Veličanstva —«
»Trebalo bi vprašati njegovo Veličanstvo, ali kaj ve o tem,« je beysnil komisar, ki se ni mogel več premagovati. »Kdo prevzame to nedelikatno dolžnost?«
»In v ozkih stikih z malodane vso visoko evrop-sko aristokracijo,« se je branil staril gospod.
ljudmi, ki stoje brezdvomno nad vašo sumnjo, *^agi moj.«
»To mu je pri nas lehko trditi! Kdo ga je v>del ž njimi? Jaz ne; vi tudi ne, ekscelenca. Pravi aristokrat se ne baha s svojimi znanji.«
»Moj Bog! Tako fin človek, tako ljubeznjiv družabnik
»To je vsak lehko; n.idva, ekscelenca, sva tudi
ljubezniva družabnika.«
»Bilo bi strašno,« je zastokal predsednik, spu> stivši se v naslanjač. »Da bi pas bil premotil tako brezvestno — ne, ne I In Čemu potem _ vse tisto govorjenje?« Glas mu je zastal, ko se je spomnil današnjih grofovih naukov jn obljub. »Cernu?«
»Kakšno govorjenje?« je poskočil komisar. »Ali smem vedeti, ekscelenca?«
»Ne morem vam odkriti vsega. Pripovedoval mi je, da biva tu z važno nalogo, od katere zavisi vsa bodočnost države. Tak človek ne more biti slepari«
»Še kaj hujšega je lehko, vse njegove pravljice so najbrže pesek v oči, da bi vas uspaval, omamil, navezal nase in povečal z vašim... prijateljtvom... svoj kredit pri ljudeh.«
»Ali kaj namerja, Kreuzdonnerwetter ? Tc mi povejte I«
»Morda jih hoče ociganiti, osmukati vse zaporedoma. Sodeč po tiralici, je to Se najbolj verjetno. In zraven n misli ponorčevali iz naše lehkovernosti; strašno zaupljivi smo pri nas, ekscelenca. Osmešiti hoče hvalevredna in lojalna čuvstva tukajšnje družbe; saj vsak opaža, da bezlja meščanstvo vseeno predaleč v svojem navdušenju zanj, za njegov naslov in .. . njegovo pokolenje. Smotreno in po načrtu vprizaija pred nosom oblasti nezaslišan škandal; vse kaže na to, vse se vjema v tem zmislu. Z uspehom dovršuje nalogo, vredno velikega lumpa!«
»To je fantazija!« je vzklikal predsednik med Skobyllovo razlago. »To ni mogoče — ne, ne, kri-
minalni romani so vam zmešali um I... Repimo, da bi imeli prav: kaj naj potem storimo? Ako ga primemo, je kompromitirana vsa dežela z mauo vred; ne preostane mi drugega kakor krogla v glavo ... Ali naj ga pustimo v takem slučaju pri-miru in nemara še podpiramo vjegovo početje?«
»Ako se hočete zanesti name, gospod predsednik, bo mož še nocoj pod ključem. Rotim vas, recite mi ,da‘.<
»Za boga, le ne prenaglicel Ako je grof nedolžen in mu skrivimo las na glavi, smo vsi izgubljeni ... Herrgott, so \vas!«
»Dobro. Kakor vidim, ste ekscelenca pripravljeni čakati, kaj bo. Don Josč de las Sierras — pardon, grof Kiinnigsbruch sme mirno spati. Vaš na ponižnejši sluga sem, ekscelenca,« je odrezal komisar neusmiljeno in vstal.
»Tak stojte, ne puščajte ms samega ravno zdaj!« je vzkliknil stari gospod na vrhuncu obupa. »Saj nam ostaja še srednja pot.«
»Poslušam, gospod predsednik.«
»Nadzorujte ga ... ostanite mu za petami in... sploh, prepričajte se! Storite vse, da izveste resnico . .. Brez trdnih dejstev se vendar ne moremo izpostavljati posledicam nepopravljivih dejanj,«
»In kadar bo resnica tako očitna, da bi jo priznali tudi vi, ekscelenca? Kadar bodo trdna dejstva tu, v mojih rokah? Vsak hip mi jih lehko prinese; sami ste rekli, da smo vsi kompromitirani, ako je grof slepar; prosim vas jasnega navodila.«
 	trd|* past)
Taki oficirji naj z moštvom v materinščini govorijo, naj jih poduču-jejo, naj jim v šoii razlagajo, naj jim zbude čut in ljubezen do maternega jezika in do domovine, naj spodbujajo vojake v težkih momentih vojaškega življenja, naj jim tolmačijo smisel in pomen narodnega ujedinjenja, naj jim vcepijo ljubezen in spoštovanje do našega hrabrega kralja in prestolonaslednika, sploh naj vzgajajo narodno vojsko v demokratični državi
— in vojak zopet naj spozna v takih oficirjih svojega rojaka in naj jim zaupa kakor brat bratu. Jeli to mogoče?
— Je bil pod Avstrijo oficir, ki ni znal službenega (nemškega) jezika v govoru in pismu? —
Tak mož ni mogel po3tati niti poddesetnik. In v naši armadi imamo celo polkovnike nezmožne službenega jezika. Naši vojaki so zavedni In narodni, ter zahtevajo take oficirje, ki narodno mislijo in čutijo. Da samo s roja imena poslovenijo, ne zadostuje; najraje dokažejo, da so bili tudi pred preobratom Slovenci, naročniki slovenskih časopisov in da so občevali v svoji obitelji slovenski. To bi se moralo upoštevati pri sprejemu v službo ali v armado. Opazuje se pa žaiibog ravno nasprotno, da narodno zavedni oficirji nimajo sreče pri sprejema v armado.
k omenjenih In drugih vzrokov (glej ..Jugoslavijo" št. 191 in druge) ne vžlva naš častniški zbor onega ugleda, koji je v novi armadi mlade ogrožene države v sedanjih težkih časih neobhodno potreben.
Nesoglasje, koje obstoji med srbskimi in bivše avsko-ogrske armade sprejetimi častniki, je tudi žalostni pojav teh razmer.
Gotovo je, da se dosedanja praksa pri sprejemu ni obnesla. Predstojnik personalnega referata in apro-bativne komisije mora biti starejši, izkušen častnik, vešč popolno službenega jezika, zaveden naroden Slovenec. Tak značajen narodnjak bi prosilca za sprejem takoj sodil, ako je zmožen službenega jezika, s;cer pa bi ne škodovalo, da prosilec napravi tudi kak koncept v službenem jeziku. V narodnem oziru bi dale lahko pristojne občine o vsakem prosilcu svoje podatke. Sicer bi pa lahko tudi vsak prosilec svoje mišljenje sam dokazal. Pri takem postopanju bi se ne dogodilo, da se vrne zavednemu Slovencu prošnja za sprejem z opombo: „Švaba", v tem ko se Nemce in Lahe sprejema v služoo.
Temeljite personalne spremembe nezmožnih in sebičnih referentov se nujno priporočajo, kar bo v korist službi in ugledu častniškega zbora.
Ta ukrep bo tudi pomirjevalno vplival in bodo potihnile neprestane kritike po dnevnikih. Te seveda ne veljajo za vse oficirje in niso morda pisane iz-sovraštva do naše armade ali posameznih oseb iste ker velika večina oficirjev so zavedni Jugoslovani, katerim se godi velika krivica, da se jih zapostavlja na ljubo ljudem, ki ne spadajo v našo armado. Iskreno želimo, da se nedostatki odpravijo, krivico storjene baš najbolj zavednim in uvaževanja vrednim slov. oficirjem popravijo kar Je nujno potrebno pri nekonsolidiranih naših razmerah, ko pretresajo državo na znotraj težke krize, od zunaj preže okrog in okrog sovražniki kot gladin! volkovi, kje bi nam še otrgali kak lep kos ali nam zadali celo smrten udarec. Varstvo mlade države, varnost oseb In imetja nam more očuvati le krenka narodno zavedna armada. Gorje nam, če se posreči tajnim spletkam okužiti našo armado. Naša armada mora biti res narodna — jugoslovanska skoz in skoz in mora imeti vselej in povsod edino le oficirje, katerih jugoslovanstvo je neoporečno.
Mahfavajt* »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in Manicah) Pridobiva/le novih naročnikov f
Zakaj nas hoče Italija odriniti od morja.
(Konec.)
