Ali se na Stajarskem ne bomo zganili? Danes ga ni veft Slovenca, ki bi ne bil  zivo preprifian, da ni dosti, ako se slovenski. ^narod potegujele za sroje narodne pravlces,i atnpak da mn je ob jednem ravno tako treba tudi delati, da se v gmotnem, denarnem oziru reSi sovražnih krempljev.  j|''¦- . V. tem smislu so se po nasi zemlji žo ^pred leti začele snovati narodne hranilnice % in posojilnice',I ki se veselo množijo in v g'naSp. največjo korist kaj Iepb' prospevajo. GotOTO je, da se imamo| tem zavodom v prrji vrsti zahvaliti, da nismo uže popolnoma ubožali,»marvefi da lahlo danes lepo š Vtfto imčnuiemo narodni imetek. : •¦*• ', j i Ali do6im se je naSžnarod hranilnic in posojilnic veselil, spoznali so bistrooki rododa Se tudi tene zadoSčajov Slorencu unreije tedaj, mogoOev vlagati, če-- kaj¦\%'i' <fa »priife dcr krajoaria;%• raVhcr'to '"pz ie.vseh.težav najTečja • Razne ovire' se ma 6tavljalo'-«a rpot;Mprodati je težkb,-'dobro prodatiSe težje, pridelovanje mu pride tako dragOj l da z velikim posestnikom, ki mu 8luži]o.> razni stroji,-in z onim sreanežetn, ki se raduje rodovitnejSega sveta, ne rnore tekmovati, mnogoki-at ima stvari, pa jih ne razume ¦; gpravitH t; ;denar,: .zraven ¦; tega" Jpa' mora vse, kar kupuje, drago plaievati, in to rihvadno-onim, ,ki sq njegovi. naihuji"sovražniki;in nazadnje rie igra niti najmaniše ' nloge ta nedostatek, da se maršikateremu, ' k^ima kako kronico odveč, ne zdi vredno, da'bi to betvico shranil. Desetak se človeku mili, in zato ga vloži, al k:-onica 'je drobna in okrogla refi in se kg; lahko: potoči kr«marju ,v žep. Toda ne lc kmet, ampak tudi obrtnik, mali trgoveo, deavee in sploh vsalc 8tan,; kajti na Slovenskei i ga nimamo, ki bi |bil z Rothschildom r f irodu, je potreben iflste pomoči, ki pospeSnje ^motno blagostanje. ¦Kjji^ Žafietek se je v te i smislu storil že pjed nekoliko leti na Kranjskem, in gre prrenstvo, če se ne motimo, nepozabnemu dekanu Bohinjske Bistrice, Mesarju. Ta blagi mož, bivajoS t planinekera kraju, je spoznal, da* Bohinjci ne vedo svo ega njim od prirode ponujenega bogastva, nai refi paSnikov, izkoriSfiati, torej je poskrbel r. ajpred za izboljianje govednega plemena, potei i pa osnoval veliko, tamoSnje poseštnike obs gajoie drustvo, ki naj prideluje sir in suro- o naslo na debelo. DruStvo napreduje vrlo, a 3ohinjci svojemu gospoda Mesarjn danes t i vedo dovolj hvale. »Ta lepi'-nspeh*i* kram pmn Ijudstra dal ;pogauia,'da sa ]e jeio i, lo drnziti, iri danes Stejemo tam uže lepo itevilo druStev in 'sadrng, ki imajo namen, pospeSevati gospodarstvo. Imenovana naj so: <Kmetiiska zadrnga v Gorjah,» «Kmei ,sk > druStro v Stari O&elicv »Gospodarsko c uštvo v Trnovem,» »Kmetijska zadruga v C> rknem,> »Kmetijsko druStvo V Metliki,» «Ri ,'istrovana vipavska zadrnga,*i <Konsnmno ( ruStvo' v Rade8ah» in «Kmetii8ko drustvo v Dobrepoljah.* ! ¦¦'¦ Vzlastl to-le deluje tako vrlo, da je vsem drugim. t izgled in izpodbudo. Začelo je poslovati meseca jv lija 1896 in Steje danes 256 zadružnikov. Najprvo je odprlo zadružno skladiSče za skupno prodajanje pridelkov in nakupovanje »trebSčin. Dosedaj se je iz zadružnega skl liSča prodalo nad 30 vagonov pridelkov: fii ,a, žita, ježic \. :tk, knopar), oglja itd. Pri li n blagu se \ uusegla precej boljSa cena v :(»ristzadruf '• "v. Vvozilo se je okoli 10 n^onov krrr k"3n blaga za živino: otrobov. -adnih ostf kov, (ki se dobijo pri kuhanju piva), živinske soli, apnene klaje itd. m 6 vagonov umetnih gnojil: Thomasove žlindre, kajnita, kalija. Vrh tega vzdržuje druStvo trijerje, slamoreznice in jednega plemenskega bika. ProSlo jesen in letošnjo spomlad ;e vzdrževnb X-\V. merjasca jorksirske pasme. ,:Jne 17. ..;.)