Posojila prav za Vas Gorenjska^ Banka Banka d podlubom Ugodita potrošniška in stanovanjska posojila AVTOHIŠA VRTAČ M Kranl .<&p V^.* y/ Delavska 4, Stražišče pri Kranju AUOI 0WM71fT8^020 ISSN 0352-6666 Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 9 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 3. februarja 1998 V sobotnem trku na hitri cesti pri Naklem umrlo pet ljudi Zakaj je smučarski kombi zavil levo v audija? Odgovor na to vprašanje bo mogoče znan čez kakšen dan, ko bodo svoje povedali huje ranjeni voznik kombija in tehnični izvedenci. Od septembra 1995 je to druga nesreča s petimi žrtvami na Gorenjskem, vprašanje pa je, koliko časa bo pri tem številu tudi ostalo. Do tragične nesreče je prišlo v soboto, 31. januarja, ob 15.14 na hitri cesti pri Naklem. 25-letni honorarni trener smučarsko skakal-.nega kluba Mengeš David Kunstelj 12 Vodic je med vožnjo s Pokljuke domov iz nepojasnjenega vzroka zavil v levo, prevozil nasprotni vozni pas in na odstavnem čelno trčil v audi, ki ga je vozil 60-letni Emilijan Zupančič iz Ljubljane. Kombi je dvignilo in je po enajstih metrih obstal, audija A6 pa je odbilo deset metrov nazaj in zasukalo. Na kraju nesreče so umrli: sedemletni Samo Cerar, njegov 11-letni brat Matej, oba iz Rač pri Domžalah, 32-letna Jana Slokan iz Mengša, vsi potniki v smučarskem kombiju, ter 63-letni Franc Premk iz Ljubljane, predsednik naftne družbe Petrol, ki je v audiju sedel na prednjem desnem sedežu. V kliničnem centru je kasneje umrl še drugi sopotnik iz audija, 71-letni Alojz Fortuna. V kliničnem centru se poleg obeh voznikov ter potnika v kombiju, 43-letnega Jožeta T. iz Domžal, zdravijo še hudo ranjeni otroci: sedemletni Matjaž K. iz Most, osemletna Blaž T. in Ncjc K. iz Domžal, Davor M. iz Doba in šestletni Matic S. iz Mengša. Na poltretji kilometer dolgem odseku hitre ceste od Kranja-vzhod do Podtabora je od 1990. leta umrlo že štirinajst ljudi. Dežurna preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka, ki sta bili na kraju sobotne tragedije, sta odredili obdukcije, odvzem krvi V stavbi občine Mengeš so včeraj dopoldne odprli žalno knjigo, zvečer pa je bila v Kulturnem domu žalna seja SSK Servis Dehevc Mengeš. obema voznikoma in izredni tehnični pregled kombija, posebej tudi njegove izpraznjene prednje leve pnevmatike. Preiskava bo tudi pokazala, koliko je h krvavim posledicam nesreče morda prispevalo deset parov smuči v kombiju. Za zdaj je jasno le eno: da voznika kombija, ki je peljal na Čelu kolone, ni oviral noben drug voznik. • H. J., foto: A. Žalar Srečanje Pr' Primaš v Strazišču: Na kmetih nekdaj in danes Orodja in otrok ni nikoli dovolj,, >>>je po besedah Mirka Križnarja, avtorja knjižice o stražiških kmetijah, nekdaj veljalo v loškem gospostvu. Le kdo bi vedel, morda je tudi to pripomoglo, da so nekatere stražiške kmetije danes stare tisoč let ali že celo več. Ljudska modrost, da so vse lepe stvari vedno tri, se je v primeru Križnarje-vega pisanja potrdila. Najprej je Podlistek o stražiških kmetijah izhajal v Gorenjskem glasu, nato ga je MediaArt založila v knjižici, nazadnje pa je Gorenjski glas v okviru akcije "več kot časopis" pripravil v Petek zvečer v gostilni Benedik v Strazišču še Večer Pr' Primaš, na katerem se je novinar našega časopi-{a Igor Kavčič ob navzočnosti stražiških kmetov pogovarjal z avtorjem o te*n, zakaj se je odločil za pisanje Zgodovine, kako je zbiral gradivo za Podlistek, kakšne so razlike med kmečkim življenjem nekoč in danes... ©€>;.• i GLAS - Peščeno zrno v viharju Ob izidu spominov Igorja Slavca v knjigi Peščeno zrno v viharju bo v petek, 6. februarja, ob 18. uri v Modri dvorani gradu Khislstein večer z avtorjem. Knjigo bo na večeru predstavil zgodovinar Jože Dežman, avtorja pa v pogovoru z njim novinar Gorenjskega glasa IgOT Kavčič. Rezervirajte Vaš obisk po telefonu na Gorenjski glas 064/223-111 Sponzorji: Gorenjski muzej Kranj, Vinarstvo Jakoncič Vipolze, dr. Tomaž Slavec, s.p., Zgornja Desnica 3a R D I 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure iIEHGLAS Zoisova 1 4000 Kranj tel.: 064/223-111 fax: 064/222-917 mali oglasi: 064/223-444 S smučarsko karto že plačano pol vstopnine le. za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. I ^čanke karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora PETROL UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-34 B.S. Radovljico tel.:064/715-242, 704-070 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5? T£l./Im:064/8A1'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA kVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA __. Avslrijsko-slovensko srečanje v Ljubljani Ljubljana in Dunaj za skupno olimpiado Ljubljana, 3. februarja ■ Ljubljano je v petek obiskala pomembna delegacija iz sosednje Avstrije, v kateri sta bila namestnik zveznega kanclerja in zunanji minister Wolfgang Schuessel in koroški deželni glavar dr. Christoff Zernatto, slovensko stran pa sta zastopala premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister dr. Boris Frlec. Ljubljana in Dunaj še naprej vztrajata in sodelujeta pri kandidaturi za skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, kljub temu da italijanska odločitev za Torino skupni kandidaturi ni v iT Sosedski stisk rok. Od leve dr. Christoff Zernatto, Wolfgang Schuessel in dr. Janez Drnovšek. Foto: G. Šinik prid. Na sestanku je šlo tudi za poenotenje stališč do priznavanja in reševanja položaja nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Tako Ljubljana kot Dunaj sta za priznanje in za pravice nemško govorečih ljudi v Sloveniji, vendar njihov položaj ne more biti tak, kot je položaj avtohtonih Italijanov in Madžarov v Sloveniji. Zagotoviti jim je treba uresničevanje jezikovnih in kulturnih potreb, kamor naj bi sodila tudi ustanovitev zasebne nemške šole, najverjetneje v Ljubljani, ki pa bi delovala po slovenski zakonodaji. Sodelovanje na relaciji Dunaj - Ljubljana - Zagreb je dobrodošlo, vendar ni v funkciji pritiska Dunaja ali Zagreba na Ljubljano. • J.Košnjek Danes seja državnega sveta in zbora Ljubljana, 3. februarja - Predsednik Tone Hrovat je sklical za danes, 3. februarja, 5. sejo državnega sveta. Svetniki bodo obravnavali v državnem zboru sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Tudi državni zbor bo danes nadaljeval 19. izredno sejo. Seja se bo začela ob 14. uri in se bo nadaljevala jutri ob 10. uri. • J.K. Uspešna pot v Beograd Ljubljana, 3. februarja - Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je po vrnitvi iz Beograda (tam je bil sočasno z državnim sekrtetarjem v notranjem ministrstvu Slavkom Debelakom) povedal, da je bila njegova pot uspešna. Potovanje in bivanje si je plačal sam. Beograd je zainteresiran za sodelovanje s Slovenijo in za sklenitev ustreznih sporazumov. Februarja ali marca naj bi prišel v Slovenijo visok predstavnik zunanjega ministrstva Ncbojša Vučičevič, marca pa predsednik zunanjepolitičnega odbora jugoslovanskega parlamenta Ljubiša Ristič. • J.K. fK---------X---------------Ki KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 97/98. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: H Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Izredna seja državnega zbora Se bomo Slovenci zaradi višjih taks manj pravdali Nekateri računajo na to, drugi pa pravijo, da bo povišanje prizadelo predvsem revnejše in da bo več zahtev za obročno plačevanje taks. Le takse v kazenskem postopku, sproženem na zasebno tožbo, ne bodo višje. To je edini uspeh opozicije- Ljubljana, 3. februarja - Državni zbor je po hitrem postopku sprejel dopolnjen zakon o sodnih taksah in jih -povišal. Opozicija je oporekala skrajno povišanim taksam, vendar je uspela le v enem primeru: le sodne takse v kazenskem postopku, ki se vodi na podlagi zasebne tožbe, bodo ostale nespremenjene. Povišanje teh taks pri prizadelo veliko, predvsem revnejših ljudi. Pa tudi sicer je slišati ocene, da bo podražitev "udarila" predvsem revnejše. Odvetniška zbornica ocenjuje, da višje sodne takse ne bodo prispevale k zmanjševanju pravdarskega navdušenja med Slovenci. Ljudje bodo še iskali svojo pravico na sodiščih. Več pa bo poskusov, neplačevanja in prošenj za obročno plačevanje visokih taks. Vlada trdi, da je sodne takse treba spremeniti in uskladiti zato, da bo zakon o sodnih taksah usklajen z zakonom o upravnem sporu, s predlaganimi rešitvami v zakonu o pravdnem postopku in v zakonu o izvršbi in zavarovanju. Zakon omogoča nekatere olajšave. Te bodo mogoče v primerih sodnih postopkov v zvezi s temeljnimi pravicami iz delovnega razmerja. Prav tako velja oprostitev plačila sodnih taks učencem in študentom v sporih s kadrovsko štipendijo ter začasnem in občasnem opravljanju dela. Takse se tudi ne plačujejo v kolektivnih delovnih sporih in določenih socialnih sporih. Državni proračun bo, tako računajo, dobil nad 3 milijarde tolarjev. Vlada mora odgovoriti Slovenska zunanja politika je bila tema sestanka predsednikov parlamentarnih strank, na katerem je predsednik LDS in vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da se te teme prevečkrat uporabljajo za reševanje notranjepolitičnih problemov in da vlada ne bo naredila ničesar brez soglasja celotne slovenske politike. Zato so napadi na vlado nesmiselni. Socialdemokratska stranka pa je na seji državnega zbora zastavila vladi številna vprašanja glede dogovarjanja s Hrvaško o meji, naših obljub o manjšinskem položaju Nemcev v Sloveniji, naše skrbi za slovenske manjšine v sosednjih državah in o dogovorih Zmaga Jelinčiča in Slavka Debelaka v Beogradu. Vlada je dobila naročilo, da v 30 dneh pripravi poročilo o ukrepih za zagotavljanje državne suverenosti Slovenije in o uresničevanju resolucije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah. Državni zbor je sprejel dopolf jen zakon o poravnavanju davkov in prispevkov javnega podjetja Slovenske železnic« Ljubljana. Zakon je železnicam ze odložil plačilo davkov in prispevkov, ki so se ustvari" do konca junija leta 1993, d° 25. julija lani. Po tem roku b| morala železnica poravna'1 dolg v 48 enakih mesečni« obrokih. Zaradi zagotovit^ likvidnosti se plačevanje obveznosti odlaga do 25. julij3 leta 2002. Razloga za tako odločitev sta tudi vključevanje v Evropsko unijo, kjer mora družbe, ki opravljajo želez* niške storitve, poslovati z zdr3' vo finančno strukturo, in dej' stvo, da tudi država do želeZ" niče ne poravnava vseh obvcZ' nosti, ki jih je sprejela v sana-cijskern programu leta 1993. Državni zbor je na petk°' vem zasedanju zastavil Števil" na vprašanja vladi, zadeva'3 pa so predvsem zunanjo p0'1' tiko in njene aktualne tetne' * J.Košnjek Predlogi za spravo in prekinitev z bivšim režimom Brez molka in brez strahu Najstarejša je Deklaracija o narodni spravi, ki jo je že leta 1990 predlagalo Združenje ob Lipi sprajfa najnovejši pa sta deklaracijio oziroma izjavi Združene liste socialnih demokratov in Liberalne demokracij^ Ljubljana, 3. februarja - Slovenska politika je po razpravi o "lustraciji" in predlagani in zavrnjeni resoluciji in zakonu o odpravi posledic bivšega komunističnega režima večinoma enotna, da je o preteklosti treba nekaj reči, da se je za krivice in huda dejanja treba opravičiti, da moramo biti mi, ki živimo danes, plemenitejši od tistih, ki so v preteklosti počeli hude reči, in da je najslabši molk. Predvsem pa zaradi poravnavanje računov s preteklostjo nikogar ne sme biti strah. Popolnega soglasja o vseh točkah preteklosti bo težko doseči. To je jasno vsem, zato bo pot do nekega skupnega in za vse sprejemljivega dokumenta težka. Deklaracija o narodni spravi, ki jo je že leta 1990 vložilo v državni zbor Združenje pob Lipi sprave, je najstarejša. Obtičala je v parlamentarni proceduri. Kot pravi pobudnik Deklaracije Stanislav Klep mora sedanja oblast za vse storjene zločine, ki jih je storila prejšnja oblast, sedanja pa jih je tudi prikrovala, izreči obžalovanje. Treba je povedati, kdo in katere institucije so bile za zločine in trpljenje ljudi odgovorne. Socialni in krščanski demokrati so po neuspehu s prvima predlogoma o "lustraciji" predlagali v državnozborsko proceduro novo Deklaracijo o pritiprav-nem delovanju komunističnega režima. Sedanja verzija je dopolnitev prejšnje in precizneje razmejuje med totalitarnim sistemom in dcmoklracijo. Prejšnji režim je razdeljen v tri obdobja, v katerih je bila ostrina različna. Predvidena je poprava krivic, za slovo od prejšnjega režima pa ni dovolj le sprejem demokratične ustave. Povsem nov je dokument, ki ga je napisal državni svetnik dr. Veljko Rus. S starim sistemom je po njegovem treba opraviti na sistemski ravni, tudi z instrumenti ekonomske politike. Liberalna demokracija je na kongresu v mar-iboru sprejela Izjavo o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenije. Dr. Slavoj Žižek pravi, da Izjava priznava NOB kot dejanje, brez katerega ne bi bilo samostojne Slovenije. Komunistična partija je izkoristila NOB in s tem prispevala |j spopadom med Slovenci. Po vojni je D' režim totalitarni, čeprav je bil milejši, J. vseboval vse prvine teh režimov. Zl°čl(( nov ne gre jemati kot "ekscesov posameznikov. Leta 1989 in 1990 je J1' storjen globalni prelom. Arhive je tref odpreti, ostra lustracija pa bi naredila () Sloveniji "nove heroje in nove žrtve. Pomladna lustracija je bila preostra i med Slovenci ne bi povzročila pomirja11 ja, ampak bi nasprotja še zaostrila. v Po splošni oceni je Združena lista dala javnost zelo dobro Resolucijo o naro" spravi. Predsednik Borut Pahorje dejal,o, je pri nastajanju Resolucije sodelovala tn Spomenka Hribar, ki je prva v Slovenj načela vprašanje sprave. Resolucija Zor žene liste poziva politiko, najpreteklosh izkorišča za sedanje spore in da je sPra(; način sobivanja in pravica do različno*. Državni zbor mora sprejeti zakone, ki b° skladno z možnostmi odstranili knV^J Združena lista se s tem ne odreka fw ' ampak ga še naprej spoštuje, povojni Čas P obsoja. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRAN KARSKE NOVIC^ Liberalna demokracija Slovenije Gorenjci v svetu stranke Kranj, 3. februarja - Na 2. kongresu stranke v Mariboru je bil izvoljen nov svet stranke. V njem so, kot sporoča Miroslav Pengal, so dokaj številčni tudi Gorenjci. Člani sveta so poslanci Darja Lavti- žar - Bebler iz Kranjske Gore, Jelko Kacin iz Kranja in Maksimilijan Lavrinc iz Kamnika. Razen njih pa še Anton Horvatič iz Tržiča, Zoran Thaler iz Škofje Loke, Andrej Novak iz Škofje Loke, Dimitrij PerČič iz Kamnika, Roman Lavtar iz Medvod, Anica Svetina z Bleda, Ne-venka Rajhman z Jesenic in Miroslav Pengal iz Radovljice, član nadzornega odbora pa je mag. Boris Malej z Bleda. • J.K. Socialdemokratska stranka Aktualne teme parlamenta Kranj, 3. februarja - Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj organizma p četrtek, 5. februarja, ob 1° . v Šmartinskem domu v St ^ žišču javno tribuno o aktlL nih temah parlamenta ,k dsedn sUci Slovenije in poslanec Ja/L Janša, ki bo razlagal Pr0 fr matiko in odgovarjal na vp sanja. • J.K. Gost tribune bo pre Socialdemokratske (omgmsem glas Ustanovitelj in izdajatelj: Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politif no-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna o Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jclovčan, Igor Kavči*. Me Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pciernel, Stojan Saje, Darinka ™~k*0 Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, Uroš Špehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Mar)f,a 0Jt 44 X- Fotografija: Gorazd šinik,Tina Doki / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO • TČR.Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, ogtoj10 Jt Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova l Kr;inh telefon: 064/223-111, teku: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem O*1™^!* ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta Za tujino: letna nar* KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 MRK za prodajo na H'«, Torek, 3. februarja 1998 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Jože Dežman: Pogovori z gorenjskimi politiki Ivan Oman: GORENJSKA OD TORKA DO PRTKA Domačija, delo, upornost Pogovor z Ivanom Omanom je bil eden od tistih pogovorov, ki ostanejo s človekom. Zato sem nihal, ali bi napisal klasični zapis pogovora ali portretno skico. Na koncu sem se odločil za srednjo pot. Obenem pa je ta zapis moja spodbuda Ivanu Omanu, naj si vzame čas in napiše svoj življenjepis, naj zapiše svoje življenjske izkušnje in nazore. Prepričan sem, da ima vsakomur izmed nas veliko za povedati._ Kar nekajkrat sem klical Ivana Omana, da sva se lahko dobila, ko je bilo napovedano nekaj slabše vreme. Pri svojih oseminšest desetih letih namreč še vedno neprestano dela. Delo zanj ni nadloga, ampak preprosto naravna nuja: "Le za |fake pol ure se usedeni, da popijem kavo. Sicer pa poglejte -c«ovek je večen otrok, ta pa ne more biti pri miru. Če človek "»na dela, si ga mora izmisliti. Koliko je danes športa! To je Jokaz, da človek mora delati. Jaz pa športa ob vsem svojem oclu ne rabim. Zdaj najraje delam v gozdu.'' * mentu večkrat zagovarja so- Ivan je kmet, ki je v cialdemokratske poglede, slovenski zgodovini prišel vendar v glavnem pa se zdi, £ajvišc v narodni politiki, da jih zanima vse kaj drugega Pfedsednik prve zaresne opo- kot socialna demokracija, gcijske stranke komunizmu, Kocbek je poskušal združiti član kolektivnega predsedst- pozitivne strani marksizma in Va Slovenije v najbolj napetih krščanstva. V krščanski de- °samosvojitvenih dneh. V vrh mokraciji naj bi prevladala Politike se je dvignil brez krščanska socialna demok- f°rmalnih šolskih potrdil. S ratska usmeritev, ki bi se Svojo bistrostjo bi Ivan prav zavzela za delavce." gotovo brez težav uspel tudi na akademski poti. Vendar mu šole niso bile usojene. Doma so mu namenili gimnazijo Ko se je začela druga svetovna vojna, so mu Nemci Ponudili, da bi šel v nemško gimnazijo v Beljak. Vendar n£ sam ne družina niso hoteli \^ - narodna zavest jim ni doPuŠčala. Po vojni pa tudi ni Pri Ivanu Omanu je vpadl-jiva predvsem njegova stanovitnost, njegovo strpno sožitje z življenjem. "Sem veren in svoje vere nikoli nisem spreminjal, niti skrival. Sem kristjan, saj izhajam iz izročila celotnega krščanstva, ne samo katolištva. Med °,- Ivan je bil po prihodu iz krščanskimi cerkvami ni veli °jske nekaj časa Žagar v kih razlik, gre bolj za profe- |°yarni Jelovica, nato je ne- sorske sitnosti. *aJ Časa delal razne posle v Zame je največja vrednota ^onigi. Tam je bila leta 1955 svoboda. Hočem biti svobo- j^ožnost, da bi naredil šolo za den, pa čeprav bi se zato npr. foetijske tehnike (dveletno, moral odpovedati določenim ?kli so ji "brzoparilna"), a je življenjskim ugodjem. Svobo- j oče bolehen in treba je da je zame predvsem svoboda "o poprijeti doma. izražanja misli, svoboda vere, vzgoje otrok. Od svojih načel nočem odstopati. Tudi ko sem šel v politiko, sen šel pod pogojem, da mi ne bo treba odstopati od lastnih načel. Priznavam sicer, da je v politiki pragmatizem potrebna zadeva, vendar pri nas je prevečkrat namesto pragmatizma opor-tunizem. Dovolj sem imel ljudi, ki so me, ko smo se kar se po svetu res ne dogaja." Zanima ga tudi razvoj samoupravnih skupnosti: "Občine so prevelike, morale bi se toliko zmanjšati, da bi krajevne skupnosti ne bile več potrebne. Če bi pa nastale pokrajine, bi bilo edino normalno, da bi občine del svojih pristojnosti prenesle na pokrajino." Oče Ivan, mama Marija in sin Janez, ki nadaljuje izročilo Omanovih Vendar čeprav brez šol, je Ivan daleč od neukosti. Ved-n° je veliko bral. Posebej so zanimali katoliški pisci, Posebej Krek, Ušeničnik, Go-i|ar. No, bral pa je tudi Marksov kapital. Po njego-Vem bi socialni demokraciji korali najti pravo mesto pri n.as> saj brez elementov socialne demokracije ne more b,ti sodobne politike, pa če Ivanu Omanu pomeni pravzaprav svojevrstno uporništvo. Politika je v Omanovi hiši tradicija. Tudi oče in ded sta bila občinska odbornika. Ivan je bil občinski odbornik že v socializmu, tudi v krajevni skupnosti je delal, pa pri organiziranju kmetov. Vendar komunizma nikoli ni sprejemal: "Komunizem sem zmeraj odklanjal. Kmet drugače ne more. Če je kmet stopil v partijo, je moral biti oportunist. Ne kot kmet ne kot demokrat nisem mogel " »uuoone pontiKe, pa cc- ijuui, ki su me, ivu omw ^ sprejemati komunizma. Ven- Prav je liberalna: "Pa pri nas dogovarjali, podpirali, ko pa dar zame to> da se z nečim ne Pfave socialne demokracije je šlo zares, pa ... Poleg tega strinjaš, ne pomeni sovraštva f- ZLSD bi to lahko doka- pa sem bil zelo utrujen od do ijucji5 ko to ali drugačno j^la v preteklosti, pa ni, SDS vsega direndaja. P° drugi strani pa v parla zelo utrujen od do ijucji5 ko to ali drugačno ideologijo sprejemajo ali odklanjajo. Tudi v komunizmu To zavze svoja načela pri oJranova nova 0w''c/j///i portalom "Kanovih. Ivanu sem omenil, kako so ga v cu*u "J'«l'"l"-;;^ sem, ne da bi skrival svojo opredelitev, kot občinski odbornik marsikaj dosegel. Tudi zavarovanje kmetov smo, dokler smo ga lahko, dobro peljali. Vendar pa nisem bil uporen le do komunizma. Neke vrste oporečnik sem bil tudi po Demosovi volilni zmagi in sicer tako v republiškem predsedstvu, katerega član sem bil in delno tudi znotraj Demosa. Prav tako sem ostal neke vrste oporečnik tudi v poslanski skupini SKD." Ivan Oman je visoko politiko zapustil. Ni uresničil vseh ciljev: "Ni uspelo, da bi nastala enotna konservativna stranka, pa naj bi bila to SLS ali SKD. To je hudo slabo za ta del političnega prostora. Zdaj imamo dve stranki, ki razglašata ista načela, sklicujeta se na isto, enotnosti pa zlepa ne bo." Politiko pa še vedno spremlja. Lahko si privošči, da poudari, da se strinja s tem, da je lahko politik le človek, ki je zadosti star, ki ima urejeno družino in ki lahko pokaže rezultate svojega dela in ustvarjalnosti. Zanimivo je, da v svojih razmislekih o politiki posveča pozornost tudi elementom, ki jih večina spregleda. Tako ga zanima stanje notranje demokracije v strankah, ki je po njegovem prav nobeni ni dovolj. Se pa pri nas pri strankah še vedno ne ve, kaj je kdo: "Prav kontradiktorno je, da je liberalna stranka pri nas na oblasti. To pomeni, da /anjoglasujejo tudi proletarci, Povedano doslej nam pove, da je Ivan Oman samorast-nik. Eden od kmetov, ki so ukoreninjeni na svoji zemlji in iz zavezanosti njej črpajo svojo moč. Kmetije ne bi opustil, tudi če bi bili zelo ogroženi. Kmečka trdoživost, ki jo izžareva, je polna življenjske moči: "Na kmetih je neprestan boj za obstanek, ne glede na to, ali je politika kmetu bolj ali manj naklonjena. Je stalen boj z naravo. Kmeta je njegova trma ohranila, preprečila je komunistično kolektivizacijo. Tudi danes kmetje še nekaj dajo nase. Tudi mislim, da naše kmetovanje ne zastruplja okolja, vsaj tam ne, kjer je govedoreja in imamo dovolj gnoja." Prihodnosti slovenskega kmetijstva v združeni Evropi se ne boji, obstoječi evropski red za kmetijstvo ni nič slabega. Težje bo konkurenco prenesla predelovalna industrija: "Npr. ko sem bil na posvetu na Bledu, so avstrijski kmetijski strokovnjaki pripovedovali, kako avstrijske mlekarne delajo vse proizvode in ne morejo biti konkurenčne specializiranim nizozemskim tovarnam jogurta. Tako bodo tudi pri nas mlekarne prisiljene k združevanju in specializaciji." Pogovor sva sklenila z gorenjskimi temami. Ivan Oman vidi Gorenjsko kot slovensko posebnost. Na Gorenjskem je več racionalnosti, več reda, več zavedanja, da se lahko le z resnim delom doseže več. Gorenjci hitreje sprejemamo novosti, npr. gorenjski kmetje se prej kot drugo primejo novih kultur. Tudi Ivan meni, da Gorenjci niso skopušni, ampak racionalni. Tu ob rob pa pristavi anekdoto, ko so bili poslanci SKD v prejšnji zasedbi prvič skupaj in jih je povabil na kavo. In brž so se vprašali, ali Oman ni pravi Gorenjec ali pa je kava poceni. Izkazalo se je, da gre za slednje. AMZS Iz kranjske baze AMZS so nam sporočili, da so od od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 13 vlek vozil, 4-krat pa so nudili pomoči na krajih okvar. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali po prometni nesreči, ki se je v petek pripetila na cesti Labore - Jeprca, v kraju Meja, in sicer so pomagali reševalcem oskrbeti voznika, ki se je poškodoval v vozilu, ki je zletelo s ceste. V soboto so pogasili goreče dračje ob cesti Kokrica - Brdo in tako predvsem preprečili, da se bi ogenj razširil. Do tragične nesreče ie v soboto prišlo na avtocesti pri Naklem, tudi tu so pomagali kranjski gasilci. Ob istem času je prišlo tudi do požara na Zupančičevi 12, kjer so morali gasilci odkriti kar precej lesenega stropa, da so požar lahko temeljito pogasili. Odšli so še v Zdravstveni dom Kranj, kjer je nekdo zaklenil vrata, ki so jih gasilci odklenili, ter na Partizansko 10 f, kjer se je zaradi napake na peči za centralno kurjavo močno kadilo in so gasilci nato peč ugasnili in prostor prezračili. Gasilci Gasilske zveze Škofja Loka so nudili pomoč policiji pri odstranitvi zaletenega vozila in čiščenju cestišča, koder se je razlilo olje. Jeseniški gasilci so pogasili požar v Izolirki, v Gledališču Tone Cufar so imeli 3-krat med predstavami postavljeno gasilsko stražo, 2-krat so opravili požarno-varnostno sredstvo v predoru Karavanke, pogasili so še gorečo travo ob železniški progi pri TVD Partizanu. V soboto ob 23. uri pa so gasilci iz Begunj in Radovljice gasili požar v mansardnem stanovanju v Zapužah. Škoda je po besedah gasilcev velika. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 16 otrok, od tega 8 deklic in 6 dečkov. Izmed deklic je najbolj drobna tehtala 2.030 gramov, najtežjemu dečku pa se je tehtnica ustavila pri 4.600 gramih. Na Jesenicah so prvič zajokali 6-krat. Bolj glasne so bile tokrat deklice, saj so se rodile 4, pridružila sta se jim 2 dečka. Najtežja deklica je tehtala 4.260 gramov, najlažja pa 2.870 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 20 urgentnih primerov, na kirurgiji 176, na pedia-triji 31 in na ginekologiji 21. KJE LAHKO SMUČAMO? Straža: umetnega snega je nekaj čez 20 cm, dnevna smuka od 9. do 16.30 ure, nočna od 17. do 20. ure; Vogel: do 80 cm snega, vse naprave vozijo, kabinska Žičnica vozi od 7.30 do 18. ure; Pokljuka: 40 cm pomrznjene-ga snega, naprave obratujejo od 9. do 16. ure; tekaške proge so urejene; Soriška planina: 40 cm snega, žičnice vozijo od 9. do 16. ure; Kranjska Gora: do 20 cm naravnega in umetnega snega, v Kranjski Gori vozijo naprave za hotelom Larix, v Podkorenu vse naprave ter vlečnica v Planici. Naprave obratujejo od 9. do 17. ure, tekaške proge so urejene. Krvavec: do 90 cm pomrznje-nega snega, kabinska žičnica vozi od 8. do 17. ure. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Postavke za Bohinj so (skoraj) prazne Bohinjska Bistrica - Bohinjski župan Franc Kramar je ministru za promet in zveze Antonu Bergauerju naslovil pismo, v katerem izraža protest občine zoper predlog letošnjega državnega proračuna. Denarne postavke, ki zadevajo bohinjsko občino, so namreč prazne ali zelo skromne. Če bo državni zbor sprejel takšen predlog, potem letos ne bo nadaljevanja že začetega posodabljanja državne ceste od Vrsja do Soriške planine ter od Zlatoroga do Savice. Občina je lansko jesen pridobila tudi vsa soglasja lastnikov zemljišč za nadaljevanje obnove ceste Bohinjska Bistrica - Jezero, vendar pa se s 400.000 tolarji, kolikor je predvideno v državnem proračunu, ne bo dalo veliko narediti. Bohinjski župan, ki je protest poslal v vednost tudi predsedniku države in vlade ter poslanskim skupinam, ugotavlja, da predlog državnega proračuna kaže predvsem razvoj tistih območij, ki so bolje zastopana s poslanci in državnimi uradniki. • CZ. O sporni meji, brezposelnosti, naložbah... Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo sprejel tudi okvirni program letošnjega dela. Svet bo letos med drugim obravnaval delitveno bilanco nekdanje radovljiške občine, program ločenega zbiranja odpadkov, spremembe zazidalnega načrta za osrednje območje Radovljice ter za Lesce -Center, prostorsko politiko občine, investicijski program izgradnje centra za ravnanje z odpadki za potrebe radovljiške, blejske in bohinjske občine ter skupne čistilne naprave za občine Radovljica, Bled in Jesenice (del) in predlog za spremembo občinske meje na Martinčku. Svet naj bi sprejel tudi predpise za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč, sklepal naj bi o pobratenju z občino Lendava, obravnaval problematiko brezposelnosti, analizo o razvoju turizma v občini in poročilo o izgradnji plinovoda v Radovljici, proučil pa naj bi tudi možnosti za ustanovitev krajinskega parka na območju Begunjščice in Sv. Petra. • CZ. Občinska pomoč Kranjska Gora, 2. februarja - Kranjskogorski župan Jože Kotnik je v začetku mandata obljubil, da za svoje županovanje ne bo prejemal nobene plače, odrekel se je tudi povrnitvi vseh potnih in drugih stroškov. Ta denar, ki mu pripada, pa namenja za raznorazne pomoči v humanitarne in druge namene, za pomoč raznim organizacijam in društvom, Za objavo bi bil predolg seznam vsem listih, ki so iz tega naslova Že dobili pomoč. Naštejmo Je nekatere: 100 tisoč tolarjev za pomoč mlademu hokejistu z Jesenic, ki se odpravlja na svetovno prvenstvo hokejistov, odličnima mladima drsalkama tudi po sto tisoč, številnim kulturnim delavcem, amaterskim pisateljem in šolam: gimnaziji Jesenice 500 tisoč tolarjev za opremo multimedijske učilnice, Srednji šoli Jesenice dvakrat po 50 tisoč tolarjev za izobraževalni program in opremo kabineta, vrtcem in še številnim posameznikom, ki so za pomoč zaprosili. • D.S. Metadonska ambulanta tudi na Jesenicah Jesenice, 2. februarja - Občina Jesenice se je že lani dogovarjala s Centrom za socialno delo Jesenice, da bi poiskali prostor za metadonsko ambulanto in tako začeli reševati problem zasvojenosti mladih z drogo v obeh občinah: jeseniški in kranjskogorski. Prostor je bilo kar težko najti. Lani novembra je občina Jesenice uspela zagotoviti prostor v obratni ambulanti na Jesenicah in 25. novembra so se predstavniki obeh občin z lastnikom obratne ambulante - Acronijem - dogovorili za adaptacijo prostorov in o deležu sofinanciranja. Za ambulanto, ki mora imeti predpisane standarde, je občina Jesenice že zagotovila iz občinskih sredstev 500 tisoč tolarjev in občina Kranjska Gora 120 tisoč tolarjev. Občina Jesenice pa je že lani tudi sofinancirala udeležbo treh strokovnjakov na posvetovalnih konferencah o metadonu. V obratni ambulanti bodo za mlade, ki so zasvojeni z drogo, namenili po potrebi večjo sejno sobo in tako združili zdravstveni in preventivni del.Ob delu te ambulante pa naj bi tudi prišli do ocene, koliko mladih je na Jesenicah in v Kranjski Gori zasvojenih z drogo, saj zdaj krožijo različne številke o mladih, ki se v obeh občinah srečujejo s tem problemom. D.S. Gorenjska ne sme biti izločena Jesenice, 2. februarja - Na minuli seji občinskega sveta Jesenice je svetnik Ivo Ščavničar posredoval pobudo, da naj se takoj sestanejo župani jeseniške, kranjskogorske in blejske občine. Ne glede na dejstvo, da italijanski olimpijski komite ni podprl kandidature Trbiža za olimpijske igre treh dežel leta 2006, Celovec vztraja pri tej kandidaturi. Ob tem pa so sc že pojavile težnje, da bi bila hokejska tekmovanja v Ljubljani, kjer naj bi gradili olimpijsko mesto in drsalno halo, kar pa je bilo vedno rezervirano za Bled in Jesenice. Župani teh treh gorenjskih občin naj se zavzamejo za to, da Gorenjska ne sme biti izločena in da hokejska tekmovanja v primeru uspele kandidature ostanejo na Jesenicah in na Bledu. • D.S. < : 'KONKURENČNE CENE : 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA i KREDITI T+0 Velika izbira pohištva za i kompletno opremo vašega doma ■_ A\\\ ACr MAJA; SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 '■ TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19, ure, : sobota od 9, do 13. ure JPOSEBNO Ugodno ► Večino pohištva imamo v zalogi! Bedna gospodarska (in socialna) slika radovljiške občine Obveznično zdravilo je popustilo Obveznice, s katerimi je radovljiška občina v začetku devetdesetih let pomagala štirim podjetjem v težavah, so se (vsaj) v dveh primerih izkazale za premalo učinkovito zdravilo. Sukno je že v stečaju, Veriga je povsem na "dnu". Radovljica - Gospodarska in s tem tudi socialna slika radovljiške občine je vse slabša. Podjetja Sukno Zapuže, Jclplast Kamna Gorica, Mira Radovljica in Plamen Kropa so že v stečajnem postopku, pred usodnimi odločitvami je leska Veriga, s hudo krizo se ubada tudi Almira. Čeprav se občina ne more vtikati v odločitve lastnikov in v vodenje podjetij, pa jo gospodarske razmere v občini* zanimajo zc zaradi ukinjanja delovnih mest in zato, ker je tudi pomembna upnica ali solastnica v teh podjetjih. Od štirih podjetij, ki jim je nekdanja radovljiška občina pomagala z obveznicami, dobro stoji le Iskra Otoče, v kateri imajo naslednice "velike Radovljice" 6,63-odstotni kapitalski delež. Direktor Franc Šifkovič je na seji občinskega sveta v sredo povedal, da so razmere v podjetju normalne in da so lani poslovali pozitivno. Radovljiška Almira, v kateri imajo občine na podlagi 800.000 mark obveznične pomoči in posojil 14,38-odstotni delež, je v velikih težavah in je pred nedavnim tudi odslovila direktorja Jožeta Resmana, ki je bil še kot predsednik izvršnega sveta pobudnik za izdajo občinskih obveznic. Radovljiška občina ima do podjetja še za 6,6 milijona Seja blejskega sveta tolarjev terjatev neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zapuško Sukno, v katerega je nekdanja radovljiška občina vložila 400.000 mark obveznic in mu pomagala še z dvema likvidnostnima posojiloma, je od novembra predlani v stečajnem postopku. Naslednice nekdanje radovljiške občine so stečajnemu upravitelju prijavile terjatev v skupnem znesku več kot 77 milijonov tolarjev, samo občina Radovljica pa še več kot 5 milijonov tolarjev neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina zahteva pomoč za Verigo V hudi stiski je leska Veriga, ki ji je nekdanja radovljiška občina dala za 400 tisoč mark obvezničnega posojila, katerega vrednost je do danes skupaj z (zamudnimi) obrestmi nanesla na 56 milijonov tolarjev. Kot je na seji občinskega sveta povedal direktor Milan Demšar, je podjetje že deset let neprekinjeno poslovalo z izgubo, ki je bila še posebej velika v zadnjih treh letih, lani je po prvih ocenah znašala osem milijonov mark. Sedanja slika Verige, ki je nekdaj zaposlovala okrog 1.400 ljudi, zdaj pa jih le še 276, je zelo klavrna: proizvodnja že skoraj ves mesec stoji, prodajo proizvod- no nepotrebnega premoženja otežujejo bančne hipoteke, plače kasnijo, Žiro račun je blokiran, z dobavnimi roki kasnijo... Čeprav je podjetje "zrelo" za stečaj, je direktor Demšar predlagal prisilno poravnavo, s katero bi ohranili od ene do dveh tretjin obstoječe proizvodnje in za kar bi država kot lastnica morala zagotoviti 290 milijonov tolarjev sredstev. Druga možnost je iskanje poslovnega partnerja za najem in kasnejši odkup podjetja. Za to je nekaj resnih domačih in tujih kupcev, ki pa so pripravljeni prevzeti največ sto delavcev. Jakob Borštnar iz uprave Slovenskih železarn je ob tem povedal, da program Verige za koncem ni perspektiven in da je predvidena za prodajo. O načinu rešitve, o stečaju ali najemu, naj bi odločali ta teden. Občinski svet se s tem ni strinjal in je od vlade in Slovenskih železarn zahteval, da v okviru sanacijskega programa koncema zagotovi denar tudi za Verigo in ji omogoči ohranitev delovnih mest. Občina se je pripravljena tudi odreči terjatvi za nadomestilo stavbnega zemljišča v znesku 11,3 milijona tolarjev, Če bi Slovenske železarne dolgoročno zagotovile v Verigi vsaj sedanji obseg proizvodnje in delovnih mest. C Zaplotnik Obnova elektrarne Moste zanima tudi Blejce Savske elektrarne bodo po sklepu občinskega sveta na prihodnji seji predstavile študijo o vplivih posega na okolje. Bled - Občinski svet se je na četrtkovi seji seznanil z načrti Savskih elektrarn za obnovo in razširitev 45 let stare vodne elektrarne Moste, hkrati pa je sklenil, da jih morajo obveščati o vseh postopkih in jim na naslednji seji tudi predstaviti študijo o vplivih prenove na okolje. Objekti elektrarne so namreč dotrajani, akumulacijsko jezero ima zaradi zaprojevanja in odlaganja železarske žlindre močno zmanjšano koristno prostornino, izkoristki so majhni. Z obnovo bodo prenovili in dogradili objekte, sanirali akumulacijsko jezero in zgradili izravnavalni baze. Občinski svet je na tokratni seji sprejel tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, delovni osnutek odloka o ureditvenem načrtu za Zgornje Gorje, osnutek odloka o neprometnih znakih in izhodišča za pripravo letošnjega občinskega proračuna. Ker izhodišča predvidevajo za 965 milijonov tolarjev prihodkov in za milijardo in 181 milijonov odhodkov, je na seji različnih odborov in tudi na seji občinskega sveta prevladalo stališče, da je proračun treba uravnotežiti oz. odhodke uskladiti s pričakovanimi prihodki. Občinski svet je v svet Vrtca Bled kot predstavnike občine imenoval Liljano Krivec Skrt, Evo Štravs Podlogar in Ireno Cernigoj Rus (vse so z Bleda), v svet območne izpostave Sklada za ljubiteljske dejavnosti pa Milana Ravnika z Bohinjske Bele in Antona Repeta iz Zgornjih Gorij. Podprl je predlagano sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Bled, ki predvideva postopno izpolnitev zakonske obveznosti, po kateri morata biti v oddelkih z otroci od prvega do tretjega leta starosti vzgojiteljica in njena pomočnica hkrati navzoči vsaj šest ur na dan, v oddelkih z otroci od tretjega do sedmega leta starosti pa vsaj štiri ure na dan. Seznanil se je z rešenimi in nerešenimi denacionalizacijski-mi zadevami na Bledu in z razmerami na Blejskem otoku, podprl pa je tudi pobudo za dopolnitev pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah, ki bi omo- gočila uporabo občinskega grba na registrskih tablicah. Po hitrem postopku je dopolnil odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in s tem omogočil ustanovite'' režijskega obrata kot obvezne gospodarske javne službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. • C. Zaplotnik Jeseni bo v Preddvoru že lekarna Preddvor, 2. februarja - Po dveh letih so v občini Preddvor slednjič dobili zeleno luč za lekarno. Spočetka niso izpolnjevali predpisanih pogojev, ki so glede na število prebivalcev potrebni za vzpostavitev mreže lekarn. Normativ je namreč 5000 prebivalcev, ki pa jih občina Preddvor sama nima, zato so zaprosili sosednje občine, naj jim pri tem pomagajo. Res so dobili soglasji občine Šenčur in Kranj, da smejo v svoje gravitacijsko območje šteti prebivalce Hotemaž, Olševka in dela krajevne skupnosti Trstenik-Država pa jim ni upoštevala večkratnega faktorja na račun doma upokojencev. Zasebno lekarno bo odprla Jožica Šparovec, ki ima Že veČino potrebnih soglasij, čaka še na tisto z zdravstvenega zavarovanja. Ponudba zdravstvenih storitev v občini Preddvor bo z njo popolnejša: več desetletij imajo že zdravstveno postajo, konec minulega leta pa so v šoli odprli tudi zasebno zobozdravstveno ambulanto, ki dela pretežno za otroke. • D.