Poderlmo naše plotove, poglejmo okoli sebe in v daljavo, pustimo za hip strankarske boje, pa pomislimo, kaj zahteva bodočnost naša in naših potomcev, potem pa bomo videli svojo nalogo in svoje potrebe.
Predočfmo si lego naše države, naše ožje domovine in videli bomo, da se naša država začenja visoko gori v srednji Evropi in neha globoko doli na Balkanu, veže vshod z za-padom, sever z jugom, ima odprto pot v Orient, po čemer so Nemci toliko hrepeneli, čez našo državo vodijo svetovne ceste na strani sveta, tedaj bo imela naša očetnjava največjo in doblčkanosno vlogo posredovalca, ki že vsled svojega lastnega premoženja zasluži veliko zaupanje.
Predočimo sl tudi velikost naše države njeno prirodno bogastvo, rodovitnost zemlje, žllavost In vztrajnost, delavnost, nepokvarjenost In duševno svežost njenega prebivalstva, pa borno videli vzroke italijanskega nastopanja. Pomislimo tudi, da bo delaven in podjeten nemški narod navezan na nas, bo moral posluževati se naših prometnih sredstev na jug in na vzhod, bo najboljši in najpoštenejši odjemalec naših pridelkov, mi pa njegovih industrijskih izdelkov. Zapomnimo si in opozarjam vas pr! tej priliki, da Francoska in Angleška nočeta nam pomagati s poljedelskimi, obrtnimi in industrijskimi stroj' in tudi Amerika čaka, kaj bo kdo ponudil in kdo bo dražje plačal!
Pomislimo pa še posebno, da rabimo v prvi vrsti za sebe svobodno morje, prosto pot v Levanto in na-orej, Ne recite mi, da lomim kako frazarijo ali sem se podal na pota fantazije, ne, poglejmo samo, kaj vse potrebuje Levanta, kaj vse moremo in moramo spraviti v svet po morju, pa bodete videli, da se držim še preveč resnične istine.
Levanta je pred vojno uvažala v velikih množinah šivih, toda ne iz poljedelske Avstro-Ogrske, nego iz zapadnih Industrijskih dežel, kskor krompir (!) in moko(!) iz Francoske (II) sadje, marmelade in biškote iz Angleške, ribje in sočfvne konserve iz Francoske, Angleške, Italije, Portugalske, maslo iz Italije in Danske, mleko in sir iz Švice, Francoske, Italije, Holandske, Angleške itd. Nekaj moke je pač šlo iz Ogrske tudi na daljnji vzhod.
Sedaj pa poglejte naše krasne sadonosnike na štajerskem, spomnite se naše živinoreje in krasno razvitega mlekarstva (lahko računamo v kratki dobi na predvojno višino), vpošte-vajte množine našega sočivja, krompirja in fižola, lesa in naše izborne mlinske Industrije, preračunajte, prev-darlte ln potem mi recite, če ne rabimo prostega dostopa do morja, če nismo poklicani, da bi bili največji in najboljši dobavitelji zgoraj navedenih dobrin. Ne rečem, da ne bomo imeli odjemalcev svojim pridelkom, toda boljše prodaš, če lahko izbiraš odjemalca, ker med odjemalcem in odjemalcem je velika razlika,
Vpoštevati tudi moramo, da se bomo v kratkem navadili kmetijske proizvode industrializirati, to se pravi, jih bomo pripravili za konzum vab-ijivejše in pripravnejše.
Od samega poljedjelstva Slovenci ne bomo mogli živeti, se bomo morali poprijeti trgovine in industrije in v to rabimo morja, morja in zopet morja. Jugoslavija leži ob morju, ima ogromno bluga, ki mora po morski poti v svet, Jugoslovan je rojen trgovec in mornar, a sedaj ga hočejo oropati morja. Morski sinovi Dalmatinci, bi na svojem morju morali biti sužnji tujcu.
Italija se boji našega poljedelstva, naše živinoreje in drugih panog kmetijskega gospodarstva, boji se naše trgovske sposobnosti in podjetnosti, nase delavnosti fn poštenosti, naše konkurence, zato nas pa hoče odriniti od morja, da nam onemogoči iz-
koriščanje ugodne lege naše domovine, onemogoči ga3podarski razvoj in s tem tudi politični, ker Apolitična moč je le otrok gospodarske sile, gospodarskega razvoja. Ne privošči nam dobičkov posredovalne kupčije in donosa morskih pristanišč. Italija bi nas rada zasužnjila gospodarsko, da bi delala z nami, kar bi hotela.
To so vzroki Italija iškega napora 1 Poglejmo si sedaj še posledice, če bi se Italiji posrečilo njeno prizadevanje.
Hrvatski poljedelec bi bil s svojimi pridelki navezan le na sever, kjer pa bo nastala velika konkurenca z drugimi poljedelskimi državami, ki so bliže severa ali težijo na severozapad in njegovega odjemalca. Slovenski poljedelec pa tam sploh ne bo imel odjemalca za svoje pridelke, siovenskf industrijec bo navezan le na domačega odjemalca, ne bo mogel v svet, slovenski trgovec bo brez velikega dela. Slovenska industrija tudi ne bev mogla brez nepotrebnega in tujega posredovalca dobiti potrebnih prekomorskih surovin.
Ne mislimo samo na danes, mojrda še na jutri, nego tudi na to, kar bo pozneje. Zato pa tudi ne govoričimo o surovinah Iz severa. Kar nimamo doma, to bomo rabili preko morja. Ne mislimo, da bo vedno taka beračija z našo industrijo, da bo vedno tako neznaten donos našega poljedelskega dela, nego računajmo vendar s tem, da bomo v kratkem časti ustva • rili marsikatero lastno Industrijo, saj imamo več kot dovolj naravne gonilne s le, dovolj glavnice in tudi mnogo surovin, bodimo prepričani, da bo naš kmetovalec izboljšal svoj obdelovalni način in bo dvignil donos zemlje, ga bo podvojil, potrojil in s tem bo porastlo ne samo naše narodno premoženje nego tudi potreba velikega fzvoza.
Od nas vseh bi bili Srbi še na boljšem, če dobijo res prosto pot v Solun Prosto pot do Jadranskega morja bi s! morali Sele pripraviti.
Nam pripovedujejo, da nam bodo milostno dovolili pot na morje skoz Split. Tudi blebetajo nekaj, da nam bodo blizu Reke napravili pristanišče. Vse to pa pomeni približno toiiko, kot da bi nam ponujali ono zlato, ki je na solncu 1 Zakaj pa bi se ml morali izogniti tudi Reki? Mi težimo na Trst, na Reko in po naravnih zakonih imamo pravico do teh pristanišč in prej ali slej si je bomo znali pridobiti, na to naj računa antanta in Ita -lijal Nikdar in nikoli se ni da! noben narod trajno zasužnjiti. Tisoč let so nas tlačili Nemci, pa nas niso spravili iz sveta, čeravno ni prevevala naroda tista zavest, kot danes, pa nas hočejo sedaj Italijani potlačiti?
Rojaki! Dovolj je nad 1000 let rabotanja in hlapčevanja, čas je, da postanemo res sami svoji gospodarji. Sram bi nas moralo biti in naši potomci bi nas preklinjali, če bi se ml dali sedaj zasužnjiti od tistih, ki si niso mogli priboriti našega morja in naše zemlje s silo svojega orožja, s svojo hrabrostjo, s svojimi drienuti in kanoni največjega kalibra, nego so došli na povabilo tudi jugoslovanskega prebivalstva, so se predstavljali kot odposlanci antante in nosilci svobode. Povsod so govorili: portia-movi la libertal Toda kakšna je danes ta »liberta« I Preveč krvi je odplavila Gregorčičeva ljubljanska Soča v Jadransko morje, preveč slovanskih solz je popilo sivo kraško kamenje, da bi sedaj davil nezmagalec znanega značaja našega kremenitega Kraševca in Notranjca, dobrosrčni in mili istrski narod ali naše morske junake v Dalmaciji. Sramovali bi se nas naši otroci, če bi mi sedaj tako mirnodušno Iz premenili gospodarja in se ne potrudili za politično in gospodarsko neodvisnost in svobodo.
Zagotoviti si moramo prosto pot na morje, sicer SIo'encI poginemo. Narod brez morja Je narod brez bodočnosti. To velja posebno za nas Slo/ence!
Sokolska slavnost v Celju.