- . letoSnjega leta, pa je druJtvo otvorilu i:;. vir dohodkov svojim zadružr.ikom. Ustanovilo je v Dobrepoljah mlekarnico in sirarnico, ki obeta najlepsi uspeh. Takoj prvi dan so prinesli zadružniki 200 litrov mleka in sedaj ga riosijo po 400 litrov. Mlekarnica in sirarnlca Orejena je skozi in skozi moderno, tako da je v stknn tekmovati na vse" strani. Dobrepoljsko druStvo deluje lzvrstno, dobro pa delujejo vsa kranjska društva. Tam kjer dosedaj niso mogli kmetovalci svojih pridelkov spraviti v denar ali je prekupceia morali prodajati skoraj po nifi, oddajajo v zadrugah lahko vse pridelke, koje imajo na prodaj, po dobrih cfenah; istotako priskrbuiejo zadruge svojim Clenom V8e njihove potrebščine, bodisi kmetijske strojc, bodi>i semeoa in živila po primerno nizkih cenah. doiim so morali prej drago plačevati. Zadrnge si pa tudi zamenjavajo med seboj pridelke in izdelke, kar je za nje gotovo lud: koristno. Zadnji ftas se je v Ljubljani osnovalo še posebno društvo imenovano «Samopomo4 krJčansko socijniiie organizacije.« Udje bodo plaf-svali majhne svotice ali v to svrho, da d' ! •.'ajo na star'. '. toliki znesek, da so oskrbij' ; ali pa v ti svrho, da zapuščajo otrok ; gotove dot ; sčasoma misli druStvo z.uv, rovanje razt< ^ati tudi na slučaj bolezoi, pogreba in na p ipiranje udov in sirot. Vsa navede a druStva in tudi druga, ki iih nismo init ovali, združena so zopet v veliko druStvo, takozvano »Gospodarsko zvezo,» h kateri me pristopiti vsako gospodarsko drnStvo a Slovenskem, torej tudi izven Kranjskega in katera druStva in zadruge. ki so v n;> stopile, vodi in nadzoruie. ,¦¦ -pndarska zviza» je razdeljena v odseke: tuuvinski itd., pri katerih razna druStva '.. .t.'.o, kar jim treba znati, ki pa tudi pomagaio, kadar se kje misli društvo osnovati. Sedež ima zveza v Ljubljani, nafielnik ji je dr. Ivan Šušteršif. Tudi na Primorskem je gospodarstveno gibanje v najboljiem tiru; imenujemo le ' i i0uvbko-obrlnu registrovano zadrugo v if "i.» kateri je prva in glavna naloga, podpirati trgovski in obrtni stan v Gorici. Deluje od 1. decemb. 1897. in je 1. okt. 11. 5'nlii 904 člene in 1659 deležev v znesku 248 850, torej četrt milijona gold. Slovenske prodajalnice in obrti, ki so se na novo odprli teki m zadnjega leta, so dokaz, da je zadruga svoio nalogo vrSila uspeSno. Kai pa se stori, izvzemSi posojilnice, v :.,;o narodnega gospodarstva pri nas na -..., u-skem? Letošnjo jesen se je osnovalo • Kii-^-rsko društvo v Ormoži;» že delj Casa imamo gospodarsko zadrugo v 2alcu in mlekarnico v Št. Juriju ob Taboru; to pa je tudi vse, kar imamo pokazati. Kakor da bi gospodarske organizacije pri nas ne bilo treba! Zganimo se vendar ter posnemajmo marljive brate n?. Kranjskem. Saj zadrugo osnovati ni Bog s; vedi kaj. Da se organizuje, treba je v občini !e jednega moža, -ki ima v »hvi /drave pamoti, v srcu pa prave I]ubezni do Ijudstva, tiste ljubezni, ki se dela in truda ne boji. Ta mož se nekega dne pelja na Kranjsko, da si tam tako zadrugo, recimo dobrepoljsko, ogleda (Dobrepolje sedma železnična postaja od Ljubljane proti Kočevju), pride ilomu, razjusni ustroj zadruge svojim sool čanom, utrjuje za njo mnenje, stopi v dogovor z «Gospodarsko zvezo,« poprosi pri oblasti, da ta pravila potrdi, in zadruga se lahko začne sestavljati. V prvi vrsti je naSih izobraženih raož dolžnost, da ljudstvu, ki si ne ve puuiagati, priskočijo v pomoS. Brez gospodarskih zadrug se ne bomo rešili. «Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud ti neb6 blagoslovi!«