Ž. Povečan promet skozi Martuljek Zahtevajo gradnjo obvoznice Skozi Gozd Martuljek je nevarno hoditi, saj ob športnih prireditvah vozi skozi naselje tudi 5800 vozil dnevno. Krajani zahtevajo izgradnjo obvoznice in ne rekonstrukcijo ceste. Gozd Martuljek, 2. februarja - Kranjskogorska občina je ob koncu letošnjega januarja na Ministrstvo za promet in zveze, Direkcijo RS za ceste naslovila zahtevo za čimprejšnjo rešitve problematike cestne obvoznice v Gozd Martuljku. Za obvoznico mimo Martuljka, ki v Sloveniji ostaja edino naselje, skozi katerega je še speljana regionalna cesta, si krajani prizadevajo že dalj časa. Na zboru krajanov v Gozd Martuljku junija lani so občani zahtevali, da se mora obvoznica zgraditi čimprej. Gozd Martuljek je več kilometrov dolgo vaško naselje, ki ga magistralna cesta deli na dva dela. Cesta vodi neposredno mimo hiš in z ostrimi ovinki ogroža življenje in zdravje lokalnega prebivalstva. Mednarodni tranzitni promet se kljub odprtju predora Karavanke ni zmanjšal, lokalni promet se je povečal. Dnevno štetje prometa, ki ga je za potrebe bencinskega servisa v Podkorenu leta 1996 opravilo podjetje Študija okolja, d.o.o., Ljubljana je 5832 vozil dnevno. S povečanjem prometa se zmanjšuje osebna in premoženjska varnost krajanov, saj se povečuje število prometnih nesreč, tudi s hudimi telesnimi poškodbami. V turistični sezoni, posebno ob velikih športnih prireditvah sc dogaja, da krajani Gozd Martuljka ne morejo varno prečkati ceste. Že pred desetletjema so izdelali dva načrta za rešitev tega problema. Vaški odbor je na nekdanjo krajevno skupnost Kranjska Gora dopis, s katerim se ni stranjal z rekonstrukcijo, ampak je podpiral zgolj obvoznico mimo naselja. Prebivalci Gozd Martuljka poudarjajo, da je magistralna cesta tudi v drugih naseljih in krajih kot Podkoren, Rateče, Mojstrana, Kranjska Gora speljana mimo naselja. Bodoča obvoznica bi vsekakor morala upoštevati argumente prebivalcev in potekati po trasi, s katero bi se krajani strinjali. Občina zato prosi Direkcijo RS za ceste, da čimprej prouči možnost za razrešitev problematike obvoznice v Gozd Martuljku. • D.S. I^IH^Afebruarja 1998 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Ustavno sodišče o spremembi statuta tržiške občine Županska dolžnost je lahko nepoklicna Tako je menila večina ustavnih sodnikov. Od dveh sodnikov, ki sta glasovala proti, je Matevž Krivic pripravil tudi odklonilno ločeno mnenje. Ljubljana, 3. februarja - Občinski svet občine Tržič bo moral odpraviti spremembe v statutu občine, ki omogočajo poklicno opravljanje županske funk-c,je. To omogoča Pavlu Roparju, da je Poklicno poslanec v državnem zboru in ncpoklicno župan tržiške občine. Ustav-n' sodnik Krivic je menil, da so pomembnejše potrebe občine kot pa Individualni interesi trenutnega nosilca španske funkcije. Po lanski odločitvi tržiških svetnikov 2a spremembo statuta občine Tržič v ?vezi z opravljanjem županske dolžnosti Je župan Pavel Rupar zahteval presojo javnosti in zakonitosti sprejetega ^lepa na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Iz statuta so namreč črtali določbo, da lahko župan na lastno željo delo opravlja tudi nepoklicno. To bi pomenilo, da bi lahko imeli v Tržiču le poklicnega župana. Ker je Rupar poklicno poslanec v državnem zboru, pa torej ne bi mogel hkrati opravljati županske dolžnosti v občini. Ustavno sodišče je odločilo, da se v statutu občine Tržič odpravijo spremembe, kolikor veljajo tudi za župana, ki bi ob uveljavitvi teh statutarnih sprememb opravljal župansko funkcijo nepoklicno. Taka odločitev, ki jo je podprla večina ustavnih sodnikov, Pavlu Ruparju omogoča profesionalno delo državnega poslanca in neprofesionalno opravljanje županske funkcije v občini. Večina ustavnih sodnikov je namreč menila, da bi bila uveljavitev statutarne spremembe "nedopusten poseg v županov mandat, ki ga je od volivcev dobil brez omejitev ali pogojev v zvezi s poklicnostjo oziroma nepoklicnostjo županovanja". Le dva sodnika sta glasovala proti taki odločitvi. Ustavni sodnik Matevž Krivic je zato pripravil tudi odklonilno ločeno mnenje. V njem trdi, da je večinska odločitev vsebinsko napačna, pa tudi pravnoteh-nično nesprejemljiva, saj je delna odprava statutarne odločbe v bistvu neizvedljiv poseg. Po njegovi presoji so mnogo pomembnejše in vredne ustav-nosodnega varstva potrebe občine in njenega upravljanja kot pa individualni interesi trenutnega nosilca županske funkcije. Kot je Krivic sklenil svoje mnenje, bi morali ob naknadni spremembi statutarne ureditve sedanjemu županu omogočiti, da se sam prilagodi novonastalemu stanju; to mu je tudi bilo omogočeno. • S. Saje Gostinska šola v Radovljici se vključuje v dualni sistem Tudi kuhar in natakar bosta vajenca ŽtTv razpisu šolsko leto 1998/99 naj bi Gostinska šola Radovljica ponudila možnost izobraževanja za kuharje in natakarje v tako imenovanem dualnem sistemu. Radovljica, 2. februarja - Morebitni vajenci za omenjena dva Poklica bodo lahko o tem slišali že ob informativnih dnevih 13. ,n 14. februarja. Program dualnega izobraževanja so podprle vse gorenjske obrtne zbornice, šola ponuja dobre možnosti za teoretični del šolanja, ostaja le skrb, ali bodo dovolj zanimanja pokazali tudi obrtniki in podjetniki, ki vajencem zagotavljajo učna mesta za praktični del šolanja. Predsedniki in sekretarji območnih obrtnih zbornic na ^»Tenjskem, ki so se tokrat Ostali v Srednji gostinski šoli v Radovljici, so skupaj z njo ter 2 Obrtno zbornico Slovenije Predstavili nov program v dualnem sistemu šolanja. Ta novi (a pri nas nekdaj že Poznani) način poklicnega izobraževanja odgovornost za Šolanje deli med šolo in delodajalca. V njem je več praktičnega pouka (v vseh letih klanja polovico), vajenec •ned šolanjem prejema nagra- do, teče pa mu tudi delovna doba, in sicer šest mesecev za leto dni, na koncu šolanja pa opravlja zaključni izpit v šoli in pri delodajalcu. Doslej je šele majhno število poklicev zajetih v šolanje po dualnem sistemu, pričakovati pa je, da se bo tovrstna ponudba vsako leto razširila za nekaj novih poklicev. Za gostinske ponuja jo možnosti izobraževanja radovljiška, ljubljanska in mariborska gostisnka šola. Kot je povedala ravnateljica te radovljiške srednje šole Marija Komun, je sodeč po razpisanih učnih mestih med obrtniki in podjetniki zanimanja le za ducat vajencev za gostinsko stroko, šola pa bo oddelek za dualni način šolanja dobila, če bo izpolnila kriterij 17 slušateljev. Če jih bo le toliko, bo oddelek kombiniran, ob večjem številu pa bodo ločeno šolali natakarje in kuharje. Predstavniki obrtnih zbornic bodo skušali na sestankih z obrtniki in podjetniki doseči večje zanimanje (in zaupanje?) za šolanje omenjenih dveh poklicev v dualnem sistemu in večje število učnih mest. Kdove ali ni premajhen interes iz teh vrst pripisati tudi dejstvu, da so doslej obrtniki brez večjih težav dobili ustrezen kader, toda v prihodnje bodo morali sami v večji meri poskrbeti za izobraževanje ljudi po svoji meri. Prve vajenec za poklica kuhar in natakar bodo, vsaj tako upajo, vpisali že to jesen, do konca avgusta pa naj bi tudi obrtniki dobili verifikacije za učna mesta. V radovljiški šoli še pričakujejo, da bodo lahko v prihodnje za poklice v gostinstvu izobraževali tudi ljudi, ki v teh poklicih že delajo, pa nimajo ustrezne izobrazbe. Kot kadrovska šola to možnost vsekakor imajo. Sicer pa smo ob obisku v Srednji gostinski šoli v Radovljici še slišali, da so obrtne zbornice Gorenjske ter Sklad za dopolnilno izobraževanje v obrti tej šoli namenili skoraj poldrugi milijon tolarjev denarja za računalniško opremo. D.Z.ŽIcbir Že tretja generacija 8fe na višje šole * sobotnem dnevnem ča-s°pisju je bil objavljen *a*pis za vpis že tretje 8eneracjje študentov v v% šole. V petih višjih Šplah bo prostora za 690 s'Udcntov. Prvih pet višjih šol (Gorčici imamo višjo šolo za l0stinstvo in turizem na ttledu) deluje poskusno v okviru projekta preobrazbe Poklicnega izobraževanja, ki j>a podpira evropski prodam PHARE. Ta način Posrednješolskega izobražena traja dve leti, namenjeno je praktičnemu usPosabljanju, šolanje na eb šolah pa temelji na acelu partnerstva, se pravi a povezovanju z gospodstvom in lokalnimi skupil 0stmj. Lani in predlani so zasedena vsa razpisana ^esta, blejska šola pa v Programa gostinstvo in tur-Zern celo ni mogla sprejeti Sen kandidatov. Letos bodo v^.o ustanovili še drugo ■»Jo šolo za gostinstvo, in v severovzhodni Slove-Višje Šole ponujajo tudi možnost izobraževanja odra-I V*> sicer pa se na višje šole ,dnko vpišejo kandidati s j °"čano srednjo šolo (zakl- Do ]zpit aJi rnatura)- Pod , lahnimi pogoji pa tudi s •rlctninii poklicnimi šolami. inufdi za višje šole bosta ."torniativna dneva 13. in H' februarja. • D.Ž. V Škofji Loki uvajajo pomoč na domu Več starejših Ločanov bo lahko ostalo doma Program je namenjen vsem starostnikom, ki ne rabijo 24-urne pomoči in so do neke mere še zmožni samostojno živeti - Pomoč v gospodinjstvu in pri vzdrževanju osebne higiene ter družabništvo_ Škofja Loka, 2. februarja - Tudi v občini škofja Loka se povečuje število prebivalcev, starejših od 65 let. Leta 2000 naj bi jih bilo po projekciji že skoraj enajst odstotkov vsega prebivalstva občine. Ker je prostora v domovih za ostarele premalo, so tudi na škofjeloškem centru za socialno delo začeli razmišljati o dodatnih oblikah pomoči starejšim in invalidom. Tako so se lotili programa nege na domu, ki bo močneje zaživel v prihodnjih tednih. Kot sta povedali direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka Nada Rebolj in socialna delavka Minka Demšar, tudi na Škofjeloškem obstaja velika potreba po tovrstnih storitvah. S pomočjo nege na domu bi lahko več starejših ljudi ostalo doma,' saj mnogi ne želijo v dom, ampak želijo ob ustrezni pomoči ostati doma čim dlje. Nenadna potreba po tovrstni pomoči pa se pokaže tudi ob odpustu starostnika iz bolnišnice ali ob nenadni bolezni oziroma nesreči, ko starejši človek nima svojcev ali ti zaradi zaposlenosti ne morejo skrbeti zanj. Zato je nov program pomoči na domu namenjen vsem starostnikom, ki ne potrebujejo 24-urne nege in so do neke meje še zmožni samostojno živeti. Delavci centra jim bodo nudili pomoč največ dvajset ur tedensko, in sicer gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrže- In koliko bodo storitve stale uporabnike? Pripravili so posebno lestvico, po kateri bodo cene odvisne od neto dohodkov na družinskega člana. Prispevek za 20-urno tedensko pomoč bo tako na mesec znašal najmanj 5.840 tolarjev oziroma najve 58.400 tolarjev. Do storitev nege na domu bodo upravičeni starejši od 65 let, tisti mlajši od 65 let, ki zaradi invalidnosti ali hudih kroničnih zdravstvenih okvar ne morejo skrbeti zase, invalidi ter družine kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. vanju osebne higiene ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Tako bodo starostnikom pomagali pri pripravi hrane, čiščenju, pranju, likanju, nakupovanju, ogrevanju stanovanja, oblačenju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, pa tudi pri družabništvu, ohranjanju socialnih stikov in podobno. In kdo bo nudil to pomoč? Program nege na domu sodi v okvir programa javnih del Republiškega zavoda za zaposlovanje. Tako bodo v program vključili brezposelne osebe iz občine, zaenkrat so izbrali pet brezposelnih deklet, ki so trenutno na enomesečnem usposabljanju. Del stroškov (30 odstotkov) za njihove plače bo krila občina, preostali del pa zavod za zaposlovanje. Kot pravi direktorica centra za socialno delo Nada Rebolj, bodo v prihodnje program razširili, tako da bo pomoč na domu začela delovati z redno zaposlenimi delavci. In kdaj sc bodo starostniki oziroma njihovi svojci lahko prijavili za pomoč na domu? Predvidoma marca naj bi občinski svet sprejel odlok o tem, pomoč pa naj bi začeli izvajati aprila. Že zdaj pa pozivajo vse interesente, da se oglasijo na centru za socialno delo. Zaenkrat bo pomoč na domu potekala samo na območju občine Škofja Loka, medlem ko v novonastalih občinah (še) ne, čeprav jim je center za socialno delo predlog 6 tem že poslal. U. Pctcrnel Kranjski dijaki darovali kri Kranj, 3. februarja - Prejšnji torek so v območni organizaciji Rdečega križa Kranj pripravili krvodajalsko akcijo za srednješolce. Udeležba dijakov je bila izjemno dobra. Iz srednje elektro in strojne Šole je darovalo kri 90 dijakov, iz kranjske gimnazije pa deset manj. Krvodajalska akcija bo za druge Kranjčane marca, in sicer od 10. do 20. marca. • II. J. Cenik za delo in pojasnila o prostoru Gorenja vas, 2. februarja - Na petkovi seji občinskega sveta Občine Gorenja vas • Poljane so poleg odločitve o razgrnitvi sprememb prostorskih dokumentov, ki jih je pripravil in predlagal nov pripravljalcc prostorskih dokumentov - Dom-plan iz Kranja, določili tudi cene storitev, ki jih bodo lahko občani poslej koristili na svoji občini. S cenami je bilo kar nekaj zadrege, saj so prvi, ki jih določajo, zato tudi odločitev, da so začasne in se bodo z drugimi občinami po potrebi še usklajevale. Potrdilo o namenu parcele bo stalo 3.696 tolarjev, enako tudi potrdilo o stavbnem zemljišču; za predhodno mnenje k posegu v prostor bo potrebno odšteti V.392 tolarjev, za soelasje k nameravanemu posegu v prostor pa 2.655 tolarjev. • S. Ž. Postavke za Bohinj so (skoraj) prazne Bohinjska Bistrica - Bohinjski župan Franc Kramar je ministru za promet in zveze Antonu Bergauerju naslovil pismo, v katerem izraža protest občine zoper predlog letošnjega državnega proračuna. Denarne postavke, ki zadevajo bohinjsko občino, so namreč prazne ah zelo skromne. Če bo državni zbor sprejel takšen predlog, potem letos ne bo nadaljevanja že začetega posodabljanja državne ceste od Vrsja do Soriške planine ter od Zlatoroga do Savice. Občina je lansko jesen pridobila tudi vsa soglasja lastnikov zemljišč za nadaljevanje obnove ceste Bohinjska Bistrica - Jezero, vendar pa se s 400.000 tolarji, kolikor je predvideno v državnem proračunu, ne bo dalo veliko narediti. Bohinjski župan, ki je protest poslal v vednost tudi predsedniku države in vlade ter poslanskim skupinam, ugotavlja, da predlog državnega proračuna kaže predvsem razvoj tistih območij, ki so bolje zastopana s poslanci in državnimi uradniki. • C.Z. Obnova kulturne dvorane Dovje, 2. februarja - Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič sodi med najbolj aktivna kulturna društva v kranjskogorski občini. Dovški in mojstranški kulturniki pa ne skrbijo le za zgledno kulturno dejavnost v kraju, ampak tudi s prostovoljnim delom in s sporizorskimi prispevki vzdržujejo in po svojih možnostih obnavljajo svoj kulturni dom. Občina Kranjska Gora jim je že večkrat priskočila na pomoč, tokrat pa se je odločila, da bo iz proračuna prispevala denar za obnovo kulturne dvorane. Za začetek bodo obnovili sedeže v dvorani kulturnega doma. • D.S. Tržiški šolarji smučajo v Kranjski Gori Tržič, 2. februarja - Več kot 70 učencev četrtih razredov iz osnovne šole Zali rovt v Tržiču in podružničnih šol v Lomu ter Podljubelju je ta teden v šoli v naravi, tokrat prvič v Kranjski Gori. Otroci bivajo v domu Borka, zanje pa skrbijo tri učiteljice razrednega pouka in osem vaditeljev smučanja. Za šolo v naravi so pripravili zelo pester program, saj imajo poleg pouka veliko možnosti za gibanje v naravi. Razen smučanja se učijo teka na smučeh, v načrtu sta planinska pohoda v Tamar in proti Vršiču, seznanili jih bodo s turnim smučanjem, hojo v gorah pozimi in nevarnostmi ter redom na smučišču, predstavili pa jim bodo tudi opremo in nuđenje prve pomoči ob nesreči. Med drugim bodo obiskali Liznjekovo hišo in se razvedrili na zabavnih večerih. Iz Kranjske Gore se je 23. januarja že■ vrnilo 63 otrok iz osnovne Šole Bistrica, ki so tam preživeli lep teden. V osnovni Šoli Križe so načrtovali odhod 52 otrok prihodnji teden na Pohorje, vendar se zaradi pomanjkanja snega pri Treh kraljih dogovarjajo o možnosti šole v naravi na domači Zelenici. • S. Saje ZRCALCE, ZRCALCE Na seji je stal pet ur.. Jesenice - Na eni zadnjih lanskih sej občinskega sveta Jesenice se je zgodil dogodek, ki se najbrž ne bo nikdar več ponovil ■ ali pač. Svetnik Saša Čeh je namreč že nekaj prejšnjih sej venomer opozarjal, da naj vendarle stare in dotrajane stole, na katerih sedijo jeseniški svetniki, nadomestijo z ustreznejšimi. Stoli so res vsi razcefrani in popisani. Ko je Saša Čeh prišel na sejo, je na svojem stolu opazil napis: konj. To ga je do konca razjezilo, zato je svoj stol poslovil na mizo predse, nanj obesil listek z napisom: kjer osel sedi, dlako pusti in ob stolu trdovratno stal ves čas seje - pet ur, kolikor trajajo seje občinskega sveta. Predsednik sveta Valentin Markež ga je pozval, naj sede, vendar pa ga je Saša Čeh vljudno povprašal: "Predsednik, ali je mar nujno, da sedim?" Danes Saša Čeh pravi, da ga niso nič bolele noge, da pa je v petih urah, ko je trdovratno stal ob stolu, opazil, kako se je bil zasmilil nekaterim sosednjim svetnikom, saj so mu ves čas vztrajno ponujali svoje stole in ga prepričevali, naj sede. A Saša je vztrajal v svojem protestu in je še danes prepričan, da je sramota, da svetniki sedijo na takih stolih... SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Obveščamo Vas, da bo JAVNA TRIBUNA AKTUALNE TEME PARLAMENTA '98 v šmartinskem domu v Stražišču v četrtek, dne 5. februarja, ob 18.30 Stališča socialdemokratskih poslancev, na žgočo problematiko naše države, bo tolmačil in na Vaša vprašanja odgovarjal predsednik SDS in poslanec g. JANEZ JANŠA Vljudno vabi MESTNI ODBOR SDS! Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku na GORENJI SAVI in med drugim je naša sodelavka Tadeja Žitnik v Kava baru Eddy delila tudi oštevilčene reklamne Glasove Čepice. Obisk na Gorenji Savi smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 21 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 21 včeraj v našem uredništvu dali v boben in izžrebali: kupona 003479 in 020026 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 003483 in 020699 (nagradi: Glasovi majici). Štirje udeleženci obiska Gorenjskega glasa na GORENJI SAVI imate, poleg Glasove reklamne Čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po poštu Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 6. FEBRUARJA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska na Gorenji Savi izteče. Franc Kert, kmet z Gorenje Save Kmetovanje ovirajo razdrobljene parcele Na Gorenji Savi so sc uspele ohraniti štiri kmetije, čisti sta samo dve, ena od teh je tudi kmetija Franca Kerta, ki sodi med višinske kmetije. Franc Kert ima 30 hektarov zemlje. Precejšen kos je gozda. Njiv je malo, ker zanje ni pravega prostora, kar ni poraščenega, so v glavnem travniki, ki živini dajejo krmo. V hlevu Franca Kerta je trenutno devetnajst govedi, nekaj mlekaric in nekaj pitancev. "Problemi gorenjesavskih kmetov so podobni kot drugje v Sloveniji. Mislim, da bi na področju kmetijstva država morala narediti več reda; opredeliti, kakšne kulture gojiti, koliko, določene poljščine bi morala tudi spodbujati s subvencijami. Tako pa je precej neusklajenosti, tržnih nihanj in v takih razmerah se je težko odločati za večje investicije na kmetiji." Razen splošnih problemov pa imajo kmetje z Gorenje Save še enega značilno lastnega. To je dokajšnja razdrobljenost in oddaljenost posameznih kmetijskih parcel. Franc Kert, denimo, ima zemljo tako v Zabukovju kot pod Šmarjetno goro, nekaj pa skoraj pri Polici pri Naklem. Kmetije na samem robu mestnega jedra so zaradi prostorske omejitve tudi ovirane v razvoju, širitvi. "Sicer pa je naravnih virov tu dovolj," priznava Franc Kert. "Moja smer gre v čimbolj racionalno izkoriščanje gozda in v povečanje goveje črede, saj je krme zanjo dovolj." Franc Kert Gorenjski glas v Vrbi V soboto, 7. februarja, bo ekipa Gorenjskega glasa na obisku v Vrbi na Gorenjskem. Z vaščani Prešernove Vrbe se bomo pogovarjali o njihovem življenju, delu in problemih in zapis o obisku objavili v naslednji Številki časopisa. V Vrbi se bomo mudili od 10. do 11. ure pred Prešernovo rojstno hišo, kamor so vabljeni vsi Vrbljani, ki bi nam radi kaj zanimivega povedali, oddali brezplačni mali oglas ali se na naš časopis naroČili. Ob tej priložnosti bomo vsakomur, ki se bo oglasil, podelili Glasovo majico in čepico, vsi pa bodo sodelovali v zanimivem nagradnem žrebanju. • D.S. ""•"4 I o (o 10i ORPO, d.o.o., KRANJ Gorenjesavska c. 13b, 4000 Kranj Slovenija Tel.: +386 64 225 524 + 386 64 225 525 + 386 64 225 526 Fax: + 386 64 225 527 URL: http://www.orpo.si E-mail:info orpo.si poslovne aplikacije in programska oprema vstopne točke Interneta servisiranje računalniške opreme računalniška oprema Na Gorenji Savi so krajani manjšina Gorenja Sava v mestni občini Kranj je kraj, v katerem gre življenje domačinov v korak z velikimi in manjšimi gospodarskimi družbami. Tu so namreč Iskre, Planika, Aquasava, carinska in Merkurjcva skladišča, Gorenjski sejem, železniška postaja pa številna manjša podjetja in obrtne delavnice... Sicer pa krajevna skupnost, če jo pogledamo na zemljevidu, dobesedno razpolavlja Kranj. V dolžino meri približno 6,3 kilometra, meja, ki jo loči od mestnega jedra, teče ob levem bregu Save, tja do Zaricc. Obsega Gorenjesavs-ko cesto s 53 stanovanjskimi hišami, Delavsko cesto s sedmimi, Savsko loko s prav tako sedmimi, tudi večstanovanjs-kimi hišami, Kolodvorsko cesto s štirimi in celo eno hišo na Stari cesti. Na Gorenji Savi živi okroglo 360 ljudi, od teh je 310 polnoletnih, ki imajo skupaj 115 avtomobilov. Asfalt je na vseh cestah, razen dohodnih poteh k stanovanjskim blokom v Savski loki, ni pa povsod pločnikov. Ni tudi kanalizacije, kabelskega TV omrežja, ne nazadnje tudi krajevna skupnost nima primernega lastnega prostora za delo. Tudi z društveno dejavnostjo se na Gorenji Savi ne Pogled na Gorenjo Savo z nasprotne strani. gostinskih lokalov imajo kava bar Edi na Gorenjesavski cesti pa Piramido na Delavski, restavracijo in bife na železniški postaji, za svojega pa sprejemajo tudi smerokaz za hotel na Smarjetni gori, kot se radi pošalijo. Svet krajevne skupnosti Gorenja Sava je sedemčlanski, njegov predsednik je Janko Hvasti. Svojega zastopnika, Ivana Kejžarja, imajo tudi v svetu mestne občine Kranj. Janko Hvasti z obžalovanjem ugotavlja, da krajani med seboj niso dovolj povezani, za kar so seveda krivi in odgovorni zgolj sami. Svet krajevne skupnosti, na katerega se obračajo predvsem zaradi različnih problemov, jih sicer skuša čim bolj povezati, hkrati išče tudi način za boljše sodelovanje s podjetji, ki z njimi delijo življenjsko okolje in v katerem so krajani pravzaprav manjšina. Eden največjih problemov kraja je nedvomno cestni odsek od podvoza pod železniško progo do lokala Piramida na Delavski cesti. Ozka cesta, ob kateri so celo tri kmetije, je prometno izjemno nevarna, zlasti ovinek, in le sreči se imajo domačini zahvaliti, da doslej žrtev še ni bilo. Trki pa so tako rekoč vsakdanji. "Prav tej ožini seje posvetil tudi svet krajevni skupnosti. Pri kranjskem županu smo dobili razumevanje in pomoč, investicijo smo vgradili v letošnji plan. Idejni projekt za rekonstrukcijo odseka bo izdelan v dveh mesecih, nakar ga bomo ponudili v razpravo krajanom. Bojim pa se, da bodo težave z odkupi zem- Janko Hvasti morejo pohvaliti, saj nimajo nobenega društva. Od športnih objektov je na njihovem območju le plastična smučarska skakalnica. Teniško igrišče jim je vzela cesta proti Desnici, zimski plavalni bazen pa je tudi že par let zaprt. Od Ženske živijo dlje Na Gorenji Savi sta dve krajanki - Ljudmila Mazi in Pavla Kavčič - starejši od 90 let. Starejših od 80 let je enajst Žensk in dva moška, starejših od 70 let pa sedemnajst žensk in devet moških. Dokaz, da ženske živijo delje, je torej na dlani. Približno enako število kot starejših od sedemdeset let, je na Gorenji Savi tudi mlajših od osemnajst let. Ponosni so zlasti na tri sokrajane:Jazz glasbenika Toneta Janšo ter slikarski par Klementino Golija in Klavdija Tulto. Ijišč ob cesti," pravi Janko Hvasti. Je pač tako, da Je vsak meter dvorišča ali vrta težko žrtvovati, Čeprav t>° posodobljena cesta prinesla večjo varnost prav ljudem, k' živijo ob njej. .. Druga gradnja, ki bo še bolj boleče zarezala v izgled, infr?" strukturo in življenje Gorenj? Save, pa je državni nordijsk1 center na Bavhenku. Gre za obsežen projekt, ki bo po'ep smučarske skakalnice, žičnice, parkirišč vseboval tudi neka' terc druge objekte, kot, keg'" jišče, trgovski center lP. Janko Hvasti pravi, °a J treba na nordijski center g|c dati s pozitivne plati. "Center je lahko tudi priložnost /;i krajane, upam, da ga bom«5 znali obrniti v lastno dobro* razumeti in izkoristiti n«ve poslovne danosti." V letošnjem planu dej* sveta krajevne skupnosti 1 tudi pridobitev funkcionalni zemljišč za stanovalce v Savs" loki, ki zdaj okrog blok0 nimajo niti kvadratnega BJ~j tra. K dogovoru za odkup b prek občine ali pa kar nep°s] redno z Iskro in zainterestf3 nimi stanovalci bo got°v lahko največ pomagala pra krajevna skupnost. Na plastičnih skakalnicah živo vse leto Prihodnjo zimo ze skoki na Bavhenku Na Gorenji Savi je od 1972. leta pet plastičnih skakalnic, spomladi pa se bo začela gradnja državnega nordijskega centr^ Jože Javornik, predsednik smučarskega kluba Triglav Kranj, pravi, da je klub tako rekoč sestavni del krajevne skupnosti Gorenja Sava, saj ima tod že poltretje desetletje pet plastičnih skakalnic. Njihova zgodovina seže še dlje, tja v leto 1937, ko je bila na tem mestu prva manjša skakalnica, obnovljena po vojni. Na petih skakalnicah - najmanjša je 8-metrska, največja 60-metrska - je živo praktično vse leto, prav zdaj je na njih tudi edini sneg v Kranju. Treningi na "umetnem" snegu so vsak dan, februarja pa bo na njih več tekmovanj v okviru pokalnih tekem Slovenije. "Glavno delo nas na Gorenji Savi še čaka. To je gradnja Edini sneg ima Kranj trenutno na plastičnih skakalnicah. Jože Javornik državnega nordijskega centra na Bavhenku. Zdaj že lahko skoraj stoodstotno rečem, da bomo marca začeli delati. Gradbeno dovoljenje za prva dela pričakujemo okrog 10. februarja. Letos naj bi prišli že tako daleč, da bodo prva tekmovanja na 100-metrski skakalnici, ki bodo omogočala skoke do 112 metrov daleč, že naslednjo zimo, spomladi pa naj bi nato skakal«^ prekrili še s plastiko,' objektu mednarodnega zna^ ja pravi Jože Javornik. e Denar, zlasti za nadaljevanj^ gradnje, je problem. Trcnu^ je finančno pokrita tretji^ celotne investicije. Dober nit jon mark (v tolarjih) so prisp vali mestna občina Kranj . sponzorji, športna loterija J decembra odobrila 23,5 rrm'L na tolarjev, olimpijski kotn'^ pa devet milijonov tolarjf. Koliko bo letos namenilo m1^ istrstvo za šolstvo in šport, & povsem jasno. e Jože Javornik pravi, da s° „ skakalci dokaj lepo uJe''0, krajani Gorenje Save. V ^ vem državnem nordijskem c6 . tru je predviden tudi prostor delo krajevne skupnosti. Na sobotnem obisku tia Gorenji Savi sme bile: komercialistka Tadeja Žitnik, fotografinja Tit& Doki in novinarka Helena Jelovčan. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak __ Pidi naj bi se vključili v pokojninsko reformo Najprej zapolnitev privatizacijske vrzeli Pidi naj bi zbrane certifikate zamenjali Savske elektrarne in za Litostrojevo zemljišče. R-h1^' * M'"0'' teden je bila v središču pozornosti ^'hnikarjeva in Mramorjeva zamisel, da bi državljani delnice 1h°V '?!1"4° v'°žib v pokojninske sklade. Veliko podpore ima Mi rešitev, ki jo je predlagala ljudska stranka, da naj bi ?nvvai'*acijsko vrzel zapolnili tako, da bi pidi privatiziran* mzbo Savske elektrarne in kasneje sofinancirali izgradnjo e.r'8c savskih elektrarn. Trav tako naj bi z zbranimi certifikati pridobili Litostrojevo zemljišče, kjer bi zgradili 4 tisoč novih snovanj, ki jih sicer v Ljubljani zelo primanjkuje. Gre za ideji, ki si nista v znan seznam državnega pre- asprotju. Po Ribnikarjevi za- moženja, s katerim po zapoln- ^lsji bi državljanom, ki so jena privatizacijska luknja. ,erjifikate vložili in pide in Državni sekretar za privatiza- °do dobili njihove delnice, cijo dr. Edo Pirkmajer pravi, rrJogočili) da jih vložijo v da vlada svojega stališča ni P°kojninske sklade. Seveda spremenila in da bo ta seznam Pa morajo pidi najprej za znan predvidoma maja. jer.nfikate, ki so jim jih zaupa- Zategadelj je razumljivo, da tii v ■'e'-tlomt' delnice podje- v pidih žc kujejo načrte, kako J- Ker je zaradi pomanjkanja bodo zbrane certifikate za- , "Zbenega premoženja nasta- menjali za premoženje. Zanje dr*VlZe.'' nai bi J° zapolnili z je zelo sprejemljiva zamisel, ki čavnim premoženjem. Pidi ?° vse bolj nestrpni, saj jih Nje, ki so jih zaupali certifikate vse pogosteje sprašujejo, kdaj bodo njihove delnice Prinašale dividende. V neka-Jrih podjetij bodo namreč delničarji letos že četrtič dobi-11 dividende, v pidih pa jih še niso dobili, vse pogosteje se Zat-o sprašujejo, če so jih Potegnili za nos. Lastniki in graditelji yodnih elektrarn V državnem zboru je zakon ° zaključku lastninjenja, ki bo določil tudi da mora biti v treh Mesecih po njegovi uveljavitvi sovama Union gradi novo regalno skladišče jo je lansirala slovenska ljudska stranka, zanjo se najbolj ogrevajo Kmečka družba, Nacionalna finančna družba, LB Maksima in KBM Infond. Po njej naj bi pidi najprej za zbrane certifikate dobili oziroma privatizirali obstoječo družbo Savske elektrarne. Hkrati bi se obvezali, da bodo investirali v izgradnjo verige savskih elektrarn. Tako bi ubili več muh na en mah. Prvič: S projektom Savskih elektrarn naj bi pokrili približno tretjino privatizacijske luknje. Drugič: Pridobili bi domače vire sredstev za financiranje izgradnje verige savskih elektrarn in ne bi bilo potrebno zadolževanje v tujino. Tretjič: Privatizirali bi slovensko infrastrukturo, kar je pogoj za vstop v Evropsko unijo. Stanovanja na Litostrojevem zemljišču Podobna je zamisel, da bi pidi zbrane certifikate zamenjali za Litostrojevo zemljišče. Že dalj časa je znano, da so v ozadju Litostrojevc agonije tudi apetiti po njegovem zemljišču, saj je lokacija zelo mikavna. Marsikoga je že zamikala, zato je pobuda ljudske stranke pidom vsekakor zelo zanimiva. Tudi s tem poslom naj bi namreč rešili več problemov. Litostroj bi se krepko razdolžil, pidi bi za cerfikate dobili zemljišče, na katerem naj bi zgradili približno 4 tisoč novih staovanj. Lokacija je za stanovanjsko gradnjo zelo primerna, kako jih v Ljubljani manjka, je že dolgo jasno. S tem bi torej zmanjšali povpraševanje po stanovanjih, njihova cena bi padla, verjetno tudi sedanje astronomske najemnine. Po kakšni vrednosti naj bi ljudje delnice pidov vlagali v pokojninske sklade Ribnikarjeve in Mramorjeve ideje o vključitvi pidov v pokojninsko reformo ne zavrača nihče, seveda pa je to povsem druga stvar kot pokritje privatizacijske vrzeli. Tudi minister za delo Tone Rop, ki zadolžen za pokojninsko reformo, poudarja, da zamisli nikakor nista v nasprotju in da vlada namerava pokriti privatizacijsko luknjo v pidih. Pidi pa vztrajajo le pri vrstnem redu, saj najprej zahtevajo pokritje privatizacijske vrzeli, nakar so pripravljeni sodelovali v pokojninski reformi. Njihovega uradnega stališča sicer še ni, saj tudi zamisel še ni bila uradno predstavljena. Vendar pa je doslej niso zavrnili. Zastavljajo le vprašanje, po kakšni ceni bodo delnice pidov vložene v pokojninske sklade. Po Ribnikar-Mramorjevem naj bi jih najmanj po nominalni vrednosti, vendar v pidih nad tem kot vse kaže niso navdušeni, saj omenjajo tržno vrednost njihovih delnic. Kakšna pa je tržna vrednost delnic pidov? Po zadnji dogodkih na ljubljanski borzi lahko rečemo, da je skromna. Delnice Kompasovih skladov so namreč vredne le dvesto tolarjev, verjetno bo v prihodnje narasla, saj je zdaj ponudba velika, povpraševanje pa skromno, dokler privatizacijska vrzel ne po pokrita. • M. Volčjak V vročili dneh bo lahko odpeljalo sto tovornjakov Še ta teden bodo pripeljali in postavili tri regalna dvigala, ki so jih izdelali v nemški tovarni VVestfalia. J^anj, febr. - V ljubljanski Pivovarni Union so sredi lanskega J[a začeli graditi veliko regalno skladišče, v katerem bo kar 19 tisoč paletnih mest. V njem bodo lahko uskladiščili 10.150 »isoc paletnih mest. V njem bodo lanko usKiauiscui i«.uu °1 blaga, v najbolj vročih poletnih dneh bodo lahko v dveh Irenah naložili kar približno sto tovornjakov -polpriklopni-10v- Union je imel lani za približno desetino več prometa kot e,o poprej, dobiček naj bi znašal 1,55 milijarde tolarjev. Gradnjo novega Unionove-f regalnega skladišča lahko Jjazite s Celovške ceste. Zgra-l'j1 so začeli sredi lanskega k a> gradnja pa se hitro bliža sj°ncu, saj bodo stene kmalu ,Krle ogrodje regalov. Predviđa v četrtek, 5. februarja, ^jdo namreč z izrednim cest-D i*1 prevozom iz Nemčije j'Peljali tri regalna dvigala, f ,.e'ali so jih v tovarni West- jg"a. njihova delovna višina pa treba naložiti na 385 kamionov-nkar 26 metrov. Postaviti jih polpriklopnikov. Če so vam ^eravajo še istega dne, nato ljubše brezalkoholne pijače, pa Podo delovna mesta kmalu lahko rečemo, da bo v novem Kr'li zidovi. skladišču prostora za 600 tisoč Novo regalno skladišče bo ovojev ledenega čaja ali za 12 j °k° 36 merov, obsegalo bo milijonov pollitrskih plastenk '^O površinski metrov. V vode Zala ali ledenega čaja. njem bo 10 tisoč paletnih mest, v njih bo naloženo pivo, ledeni čaji in pitna voda. Teža vskladiščcna blaga bo znašala kar 10.150 ton, zategadelj je razumljivo, da je takšna gradnja zelo zahtevna. Za kako velik objekt gre, je moč pojasniti tudi s tem, da bo v skladišču lahko 500 tisoč zabojev piva oziroma 10 milijonov steklenic piva, ki jih je V pripravi tudi GEOPIRS triju1^' februarJa * Ob predstavitvi Poslovnega Infor-mldtorja Republike Slovenije 1998 je glavni urednik izdaje kot Vma^" Andrej Čibej napovedal novi izdelek, ki ga .t skupni projekt pripravljata Slovenska knjiga in podjetje 2jJ 'podata iz Maribora. Pod naslovom GEOPIRS bodo na d|°scenki zajeli podatke uradne statistike o ekonomskih, u m°grafskih in socialnih pojavih v Sloveniji, ki bodo torabnikom omogočili poglobljen prikaz geografske 3Qrazdelitve teh pojavov. Že letošnji PIRŠ ima približno " kart, vendar je to lc vzorčni prikaz možnosti, ki jih {^riujajo geografski informacijski sistemi. GEOPIRS bo Porabnikom omogočal še veliko bolj natančno opredelitev del področij, ki so posebej zanimive za njihove poslovne Usfn"08^' ^a Prmicr- na osnovi teh podatkov bo možno (j0j c^rjati tudi proizvodnjo in prodajo izdelkov, ki na pr°QCncm področju še niso zastopani. Kot predvidevajo D 1 Slovenski knjigi, naj bi novo izdajo pripravili in ' 'Odstavili še letos. • S. Saje I 3E8__M-—-.- Ogrodje novega regalnega skladišča bodo kmalu skrile stene, saj bodo še ta teden postavili tri dvigala, ki bodo visoka kar 26 metrov. Foto: G. Šinik takem lahko naložili 1.440 palet oziroma 1.440 tisoč steklenic piva. V najbolj vročih poletnih dneh, ko v pivovarni delata dve izmeni, bo iz novega skladišča moč odpremiti več kot sto tovornjakov -polpriklopnikov, natovorjenih s 130 tisoč zaboji piva oziroma z 2,6 miljona steklenicami piva. Ali pa sto tovornjakov s 156 tsoč ovoji ledenega čaja ali 3,12 milijona plastenkami ledenega čaja ali vode. V Unionu bodo letos postavili tudi novo polnilno linijo, s katero se bodo še bolj prilagodili hitro spreminjajočemu se trgu pijač pri nas. Že pred leti so prišli na trg z ledenim čajem, ki ima zdaj tri okuse. Ne samo prodaja ledenega čaja, tudi prodaja pitne vode Zala je precej večja kot so pričakovali. Lani jc bila prodaja naravne pitne vode kar dvakrat večja, kar je preseglo vsa pričakovanja. • M.V. Pivovarna Union je po prvi ocenah lani imela 15,5 milijarde tolarjev prometa, kar je za približno deset odstotkov več kot leto poprej. Cisti dobiček bo imel devet do desetodstotni delež v prihodku, kar pomeni, da bo znašal približno 1,55 milijarde tolarjev. Politika dividend naj bi bila letos podobna lanski, ko je bruto donos na delnico znašal 733 tolarjev. Nominalno je vredna 10 tisoč tolarjev, vseh je več kot 451 tisoč. Skladišče bo popolnoma avtomatizirano z računalniškim krmiljenjem, pijačo bodo s pomočjo treh dvigal lahko naložlio 26 metrov visoko. V eni uri bodo lahko naložili 180 palet oziroma sedem tovornjakov - polpriklopnikov. V eni izmeni (osem ur) bodo potem- Petrol izgubil svojega prvega moža Franca Premka Vodenje Petrola prevzela uprava Petčlanska uprava bo čevanjem Premkovega Kranj, 2. febr. - Po sobotni tragični nesreči, v kateri je umrl Franc Premk, predsednik uprave delniške družbe Petrol, jc vodenje prevzela petčlanska uprava: Marica Lah, Poldka Breznik, Janez Bedcnk, Janez Lotrič in Hinko Lobe. Žalna seja danes (torek) ob 12. uri v poslovni dvorani Petrolove poslovne stavbe na Dunajski 48 v Ljubljani. Člani uprave so trdno odločeni nadaljevati z uresničevanjem programa, ki ga je ob imenovanju na mesto predsednika uprave pripravil Franc Premk in ga jc aprila lani sprejela skupščina in nadzorni svet. Poskrbela je za normalno nadaljevanje vseh poslovnih aktivnosti podjetja, po žalni se ji pa se bo na izredni seji sestal nadzorni svet. Žalni trakovi na Petrolovih zastavah opozarjajo na izgubo prvega moža Slovenske naftne družbe, ki je mesto generalnega direktorja prevzel leta 1990, v Petrolu pa je bil zaposlen štirinajst let. Franc Premk je bil 8. novem- nadaljevala z uresni-proprama. ......,. i msBl. /_ .......i Franc Premk bra 1935 rojen v Mengšu, po študiju na ljubljanski stroji fakulteti se je najprej zaposlil v Litostroju, nato je delal v novomeškem IMV-ju, Javnih skladiščih in Komiteju za promet in zveze. Pod Premkovim vodstvom so bile v Petrolu uvedene številne spremembe, s katerimi je Petrolu tudi po razpadu nabavnega trga leta 1991 uspelo ohraniti vodilni položaj in se preoblikovati v tržno in razvojno