Ponosno pozdravlja jugoslovanska trobojnica s stolpa starega gradu in stotero odzdravljajo jugoslovanske zastave in zastzvfce v mestu, ki si je nadelo za ta velik! svoj praznik čisto praznično obleko. Kakor pred tednom dni v Ptuju, tako je danes sijajno slavila sokolska misel svojo zmago v Celju. Zato se radujemo vsi brez izjeme. Saj sokolska ideja je bila od vsega početka Istovetna z idejo {edinstvenosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za Celje — bivšo nemško trdnjavo — je ta praznik tem pomcmbnelši, ker jasno izpričuje, da se je pod mogočnostjo sokolske ideje mahoma zrušila vsa nemška mogočnost. Kako diven je bi! pogled na strnjene vrste slov.-hrvat. srbskega Sokolstva, jasnega pogleda in vedrega čela. Kako so se širila prsa svobodnim sinovom rsa svobodni zemlji in kako ponosno je kipelo srce ob poglddu na to samoniklo narodno armado.
Ob 10. je na kolodvoru pričakovala t sočglava množica z Že došlimi Sokoli in Sokolicaml prihoda srbakih in hrvatskih gostov. Z nepopisnim navdušenjem smo sprejeli mile b-ate in se3tre, katere je v kratkem nagovoru iskreno pozdravil br. dr. Gv. Senice. Med zvoki ljubljanske vojaške godbe je odkorakala vrsta za vr3to Sokolov in Sokolic, žeastvo v narodnih nošah in tisočera množic? ljudi k telovadnici, kjer se je formiral obhod. Pohod po mestu je bil naravnost triumfalen, Po Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici, Kolodvorski cesti Če* Glavni trg in Gosposko ulico se je vil veličasten sprevod ob burnem vzklikavanju navdušene množice na prostrani Dečkov trg pred Narodni111 domom, ki ga je množlča vsega n*' polnila. Sprevod, obsegajoč jezdni odsek celjskega Sokola, Sokoli m So ’ kolice, ndfaščaj članov in članic, hrv, In srbski Sokol in Sokoiice z godbo in neštevilne deputacije Sokola iz vse Štajerske in Kranjske —osoblfo Ljubljane — z osmero zastavami, vojaška godba, častna stotnije, vse častništvo in podčastništvo celjske garnizije: ves ta ogromni sprevod se je -slikovito razp ostavil okoli bivšega spomenika Jožefa II., ki je bil prirejen za govorniški oder.
Prvi je govoril dobrodošlico gostom In zbrani množici načelnik celjskega Sokola br. Smerttiik, po v dirjajoč, da danes po stoletnem suženjstvu prvič svobodno pozdravljamo mile brate in sestre, s katerimi sme slednjič ujedlnjeril, za čemur je ravno Sokol vedno stremil z besedo, a še bolj z dejanjem. Toda daaf je dosežen ta visoki cilj, je treba, da se krepimo i v bodoče za težke čase, ki nas Še čakajo — zato vsi v sokolske telovadnice! — Imenom mestne občine je pozdravil goste g. dr. Šubic, izražajoč veselje mestne občine, ki zre s ponosom na neomajne sokolske vrste, ki so nam porok, da se nam ni bati za bodočnost, ki mora biti lepša irt svetlejša, kot je bila preteklost, G. dr-Sernec, sivolasi starosta celjskih Slovencev, se je v svojem govoru spominjal, da se nismo prvič tako zbrali — Slovenci z brati Srbi in Hrvati — toda takrat nas je tlačil k tlom Habsburžan ni z njim vred nemški birokratizem, ki ni dopuščal Sokolu svobodnega poleta. Danes pa smo svobodni državljani in tako ni več ovire, da se strne vse jugoslovansko Sokolstvo v eno samo mogočno, nepremagljivo vrsto, ki jo bo preveval pravi demokratizem, kot že od nekdaj in ki bo tvorila našo narodno armado v miru in vojni v korist naroda.
Za iskrene pozdrave in dobrodošlice se je zahvalil Srb br. dr. Ma-tikoš. Naloga srbskega Sokola se sicer Izpolnjuje, a še ni izpolnjena. Ko so prišli srbski gostje l. 1910 niso smeli izstopiti v Celju, nego v Storjah Ih potikati so se morali po okolici, k*' kor gobavci. Velika krivica se nam je godila, a nasilje je rodilo le še hujs* odpor, ki je konečno zlomi! to nasilje-Sokol je priboril večini naroda svobodo — a še vedno ne vsem. Se ječfe stotlsoči naših najboljših p3(1
^alljanskltn jarmom — zato pa Sokol JJe bo miroval prej, dokier nisoosvo-oojeni 1 oni in itjedinjeni z n&mil — Konečno je pozival goriškl begunec-ooko), da v tem prazničnem veselju n« pozabimo onih, ki ne poznajo v*selja ter da se pripravimo na kolčni boj, ki ga bomo še morali iz-vojevatl.
Množica je spremljala vse govore 2 Živahnim odobravanjem, Veličastni Pohod je zakijučlla godba z „Lepo naSo...“ in „B^že pravde'1.
Popoldne se je vršila na dvorišču Meščanske šole javna telovadba, ki Je izpadla nad vse izborno. Vse skupine so žele obilno pohvalo, posebno naj omenim vaje z obroči, giacijozne proste vaje hrvatskih Sokolic, skupinsko telovadbo zagrebškega Sokola, celjski Sokol na orodju, posebno na drogu ter telovadne plese Sokola ..Ljubljana'*, ki so vzbujali vseobče občudovanje in buren aplavz.
Po telovadbi je v vseh prostorih Narodnega doma prijetna zabava zaključila sijajno uspelo prireditev celjskega Sokola.
Raz stolp starega gradu pa ponosno plapola svobodna jugoslovanska trobojnica, znak novega življenja nad razvalinami...
Dogodki na Reki in njih posledice.
Ital. vlada in reški dogodki.
n i,.**du* Lpgano, 15. sept (Ctu.) italijanska vlada je prepovedala ob-javljenje vseh vesti, ki se nanašajo na °°godke na Reki, in je zopet uvedla cenzuro, ki jo je bila odpravila. Da-jja&nja številka »Secola" je precej pc-m * na. List protestira proti taki ome-Pjvl .tiskovne svobode. — »Corriere « Italia'* piše, da sta Anglija.;in Francija energično protestirali j^oti dc-godkom na Reki, dočlm doslej Ame-«ka molči, kar pa ne znači, da se »tanja z dogodki.
J* Reko nastavljeni topovi. Na gornike poslane redne ital. £ete.
Ldu. Reka, 15. septembra. Vse francoske, angleške in ameriške Sete se vkrcale na svoje vojne ladje, ^adje so odplule iz luke in namerile mesto topove. Proti upornikom so fr'1« poslane italijanske redne čete. Ko r?do uporniki razpršeni, se bodo razbežati po okolici in pleniti, r?" Pa se je tudi, da se upornikom Stružijo redne čete, ki prihajajo na £e*o in da potem skupaj z uporniki Judejo Sušak. Na ta način bi izgu-edino pristanišče, ki ima železniško *vez0 s celino.
General Badogfio na Rek!.
Ldu. Rim, 15. septembra. (Dun. Ku.) Kakor javljajo listi, Je dospel v nedeljo na Reko general Badoglio, ki mu je poverjen posel vojaškega pooblaščenega komisarja, in sicer v »premstvu generala Amkossija.
D’Annunz)jeva armada 10.000 mož.
14 sept. (Dun. Ku.) *hrra kt o!" iak08t prostovoljskega
» k fniienVOdii D’Annuniio na Reko, na 10000 mož. V listu »Corri-ere deila Sera« poživlja general Badoglio vse častnike in moštvo, ki se c udeležilo tega pohoda, naj se najceneje v petih dneh povrnejo k svo-oddelkom; drugače se bodo sina-CH za ubežnike.
Pijansko časopisje In D’Anmm-aiovo početje.
Ldu. Reka, 15. sept. »Giornale d tali*« označuje položaj, v katerem nahaja < ficielna Italija napram svojim zaveznikom, kot zelo delikaten in J^darja možnost, da bi se eetenta radi eskih dogodkov mogla zaplesti v novo *°jno. Kakor pravi list nadalje, bi za uostovalo, da zavezniki ,r dttgnejo Iia-5|{* živila in kredit, in italijanska vlada j*1 bila prisiljena podpisati vse, kar *°li pride iz Pariza. Oflcielna Italija ** mora pokoriti, toda italijanska narod svojim pesnikom bi mogel prisiliti °j° vlado k drugačnemu nastopu. _ »Messsggero« pise: Početje D’An qR*ia in njegovih tovarišev ne mo-
rejo odobravati vsi oni, ki zahtevajo najstrožjo narodno disciplino in žele vcepiti ljudstvu zavest vsfh težkoč, s katerimi se mora boriti Italija tako v notranji, kakor v zunanji politiki. — »Popolo Romano« vprašuje D’Artnun-zia in njegove tovariše, da li se zavedajo, v Kako težaven položaj so spravili vlado svoje domovine. — »Idea Nazionale« pravi, da so reški dogodki spontana reakcija proti krivici, katero Je Rim sprejel brez protesta. »Giornale del Popolo« naglaša, da se bodo reški dogodki na vsak način mirno poravnali z zavezniki. — »Tribuna« izraža nado, da bodo Garibaldijev odgovpr: »SluŠatn« ponovili tudi povzročitelji današnjih dogodkov na Reki. — Končno trdi »Corrlere d’Itaiia«, da je čin D’Annunzla treba pozdraviti kot zelo dobrodošel.
Reška komedija zbesnita Zadar.
Ldu. Split, 15 septembra. (Ddu.) Kakor javljajo iz Karlobaga, so v Zadru ponoči od petka na soboto, okoli 4. ure zjutraj, začeli v vseh cerkvah zvoniti zvonovi. Obenem so korakale po mestu vse vojaške in tudi domača občinska godba, za katerimi so se v kratkem nabrali sprevodi itaiijanašev, pobesnelih od navdušenja. Jugoslovani so se s strahom vpraševali, kaj more biti temu vzrok, toda šele zjutraj se je zvedelo, odkod ta radost Italijanov. Vojaška oblast je namreč prejela vest, da je D’Annunzio dospel s svojimi prostovoljci na Reko, zasedel mesto in zajel ententne posadke. Na čelu enega izmed omenjenih ponočnih sprevodov Je korakal admiral Millo v spremstvu župana Ziliotta in znanega Kre-kicha. Admiral Millo je imel govor, v katerem je dejal med drugim: »To je začetek naše nove zmage, ki se bo razširila tudi na vse ostalo zasedeno ozemlje.« Ko se je potem zdanilo, je bilo mesto že prepravljeno z oglasi, v katerih se pozivajo meščani letnika 1801, naj se takoj prijavijo v zadrsko prostovoljsko četo. Danes že patroli-rajo po mestu oddelki teh prostovoljcev v civilni obleki in s puško na rami. Seveda so začeli tudi ža napadati Jugoslovane. Govori se, da jim bo Okupacijska oblast izročila mesto In okolico. Ako se to uresniči, bo življenje in Imetje zadrskih Jugoslovanov kar najresneje ogroženo. Jugoslovani zato nujno prosijo pomoči in zaščite.
Slušateljem ljubljanske univerze!
Vseučilišče v Ljubljani je ustanovljeno, profesorji so imenovani, vprašanje pa je, katere fakuttete in točno kedaj se otvorijo, ali je preskrbljeno za dijaška stanovanja, ali se otvori akademska menza? O tem še ni bilo ničesar objavljenega; šolsko leto se pričenja in dijaki ne vedo, ali naj čakajo doma ali naj gredo študirat drugam.
Podati na ta vprašanja po dobljenih informacijah kolikortoiiko točne odgovore, je namen tega čianka.
Vseučilišče v Ljubljani imajo tvoriti: teološka, pravniška, medicinska, filozofska in tehniška fakulteta. Od teh se otvorijo novcifibra meseca: teološka, vsi letniki, tehniška, dva letnika, a medicinska, en semester. Otvoritev filozofske in pravniške fakultete.,, ki bosta popolni, je tudi zagotovljena, a je vprašanje bližnjega casa in .prostora. Kateri predmeti se bodo poučevali na filozofski fakulteti, je. odvisno kolikortohko tudi od potreb slušaieljstva. Hoče se skrbeti za to, da rse bodo dijaki izgubili semestra.
D.uga skrb nagega visokošoica pa je, kje bo stanoval ir) kje se bo hranil. Stanovanj ni, prehrana po gostilnah je pa predraga. Gotovo je ne-obhodno potrebno, da se ustanovi akademski dom in menza. V tem oziru se Še ni ničesar ukrenilo ; dijaštvo sl mora torej pomagati samo.
Zato poživljamo vse one dijake, ki mislijo letos študirati v Ljubljani, na sestanek v sobuto, dne 20. aept ob 10 uri v državni obrtni šoli v II. nadstropju l^vo. P g vorltl se moramo o menzi, Akademskem domu in Pod-
pornem društvu, ki vstopi potem v osrednji »Ekonomski Savez« v Be!-gradu. Izbrati si moramo odbor, ki bo prevzel z ozirom na zaključke bel-gradskega kongresa v dneh 11 /8. do 16/8. 1919, akcijo menze, Akademskega doma, podpor, statistike, po čitniških potovanj itd. ter končnove-Ijavne sestavitve pravil.
Na željo vseučiiišSre komisije, kakor tudi v lastnem interesu poživljamo tovariše, ki sptoh reflektlrajo na študij na eni ali drugi fakulteti v Ljubljani, da javijo čim prej (posebno točao pri filozofih!) z navedbo, sli mislijo študirati v Ljubljani že letos sli ne, na tthnlka Viad. Svetličiča, Ljubljana, Spodnja šiška 181.
Akademsko diuštvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani.
Mirovni posvet
Bolgarska pogodba,
Ldu. Lyon, 10 sept. (Brezž.) „New Yoik Herald® in “Chicago Tribune* poročata, da se bo vrhovni svet danes ponovno bavil z bolgarsko mirovno pogodbo, ki bo izročena bolgarski delegaciji tekom tega tedna. Bolgarija bo nato dobila tri tedenski rok za formulacijo In predložitev svojih protipredlogov. Med tem časom se bo bolgarska delegacija povrnila v Sofijo.
Popustljivost VVlisona.
Ldu. Pariz, 15. sept. (DunKU) Iz Wash!ngtona se soglasno poroča tukajšnjim jutrajnim listom, da je pred sednlk pokazal svojo pripravljenost k kompromisu z republikanci glede ratifikacije mirovne pogodbe. Izpremln-jevalni predlogi, ki bi izvirali iz tega pojava bi se formulirali v posebni noti, ki bi se poslala vsem signatur-nim državam. Popustljivost predsed-sednika Wilsona razlagajo s tem, da je njegov položaj vsled izjav Bulllta precej oslabljen.
Francoski socijalisti zoper ratifikacijo mirovne pogodbe.
Ldu. Pariz, 15. sept. (DunKU.) Kongres francoskih socljalistov je s 1427 proti 490 glasovi sprejel resolucijo sodruga Maurina, po kateri naj se enajstim socialističnim poslancem, ki so še po sklepu premirja glasovali za vojaške kredite, izreče graja, toda brez izključenja iz stranke. Rienthaler in drugi člani skrajne levice so glasovali za izkijučenje. Vsled omenjene resolucije je edlnstvo stranke rešeno. Obenem se je pa sklenilo, da se bo v bodoče vsak poslanec, ki bo glasoval za vojaške kredite oziroma za ratifikacijo mirovne pogodbe, s tem dejanjem sam izključil Iz stranke.
Pariški mir — varanje vsega sveto.
Ldu.Belmar, 15. sept. (DunKU. Brezž ) Kakor doznava »United Press" iz Pariza, prevladuje v amerikanskjh krogih čimdalje bolj naziranje, da pomeni mir varanje vsega sveta in da je tudi predsednik Wilson varljiva prikazen. Predsednik Wilson je obetat amerikanskim Nemcem, da se hoče bojevali proti Hohenzollerncem, proti militarizmu in proti nasilni samopaš-nosti; Amerikanskim Ircem je obljubil, da hoče delovati za enakopravnost doslej tlačenih narodov; Vsemu prebivalstvu iz Amerike zagotovil, da bo vojna naredila konec ar gleški nadvladi na morju in paševanju Japoncev na Kitajskem. Sedaj pa mir skoro onemogoča obstoj nemške ljudovlade, svobode morja In Irske niti ne omenja in izroča Santung Japonski. Amerl-kanski narod si je mir predstavljal popolnoma drugače.