naravnano podjetje. V Rezkarju še vedno stavka Kropa, 2. februarja - V zasebnem podjetju Rezkar, ki je prevzel Plamcnovo orodjarno, 25 delavcev še vedno stavka. Delo so ustavili že v petek, 23. januarja, ker niso dobili novembrskih in decembrskih plač, regresa za lani in povračila stroškov od septembra naprej. V petek so se sicer sestali z lastnikom podjetja Marjanom Poklukar-jem, a se niso uspeli o ničemer dogovoriti. Tako bo nov sestanek jutri, v sredo. Če denarja ne bo, delavci edino rešitev vidijo v stečaju, saj bodo le tako lahko prešli na zavod za zaposlovanje. • U. P. Institucionalne lastniki moti moč malih delničarjev V Domek ustanavljajo pooblaščenko Kranj, 2. febr. - V Domclu Železniki se je velika večina malih delničarjev že odločila za ustanovitev družbe pooblaščenkc, pristopilo je že 1.380 malih delničarjev od 1.462. Zastavlja se kopica strokovnih vprašanj, kaj praktično pomeni sodna odločitev, da Domelova skupščina ni bila veljavna. Avgusta lani sprejet zakon o prevzemih podjetij omogoča ustanovitev družb pooblaščenk, ki malim delničarjem omogoča lažje uveljavljanje lastniških interesov. Združenja malih delničarjev so bila namreč le nekakšna prehodna oblika, dokler zakona o prevzemih podjetij še ni bilo. O ustanitvi družb pooblaščenk marsikje že razmišljajo, najdlje so v Domelu Železniki, kjer so jih instutcionalni lastniki praktično prisilili v to. Po neuspešnem poskusu prodaje svojih delnic ameriškemu Ameteku so se institucionalni lastniki odločili za tožbo in zaradi dan prepozne objave sklica skupščine s prvostopenjsko sodbo dosegli razveljavitev sklepov skupčine. Sledila je seveda pritožba, o kateri višje sodišče ni odločalo. Ker je pri nas to novost, se seveda zastavlja vrsta vprašanj: kakšna je pristojnost sedanjega nadzornega sveta in uprave in kakšna potemtakem stare uprave in nadzornega sveta, bodo morali delničarji dividende vračati, kakšni bodo ukrepi starega nadzornega sveta in uprave, če bo tudi višje sodišče razsodilo enako. Skratka, kup vprašanj, ki še nimajo odgovora, saj se pri nas delničarstvu šele privajamo. Sodni mlini seveda meljejo počasi, v Domelu medtem ustanavljajo družbo pooblaščenko, ki po poenostavijo uveljavljanje interesa malih delničarjev, ki imajo večijo. Od skupaj 1.469 malih delničarjev se jih je 1.380 že odločilo za ustanovitev družbe pooblaščenke, predstavljajo približno 43 odstotkov vsega kapitala. Skupaj z Zadrugo Niko, ki združuje ustanovitelje industrije v Železnikih oziroma njihove potomec, ki so denacionalizacijski upravičenci, pa imajo več kot polovico kapitala. Mali delničarji še vedno pristopajo. • M.V. Smo uspešno hčerinsko podjetje avstrijskega podjetja SALESIANER MIETTEX s sedežem v Škofji Loki, Kidričeva 55. Zaradi širitve dejavnosti iščemo ADMINISTRATIVNO POMOČ Pričakujemo, da imate vsaj V. stopnjo izobrazbe, osnovno znanje o računalništvu (Windows) in vsaj 5 let prakse v administraciji. Vaša prednost je znanje nemškega jezika in stalno bivališče v bližini Škofje Loke. V začetku nudimo delo za polovični delovni čas, kasneje polna zaposlitev. Cenjene pobnudbe z dokazili sprejemamo v 8 dneh na gornji naslov. Informacije po tel.: 064/631-336. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Decembrska brezposelnost na Gorenjskem Brezposelnost najbolj poskočila v Radovljici Glede na mesec prej je bilo brez dela za 3,3 odstotka več ljudi - V letu 1997 se je število ljudi brez dela na Škofjeloškem povečalo skoraj za petino MEŠETAR Kranj, 2. februarja - Decembra lani jc bilo v Sloveniji prijavljenih 128.572 brezposelnih oseb. Na Gorenjskem je bilo brez dela 10.238 ljudi, kar je za 1,8 odstotka več kot mesec prej. Zanimivo pa je, da je Gorenjska ena od treh območnih enot, kjer je brezposelnost decembra glede na december 1996 upadla, in sicer za 2,7 odstotka. Kot so povedali predstavniki Republiškega zavoda za zaposlovanje na novinarski konferenci pretekli petek v Ljubljani, se je brezposelnost v državi decembra lani glede na mesec november povečala za 2,1 odstotka. V primerjavi z decembrom 1996, torej letom poprej, pa je bilo brezposelnih v državi več za 3,3, odstotka. Lani se je število brezposelnih povečalo v šestih območnih enotah zavoda, v eni je ostalo nespremenjeno, medtem ko se je v treh zmanjšalo. Med slednjimi je tudi območna enota Kranj, kjer se je število brezposelnih oseb lani glede na leto prej zmanjšalo za 2,7 odstotka. Decembra lani je bilo tako na območju Gorenjske registriranih 10.238 brezposelnih, od tega več kot polovico žensk. Na območju Jesenic je bilo prijavljenih 2.139 brezposelnih, Kranja 3.965, Radovljice 1.568, Škofje Loke 1.669 in Tržiča 897. V letu dni se je število brezposelnih število ljudi brez dela zmanjšalo na Jesenicah (za 7,3 odstotka) in v Kranju (kar za 10,3 odstotka). V Radovljici je število ostalo nespremenjeno, v Tržiču pa je poraslo za 2,9 odstotka. Največ, kar za 23,2 odstotka, pa se je v letu dni povečalo število brezposelnih na območju Škofje Loke. Dobili smo tudi podatke o brezposelnosti decembra lani glede na november. Število brezposelnih na Gorenjskem se je glede na mesec prej povečalo za 1,8 odstotka, od tega največ na območju Radovljice - kar za 3,3 odstotka. Za 2 odstotka se je brezposelnost povečala na Jesenicah, za 2,1 odstotka v Kranju in za 1,3 odstotka v Škofji Loki. Na območju Tržiča pa se je število brezposelnih decembra lani glede na november celo zmanjšalo, in sicer za 1,2 odstotka. Predstavniki zavoda za zaposlovanje pa so javnosti spregovorili tudi o prestrukturiranju zavoda, po katerem naj bi v prihodnje sicer ohranili trinivojsko organiziranost, toda večjo vlogo naj bi dobili uradi za delo. V uradih bodo po novem stranke lahko reševale večino svojih zahtev, zato bodo tudi kadrovsko okrepili tista mesta, kjer delajo s strankami. Na uradih naj bi bilo tako po novem zaposlenih najmanj dvajset delavcev (doslej največ štirje). Kot je povedal direktor zavoda Jože Glazer, pa števila zaposlenih (teh je ta trenutek 850) v prihodnje kljub temu ne bodo bistveno povečali. Letos bodo na zavodu tudi posodobili računalniško opremo, za kar bodo namenili 200 milijonov tolarjev. • U. Peternel Bohinjska pomoč kmetijstvu in gozdarstvu V bohinjski občini bodo letos iz proračuna za kmetijstvo gozdarstvo namenili skoraj 19 milijonov tolarjev, poleg tega pal 5,3 milijona tolarjev za investicijsko vzdrževanje gozdnih cest pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki jo plačujejo lastnik'0, katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, naj bi predvidoma zpra, nekaj manj kot 3,1 milijona tolarjev, z odškodninami,° spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč 150 tisoč tolarje' pričakujejo pa tudi za 7,3 milijona tolarjev prispevka ministrski za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo naj bi milijone tolarjev zagotovilo za sofinanciranje občinskega . grama pospeševanja kmetijstva in gozdarstva, 2,8 rnilij0. tolarjev za izvajanje programa Celostnega razvoja podeželja obnovo vasi (Crpov) Koprivnik - Gorjuše (za vrtanje dveh vP pitne vode in za obnovo sirarne na planini Zajavornik) , poldrugi milijon tolarjev za izdelavo programa Crpov za nase) Srednja vas, Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje. Pfl1' denarja, ki naj bi jih za programe Crpov prispevalo ministrsn1, bo občina primaknila še nekaj manj kot 2,5 milijona tolarjev. In kako bodo v občini porabili kmetijski denar? Za progr,aI\ Crpov naj bi občina in ministrstvo skupaj namenila 8,3 mili]°,f tolarjev. Za urejanje kmetijskih zemljišč, predvsem za.n1j{ agromelioracije, naj bi porabili 1,8 milijona, za sofinanciraj veterinarske preventive v govedoreji in reji drobnice 1>, ^milijona, za regresiraj 'obrestne mere pri posojilih Električno središče Gorenjske '.milijona, za sofinanciranje menjevanja krav 1,35 milij°J za regresiranje nakupa 850 tisoč tolarjev, za pl^1' spetih odstotkov zavarovat^ premije za živino pol rnilij0 ,tolajrev, za sofinanciranje P . voza mleka z gorskih or)lTl0v( 400 tisoč tolarjev, za obn« travne ruše 450 tisoč tolarp in tako dalje. Blejska izhodišča so znana Blejski občinski svet je četrtkovi seji med drugim sp jel tudi izhodišča za PriPr J letošnjega občinskega prora na, po katerem naj bi letoSf' kmetijski program na!^eni)t nekaj manj kot deset nnhPg tolarjev, poleg tega pa še m jon tolarjev za urejanje tfL torskih poti in zemljišč, tisoč tolarjev za male agrorfl lioracije ter tri milijone tolafl. za program Celostnega razw podeželja in obnove 1 (Crpov) Selo in 1,6 milijoj^ podobni program v Gorja!1' . se bo svet ob sprejemaj iiproračuna strinjal s predlagaj mi zneski, bo občina rtf: manj kot 1,4 milijona tolafL namenila za izobraževanje>'j| milijona za izvedbo razvoj, programov, 200 tisoč za aD ziranje vzorcev zemlje in P|l 130 tisoč za testiranje mOg| strojev in škropilnic, 230 iLj za zavarovanje živine, K milijona tolarjev za sofina0 anje veterinarske preven»| reprodukcije in 2,65 mi4 > tolarjev za sofinanciranje P ^ eje mleka in mesa ter pride' ostalih kmetijskih pridelki' V ČETRTEK, 5. FEBRUARJA, BOMO NA KOROŠKI CESTI 53C V KRANJU ODPRLI MERKURJEV ElEKTRO CENTER. Z RAZŠIRJENIM PROGRAMOM ELEKTROMATERIALA IN ELEKTRIČNIH IZDELKOV BO TO OSREDNJA TOVRSTNA PRODAJALNA NA GORENJSKEM. Elektro center, Koroška cesta 53c, Kranj, tel.: 064 / 226 333, 226 680, faks: 226 659 »MERKUR Elektro center Register slovenskih svetovalcev Kranj, 2. febr. - Gospj darska zbornica Slovefl'1 in Območna zbornica j Gorenjsko bosta prih»d,.jj teden javno predsta* projekt" Register slov«Jf kih svetovalcev" in ^ očnik za sodelovanje javnih razpisih Phare"« Predstavitev bo v tor . 10. februarja, od 12. do \ ure potekala v prosto^, Upravne enote LjubljjjL Šiška v Ljubljani. PovaML ni so zainteresirani za vpv register ter bodoči niki registra in priročni Register bo zajel kvalitel slovenske svetovalne °r^ nizacije in posameznike' j bo naša podjetja lah.^jf njihovo pomočjo kvahhS ano nastopala na }&1 d razpisih Phare. Sestavni . projekta je tudi pos? | priročnik za sodelovanje javnih razpisih Phare. j Torek, 3. februarja 1998 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Borzni komentar tedna Teden je zopet naokoli in čas h za pregled borznega trgovanje- Podatek, da je bilo v petih irgovalnih dneh sklenjeno samo 2335 borznih poslov je verjetno precej zgovoren sam po sebi, še boljšo sliko pa si ustvarimo, če upoštevamo dejstvo, da je bil Povprečen dnevni promet le 228 milijonov tolarjev. Trgovanje na O TC-ju je v teh dneh skorajda zamrlo, promet so Ustvarjali večinoma posli z ^veznicami ter deli blagajniš- kih Zapisov Banke Slovenije. Mrtvilo še je zrcalilo tudi pri vrednosti borznega indeksa, ki ie od prejšnjega petka brez večjih nihajev zrasel za slabih 10 točk. . Med delnicami so bile za l,westitorje tudi ta teden najzanimivejše delnice Krke in Leka, na koncu obdobja pa tudi delnice Petrola. Tečaj jev. Vse bolj se tudi zdi, da domačih kupcev dobrih, in v nekaterih pogledih še vedno močno podcenjenih delnic, ni dovolj, ali pa vsaj ne zaupajo lastni oceni realne vrednosti premoženja, ki ga uspešna podjetja predstavljajo. Minuli borzni dnevi so v določenih trenutkih delovali že prav uspavajoče. Jasno je postalo, da vsi čakajo. Tisti, ki imajo delnice na pozitivne informacije - vseeno kasne - le da bi pognale vrednosti na nekoliko višje nivoje, oni, ki jih (še) nimajo, pa na to, da bi tistim prvim pri čakanju lepših časov popustili živci in bi začeli zapirati posle navzdol. To zadnje bi lahko pomenilo spiralasto razprodajo in kot posledico precej nižje tečaje. K sreči so bili lastniki delnic zaenkrat dovolj potrpežljivi in 1 in Kompas sklada 2 borzni posredniki sklepajo kar nekaj poslov, tečaj pa je sprva padel na 180 tolarjev oziroma lbO tolarjev, nato pa se je dvignil ter povzpel preko 220 tolarjev. Cena delnic Emone Obale Koper je višja za 2,1 odstotka, portoroške Droge pa za 3,4 odstotka. Delnice Luke pa Še vedno preizkušajo mejo odpora pri 2200 tolarjih. Večjega prometa s temi delnicami ni bilo, boljše čase pa lahko pričakuje-mo v prihajajočih dneh, ko bo jasno, če so bila pomembna podjetja vsaj podobno uspešna kot Petrol. Lepi uspehi pa pritegnejo tudi tuje poglede... Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G in B, TEKMO ŠK. LOKA, ŠFECERTjA BLED, COLOR MEDVODE, DET JKATESA JESENICE G in B, LOKA ŠK LOKA B in C, GORENTKA LESCE, TPROŽCA JESENICE G, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO- ^prodajamo delnice na borzi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 g^l/UBlJANA Tel 061/125 80 74 r KOLIKO JE VREDEN TOLAR n Okovih delnic je ob nekoliko so to sredo končno dočakali Vepjih nakupih borznoposred- spodbudne informacije. Petrol niških hiš, ki jih investitorji je namreč objavil nerevidirane P°vi'zujejo z zanimanjem tuj-Cev za slovenske delnice, v l*dnu dni narastel za dobrih "00 tolarjev. Novomeška Krka, *°t podjetje podobnih potencialov, pa je pri vrednosti delnice pridobila slabih 300 farjev. S tem se spet potrjuje dejstov o usodni povezanosti slovenskega kapitalskega trga s Povpraševanjem tujih vlagatel- podatke o poslovanju v minulem letu, ki kažejo, če upoštevamo, da je bilo poslovanje v letu 1997 dokaj normalno, izjemno povečanje dobička (bilo naj bi ga celo za polovico več kot predlani). Tečaj mu je čez dan narasel že za skoraj 4 odstotke, enotni tečaj pa se je dvignil za dva odstotka. Z delnicami Kompas sklada Nižje obrestne mere tudi v Abanki Kranj, 2. febr. - S prvini februarjem je Abanka znižala obrestne mere za podjetniška posojila, v povprečju za 1 do 1,5 odstotne točke. Novost so posojila po nominalni obrestni meri do dveh mesecev. Krediti z nominalno obrestno mero so trenutno najugodnejši, saj temeljna obrestna mera za februar na letni ravni znaša 10,95 odstotka. Obrestne mere za prvovrstne komitente tako znašajo pri kratkoročnih posojilih do 30 dni 15,5 odstotka nominalno, pri posojilih do 60 dni pa 16 odstotkov nominalno. Gorenjska^ Banka Banka j posluhom NIŽJE OBRESTNE MERE POSOJIL/ PRAVfZA Vi V POTROŠNIŠKA POSOJILA * Odplačilna doba do 5 let * Znižane obrestne mere tudi za 2 odstotni točki * Izenačene obrestne mere za negotovinska in gotovinska posojila J*9K ZAPADLOSTI OBRESTNA MERA (letna) _do | leta T+6,0% Jiad 1 do 2 let T+7,0% JLad 2 do 5 let T+8,0% Najvišja možna anuiteta - mesečni obrok - za najeto posojilo je odvisna od višine plače ali pokojnine in je lahko od 33% do 63% plače oziroma pokojnine, glede na rok zapadlosti posojila. Najnižja anuiteta pa znaša 10.000,00 SIT. © STANOVANJSKA POSOJILA * Odplačilna doba do 15 let • Konkurenčne obrestne mere OBUKA POSOULA na osnovi namenskega varčevanja na osnovi vezanih sredstev brez varčevanja oz. vezanih sredstev ODPLAČILNA DOBA do 15 let do 15 let nad 1 do 2 let nad 2 do 10 let nad 10 do 15 let OBRESTNA MERA (letna) 7,50% 6,00% 7,00% 8,00% 8,50% Najvišja možna anuiteta - mesečni obrok - za najeto posojilo je odvisna od v'šine plače ali pokojnine in je lahko od 25% do 45% plače oziroma pokojnine, §lede na rok zapadlosti posojila Najnižja anuiteta pa znaša 10.000,00 SIT. za stroške vodenja odplačevanja potrošniškega in stanovanjskega posojila banka zaračunava dodatek, ki ga v višini 0,1% mesečno prišteva k obrestni meri in obračunava od vsakokratnega stanja posojila. Zato smo tu, da Vam pomagamo! 5* Gorenjska V Banka Banka d posluhom _ Za kratkoročna posojila do treh mesecev pa velja 5,95-odstotna realna obrestna mera, ki ji seveda dodajo tom. Pri dolgogočnih posojilih od enega do petih letih je realna obrestna mera 7,95-odstotna. Obrestne mere za posamezna podjetja so odvisne od njihove bonitete, poslovnega sodelovanja in načina zavarovanja posojila. Abanka svojim komitentom kreditira tudi uvoz po 5,75-odstotni izhodiščni obrestni meri, če podjetje devize kupi v Abanki in blago v tujino plača prek nje. Ugodnejša ponudba velja tudi za dolgoročno kreditiranje s 7,5-odstotno izhodiščno obrestno mero, vendar v omejenem obsegu. Ugodnejši pogoji veljajo tudi za izvoznike, ki posel izpeljejo s sodelovanjem Slovenske izvozne družbe. Abanka s S1D še vedno uspešno sodeluje, Čeprav SID še ni znižala obrestnih mer, kakor je napovedala. V Abanki nameravajo letos še znižati obrestne mere, ko bo sprejet dogovor v določanju zgornjih pasivnih obrestnih mer. Abanka je s februarjem za 1,5 odstotne točke znižala tudi obrestne mere za dolgoročna stanovanjska posojila občanom z odplačilno dobo 120 mesecev. Obrestna mera zanje je zdaj 8-odslotna, priš-tejejo seveda tom. KRANJ, 2.2 1998 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) BANKA CREDITANSTALT d.d Lj EROS (Stari Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote; HRANILNICA L0N, d.d Kranj HKSVigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LEMA Kranj LJUDSKA BANKA, d.d., Lj. MIKEL Stražišče NEP0S (Šk. Loka, Trata) 94,05 94,68 1 3,34 13,47 94,90 94,80 13,90 13,60 94,40 94,60 13,36 13,44 93,75 94,75 1 3,06 1 3,47 94,40 94,70 13,37 13,44 94,00 94,80 13,00 13,50 94,45 94,53 13,39 13,42 94,35 94,55 1 3,35 1 3,45 94,20 94,60 13,34 13,43 94,45 94,69 13,35 13,43 94,20 94,90 13,38 13,49 94,40 94,60 13,37 13,44 94,30 94,65 13,33 13,51 94,30 94,69 1 3,35 1 3,43 94,37 94,65 13,38 13,44 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 94,91 1 3,41 1 3,62 ROBSONMengeš 94,42 94,70 13,40 13,47 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 94,60 12,50 13,45 PRIMUS Medvode 94,40 94,60 13,36 13,44 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,90 94,59 13,37 1 3,43 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,30 94,90 13,37 13,48 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,75 - 1 3,06 SLOVENIJATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TAL0N TENT0URS Domžale TR0PICAL Kamnik-Bakovnik VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 94,30 94,65 13,34 .13,43 94,00 94,70 13,15 13,45 211-339 94,35 94,60 1 3,37 1 3,43 94,30 94,70 13,35 13,60 94,45 94,59 1 3,38 1 3,42 862-696 360-260 704-040 53-816 9.49 9,65 9,40 9,80 9.57 9,65 9,12 9,99 9,60 9,66 9.50 9,80 9.58 9,62 9.55 9,62 9,53 9,65 9,58 9,65 9.52 9,63 9.56 9,65 9,44 9,64 961 9,69 9,56 9,65 9.56 9,86 9,60 9,70 9,00 9,60 9.57 9,65 9,57 9,62 9.51 9,62 9,12 9.53 9,64 9,35 9,97 9.56 9,65 9,50 9,80 9.57 9,64 POVPREČNI TEČAJ 94,21 94,68 13,28 13,46 9,48 9,69 Pri Šparovcu v Avstriji jc ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki <.e pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev slede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Bančno združenje zahteva preklic pogodb s Pošto Različen odnos bank do Pošte S 1. februarjem je večina bank prekinila pogodbo s Pošto, nekatere ga niso, med njimi jc tudi NLB kot največja banka. Kranj, 2. febr. - Za komitente govorile s Pošto, med njimi je vseh bank, ki so s 1. februarjem prekinile pogodbo s Pošto, praktično to pomeni, da ne morejo več na poštnih okencih dvigovati gotovine s hranilnih knjižic ali s pomočjo čekov s tekočega računa. To pa ne velja za tiste banke, ki kljub dogovoru med bankami niso prekinile sodelovanja s Pošto, med njimi je tudi Nova Ljubljanska banka. Nadzorni svet Združenja bank Slovenije se je minuli četrtek pozno popoldne odločil, da uresničijo dogovorjeno prekinitev sodelovanja s Pošto Slovenije. Ker so se nekatere banke ob koncu januarja do- Januarja inflacija 1,4-odstotna Kranj, febr. - Januarja letos so se cene življenjskih potrebščin povečale za 1,4 odstotka, medtem ko so se cene na drobno povečale le za 0,8 odstotka je sporočil statistični urad. Z letošnjim letom so tudi pri nas inflacijo začeli meriti z rastjo cen življenjskih potrebščin, mariskomu pa se verjetno že toži po starem načinu računanj inflacije. Januarja letos so se namreč cene življenjskih potrebščin povečale za 1,4 odstotka, od tega blago za 1,5 odstotka in storitve za lodstotek. Cene na drobno, podpisala s Pošto "temveč ki so bile prej merilo inflacije, pa so se januarja povečale za 0,8 Poštno banko, česar pa bančni odstotka, kar je za polovico manj. Cene življenjskih potrebščin so bile v primerjavi z lanskim januarjem višje za 9 odstotkov. Januarja letos se je v primerjavi z lanskim decembrom najbolj podražila hrana in brezalkoholne pijače in sicer kar za 3,1 odstotka, na drugem mestu so najemnine, goriva in energija, ki so se podražili za 2,8 odstotka, na tretjem pa cene za rekreacijo in kulturo, ki so se povečala za 1,6 odstotka. V drugi skupim je imela seveda največji vpliv 8-odstotna podražitev elektrike. tudi Nova Ljubljanska banka kot največja slovenska banka, to pomeni, da imajo banke sedaj različen odnost do Pošte. Za komitente tistih, ki so sodelovanje ohranile, to seveda predstavlja prednost, saj gotovino s hranilne knjižice ali tekočega računa še vedno lahko dobijo na poštnem okencu. Bančno združenje se je za prekinitev sodelovanja s Pošto odločilo oktobra lani, ko večina bank ni hotela podaljšati dogovora o medsebojnem plačilne prometu. Do spora je seveda prišlo zaradi denarja, saj pošta zaračunava bankam, ne strankam. Namesto tega so se banke sporazumele, da varčevalci ob plačilu provizije lahko bančne storitve opravljajo tudi v drugim bankam, medtem ko so v matičnih brezplačne. K temu dogovoru tedaj ni pristopila Poštna banka. Nova Ljubljanska banka se zdaj brani, da dogovora ni TRGOVSKO PODJETJE, d.d. Kidričeva c. 54 ŠKOFJA LOKA Zaradi obnove samopostrežne trgovine in zamenjave opreme v Blagovnici v Železnikih po ugodnih cenah prodamo hladilno opremo in blagajniške pulte. Prodaja bo v trgovini, v soboto, 14. 