Francoska zbornica odgodila ra-
tif kfcijo mirovne pogodbe.
Ldu Beimar, t5. sepi (Dur.KU Brezž) Kakor poroča »United Pr«.s* Iz Pariza, je sklenila večina francoske poslanske zbornice v soglasju z vlado, da odgodi ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo do dne, ko se bo Wnson povrnil s svojega potovanja In ko bo končno znano, kakšno stališče zavzema v vprašanju mfkacije ameriški senat. Ako bi ameriški senat zavrnil
ratifikacijo, tedaj bi Franclja zahtevala druga jamstva za svojo varnost pred Nemčijo. »Actlon Francaise* piše o tem predmetu: Francija ne bo gradila svoje bodočnosti na »balončku iz mila". Pogodba o zvezi narodov je mnogo preveč — v približno 50 točkah — neločljivo zvezana z mirovno pogodbo, samo, da bi mirovna pogodba mogla bili sprejeta brez bistvenih izprememb, ako bi ameriški senat tudi le deloma prodrl s svojimi izpreminjevalnimi načrti.
p Dr. Brejc na Koroškem. Ldu. Ljubljana, 15. sept. Nadaljujoč svoje službeno potovanje po Koroškem je predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc dne 14. t. m. poseiil naslednje kraje in občine: Vogrče, Pliberk, Globasnico, Dobilo ves, Žitaroves In Železno Kapljo. Prebivalstvo ga je povsod toplo sprejelo In obsipalo s cvetlicami. Tudi v tem delu naše Ko-toške je slišal samo pohvalo naše uprave. Z najboljšimi vtisi o razmerah na Koroškem se je predsednik deželne vlade dr. Brejc dne 14. t. m. zvečer povrnil v Ljubljano.
p Trumbiča in Pasiča pričakujejo v Belgredu. Ldu. Belgrad, 15. septembra. Zdi se, da se mandat za sestavo nove vlade ne bo poveril nikomur, dokler ne prideta Pašič in dr. Trumbič v Belgrad, kjer ju pričakujejo za Jutri zvečer. Narodni poslanec Biankiai je vložil na ministrskega predsednika, ki je obenem tudi zastopnik za ministra zunanjih poslov, interpelacijo radi reških dogodkov.
p Veliki knez Mihael Romanov bodoči ruski car. Ldu. Pariz, dne 14. sept. (DunKU) Kakor doznava »Humanite«, je brat bivšega ruskega carja, veliki knez Mihael Romanov u-bežal iz Perma, kjer se je nahajal v ujetništvu, ter se nahaja sedaj v glavnem stanu admirala Kolčaka. List trdi, da hoče veliki knez kandidirati za ruskega carja.
p Ker so Zagrebške tiskarne porabile že poslednjo zalogo časopisnega papirja, a novi papir še ni došel, včeraj v Zagrebu ni izšel noben časopis.
p Zveza med Italijo Ogrsko in Romunijo? Ldu. Pariz, 16.septembra. (DunKU.) »Chicago Tribune« smatra ustvaritev zveze med Italija, Ogrsko in Romunijo za zelo možno.
116 ■ ¥
dn Duhovniki, tovariši, pozor I Ne pozabite, da nam po novem cerkvenem pravu ni več prepovedano nositi brade In brki Berite vsi, da se o tem prepričate, zelo stvarno fn temeljito razpravo jezuita P Brc m er-ja k can 136, luris c&n. v »Lirczer Quar-i talschrift, I. 1919, zvez. II., str. 22,4. Ako se bomo po tem ravnali in sicer vkljub morebitnim zaprekam in proti-venju od »zgoraj« nas bo to, na zunaj vsaj, nekoliko približalo našim pravoslavnim tovarišem sodržavljanom.
dn Zdravniška služba na Koroškem, Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Železna kaplia In Greb.nje, Za okrožne zdravniške službe na Koroškem določila se je do definitivne ureditve ista plača, kakor jo imajo okrožni zdravniki na Štajerskem. V obeh razpisanih okrožjih je zdravnik nujno potreben in se mu nudijo najugodnejše razmere. Interesente opozarjamo na razpis v Uradnem listu.
dn Nov list Državno odclenje za zaščito dece začne s 1. oktub>om t 1. izdajati službeni Ust za zaščito dece ter strokovui list za razpravljanje vprašani, ki se tičejo dece Ldajateljl lista žele, da izčrpajo ccll problem in vse njegove panoge posebej ter za dote, družbo od jutri, zainteresirajo vse kraijestvo. družbo od danes. V strokovnem delu se bodo objavljale bodisi razprave in obvesula nafti tega značaja, n. pr.: vreduist detita, zaščita dece in rodbine, načelna vpra-
Sanja vzgoje In popka Itd., bodisi strokovne razprave In članki o poedinih specijalnlh vpraSanjih tega problema n. pr. pravna zaščita deteta, pojedine ustanove, razne šole, domača, inozemska In primerjevalna statistika, literatura (prigodnc in Instruktivne zadeve), poročila (državnih In privatnih ustanov), beležke iz naših In inozemskih listov, navodila, bibliografija, javna vprašanja Itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna oznanila, razpisi, adrese, oglasi Itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo In nad vse važno polje za delo vsem našim zdravnikom, pravnikom, pedagogom, literatom in sociologom, ki jim teče pero In jih ljubezen do dece ter pravi patrijotizem navdušuje za delo, »kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj obrne do dece«. (Kant.) dn Kolonizacija na posestvu
{trofa Jankoviče. Na posestvu grofa ankoviča v Cabuni je koloniziranih kakšnih 200 obitelj iz Gorskega ko-tora. S kolonizacijo se uspešno nadaljuje,	'	,
dn Dunaj morajo zapustiti najkasneje do 20. t. m. vsi oni, ki so se tamkaj nastanili po 1. avg. 1914 in ki si doslej niso pridobili avstrijskega državljanstva.
dn Grol Thurn pod nadzorstvom. Za nadzornika posestev grofa Tnurna je bil Imenovan okrajni gozdni komisar v Velikovcu Inž. Emil Pupis.
dn Iz orožniškh krogov. V zadnjem času se večkrat pojavljajo anonimne ovadbe čez orožništvo, v katerih se prosi za premestitve orožnikov 1 Taki ovaduhi bi morali vedeti, da njihov podpis »48 podpisov« ne velja.
dn Priporočamo »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trg 8, Woifova ulica 1, vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daje P°* sojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Opozarjamo na oglas.
dn Vsled prenapetosti toka je nastala na električnih napravah v zagrebški električni centrali težka poškodba, vsled katere bo Zagreb nekaj dni brez elektrike. Kinematografi in industrijska podjetja so ustavili svoje obratovanje.
dn Dve bolničarki sprejme sanatorij na Vracarju v Belgradu. Plača do 300 K mesečno, prosta brana in stanovanje. Interssentinje naj se i«ijo pri Zdravstvenem odseku za S' *nljo in Istro v Ljubljani, Erjavčeva i «3.
dn Vojna [akademija se fc * o-tvorila v Zagrebu, ki bo urejena po vzoru belgrajske.
dn Konjske tekme. Komanda Dravske divizijske oblasti priredi sredi meseca oktobra konjske tekme v Ljubljani s sledečim programom: 1. šolsko jahanje: za konje v privatni lastnini za aktivne in rezervne častnike, člane slovenskega jahalnega kluba in Sokola. Jahači: aktivni rezervni častniki, Sokoli, člani slov. jahalnega kluba. 2. Tekma v skakanju: odprto kakor pod točko 1. Zapreke ne Črez 1 20 m visoke, trde in ne črez 3 metre široke. 3. Dirke preko zaprek: a) Prva steeplechase za aktivne častnike na konjih v privatni lastnini aktivnih častnikov. Daljava ca 4000 m 6 .različnih zaprek ne črez 90 cm visoke, trde in ne črez 3 m široke, b) Druga steeplechase za rezervne častnike, člane slov. jahal, kluba in Sokole. Odprto za konje v privatni lastnini. Zapreke in daljave kakor pod a), c) Tretja steeplechase: Daljava 3000 metrov za službene konje aktivno služečih podčastnikov. 4 zapreke ne črez 90 cm trde in ne črez 2 in pol metra široke. d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Daljava 1600 m. Jahati po možnosti v narodni noši. Podobne propoztcije izidejo v kratkem. Cisti dobiček je namenjen v prid slovenskim invalidom In kot
Srispevek za stadion v Ljubljani, večer po dirki sestanek z Narodnem domu, kjer se bodo razdelile nagrade zmagovalcem. Opomba: Rezervni častniki, tačas v aktivni službi, Jtateri nimajo lastnega konja, se
smejo tekme udeležiti na svojih službenih konjih.
dn Ker so denarni zavodi v
Zagrebu i5. septembra definitivno od* biii zahteve bančnih uradnikov glede ureditve pragmatike, so stopili vsi bančni uradniki v stavko.
dn Protialkoholni izreki. Hujše se godi otrokom pijanega očeta, kot otrokom brez očeta. — Vino ni neumnost, a napravlja neumnosti. — Vino in žganje sta mirna v steklenici, a ne v človeku.^— Ako ti vino osvoji glavo, niso niti noge več tvoje.