2. 1998, popoldne. Dodatne informacije so na voljo po tel. 615-330. dogovor ni izključeval. Skratka, v prihodnjih dnevih, nemara tudi tednih, lahko pričakujemo različne odmeve, nemara tudi drugače odločitve. Trenutno so vsekakor lahko najbolj zadovoljni komi-tetni Nove Ljubljanske banke, ki lahko brez plačila provizije še naprej do gotovine pridejo na poštnih okencih. Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! dMožnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 &DB& MUH DEKLETA IZ NAJLfcPSiH SANJ I 090 44 48 SKRIVNOSn LJUBEZNI-ZGODBE j 090 75 17 ! KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Predavanja Varstvo poljščin pred boleznimi in pleveli Cerklje - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v malo dvorano zadružnega doma v Cerkljah na predavanje o varstvu poljščin pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Predavala bo Irena Bantan iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Kaj povzroča alergije in kako jih zdraviti Gorenja vas - Jutri, v sredo, ob štirih popoldne bo v prostorih zadružnega doma v Gorenji vasi zdravstveno predavanje. Dr. Mitja Košnik z Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo predaval o alergijah, ki pri občutljivih ljudeh lahko nastanejo zaradi delovanja kemikalij na kožo, vdihavanja delcev prahu ali peloda, zaužitja določene hrane... Predavanje organizirata aktiv kmečkih žena Gorenja vas in kmetijska svetovalna služba. Uporaba zdravilnih zelišč Naklo - Odbor kmečkih žena Naklo in kmetijska svetovalna služba vabita danes, v torek, ob pol osmih zvečer v prostore KZ Naklo na predavanje Zdravilna zelišča in njihova uporaba. Predavateljica Minka Korošec bo povedala marsikaj zanimivega in koristnega o tem, kako uporabljati posamezne zdravilne rastline, kamor sodijo tudi žita, detelja, kostanj in hrast. Ob koncu predavanja bo tudi predstavitev raznih zdravilnih čajnih mešanic in zdravilnih mazil. • CZ. V Triglavskem narodnem parku Seminarji o biološkem kmetovanju Bled - Za kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku je najboljša razvojna možnost biološko kmetovanje oz. pridelovanje hrane, ki je ekološko sprejemljivo in zagotavlja primeren dohodek in kakovostno hrano. Da bi kmetije seznanili z bistvom biološkega kmetovanja in jih spodbudili za tovrstno pridelovanje hrane, bo javni zavod TNP v odelovanju s Kmetijsko izobraževalno skupnostjo iz Celov-a v tem in prihodnjem mesecu pripravil o tem več minarjev, ki jih bosta vodila dr. Štefan Merkač in Ernst )ragaschnig. V gorenjskem delu parka bodo seminarji na rch kmetijah v Radovni, na Pernikih in v Češnjici, na rimorski strani pa na kmetijah v Čadrgu, v okolici Bovca in la Šentviški planoti. Najprej bodo vseh šest kmetij popisali in anje pripravili "scenarij" prehoda na biološko kmetovanje, aato bodo na seminarjih predstavili "scenarije" in bistvo tovrstnega kmetovanja tudi okoliškim kmetom, nazadnje pa bodo pripravili še strokovno ekskurzijo na biološke kmetije in predelovalne obrate v Avstriji in Italiji. • CZ. Na Gorenjskem je očitno veliko zanimanja za žganjekuho. Predavanji, ki ju je na to temo v petek pripravila kmetijska svetovalna služba na Brezjah in v bohinjski Stari Fužini, sta bili namreč zelo dobro obiskani. Na Brezjah, odkoder je tudi naš posnetek, je bilo približno sto ljudi. Predaval jim je kmet Hansi Miki iz Ločila na avstrijskem Koroškem, strokovnjak, ki pa ima z žganjekuho tudi veliko praktičnih izkušenj. Povedal jim je marsikaj zanimivega in koristnega o tem, na kaj je treba paziti pri pripravi drozge, vrenju, kuhanju žganja in prodaji. Na koncu je pokusil in ocenil tudi več vzorcev žganja, ki so jih ljudje prinesli s sabo. • CZ. 6CJP Embalažno grafično podjetje, d.d. Škofja Loka uveljavljeno podjetje za proizvodnjo kartonske embalaže s certifikatom ISO 9001 razpisuje prosto delovno mesto VODENJE PRODAJE PROGRAMA TRANSPORTNE EMBALAŽE Od kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in organizacijske sposobnosti. Delovne izkušnje na področju trženja so zaželene. Vse, ki bi želeli sodelovati z nami, vabimo, da nam pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljete najkasneje do 12. februarja 1998 na naslov: EGP Embalažno grafično podjetje, d.d., Kidričeva c. 82, Škofja Loka. Povabili Vas bomo na predstavitveni razgovor, o odločitvi pa seznanili v 15 dneh. Nezadovoljstvo zaposlenih v javni gozdarski službi Ko iz obljub ni nič, ostane le še misel na stavko Če jim država ne bo zagotovila vseh potrebnih pogojev za izvajanje svojega dela, bodo razmislili (udi o stavki. Ljubljana - Sindikat delavcev Zavoda za gozdove Slovenije je v sredo na novinarski konferenci opozoril, da je bilo dosedanje dogovarjanje med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sindikatom o položaju zaposlenih v javni gozdarski službi podobno dogovarjanju s figo v žepu. V sindikatu zatrjujejo, da jim je ministrstvo obljubilo rešitev problemov in celo sodelovanje pri razpravi o proračunu za javno gozdarsko službo, vendar je ostalo le pri obljubah. Po mnenju sindikata problem ni v pomanjkanju denarja, ampak v razumevanju tega, da vedno večja vloga in pomen gozda zahtevata zagotavljanje pogojev za ohranitev in krepitev njegovih funkcij. To je v slovenskih razmerah še posebej zahtevno, saj je okrog štiri petine vsega gozda v zasebni lasti, gozdna posest pa je tudi zelo razdrobljena. Z gozdom gospodari okrog 300 Zbornica - da in ne Sindikat podpira ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice kot združenja lastnikov, ne pa tudi tega, da bi zbornica izvajala javna in druga pooblastila. Stroka mora ohraniti samostojnost, pravijo in poudarjajo, da bodo sicer ekonomski interesi lastnikov prevladali nad javnimi. • C. Zaplotnik V*' /■ ?5S . „y t/ r» V vi ^ - J * * cV f J- T* - išmšm m. tisoč lastnikov, povprečna posest pa je velika le 0,8 hektarja. Četrtina gozdarjev je že obolela za boreliozo Sindikat zahteva, da se javni gozdarski službi glede na njeno pomembnost in odgovornost zagotovijo normalni pogoji za delo. Nočejo privilegijev in nadstandarda, ampak le tisto, kar jitn zaradi težjih pogojev dela v gozdarstvu tudi pripada. Osnovna plača gozdarja je določena kar z zakonom o razmerjih plač, edino merilo je šolska izobrazba, ne upošteva pa težjih delovnih pogojev. Zavod je še zmeraj brez potrebnih sredstev za delo, gozdarji so za delo v revirjih prisiljeni uporabljati svoje avtomobile, nadomestila in odškodnine za njihovo uporabo pa niso urejena. Zaradi težkih delovnih razmer, nevarnosti poškodb in izpostavljenosti vremenskim vplivom potrebujejo zaščitna sredstva, za katera pa ni denarja. Že več kot četrtina gozdarjev je obolela za boreliozo, posledica so dolgotrajni bolniški staleži, nadomestilo pa je le 80-odstotno. Sanacija naravnih ujm zahteva veliko dela, toda pri tem so po mnenju sindikata pomembne le odškodnine lastnikom; dodatno delo, ki ga morajo opraviti gozdarji, pa nikogar ne zanima. V javni gozdarski službi je zasedenih le 90 odstotkov delovnih mest, tudi ob polni zasedbi pa bi slovenski gozdar pokrival bistveno več gozdnega prostora kot evropski-V zavodu so zaposleni tudi lovci, ki so odgovorni za strelno orožje, za živali v gozdu, za lovske pse - in tako daljej veljavni predpisi za obračun nadomestil pa so protislovni, kar je z nedavno odločbo potrdilo tudi ustavno sodišče. • C. Zaplotnik Dobrote slovenskih kmetij Letos tudi ocenjevanje suhega sadja Kranj -V Minoritskem samostanu na Ptuju bo tudi letos tradicionalna, že deveta razstava in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov z naslovom Dobrote slovenskih kmetij. Prireditev bodo pripravili mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo in republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, sodelovala pa bo tudi Turistična zveza Slovenije. Na razstavi, ki bo odprta od 24. do 27. aprila, bodo lahko sodelovale kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom in žganjem, letos prvič pa bodo ocenjevali tudi suho sadje in vino. Vzorce kisa, olja, žganja in suhega sadja bo treba poslati v ocenjevanje na republiško upravo za pospeševanje kmetijstva že do 13. marca, vzorce mlečnih, mesnih in krušnih izdelkov pa do 22. aprila v Mlekarno Ptuj, Perutnino Ptuj oz. v Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo. Podrobnejša pojasnila dajejo svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. • CZ. Nova strokovna revija Reja prašičev Groblje - Kmetijska založba in Biotehniška fakulteta, oddelek za zootehni-ko, sta v sredo v Viteški dvorani Biotehniške fakulteta v Grobljah pri Domžalah predstavila prvo številko nove strokovne revije Reja prašičev. Revija je namenjena farmskim in zasebnim rejcem, kmetijskim svetovalcem, veterinarjem in vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo s prašičerejo. • CZ. Kmečke žene Najprej na dopust, potlej še na tečaj Bled - Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Lončar sporoča, da so februarja in marca možnosti za oddih v zdravilišču Dobrna. Cena za en teden (od 14. do 21. februarja) je brez prevoza 48 tisoč tolarjev, cena "vikend paketa" od 6. do 8. marea pa skupaj s prevozom in malico 20 tisoč tolarjev. Zadnji rok prijav za marčevski dopust je 20. februar. Ob prijavi je treba plačati 10 tisoč tolarjev. Februarja bo na šolskem posestvu v Strahinju tečaj predelave mleka (za članice društev kmečkih žena jc cena 4.800 tolarjev, za ostale 9.600), marca pa bo še obnovitveni tečaj higienskega minimuma, ki je obvezen za oddajalce turističnih sob, za zbiralce mleka in za vse, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in mesa ter s prodajo na domu. • CZ. Svetovni dan varstva mokrišč Mokrišča so zelo ogrožena Ljubljana - Stalni komite ramsarske konvencije, ki kot najstarejši mednarodni sporazum s področja varstva narave obravnava varstvo in trajnostno rabo mokrišč, je 2. februar razglasil za svetovni dan varstva mokrišč. Na ta dan po svetu z različnimi dejavnostmi predstavijo naravovarstveni, družbeni in gospodarski pomen mokrišč. V to se je letos vključilo tudi slovensko ministrstvo za okolje in prostor, ki je na včerajšnji novinarski konferenci kot konkreten primer varstva mokrišč in izvajanja ramsarske konvencije predstavilo Škocjanski zatok pa tudi zloženko in plakat, ki jo je izdalo ob tej priložnosti. Na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč, kamor sodijo močvirja, barja, poplavni gozdovi in mokrotni travniki, prodišča, mrtvice, obrežja, plitvine, rečna ustja, slane lagune in soline, jc več kot 900 lokacij, med njimi so tudi Sečoveljskc soline. Ramsarsko konvencijo je podpisalo več kot 100 držav, Slovenija pa je njene obveznosti sprejela 1992. leta. • CZ Zavod za ekologijo Narava 2001 in ministrstvo za okolje in prostor sta sredi prejšnjega meseca pripravila v Novi Gorici mednarodno konferenco o belogtavem jastrebu> redki in ogroženi živalski vrsti, ki je v pretežnem delu Evrope že izumrla. Kot je povedal Viko Luskovec M Šenčurja, ki že vrsto let o njej zbira podatke, je ta ujeaO nekoč gnezdila tudi pri nas (v Krmi na Gorenjskem), &J* v prejšnjem stoletju izumrla. Ko se je pred dvema off tremi desetletji spet pojavila v zahodni Slovenijh predvsem na širšem območju Kobarida, so se biolog* začeli spraševati, ali nemara spet gnezdi pri nas. IzkazaJO se je, da se v Julijskih Alpah klati od spomladi do sredin* oktobra predvsem zaradi pomanjkanja hrane. Prehrati' juje se namreč zgolj z mrhovino, dobršen del nje,l.e prehrane pa so tudi domače živali, predvsem ovce, ki različnih razlogov poginejo na planinskih pašnikih. ToJe veličastna ptica, čez peruti meri pol tretji meter in preleti v, enem dnevu tudi do 700 kilometrov. • CZ., slika: G. SusK Pri Renaultu so odkrili pregrinjalo s projekta X-65 StarO ime Za pOVSem neVI CIlO enoprostorsko Venlano Francoski Renault je do zadnjega trenutka skrbno varoval podobo novega avtomobila, ki se je v času razvoja suhoparno imenoval X-65, jasno pa je bilo le to, da bo zamenjal skoraj osem let starega clia, šest let po prodaji najuspešnejši hišni avtomobil v Evropi. Ena izmed treh tovarn, kjer bodo izdelovali novinca bo tudi novomeški Revoz. Tudi predpremierna predta-v«tev je bila tokrat prvič v zgodovini tovarne v Novem mestu sočasno z odkritjem v Amsterdamu, Bruslju, Dunaju, Frankfurtu, Lizboni, Londonu, Madridu, Milanu, Stockholmu Jn Zuerichu. Celotno ceremonijo so s Pomočjo video konference vodili iz Pariza in prejšnji Ponedeljek ob 11.10, ko je Prvi mož Renaulta dvignil Pregrinjalo z novega avtomobila, so enako storili tudi v drugih mestih. Novinec, kljub vsem drugač-nim ugibanjem nosi enako ime kot predhodnik in tako bo novi clio tudi z imenom skušal dovoljenih obremenitev čvrstejše vzmetenje in zadnjo premo. Že na zunaj novega clia ne bo mogoče zgrešiti. Sprednji del je odslej še bolj zaobljen, maska hladilnika je razpotegn-jena v nagajiv nasmešek, žarometa pa sta tako kot pri tvvingu ali kangooju smešno izbuljena. Bočni stranici sta na videz nekoliko bolj ravni, vendar odločno zapognjeni tik pod stekli, morda še najbolj impresiven je zadek. Tam je na izbočeno pločevino prtljažnih vrat nameščeno kupolasto steklo, ki se podaljšuje v plastični stabilizator, povsem spremenjene so tudi luči. Novomeški Revoz je poleg Renaultove matične tovarne v Flinsu in tovarne v španskem Valladolidu eno od treh mest, kjer bodo sestavljali novega clia. Proizvodnja se bo začela hkrati, kar je za novomeško tovarno pomemben mejnik in priznanje Renaulta. Renault so v projekt X-65, ki so ga razvijali 40 mesecev, kar je občutno manj od predhodnika, vložili 7,5 milijarde frankov, medtem ko je v Novem mestu skupna investicija dosegla več kot 8,5 milijarde tolarjev. Proizvodna linija z novi clio je tako tudi nekoliko krajša, saj je del karosernice odlej robotiziran. Ko bo tovarna dosegla polno zmogljivost bodo vsak dan naredili 450 avtomobilov, največ pa jih bo namenjeno izvozu v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. V Sloveniji nej bi jih letos prodali 7600, od tega največ, kar 6000 novih modelov. braniti ali celo preseči sloves lega priljubljenega avtomobi-la- Kljub staremu imenu ima avtomobil povsem novo zas-novo, saj so ga postavili na Podvozje, ki si ga deli še s Povsem svežim kangoojem, le ima slednji zaradi večjih Clio je zaradi nove oblike pridobil šest dolžinskih, en širinski in dva višinska centimetra, vse skupaj pa se pozna pri prostornejši in na novo urejeni notranjosti, medtem, ko je prtljažnik z 255 litri ostal enak kot pri predhodniku. Tudi večji del motorne palete je ostal nespremenjen, vendar bodo v povprečju motorji od 15 do 20 odstotkov varčnejši kot pri dosedanjem cliu. Tako kot najšibkejši 1,2 litrski štirivaljnik s 60 konjskimi močmi, ostaja na voljo tudi 1,4 litrski motor s 75 konjskimi močmi, tovarna pa bo odslej ponujala tudi iz megana znani 1,6 litrski štirivaljnik z 90 in dizelski motor s 65 konjskimi močmi. Edina prava novost bo 1,6 litrski motor s 16 ventili, ki ga bodo pri Renaultu razvili prav za novega clia in bo iz sebe iztisnil športno nastrojenih 110 konjskih moči. Novi clio je tudi trdnejši, varnejši in udobnejši. Kako bo z njegovo ceno, pri Revozu menda še ne vedo natančno, saj naj bi s prodajo novinca počakali nekje do maja, čeprav je serijska proizvodnja že v teku. Zaenkrat obljubljajo samo to, da bo novinec z boljšo opremo na voljo za približno toliko kot dosedanji model. Prvi avtomobil iz pre-dserije so naredili žc 25. novembra lansko leto in ko bodo od Renaulta dobili tako imenovano soglasje za proizvodnjo, bo z vsakim dnem iz proizvodnih dvoran prišlo več avtomobilov. Približno do julija bodo še proizvajali starega clia, potem pa se bo popolnoma umaknil svojemu nasledniku z enakim imenom. • M.G. Rojstni datum avtomobila ostaja 29. januar 1886 Pred 100 leti prvič v Ljubljani Prvi slovenski avtomobil je imel takrat 23-letni baron Codelli y patentni listini pod številko vnctljivosti bencina pa je za njim tekal tudi sin Eugen in iz 37435 je zapisano, da je gos .....——----— —0-.....— Pod Kari Benz pred 112 leti steklenice dodajal bencin, ko dobil pravico do izuma vozila z ga je začelo zmanjkovati. En- •"otornim pogonom na plin, ki ovaljni motor z 984 kubičnimi Ostaja iz vplinjenega goriva v centimetri gibne prostornine je Posebni napravi in tako je 29. vozilo pognal do takrat vzne- Januar 1886 rojstni datum mirljive hitrosti 16 kilometrov avtomobilskega obdobja, ki na "r°; Se je za nas Slovence začelo *2 let kasneje Oktobra 1885 je namreč ^arl Benz v Mannheimu zapi preizkušati svoje prvo v jnkolo imenovano patent-mo-*°rvvagen, v katerega je vgradil stlritaktni motor. In čeprav so Kljub temu vsi niso bili tako navdušeni nad tovrstnimi izumi in Kari Benz je šele svoje drugo kolo model št. 2 prodal v 25 primerkih. Naslednji model vietoria, ki je rojstvo dočakal leta 1893 je bil že postavljen na štiri kolesa in kret vo^il.°. Pred vžigom Benz je prvič uporabil krmilni &en P°J"initi, se je gospod mehanizem z vrtljivo prednjo svorh vteen? Pe,Jal Drez sile premo, ki je v osnovnih pote-Jm okončin, zaradi nevarne zah razpoznaven še v današnjih avtomobilih. Leto kasneje je prišel prvi serijski avtomobil, model velo, ki so ga do leta 1897 izdobavili v 381 primerkih. Vozilo je imelo enovaljni, kasneje tudi dvovaljni motor z gibno prostornino 1045 kubičnih centimetrov razvilo je poldrugo konjsko moč pri 450 vrtljajih, doseglo pa je najvišjo hitrost 21 kilometrov na uro. S takšnim avtomo- pri r°vemora l89fi sele v Ljubljano bilom v različici com-hJH,,'Jalprvi avtomobil, njegov last- fortable. ki je za lQk Je oaro" Codelli, ki je bil že razliko od osnovne rtit velik avtomobilski navdušenec, imela Še dodan otroš- Daimler Benz in njegova patentna listina številka 37435, ki mu priznava izum avtomobila, katerega rojstni datum je 29. januar 1886 ki sedež in bočne karoserijske kjer v takratnem času še ni povezave, se je začela tudi bilo takšnih tehničnih zane- zgodovina slovenskega avto- senjakov. V časopisu Allge- mobilizma. Sredi novembra se meine Automobil - Zeitung, je v Ljubljano z njim pripeljal ki je izhajal na Dunaju in v takrat 23-letni mladenič baron Berlinu, so leta 1906 objavili Anton Codelli in 16. novem- tudi Codellijevo sliko in od- bra 1898 je Slovenski narod govor na anketno vprašanje zapisal: "Prvi avtomobil se je "zakaj sem postal avtomobi- včeraj pojavil v Ljubljani, list?" Codelli se je navduševal Avtomobil je last barona Co- nad potovanji in svobodo, ki dcllija, s katerim se je pripeljal ju je prinesel nov način pre- z Dunaja." Codelli je takrat na vozov. Znal je visoko ceniti Dunaju končal študij strojništva in prijavil svoj prvi patent električno žarilni pogonski sistem za motorna vozila. Tako jc Ljubljana po začetku avtomobilizma prehitela na primer Trst in Gradec, avtomobilske zmogljivosti, in čeprav ga jc njegov prvi avtomobil velikokrat pustil na cedilu, je bilo v njem tudi nekaj dirkaškega duha, saj se mu je še vse vedno zdelo prepočasi. • M.G. Južnokorejska avtomobilska tovarna kljub splošni azijski gospodarski krizi in lastnih težavah, zaradi preobilnega razvojnega zalogaja, ki so jih začeli razreševati pred meseci, nadaljuje z razvojem in proizvodnjo novih avtomobilov. Prejšnji mesec so namreč začeli izdelovati tudi svoj prvi enoprostorski avtomobil. Najprej so novinca, katerega prve fotografije so sc pojavile prav v času, ko je postalo znano, kako se bodo rešili iz nezavidljivega položaja, najavili pod imenom carnival. Vendar bodo to ime očitno uporabljali samo na domačem korejskem in še nekaterih drugih trgih, medtem, ko se bo avtomobil v Evropi imenoval ventana. Kia ventana je 4,89 metra dolg, 1,90 metra Širok in 1,73 metra visok enoprostorski avtomobil, s sodobno oblikovano karoserijo, ki bo imela ns vsaki strani poleg sprednjih še po ene drsna vrata. Avtomobil, katerega medosna razdalja meri kar 2,91 metra, bo lahko opremljen z bencinskim 2,5-litrskim šestvaljnikom s 175 konjskimi močmi ali 3,0-litrskim dizelskim motorjem, ki bo premogel 135 konjskih moči. Z bencinskim motorjem bo ventana dosegla najvišjo hitrost 185, z dizelskim pa 175 kilometrov na uro. Ventanina notranjost bo imela sedem ali celo devet sedežev, prostor pa bo mogoče prilagoditi tudi s preprosto odstranitvijo zadnjih dveh vrst. Čeprav jc serijska proizvodnja že stekla pri slovenskem zastopniku podjetju Kia Motors Import nc računajo, da bi prve ventane po slovenskih cestah zapeljale že letos, kajti predstavitev jc zaenkrat predvidena Šele za začetek prihodnjega leta. Omejena količina vozil letnika 97, Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. Celovška cesta 492,1210 Ljubljana - Šentvid tel./fax: 061/061/152-3339,152-3340,152-3342,152-3343, CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL. PONUDBA TEDNA: d.d. KRANJ 222-624 ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA Nissan Sunny1.5 gl siva 1986 2.840 5 % popusta Renault R9GTD krem 1989 4.874 174 dem na 3 leta Škoda Favorit 135L zelena 1992 5.630 164 dem na 4 lea Renault R-5 campus/5v rdeča 1991 5.781 148 dem na 5 let Citroen AX1.1 bela 1994 7.620 195 dem na 5 let Ford Fiesta 1,1 disco črna 1992 8.350 214 dem na 5 let Opel Kadett 1,3 kar. bekla 1989 8.478 217 dem na 5 let Isuzu rdeča 1991 8.809 225 dem na 5 let Renault R-19GTS met. siva 1991 9.115 233 dem na 5 let Renault R19 chamade met. zelena 1992 11.180 286 dem na 5 let Renault clio RL 1,2 kov. siva 1995 11.701 299 dem na 5 let Opel Vectra 2.0i modra 1990 9.440 241 dem na 5 let Citroen Xantia1,8l bela 1993 15.438 395 dem na 5 let Renault Clio Rt 1,4/3v met. zelena 1996 15.844 405 dem na 5 let Peugeot 605 3,0 SR met. modra 1993 18.208 466 dem na 5 let Alfa Romeo 155 4x4 črna 1993 19.118 489 dem na 5 let Volvo 460 turbo met. modra 1994 19.517 499 dem na 5 let Lancia Thema 16 v turbo met. siva 1993 20.957 535 dem na 5 let Renault Laguna RT 1,8 opal 1995 24.396 624 dem na 5 let Renault Laguna RXE 2,0 srebrna 1995 26.624 681 dem na 5 let Volvo 850 GLT črna 1993 26 976 690 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS HTTP:/AVWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 02. 02. 1997 SMOKIA GSE1" NOKIA 1611 46.000 SIT IMOKIA 31 lO 83.000 SIT NOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81 lO 114.000 SIT Zastopa in prodaja TELE d.o.o., Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 1 12 in pooblaščeni prodajalci. IMOKIA CONNKCTING PEOPLE TEST: ALFA ROMEO 145 1.8 TW1N SPARK DREZAN/E V ŽERJAVICO Zdrav duh v zdravem telesu je geslo tistih, ki skrbijo za dobro telesno kondicijo. Športno srce v ekstravagantno oblikovani karoseriji pa je vodilo konstruktorjev avtomobilske tovarne Alfa Romeo, kjer so že po tradiciji doma atraktivni, hitri in temperamentni avtomobili. In alfisti pravijo navdušencem, ki so pristaši te avtomobilske znamke z Apeninskega polotoka. Ko je tovarna pred tremi leti postavila na cesto nov model 145, ki je nasledil popularno alfo 33, so bili alfisti navdušeni. Značilno italijansko temperamentno oblikovanje je namreč opazno na prav vsakem delu tega avtomobila, tako na agresivno oblikovanem nosu, nizko spuščenih odbijačih in pragovih, strmo prirezanem kupe-jevskem zadku in velikih steklenih površinah. Če so avtomobilu še plastični dodatki in zajeten zadnji strešni stabilizator, je jasno, da je podoba alfe 145 že kar precej izzivalna in čeprav ni več v rosnih letih, privabi marsikateri pogled avtomobilskih sladokuscev. postopoma spreminja v vse preveč slišen trušč, ampak to menda sodi kar k alfini folklori. mi vrstnimi štirivaljniki in s tem kritičnim nezadovoljne-žern zaprla usta. Kadar je na zadku alfe 15 zraven napisano še 1.8 TS, to pomeni na lestvici drugi najmočnejši motor, 1,8-litrski štirivaljnik, ki zmore častitljivih 140 konjskih moči, kar daje avtomobilu velik in neizbrisen športen pečat. Zato nudi iskrivost pri pospeševanju in dobro končno hitrost, edino kar pa jc podedoval od svojega predhodnika, je rezek in pol-nokrven zvok. Kadar se kazalec na merilniku vrtljajev začne pomikati v zadnji del dovoljenega območja, sc motorni zvok CENA do registracije: 28.750 DEM (AC Avto Triglav, Ljubljana) Tako kot črna plastika, v katero je odeta armaturna plošča, odlično oprijemljiva sprednja sedeža in dovolj prostora tud-i na zadnji klopi. Počutje v notranjosti bi bilo sicer dosti boljše, če se ne bi od vsepovsod oglašali črički in če se ne bi kar tako brez posebnega razloga na instrumentni plošči prižgala kakšna kontrolna lučka in potem meni nič, tebi nič tudi kar ugasnila. Prtljažnega prostora je za razmeroma solidnih 320 litrov, toda pod njegovim dnom jc Alfa romeo 1,8 tvvin spark: nov motor v športno agresivni karoseriji- žal samo zasilno rezervno koli in polica, ki zakriva vsebino je vse prej kot pripravna. Toda večina tistih, ki se z alfami že poznajo, pri tem zamiži na eno oko. Avtomobil, kakršen je alfa 145, namreč nudi pri vožnji veliko užitkov, saj je ob živahnem motorju igračkanje v ovinkih omogoča tudi trdo, vendar nekoliko neuglašeno podvozje. In čeprav je alfa 145 predvsem zelo mladosten avtomobil, se ne kaže čuditi, če se v njej dobro počutijo tudi vozniki zrelejših let. Nekateri pač z avtomobilom doživijo drugo mladost. +++oblika ++prostornost +zmogljiv motor/—enoličnost notranjih oblog -neuglašeno podvozje -površna izdelava Pod motornim pokrovom, na katerega seveda sodi alfin znak, rdeči križ na belem viteškem grbu in zvita zelena strupenjača, je od lanskega leta pravzaprav veliko novosti. Tovarna se je namreč odločila tradicionalistične bokserske motorje zamenjati s sodobni- Zaradi dodatnih plastičnih obrob in strešnega stabilizatorje se za avtomobilom ozre marsikateri sladokusec. Prostorna, toda rahlo pusta notranjost, ki tudi ne slovi po vrhunski izdelavi. TEHNIČNI PODATKI: kupe, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, 1747 cem, 103 kW/ 140 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4090 mm, š. 1710 mm, v. 1430 mm, medosna razdalja: 2540 mm, prostornina prtljažnika 320/1130 I. Najvišja hitrost: 205 km/h (tovarna), 199 km/h (test), pospešek od Odo 100 km/h: 9,2 s. Poraba goriva po ECE normativih: 6,2/8,3/9,5 litra 95 akt. neosvinčenega bencina na 100 km, poraba na testu 9,91. M. Grego«c Razglasili smo Gorenjski avto leta 1998 Nasvidenje ob koncu leta Zaključek uspešne akcije, razglasitev zmagovalca in nagradno žrebanje Kranj, 3. februarja - V petek je bilo v novem avtosalonu Avtohiše Vrtač v Stražišču pri Kranju, sklepno dejanje akcije Gorenjski avto leta 1998, ki smo ga v uredništvu Gorenjskega glasa pripravili skupaj z Radiom Sora. Med povabljenimi gosti so bili tudi predstavniki generalnih zastopnikov, trgovcev in serviserjev z avtomobili in dodatno opremo, zavarovalnic in drugih organizacij s področja avtomobilske dejavnosti. Med 16 novimi avtomobili, ki so bili lani prvič naprodaj na slovenskem avtomobilskem trgu, je po izboru bralcev strani Avtomobilski trg v Gorenjskem glasu in poslušalcev mL S 381 glasovi je postal Gorenjski avto leta 1998 audi A6. oddaje Od svečke do volana, na valovih Radia Sora, zmagal audi A6 s 381 zbranimi glasovi. Na drugo mesto se je uvrstila škoda octavia in na tretje citroen xsara. Tako smo predstavnikoma podjetij Citroen Slovenija in Avtoimpex, Sadku Mezgecu in Zoranu VVaschlu kot priznanje za tretje in drugo mesto izročili posebna miniaturna modela, ki sta bila izdelana ob 50-letnici Gorenjskega glasa in ob pol-stoletnem sodelovanju s Pošto Slovenije, vodji programa Audi pri podjetju Porsche Slovenija Frenku Tavčarju pa posebno leseno skulpturo, delo Janeza Poljanca iz podjetja Dezas iz Retenj pri Tržiču. Prireditev so s svojim programom popestrili pevci in plesalci folklorne skupine Sava, na koncu pa smo seveda izžrebali tudi nagrade, ki so jih za bralce in poslušalce pripravili sponzorji akcije. Izbor bo potekal tudi letos, do začetka decembra bomo pridno beležili novosti, med katerimi boste lahko izbirali Gorenjski avto leta 1999. • M. G., foto Tina Doki Vodja programa Audi pri podjetju Porsche Slovenija, Frenk Tavčar je kot priznanje prejel posebno leseno skulpturo. Zaključno prireditev so popestrili pevci in plesalci folklorni skupine Sava. JL Šubelj JL/ MITSUBISHI CAR SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.061/716-221 -prodaja td:061/71S-666 - servis MITSUBISHI CARISMA1,6 GLXi 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 28.990 DEM kupcem IZŽREBANI NAGRAJENCI AKCIJE GORENJSKI AVTO LETA 1998 1. in 2. nagrada - bon v vrednosti 500 DEM (Integral Jesenice): MITJA KARUN, Slovenska c. 32, Cerklje, ROMANA ZMITEK, Blejska Dobrava 66, Blejska Dobrava; 3.,4. in 5. nagrada: avto alarm (Integral Jesenice): DOMINIKA JENSTERLE, Sp. Sorica 32, Sorica, MIHA ŽEMVA, Rebr 32, EVA KAVČIČ, Frankovo nas. 78, Šk Loka. 6. In 7. nagrada - vžlgalni kabli (Dalus Kranj): BRANKO BUČAN, Britof 248, Kranj, BORUT PESJAK, Zg. Upnica 13, Kamna gorica. j 7., 8. in 9. nagrada - Slick 50, zašč. motorja (Urša, Šk. Loka): URŠKA HRIBAR, Golnik 94, Golnik, TONČKA VLAŠIČ, Frankovo nas. 67, Šk. Loka, KAROLINA PERUŠ, Kurilniška 17, Jesenice. 10., 11. in 12. nagrada - Slick 50, zašč. menjalnika (Urša, Šk. Loka): FRANCI TRILER, Puštal 103, Šk. Loka, VESNA MILONIK, Triglavska 107, Mojstrana, TOMAŽ OMAN, Pipanova 18, Šenčur 13., 14., 15., 16.. 17. nagrada - varnostni trikotnik in pranje vozila (Dovžan Tržič in Avtopralnica Lavi Kokrica: SLAVA MESARIC, Planina 27, Kranj, SILVA HERMATIN, Gogalova 6, Kranj, SAŠO SORGO, Kranjska 7. Radovljica, JOŽE SUŠNIK, Brod 2, Boh. Bistrica, LEON LEBAR, Hafnarjeva pot 4, Kranj 18. nagrada - brezplačno centriranje (Profil Virmaše): MARIČKA MAVEC, Šorlijeva 31, Kranj 19. nagrada - brezplačna optična nastavitev (Profil Virmaše): DORE DRAKSLER, Zasavska 36b, Kranj 20. nagrada - nagradni paket (Avtotehna VIS in Pišek Škofja Loka): ALEŠ MLINAR, Partizanska 44, Kranj 21. nagrada - brezplačno čiščenje in poliranje (Servis Ahčin, Voklo): JELKA VRHUNEC, Topolje 6, Selca. Izžrebanim bralcem in poslušalcem čestitamo, obvestila o prevzemu nagrad pa bodo prejeli v prihodnjih dneh- Prešernovo gledališče Kranj 1997/98 BREZ DVOMA -ENA NAJBOLJŠIH SEZON Kranj - Letošnja gledališka sezona je za Prešernovo gledališče Kranj več kot sijajna, vse tri dosedanje predstave več kot uspele. Za vsem sijajem pa čaka in se kopiči kar nekaj problemov. V Prešernovem gledališču Kranj so se te dni začele bralne vaje za četrto, zadnjo Premiero te sezone - Policijo Slavvomira krožka. Premiero te komedije gledališče naČrtuje za sredino marca. S tem pa se seveda gledališko življenje nikakor še ne umirja, saj se s ponovitvami predstav gledališka sezona pravzaprav nahaja še nekje na sredini. Razen tega pa se bo gledališka sezona v Kranju nadaljevala še v začetku aprila s Tednom slovenske drame. Gostitelj - Prešernovo gledališče Kranj - tokrat na 28. festivalu slovenske dramatike nima nobene predstave; kljub temu da v tej sezoni na slovenskih odrih n* bilo ravno prav veliko uprizoritev slovenskih del, pa naj bi tako kot doslej "a festivalu videli približno deset predstav slovenskih gledališč. Izbor pa še ni Ustavljen. O gledališki sezoni Prešernova gledališča je tekla beseda z direktorjem Milanom Mariničem. Počasi gre h koncu gledališka sezona, Ki - ne glede da Mrožkove komedije še ni na odru - ste io v gledališču lahko samo veseli. . "Zares se lahko kar pohvalimo, da 'mamo prav zdaj v Prešernovem gledališču izvrstno ponudbo gledaliških predstav. J° velja tako za komedijo Takšni in drugačni, kot za otroško predstavo O tcm se nc govori in seveda za Strička "anjo, predstavo, o kateri se govori in P'Še s samimi presežniki. Zdaj jo še 'gramo v domačem gledališču, gostovali ^a smo že v Novem mestu, pripravljamo s kot jc zbiranje gradiva sinje Tatjane Dolžan, odločil Za Pisanje zgodovine o premosti stražiških kmetij, Potrebno je še nekaj več, Jcka dodatna spodbuda. "V Stražišču je že navada, da Srn« presneto firbčni. Tudi to sem tak. Zgodovine ni-Sem nikoli študiral, kot domačina pa me je vedno ^nimala, " je povedal Mir-*° Križnar. "Prav to, da doslej še nihče ni raziskoval za pisanje. Ko sem že nekaj časa brskal po različnih virih, sem bil nemalo presenečen nad tem, kako se je iz naselja z desetimi hišami ali šc manj razvila vas z več kot 1200 hišami in kako so kmetje naselbino od časov prvih naseljencev pa do danes držali "pokonci". Po vseh urbarjih od leta 1200 dalje je bilo na stražiškem območ- vse to hočeva vedeti. Ko sva povedala, da podatki niso za davčno upravo, ampak za nas, upokojence, ni bilo več problemov. Prav "globoko" pa nisva poizvedovala, predvsem ne o vprašanjih, ki zadevajo žep," je pojasnil Mirko in poudaril: "Za en rod nazaj še veš, kaj se je dogajalo, za enega prej že bolj malo, za daljnjo preteklost pa nič. V tisoč letih ni bilo ničesar napisano o teh kmetijah, prav pa je, da vemo iz kakšnih korenin smo zrasli..." Korenine so ostale, nekatere kmečke družine so tudi izumrle, ker niso imele naslednikov, svoje pa so naredile tudi katastrofe, o katerih je v knjigi posebno poglavje. "Od 12. do 15. stoletja se je povprečna temperatura zraka tako znižala, da domača vinska trta žlahtna Črnina, ki je potrebovala veliko sonca, ni več dozorevala. Kmetije so morale opustiti pridelovanje grozdja in vina in preiti na druge poljske kulture. 1866. leta je vas zajel požar, v katerem jc do tal pogorelo 163 lesenih in s slamo kritih hiš. Za stražiškc družine, ki so vrsto let živele v miru, je bila velika nesreča tudi prva Gorenjski glas več got časopis: novinar Igor Kavčič v pogovoru z Mirkom Križnarjem. Mirkov, sin Naško svetovna vojna. Vsi moški z navadili pitja alkohola," je izjemo župana in župnika so povedal Mirko Križnar. Ko bili mobilizirani. Po koncu je razsajala kuga, so fantje ^ Pisal o stražiških kmetih, ju vedno kakih 25 kmetij vojne se nekateri niso vrnili, precej živeli pod vtisom so vas ustanovili in jo hub, zdaj pa je še vedno 20 drugi so prišli domov invali- danes sem, jutri pa me že Peh obdržati do danes, živih in delavnih." di, tretji so se na frontah lahko ni več, zato so si dali duška, se zabavali, pili, se tepli, se ukvarjali z dekleti.... To se je "slišalo" celo do Gradca, odkoder je predstavnik kralja Ferdinanda 16. januarja 1619 zaukazal deželnemu oskrbniku na Kranjskem, da naj odpravi pregrešno navado mladeni-čev iz Stražišča in Bitenj, ki se posebno ob nedeljah in praznikih radi opijanijo ter si čas kratijo s plesanjem, igranjem, preklinjanjem in posebno s prešuštvovanjem. Se tudi stražiški kmetje skregajo za meter, deci-meter zemlje, je zanimalo Igorja Kavčiča. "Nasprotja zaradi malenkosti, katerih vzrok so največkrat nestrpnost in nepomirljivost, so bila in bodo," je pritrdil Mirko Križnar. Razlog za "špetir" je (bilo) lahko včasih le nekaj decimetrov zemlje na ozarah in ohišni-cah, zahajanje živali na sosedovo področje, ljubosumnost oziroma fantovska konkurenčnost pri dekletih pa tudi R°vora Pr'Primaš se je udeležilo veliko stražiških kmetov. politika. • C. Zaplotnik, "Marsikdo nas po strani gleda" V imenu stražiških kmetov se je avtorju knjižice Mirku Križnarju in Gorenjskemu glasu kot prireditelju Večera Pr' Primaš zahvalil Janez Porenta, po domače Lukš. Povedal je, da so kmetje zdaj v Stražišču v manjšini in da jih marsikdo že po strani gleda, ko kmetujejo, vozijo gnoj... Križnarjev podlistek, kije bil objavljen v Gorenjskem glasu, in podobni prispevki bodo pripomogli k temu, da nas bodo ljudje gledali tudi v malo drugačni luči. Spoznali bodo, da kmetje obstajamo tu že tisoč let, da obdelujemo zemljo in jo branimo pred pozidavami. Upam, da so se časi spremenili in da zdaj ni več tako kot pred dvema, tremi desetletji, ko je industrija zemljo dobila, kakorkoli je hotela - če ne na lahek način, pa na grd. Zanimanje za lokalno zgodovino narašča Med udeleženci Večera Pr' Prmaš je bil tudi Mirkov sin Naško, etnolog in družboslovec. Očetu je javno čestital za zapis o stražiških kmetih in povedal, da v zadnjih letih opaža povečano zanimanje za lokalno zgodovino. Predlagal je, da bi tovarna Sava svoje obrate poimenovala po ledinskih imenih zemljišč, na katerih stoji. Ob povojnih krivicah, o katerih se veliko govori, je opozoril na novodobne, med katere sodijo tudi odvzemi zemlje stražiškim kmetom. Nova tema: vinogradništvo Mirko Križnar se že ukvarja z novo zgodovinsko temo, s preučevanjem vinogradništva, kije bila od 12. do 15. stoletja tudi na stražiških kmetijah pomembna