Ljubljanske vesti.
1 »1000 kron nagrade tistemu, ki mi najde v mestu dve sobi za pisarno« itd. slove oglas, ki ga je mogoče Citati v nedeljskem »Slovencu« Ponudba je več kakor ie spomin na korupcijo. Naselil se je zopet kak verižnik, ki mu »kšeft« nese tako obilno, da čuti potrebo po pisarnišk h prostorih in se zateka tem potom do cenjenih hišnih gospodarjev, upraviteljev itd. ter vabi s slrenskimi glasovi cvenka na ples. Take nagrade blestijo ponovno iz inseratnega dela našega časopisja. Naj bo! Temu ni očitati ničesar. Kdor prinese oglas, ga tud> pošteno plača in podjetju ni mogoče predpisovati glede načina, kako naj sl izbira vire dohodkov za svoj obstoj. Vprašamo pa: kje so oni organi, ki imajo nalogo, čuvati nad redom, varovati javnost pred takimi pijavkami, ki razjedajo drob našega organizma in mu donašajo trajno novih, razkrajajočih snovi?! Ali res ni mogoče najti pravnega naslova, da se tem ijudem z eksemplarično kaznijo odvzame volja in pogum do siičnega podkupovanja? V Ljubljani posluje sedaj stanovanjska komisija. Ali ne posegajo take ponudbe tudi v njen delokrog? Ako je sploh kje kako stanovanje ali tudi samo kaka soba na razpolaganje, potem naj razpolaga ž njo samo in edino le ta kompetentni forum za ublaženje sedanje stanovanjske krize. Le ta komisija in nihče drugi! AU naj se morda res pripeti, da tak človek pride za svojo »nagrado« do lepih in udobnih prostorov — za pisarno, medtem ko se neštevilne družine, ki po nesreči tudi ne razpolagajo s tisočaki, hočeš nočeš morajo zadovoljevati z bivanjem v železniških vozovih 1 Pravijo, da je treba povedati korupciji boj na vsej črti. Pravijo. Evo Vam torej, gospoda, primernega slučaja, da lahko storite tudi v stanovanjski korupciji dobro delol Stanovanjski komisiji prav toplo priporočamo v uvodoma označenem oglasu navedeni naslov »K. S. Stare pravde ulica št. 6«. Dixi, Vi pa dokažite, da Vam je ublaženje stanovanjske bede res pri srcu 1 - Eden v imenu mnogih.
I Nasvet, kako hitro odpomoči stanovanjski bedi. Iz delavskih krogov nam pišejo: Tako tarnanje in iskanje za stanovanji, pa se tako lahko odpomore temu: Zaprite polovico gostiln, pa bo dovolj stanovanj, gostiln pa še vedno preveč. Tudi v gospodarskem oziru bo imel tak ukrep velik vpliv. Na delo torej, samo dobre volje je treba 1
1 Za ravnatelje na novoustanovljenih meščanskih šolah v Ljubljani so imenovani: L. Jelenec, na I. deški meščanski šoli, J. Bezlaj, na II. deški (Šiška), Franja Zemmetova, na I. dekliški in Albina Golobova na II. dekliški meščanski šoli (Šiška).
1 Veliko senzacije je svojčas opravičeno vzbudil zagonetni umor Štritofa ml. Ali davno je že prešlo pol leta in še več, toda o uspehu preiskave še nismo slišali niti besedice. Sicer se čujejo po Ljubljani vse mogoče go-I vorice o tem misterljoznem činu, ravno zato pa bi bilo tembolj potrebno, da se Čimprej objavi avtentično uradno poročilo, sicer si bomo morali res misliti, da se hoče temu ali onemu na ljubo vso zadevo »zatušati«.
I Aprovizacija. V četrtek, dne 18. t. m. (od 7. ure dalje) se bo prodajalo na prosti stojnici manj vredno, toda vžitno meso ene krave, kilogram po 4 krone.
Izvirna telefonska in brzojavno " poročila Jugoslaviji*.
Gospodarska propast Reke.
Zagreb, 16. septembra. Vodja rešklh avtonomašev, Italijan Gothardi, ki je pribežal v Zagreb, je izdal dva letaka, v katerih obtožuje italijansko narodno vječe in v katerih prikazuje gospodarsko propast Reke, ako bo priklopljena Italiji.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urade.
Sestava nove vlade.
Ldu. B e Igra d, 16. septembra. »Politika* poroča: Včvuj dopoldne je bil v dvorcu dr. Pavlovič. Poročal je o rezultatu svojih predvčerajšnjih razgovorov s načelniki strank. Vse stranke, izvzemši socljaliste, so se izjavile za koncentracijski kabinet. Vse stranke brez razlike smatrajo, da je treba Izvršiti volitve, k*kor hitro bodo gotove priprave za konstltuanto. De mokratska zajcdnica meni, da mora volitve izvršiti koncentracijska vlada dr. Pavloviča.
Prestolnaslednlk je poveril sestavo nove vlade dr. Pavloviču. Dr. Pavlovič je sprejel mandat v nadi, da vendarle pride do sporazuma med strankami, dasi on sam osebno nt želel, da se mu je poverila sestava nove vlade.
Dr. Pavlovič je začel včeraj opoldne ponovno s posvetovanji. Najprej je posetil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošča, kateri je izjavil, da stoji njegova stranka na starem stališču, da zahteva sestavo koalicijske vlade, ki naj izvrši priprave za kon-stituanto. Isto sta izjavila gg. dr. Trif-kovlč in Ribarac. Vse tri skupine so edine v tem, naj sestavi novo vlado dr. Pavlovič. Narodni klub je ostal pri svoji prvi odločitvi, da je za koncentracijsko vlado, katero naj sestavi Protlč. Radikalci so zelo nezadovoljni, ker ie sestava vlade poverjena dr. Pavloviču, zakaj on imenijo, da bi moral dobiti sestavo vlade Protlč kot šef najmočnejše opozlcijonslite stranke.
Dr. Pavlovič je posetil sinoči ob polu devetnajstih Protiča in ga obvestil da je prejel od regenta mandat za sestavo nove vlade. Pozval je Pro-tiča, naj radikalci stavijo svoje pogoje in označijo ljudi, ki naj bi vstopili v kabinet kot ministri. Protič je izjavil, da radikalna stranka ne more vstopiti v vlado, niti se ne more razgo-varjati glede sestave nove vlade poprej, nego pridejo v Belgrad Pašič, dr. Trumbič in dr. Smodlak. Zunanji položaj je tako resen, da je nujno potrebno polzveditl za mišljenje naših delegatov v Parizu.
Zdi sc, da so radikalci iznena-deni vsled tega, ker je poverjen mandat za sestavo vlade dr. Pavloviču in ker je Protlč še v nedeljo poudarjal
pri regentu državno potrebo, da se pozovejo Imenovani delegati iz Pariza, di se zasliši njihovo mnenje o členu 51 mirovne pogodbe z Avstrijo.
Nocoj oziroma jutri zvečer pričakujejo prihoda naših delegatov iz Pariza. Izgleda, da se kriza ne bo mogla rešiti pred prihodom teh gospodov v Belgrad. Dr. Pavlovič nadaljuje danes svoje razgovore in bo nocoj poročal regentu.
D’Annunzlo »vlada*.
Ldu. Bakar, 16. sept. Na Reki vlada še vedno italijanska anarhija v popolnem obsegu. Po mestu love naše ljudi in jih zapirajo ter zlostav-ljajo na razne načine. Mnof;i vojaki so uvideli, da so bili zapeljani po brezdušnih agitatorjih in so se vrnili k svojim četam. D’ Annuncija so pozvale italijanske oblasti, naj zapusti Reko. Med tem pa D' Aununcjo v reških italijanskih listih napada uradno Italijo in psuje ns razne načine dalje proti Slovanom. Italiji očita, da je prešla v tabor sovražnikov italijansiva, med tem ko nazivlje uporne mornarje kot maščevalce naroda.
Nitti k&tegorčno obsoja reške dogodke.
Ldu. Rim, 15. septembra. Ministrski predsednik Nitd je podsl v sobota! seji v zbornici zelo odločno izjavo radi dogodkov na Reki Kategorično je obsodil postopanje skupine zlohotnih osebnosti, ki bi rade državo spravile da opasnih pustolovčln, sedaj ko potrebuje mru za uspešr.o delo. Italijanska vlada je solidarna z zavezniki. Ministrski predsednik Nitti je naglašal, da napravi potrebne korake na podlagi vojnega kazenskega zakonika. Večina zbornice je skupno « socijallsti navdušeno pozdravila izjavo.
Zavezniška vojsk« bo stavila/' Z' rešklm upornikom ultimata
Bakar, 15. septembra. Komisij* zavezniških poveljnikov v Opatiji j® davi sklenila, da se vse zavezniške čete na Reki vkrcajo na vojne ladje. Uporniki gredo v smeri Martinščlc* vzhodno od Reke. Dalje Je bilo skl®' njeno, da vse Italiji zveste cete ztt-puste Reko, na kateri ostanejo samo uporniki v številu okoli 3500 ljudi (* dvema baterijama s 106 mm topovi). Vse zavezniške vojne ladje so luko zapustile In se pripravile za boj. Francoski general Savy je ostal v pristanišču do zadnjega trenutka. Ko 8® umakne Iz luke vsa zavezniška vojska* bodo stavili upornikom ultimat, da * roku 24 ur zapuste Reko. Ako uporniki na ultimat povoljno ne odgovore* se stvar reši s sredstvi, ki so na razpolago, to je z orožjem ali gladoni.
Brigada Regina se prišteva men čete, ki so Italiji zveste, vendar j* opažati, da je tudi ona naklonjen* upornikom. Ta brigada mora iti n* Sušak, da ščiti demarkacijsko črto. Brigada bo ostala med Jugoslovan* in uporniki.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, predobrega očeta, oziroma starega očeta, strica, gospoda
FRANCA SLEJKO
posestnika In mizarskega mojstra v Zgornji Šiški št. 82,
izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in lajšali našo srčno bol.
Enako se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Št. Vida, g. dr. H6g-lerju za požrtvovalni trud v pokojnikovi bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev na krsto, požarni brambi iz Zgornje Šiške, vsem šišenskim mizarjem in končno vsem pokojnikovim kolegom in drugim, ki so spremili blagega pokojnika tako mnogoštevilno na njegovi zadnji j)oti.
ZG. ŠIŠKA, dne 16. septembra 1919.
Žaluj‘oča rodbina Slejko.
ERDAL
4iat'.lo za fevlje, rujavo in črno, "tev-1, ima v zalogi vsako množino, in fiožilja po pošti
'm Matija Trcbar
Ljubljana Sv. Petra cesta St. 6
lomisijsla trgovina
£% Pečenico, LJubljan*,
Uunajska cesta 8t. 6, pripona svojo bogato zalogo
®»nufakt.nrnega blaga: Iztirja, tiskovine, parhent«, »lot*, hlačevlne, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, pritiskačev, flnčlc za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
l
KEFIR
Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6
naznanja sl. občinstvu, d* je otvorlt Prvi jugoslovanski zarod za Izdelo« Janje Kefirja in Joghurta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za 3l;-bolne dojenčke kakor odraste. Kefir bnlči vse človeškemu organizmu škodljive bacile Pri rednem vživanju istega W doseže visoko starost. Japeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
MESTNI KINO
STOLNI TJRGr, MARIBOR Ravnatelj: O Sl EGE,
Od dne 12. do vštevši četrtka, dne 18. septembra 1919
5enzacij$Ki film serij«!
Lajjl^ežiue jjijene
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanja zlatar in optik Jos. Gspaltl v Ptuju, d* se nahaja njegova delavnica od I. sept. 1.1.
v mestnem gledališkem poslopju
zraven trgovca J. Kasimira
ter se priporoča cenj. občinstvu za vsa dela, ki se izvršujejo po solidnih cenah.
Jos. Gspaltl v Ptuju, Krekova ulica.
Konkurzna masa Leopolda Fona
ima 206 hi starega deloma belega, deloma rdečega vina
mr na prodaj. ~m.
Vino se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje se poizve v pisarni konkurznega upravitelja, odvetnika dr A, Smoleta Ljubija««, Dunajska cest« 20,
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
Ponudbo ar. navedbo množine in nuj nižje cene na Ljubljana I., poštni predai štev. 163.
BARVI in KEMIJO - CIST!
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETLOOKA
domače perilo	ovratnice,	zapesaiem
(pošilja po isto na dom)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenburgova ulica št.3.
V Ritnice	IZ?	Zvezna
v Ljubljani, Stari trg štev. fS
JCV kS kupi
Učenca
Poštenih staršev, pov-zdravega, s potreDno ®°lsko izobrazbo in ka-krl ima veselje do trgo-%c, sprejme takoj in pod Ugodnimi pogoji trgovca firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
v vsaki množini strojilna tovarna
Samsa & Co. v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 2.
Proda se:
l	Proda se kompleten že-
lezen zastor za prodajalno in sicer za vrata 120 krat 300 in za okno 100 krat 145. Na ogled med 2 in 4 uro pop.
; pri miz mojstru Repše na j Poljanski cesti 19 J 386
j	Hiša z vrtom v bližini
kolodvora, ležeča ob cesti se proda. Kje pove g. Josip Martinčič v Mariboru gostil-: na Blagovič, Tegetthofova j cesta št. 38.	1381
Priporočam fino kavo,
; čokolado, kremo za čevlje, pravo angleško milo, razpošiljam tudi v poštnih zavitkih po povzetju in po nizki ceni. Fran Bergant, Ljubljana, Sv Jakoba trg.	1361
j	En vagon plohov, razne
j dimenzije prodam. Plohi so < orehovi, hrastovi, jesenovi j in črešnjevi, L. Rebolj, Kranj.
1369
,z suhega, mehkega ksa za podkuriti, v Vsakimnožini dobavlja
L&A.Uher
?iS8rn*:Š8l8nbyrg.nl.4. Skladišče: Slomškova «1.12.
žeissov, večje vrste v do •
staniu kupim. Po midbe pod A
upravništvo lista.
»A. O" na
7 305IP-3UE
PLESKBRIMLlCHB
$pjj» 0
SvG vrsti nudia uz dnevne ciiene
Trgovačko
živežnih
. . P. J. RmbrosiE,
namirmca Virovifica, Slavonija.
Ljubljana
^iuiska cesta 16.
^Mianja, da še vedno ”e,a s pristnim blagom.
CVr5it<*T točna.
Zmerne cene.
vsa izvršena dela jamčim 2 leii.
Jmport,
Westiog-
hause
Watt
Kreme-
In
Sxport.
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg ?le?. 25.
NAZNANILO.
O tvoril sem v Pliberku, nasproti sodnije
trgovino z mešanim blagom io deželnimi priliti
Razpošiljam tudi brusnice, črnice in maline, kakor tudi vse drugo sadje. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojni obisk in naročila P, KONČAR, trgovina z mešanim blagom-
Dr. j\nton
prej primarij v Gorici, strokovnjak za notranje in otroške bolezni, zdaj v Ljubljani, na Jjregu št. 10 sprejema od (0 do 12 in od 3 do 4,
Proda se učna violina. Kje : pove upravništvo. 1374
i Prode se petrolejska peč, 2 karbldski svetilki in še dru-j ge stvari Naslov pri upravi.
1377
Kupi se;
Kap«,Jem smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi ;1 okrogel ali rezan Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo nt V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Ugoden naknp hiše v sredini mesta! Pojasnila daje Fran Goldman, Križevniš-ka ul. 9.	1378
j Za naknp raznih poljskih pridelkov, kakor zrnja ttd. ter sadja se priporoča agentura komisija Slavko Farkaš. Lukavci p. Križevci pri Ljutomeru. — Prevzame v komisiji tudi razprodajo vseh predmetov. — Vsa naročila hitro točno in ceno. — Uspeh zajamčen.
Službe;
Potrebujem kovača in kolarja ter gaiteriste. Ponudbe pod A. Kajfež, Kočevje.
1390
¥
Francoski tečaj ctvori diplomirana učiteljica. Mesečni honorar 24 K. Pražakova ul. 10. III.	1387
Sprejme se spreten fant 14 let slar za solportažo -Jugoslavije" v podružnici v Ptuju mesečna plača 100 K ali od prodanega izvoda 6 vinarjev provizije. Upravite-ljstvo Jugoslavije v Ptuju.
Učenka in učenec se sprejmeta takoj s plačo pri L. Rot. Krznar Gradišče 7. 1375
Razno:
lAčem v ljubljanski o* količi stanovanje z zajtrkom za ir> letnega dijaka višje obrtne šole. Nujne ponudbe pod šifro „Pod vsakim pogojem" na upravo Jugoslavije Celje.	1321
Iččem zav tja pri žiatno čutečih gospeh, v kateremkoli si bedi kraju Jugoslavije, za eno mlado zapeljano nadarjeno in 'zobraženc* dekle lepe zunanjosti in dobrih lastnosti. Osebna pojasnila na cenjene ponudbe pod: ,Žrtev okupacije" Upravi lista.	1385
Vsaki dan sveže pasterizirano mleko in mlečne izdelke prodaja po maksimalnih cenah od 16 t. m. naprej Mlekarska zveza v Spodnji Šiški, Celovška ccstn v trgovini pri Skubicu.	1372
Išče sc tih so drug z večjim kapitalom v svrho povečanja dobro idoče trgvine — Jamči se 10% obrestova-nje. Ponudbe z navedbo kapitala in pogojev naj se blagovolijo vposiati pod ,lSo-drug“ na upravništvo tega lista. 	1388
Mesečno sobo iščem z 1 ali 2 posteljama. Pozvedo-vaiec dobi moške čevlje. Ponudbe na poštno ležeče »Svoboda".	1376
Dopisovanja in ženitne ponudbe:
Mlad uradnik čedne zunanjosti želi poročiti gospodično 22-25 let z večjim premoženjem ozir. večjim posestvom. Resne ponudbe s Sliko pod »Harmonija' na upravništvo Jugoslavije. 1382
P. n. trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča kot posredo alec v kup-čijskih zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica
ŠTERN A. Benjamin Ipavčtva c. št. 12. Celje.
Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgam miši in mrčesa,
Bleiwelseva c., poleg det. vlade
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
Slikarska
in pleskarska delavnica
Jenko & Šetina
Celovška cesta št. 89 Ljubljana VII,, prevzema vsa v to stro ko spadajoča dela. po sebno sobno dekoracijske slikarije, stavbeno in po hištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba
točna, cene primerne.
Bukova drva
suha, žagana in razcepljena, v vsaki množini, po najnižj ceni naprodaj.
Kolodvorska ul. 18
„ (dvorišče).
Najboljšega sadja
v večji množini iz Blejske graščine, ima na prodaj
Franju Kenda, trgovec.
Bled. Kolodvor. Bled.
v
Zekzolik cevi,
približno 40 metrov; v premeru okoli 35 mm, proda trgovec
Franjo Kenda,
Bled (kolodvor).
Kupim več vagonov raznega sortiranega
s^dja.
Ponudbe za vagonsko od dajo, franko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na
Fr. Sire, Kranj.
Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.
Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd,,
prodaja na debelo po ugodnih cenah
Franc Majdič, Kranj,
trgovina z dež. pridelki.
: Proda se :
/sake vrste In v vsaki množini kupuje vedno ib plačuje najbolje trg. firm*
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko)
(7 sob, kuhinja, kopalna soba, k'et itd.), z vrtom v Trstu, ali pa se zame n ja s slično hišo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod „Vila“, na Anončni zavod D. Beseljak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 5.
Proda se
im mm
v okolici Celja.
Gospodarsko poslopje v lepem Slanu, njive in travniki v lepi ravnini. Zraven jo tudi lep gozd. Evontuelno se lahko prevzame vsa živiDa in vsa prnspodnrs*« oprava in oprema. Več se poizve pri Konradu Gorenjaku, Kralja Petra cesta 43, Celje.
LJUBLJANA
Fino fracosko olje primlssima Vinski
Ookoladn in bakao
Sat dl no najboljše Trste
Fino desertno vino Malaga
1 liter K 24 Iluiu—Coscnnc
Likerji Marmelada
Keksi
Riž
Na debelo
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej f/anko. — Cene nizke
Trstje stukadur
se dobi v vsaki množini po najnižji ceni Jeranova ulica St. 11, Ljubljana.
Pristne kranjske klobase
razpošiljam v vsaki množini
Franc Fister, prekajevalec, Ljubljana, Zaloška cesta 10.
Naznanilo otvoritve obrti.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da začnem z današnjim dnem izvrševati
obrt izdelovanja giasbii
v Ptuju Mestni drevored št. 1. (Teulschmanov stolp.) Potrudil se bodem vedno vsa v to stroko spadajoča dela kakor izdelovanje plehastih glasbil (trobil) pihata, lesenih godal itd. S solidnim delom vestno in ceno izpeljati. Prevzamem proti promptni izvršitvi tudi vsa popravila, če še tako komplicirana.
S spoštovanjem
L. Fleischacker
izdelovalec glasbil v Ptuju, Mestni drevored 1.
Pevci in pevska društva — pozor!
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X 15 cm) št. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužnl? Moški zbor
K 11. Ten.
I. U.
Bas.
Što ču - tiS, ču
Uš,
ču - tiš,
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko -Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. - Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
Podružnico v Mariboru
Gosposka ulica št. 38 je ustanovila tovarna za barvanje in kemično čiščenje svetlolikanje SSHSTad8r8jc-
oblek tn vsej vrstnega blag*
Jos. Reich
Ljubljana Novo mesto Mari bo*
popust. - Ceniki se sedaj ne razpošiljajo.
Hiajboljsi uspeh
\*r /# $eio razširjena in jo vsakdo rad čila >
Čar idealne lepote!
Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki.
IZ ruma V r\rctu\n 1 Najdovršnejše sredstvo mo-IY1 Cllm Z.UiaiUcl. derue kosmetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božanstvcue orientalke Zoraide, zvezdo turškega harma bivšega Abdul Ilamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, ci-tronovega soka, a čimer prekaša vse umetne škodljivedosedanje proizvode. Velika doza bruto >/2 kg	K	8'i‘—.
Zoraida pasta-miio.
mila ne priporočani Batno onim, ki rabijo 1 tremo Zoraido, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in od-stranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete malo količino na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, ksyti z umivanjem s pasto Zoraido mora tudi angr-ljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobc in razcveta.	K	20*—.
P?n5tl i c/"»tr Kaaven Zoraide in paste se pripo-rVUZlll OUIV. r0^a bledoličnim osebam KOŽnl sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz iu ustnice. Z uporabo Bolnega soka postalo obraz nežno rožnat kakor plamen jutranjo zore, a ustnico zarde jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničicc
K 6.-.
Amerikanski H air Petrol. sredstvo za
rast las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lajje takoj lep sijaj, svilno inelikočo, biijno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las. naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. VVilliamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K 18*—).
Sni pesnik ne poje zastonj:
,Lasje moji so ko svila gosta,
Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko. “
Te štiri stvari so najnaravnejši izdfclek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote.
Navodila in opisani izdelek pošilja
„URANUS“-PARFUMERIJA.
i.Kosme1i$ka Parfumerija,Liuf>l]ana, Mestni fig li
1
S. fihier & Corap. nasl.
TRST, Copso 16.
ZA IZVOZ:
Ravnokar so nam došle velike množine bombažastegain volnenega blaga za obleke, barhenta in flanel,
glavnih rut, perila, nogavic, v vseh vrstab in cenah.
Vsi, ki se zanimajo za to, so povabljeni, da obiščejo naša skladišča.
Kupljeno blago prepeljemo na željo takoj z lastnimi avtomobili na dom.
Naročila prevzame: Ludvik Petrovič & Ko. začasno hotel „Slon“ Ljubljana.
išs,
¥
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Delniška glavnica: K 30,000.000 —, Rezerva nad K 10,000 000*—. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le-Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, žeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Split, Šibenik, Trst, Zader.	najugodnejšimi pogoji.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni naslov: Jadranska. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Jadranska banka