gospodarska dejavnost. Urbar loškega gospostva navaja urbarske dolžnosti dvanajstih viničarjev v Stražišču, doslej je Mirko uspel ugotoviti za devet kmetij, ki naj bi se ukvarjale s to dejavnostjo. Mirku sledijo tudi ostali člani zgodovinarskega krožka pri društvu upokojencev, ki že pripravljajo različne zapise o Stražišču - o sitarstvu in žimarstvu, industriji, trgovini, obrti, šolstvu, društvih, arhitekturni dediščini... Gostilna Benedik izhaja iz časov Frančesijskega katastra, v katerem je iz začetka 19. stoletja zapisan kot lastnik Benedik Primus. Danes je znana po kuhinjskih specialitetah in dobrem vinu. Mesarija Kalan - ob dobrotah je za dobro ime zaslužna Mila Kalan z družino. Kalano ve klobase pa so poznane tudi na Nizozemskem. Srečanje s kmeti Pr' Primaš Snon^orii- Gostilna Benedik Krajevna skupnost Stražišče, SDS Mestni odbor Kranj, Stanovanjska zadruga Gorenjske, Mesarija Kalan Stražišče, H J ' Zavarovlanica Triglav OE Kranj, Sava, d.d.,Kranj Na oranju sta nastoDila citrarka Monika Primožič, dijakinja Gimnazije, doma iz Stražišča in državni prvak na diatonični harmoniki Dejan Raj iz Kranja. a ^unju^ic^. ^ J;vartet Drumeica (Miha Benedik, Aleš Gorjanc, Mojca Bohinc in Branka Potočnik, ki je tudi umetniški vodja Drumelce. Moda za vse sešita obleka z vsako postavo. Obleka priložnosti Iz drobnega pepita volnenega blaga dvovrstnim zapenjanjem je idealna za Visoke, vitke postave, svojo vitkost še poudarijo, polnejše postave pa se z njo nekako "potegnejo", kot radi pravimo. Predvsem pa je zanimiva zaradi kombinacij. To je obleka, ki jo lahko nosimo samo in bo z belim ovratnikom in belimi manšetami nekako praznična, brez njih pa nekoliko strožje poslovna, kot nalašč obleka za službo, uradna pota in druge priložnosti. Če ji boste dodali črn puli, malce debelejše črne nogavice, črne čevlje in črno torbico, boste s tem poudarili čisto eleganco. PW Koline Mrzli februarski dnevi so kot nalašč za domače praznike -koline. Vsi nimamo pujskov v svinjaku, zato se pa pri mesarju danes dobi vse, da si sami doma priredimo koline. Marsikatera gospodinja se pri večji družini sama loti priprave pečen i c, krvavic, drugi jih dobimo kje na kmetih, pri mesarju, tudi v gostilni, ki slovi po dobrih kolinah, vam jih bodo za plačilo radi zavili za domov. Torej, za mali domači zimski praznik v mesecu pusta res ne bo ovir. Kako se naredijo dobre krvavice in mesene klobase, bomo pogledali tudi v babičine bukve. Krvave klobase Skuhaj napol mehko en liter dobre oprane kaše, deni jo na rešeto in oblij z mrzlo vodo. Potem skuhaj četrtino prašičje glave, polovico pljuč in srce. Ko jc kuhano, vse dobro zreži in primešaj ohlajeni kaši. Zmes zabeli z ocvirki, prideni ji eno drobno zrezano in v masti zarumenelo čebulo, drobno zrezanega zelenega peteršilja, majaronovih plevic in soli. Vse zmešaj s precejeno krvjo in z nekoliko juhe od glave. Naredi klobase in jih kuhaj toliko časa, da ne priteče kri, če jih prebodeš. © prijateljstvu so rekli ; Ni strašnejše puščave, kot je življenje brez prijateljev. Grazian Obeduj s prijatelji, toda ne sklepaj kupčij z njimi. Armenski pregovor Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja. Slovenski pregovor Ta mesec na vrtu Februar - Svečan Če je na Blaževo, 3. februarja, oblačno, nadejaj se dobre letine. Na svetnico (2. 2.) in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo. O svetem Valetnin (14. 2.) gre sonce po dolin'. Če sv. Matije dan (24. 2.) zmrzuje, Še 40 dni mraza prerokuje. Čeprav zunaj zmrzuje, vestni vrtičkar že razmišlja o previh setvah. V zabojčke na okenski polici ta mesec že lahko posejemo solato in paradižnik. Prav tako je čas za sejanje gomoljne zelene. Z zeliščnimi gnojili pognojimo grede za fižol, bučke, jagode in kumare. S pepelom posujemo grede za paradižnik, kumare, bučke, grah, fižol, krompir in paradižnik. Ob lepem vremenu lahko sejemo na prostem (v tople grede) peteršilj, česen je pa dobro posaditi kar med vrtnice in jagode ali okrog sadnih dreves. Naredil bo, pa še rastline blizu njega bo varoval pred raznimi plesnimi. Če je zemlja odjenjala, februarja tudi lahko razsadimo drobnjak. Ob takšnih dnevih tudi lahko pripravimo pokrito toplo gredo, če je seveda nismo uredili že jeseni. Ko se je nekaj dni segrevala v soncu, usejemo vanjo vrtno krešo, zgodnjo solato, redkvice, špinačo, majaron. Ta mesec lahko sadimo tudi lesko in sipek. Čistimo drevesna stebla, obrezujemo drevje. Sadno drevje lahko tudi cepimo. Proti koncu meseca odrgnemo drevesna stebla s krtačo in jih namažemo z mešanico ilovice in kravjekov. Proti škodljivcem! V toplejših krajih lahko ta mesec že rahljamo vrtno zemljo, potresemo kompost. Kopljemo korenine in korenike zdravilnih rastlin (gladež, baldrijan) in nabiramo lapuhovo cvetje. In kako nam kaže februarski bio koledar Danes, 3. februarja, in jutri, 4., je čas za podtalne plodove (zelena, česen), 5. in 6. so na vrsti rože, 7. in 8. listne rastline (solate, zelje, ohrovt, motovileč, cvetača), 10. in 11. nadtalni plodovi, 12. in 13. je spet čas za podtalne plodove, 14., 15. in 16. za cvetje, 17., 18. in del 19. 2. jc čas za listne rastline, zadnji del dneva 19., 20. in 21. so na vrsti nadtalni plodovi, 22. in 23. je čas za korenaste rastline in ostale podtalne plodove. 24. in 25. so spet na vrsti rože. 26. 2. je polna luna, takrat pustimo rastline pri miru, 27. jc čas za listne rastline, 28. pa za nadtalnc plodove, prav tako velja /a 1. marec. 2. in 3. marec sta namenjena korenastim rastlinam. Mesene klobase Sesekljaj tri kilograme mesa iz stegna ali flama, deni ga v skledo in posoli (deset dekagramov soli), en dekagram solitarja in eden do dva dekagrama stolče-nega popra. Precedi na meso tri osminkc litra vode, v katero si dala nekaj strokov stolčenega česna. Vse to z rokami dobro zmešaj, pusti stati eno uro in zopet zmešaj ter natlači v tanka prašičeva čreva, napravi klobase in jih daj za nekaj dni v dim. Obesi jih potem na zračen prostor ali jih zalij z mastjo. Kadar jih rabiš, jih kuhaj kake pol ure. Gorke daj na mizo s kislim zeljem, gorčico, z nastrganim hrenom itd. Klobase, ki si jih spravila za v mast, lahko pustiš tudi en dan v dimu, potem jih dobro zbriši in vloži v posodo, katere dno je pokrito z mastjo; nanje vlij raztopljeno, a ne vročo mast, da se popolnoma pokrijejo, potem zopet klobase; nazadnje vlij precej masti, da ne pride zrak do klobas. Jetrnice Potrebujemo: 1/2 svinjskih jeter, 1/4 glave, peteršiljevo korenino, korenček, strok česna, 1/2 čebule, 1 1/2 litra riža in vodo; majaronove pleve, žlico preevrte čebule, ščep popra, 2 stroka česna, čreva in spile. Cvrenje slanine Saj so dobri ocvirki, ki jih dobimo pri mesarju, toda nekateri sladokusci trdijo, da mora biti slanina narezana na roko, če hočemo, da so ocvirki res pravi, dovolj veliki, da zagrizneš vanje.... Ohlajeno slanino zrežemo na koščke ali jo grobo zmeljemo in jo z malo vode počasi cvremo. Pogosto premešamo, aa voda hitreje izpari. Ko postane masa tekoča, dodamo olupljeno čebulo, lovorov list in sol Ko ocvirki lepo zarumenijo, mast odstavimo, da se malo ohladi. Precedimo jo v dežo za mast, ki mora biti pokositrena ali nepoškodovano emajlirana, Les in lončevi-na prepuščata maščobo, v železni ali bakreni posodi pa bo postala mast prehitro žarka. Posoda z mastjo mora stati na varnem, hladnem in snažnem mestu. Nalijcmo polno posodo. Če se na ohlajeni masti pokažejo ob robu špranje, jih zalijemo. Zrak kvari maščobo. Mast postane žarka, če ni pokrita in stoji v svetli, topli in vlažni shrambi. Ocvirke shranimo ločeno. V dežo jih natlačimo in prelijemo z mastjo, da ne bodo plesneli. Plesniva pa tudi žarka mast je neokusna in zdravju škodljiva. Prav je, da vemo Kako uporabimo dele svinjskega mesa Stegno: zrezki, pečenke Hrbet: zarebrnice, mrežna pečenka, ražnjiČi Vrat: pečenka, ragu, paprikaš, golaž, ražnjiČi, sekanica, pečenice Trebuševina in rebra: rižota, ragu, nadevana rebra, pečena rebrca Pleče: pečenka, rižota, ragu, džuveč, nabodalo Glava: enolončnice, šare, kisle juhe, žolča, tlačenka Krače: paprikaš, žolča, pečene, kuhane, peklane Parkeljci: enolončnice, žolča, kisla juha, mesna solata, kuhanje Čaj proti kašlju Tokrat smo si recept za čaj proti kašlju izposodili pri znanem slovenskem zeliščarju Jožetu Tomažinčiču. Če nas grabi kašelj, sc moramo izogibati premrzli in prevroči pijači, neprimerni obleki in prepihu. Če kadimo, vsaj ta čas kajenje opustimo. 40 g plodu sladkega janeža 30 g plodu komarčka 30 g plodu kumine 30 g ploud korijandra 20 g iistov poprove mete in 20 g rastline majarona. Pred uporabo plodove zmeljemo. Žlico čajne mešanice prelijemo z 2 decilitroma vrele vode in pustimo stati 30 minut. Čaju dodamo žlico medu ter pijemo toplega. Vsakič si pripravimo svežega. Kos svinjske glave damo kuhat v 1 liter vode. Ko zavre, dodamo peteršilj, korenček, čebulo in strok česna ter kuhamo do mehkega. Jetra kuhamo ločeno 3/4 ure. Riž v precej vode napol skuhamo. Odcedimo ga, prelijemo z mrzlo vodo in ohladimo. Meso, obrano od svinjske glave in zelenjavo drobno sesekljamo, jetra nastrgamo ali zmeljemo in vse primešamo k rižu. Dodamo preevrto čebulo, majaron, poper, strt česen, sol in precejeno juho od glave. Vse dobro premešamo in napravimo klobase. Kuhamo jih 10 minut. Vrejo naj počasi. Pečemo jih na mašlobi 20 do 30 minut. Jetrnice pripravljajo največ okrog Zagorja in so prava posebnost. Včasih so še bojše mrzle, kot vroče. Svinjska ribica s česnom Za 6 oseb potrebujemo: 1 kg puste svinine (ribica ali stegno), sol, poper, česen, malo vode in maščobe za pečenje. Meso natremo s soljo in poprom. Česen olupimo in narežemo na podolgovate rezine. Z njimi pretaknemo meso, ga položimo v pekač, prilijemo malo vroče vode, meso pa prelijemo z vročo maščobo. Pečemo v pečici. Med pečenjem oblivamo meso s sokom in ga enkrat obrnemo. Pečenko ohladimo, narežemo na tanke rezine in postrežemo z vloženimi gobami, kumaricami ali papriko. V Zolica ali hladetina Potrebujemo: 2 sveža svinjska parkeljca, 1/4 kg svinjske ali telečje (!) glave ali nog, 1 liter vode, korenje, peteršilj, zeleno, čebulo, česen, timijan, lovor in cel poper, žlico kisa, zelen peteršilj. MUSTUNG NEMŠKA M0PNA PALETA JEANSA IN ORAČU IŠČE NOVE TRGOVINE IN &0UTIQUEZAPR0I?A40 SVOJIH IZPftKOV! EUROJEANSsp tel.:062 226 871 in 062 225 840 Svinjske parkeljce očistimo in presekamo podolgem in počez. Telečjo glavo ali noge operemo in razsekamo. Pristavimo z vodo in kisom, ko zavre, dodamo očiščeno zelenjavo, narezano na večje kose in dišave. Kuhamo do mehkega (2 uri); Juho precedimo v lonec skozi cedilo, ki srno ga prekrili s snežno redko krpo. Precejeno juho postavimo na hladno, da se zbere na površini mest, ki j° posnamemo. Z mesa odstranimo kosti, zatem meso položim0 v skledo in prelijemo s precejeno in razmaščeno juho. Skledo postavimo na hladno, da se žolica zgosti. Če hočemo, da bo žolica še posebej lepo izg'e" dala, dodajmo mesu na rezine narezana trda kuhana jajca, korenček in drugo zelenjavo. Strjeno žolico narežemo rja kose in jo mariniramo, to Je prelijemo z mešanico kisa. olja, sesekljane čebule, p°Pra in sesekljanega petcrših> Postrežemo jo s kruhom za malico ali večerjo. Sladica za danes Jabolka z zdrobom SO dag jabolk, malo vode, limonine lupinice, malo cimeta, 0,5 litra mleka, 2 žlici pšeniČnega zdroba, vanilija, sladkor po okU' su, 1 sladka smetana. Jabolka olupimo, narežemo na kockice in jin dušimo v malo vode s cimetom in limonino lup1' nico. Medtem na mleku kuhamo zdrob, dodam0 sladkor, vanilijo, in ko j? kuhan, zmešamo z jabolki-Ohlajeno jed okrasimo s stepeno sladko smetano- Pet minut za boljše počutje Utrujene oči Če presedite cele ure pred računalnikom ali velik0 berete, dovolite od časa do časa vašim očem krajši odmo ; Sicer pa vas že oči same s ščemenjem in podobni^ občutki opozarjajo, da je bilo dovolj. Pogled uprite kart« daljavo in si izmenično zakrivajte oči z dlanjo. Ce P noben počitek već ne pomaga in so oči vedno bolj boleč -morate k zdravniku. Srečno smo se prebili skozi prvi mesec novega leta. Življenje spet teče po starili tirnicah: ene počitnice so mimo, preden dočakamo naslednje, bo treba še malce "stisniti". Nekatere med nami čakajo v teh dneh usodne odločitve. Saj Živijo! ali drugače teče tudi naše vsakdanje življenje, v katerem nas obsedajo tudi povsem banalne misli: kaj obleči, da nas bo pripadnik nasprotnega spola opazil, kako se mu približati, kako se na najlažji možni način izmazati pri kontrolki ali spraševanju v šoli, kaj početi ob veste, osmarji, ki se odločate, v kateri srednji šoli boste naprej drgnili koncu tedna z minimalno žepnitio, kaj storiti v zvezi z nemogočim mozoljem šolske klopi, in čelrtošolci v taistih sredrtjih šolah, ki načrtujete bodisi na nosu... Tudi v zvezi s temi vprtašanji, čeprav so nemara zaposlitev bodisi akademsko kariero. Želimo vam, da se dobro matij usodna kot ona prva, se dobro odločite. In pametno seveda, odločite (ali bo tudi pametno, je že druga zgodba), da vam bo Noj vam uspe tudi s pomočjo tega, kar boste prebrali na naših strani, prihodnost v veselje. Ob usodnili odločitvah pa tako namenjeni NAJSTnikom! Čao!!! Sama sebi najboljša prijateljica Nagradna igra Kadar se dobro počutiš, si samozavestna in tudi lepo izgledaš. Kako si pomagaš? tam, kjer zrak še ni zastrupljen z izpušnimi plini; * voda: pij veliko vode, vsaj litrer in pol na dan; že Sama sebi si najboljša prijateljica. Če se imaš rada, lepo izgledaš, všeč si sebi in drugim. Kako si pomagaš, da boš tudi v zimskih dneh lepa in privlačna? Prijatelji tvoje lepote so: * masaža: po tuširanju si privošči temeljito masiranje kože z masažno krtačo ali grobo frotirasto brisačo; potem se namazi z mlekom za telo; * tek: gibanje je izvrstno za srce in pljuča, da o vitki liniji niti ne govorimo; v teh zimskih dneh se tudi za tek toplo obleci; * * globoko dihanje: vsak dan si vzemi čas za enostavne vaje dihanja; sprostile te bodo in te polepšale; * lepa drža: zaradi slabe drže izgledaš manj privlačna, zato pazi, kako se držiš, ko hodiš, sediS, sc giblješ; * vaje za obraz: ko se zjutraj mažeš s kremo, naredi nekaj masažnih gibov za obraz, da ostaneš dlje mlada in sveža; * svež zrak: pogosti sprehodi na svežem zraku ti bodo pomagali, da boš imela lepšo kožo; sprehajaj se zjutraj si jo pripravi v vrč, stisni vanjo nekaj kaplje limone in jo pij vsako uro. Kaj pa sovražniki tvoje lepote? Gotovo jih že poznaš, pa vendar jih še enkrat naštejmo: * kofein * alkohol * kajenje * predelana hrana * mraz * čokolada * stres. Pred dvema tednoma smo razpisali nagradno igro. v kateri iščemo NAJ gorenjsko diskoteko. Kam hodimo v LIFE gorenjski NAJSTniki in tisti malo čez, kje nam jc najbolj všeč, kje sc odklapljamo vsak konec tedna, kje je najboljša muzika, kateri D.J. nas najbolj ogreje, smo vas vprašali prvič. Zgrabili ste ponujeno roko in nam že poslali prve kupončke. Danes znova objavljamo kuponček, na katerem lahko glasujete za vašo NAJljubšo diskoteko. Izpolnite ga in pošljite na znani naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj (s pripisom "Rubrika NAJST-gremo v L1FK). V mesecu dni sc bo nabralo kar nekaj vaših glasovnic, med njimi bomo vsak mesec izžrebali tri srečneže, ki se nam bodo konec leta pridružili na skupnem obisku tiste diskoteke, ki bo po vašem izboru dobila največ glasov. Vsak mesce bomo eno od predlaganih diskotek tudi obiskali, zapisali, kaj se v njej dogaja, posneli kako razpoloženjsko fotko in katerega od stalnih obiskovalcev vprašali, kaj ga tjakaj najbolj vleče. Doslej so se na vašo pobudo v "igri" znašle naslednje diskoteke: Gorjanc Ilotemaže, ARX Radovljica, Skala Preddvor, Kanu Dragočnjua, Koval Bled, poleg "strogo" gorenjskih pa omenjale tudi tiste v Ljubljani, na primer Planet Life, Afrika... Šc vedno čakamo na vaše predloge. Čez dva ledna bomo pivo od predlaganih diskotek tudi že predstavili, tedaj pa bomo izžrebali tudi prvega nagrajenca. Dotlej pa nam le pridno pišite in na priloženem kupončku predlagajte, katera diskoteka se vam zdi "the best". kupon NAJ DISKOTEKA Za NAJdiskotcko predlagam Mojc ime in priimek Naslov &ost' 'mam: mozolj, ta velika rdeža pika# ki me tako pogosto mika Koža pozimi Draga mladenka, dragi mladenič! * ugotovi sam(a) ali pa naj ti pomaga strokovnjak (kar je bolj učinkovito), katera kiema v tem času najbolj odgovarja; zagotovo imej v mislih preparat, ki je dovolj hidratanten, kajti zaradi mraza, pomanjkanja vlage v zraku, menjave toplo - hladno (znotraj - zunaj), se koža zelo izsuši; * POZOR: hidratanten pre-paret pa tudi izhlapeva, zato ga nujno prekrij (kožo torej) z ustreznim pudrom; zopet se posvetuj; pravi preparat na ustreznem tipu kože zagotavlja dobro počutje koži in njenemu "uporabniku"; - p«av jc laKo. ee uuccutu * v primeru uporabe teko-jubovati mrazu, potrebujemo čega pudra je nujno uporabiti Vec energije. No, ta presežek tudi puder v prahu, ki ga ^ergijc se vcasih nia)o maSčuje sUu> s "čarobnimi obročki", ki e Pojavijo okoli pasu, pa rita je °0lJ težka, pa celulit se bolj |)l)zna, toda nič ne de, prišla bo P°mlad in vse bo šc "cool". Koža pa je tista, ki terja več avestne skrbi, kajti samo sar,,;'nje, kako grozno rdeči °. Pozimi mozolji, /lasti ko Pademo v topel prostor, je "»nogo premalo. Zato kar I,OVrs,i nekaj pravil zimske ■*ge kože: Zima zima bela, vrh gore Scdcla... kdo sc ne spominja te Pesmice. Že ob zibanju dojenčka jo prepevajo mamice, tako da ni čudno, ko nas ob njej Prevzema neko posebno občutje- Prav nič pa je ni vesela naša koža in to koža celega telesa. Je *c tako, da vsak letni čas 2ahteva prilagoditev, pa naj gre Za nego ali oblačenje. Nikomur ^ ni prišlo na misel, da bi letna °blačila nosil pozimi, zelo veliko pa je ljudi, ki o drugačni negi k°že sploh nc razmišljajo. Kar nekako sama od sebe nas 2aPeljc kuhalnica k pripravi krepkejše in bolj tople hrane ln prav jc tako: če hočemo Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV nadstropje) S 226-794 nanašamo z velikim čopičem; * zelo pomembna jc stro-kovn anega kože v kozmetičnem salonu, kjer ti bodo ob profesionalni negi tudi sveto-vai; Če pa "finančni minister" tega ne dopušča, pa upoštevaj nekaj domačih nasvetov; * vsak teden enkrat si naredi masko: če jc koža nečista, uporabi beljak, če je suha, pa rumenjak, dodaj žličko medu in nekaj kapljic limone (eno jajce na osebo je preveč, zato povabi še mamo, sestro, prijateljico, prijatelja - v družbi j c bolj zabavno), zme- šaj in si namazi na očiščeno kožo ter pusti učinkovati 20 minut; v tem času počivaj, pripravi si kakšno dobro glasbo in se fino imej; potem izperi in natri kožo z ustrezno kremo; * NE POZABI: nujno popij liter in pol tekočine, ne jej preveč koncentrirane hrane (močne zaimbe, sol), vsa ta hrana veže vodo in koža sc še bolj suši; hrano obogati z mandeljni, arašidi, pripravki iz kvasa, nenasičenih maščob, ki jih organizem nujno potrebuje in bogat odstotek vitamina B; * še nasvet za nečisto kožo: večkrat na dan si s prsti poinasiraj predel levo in desno ob jamici na vratu: s tem avtomatično spodbujaš delovanje žleze ščitnice, to pa je pri nečisti koži odločilnega pomena. Dovolj bo nasvetov. Če jih vsaj nekaj spravite v svoje NAJ NAJ NAJSTniške bučke, bom zelo vesela. Za naslednjič pa vam obljubljamo pogovor s Primožem, ki jc bil takrat, ko smo ga slikali za naš poster (saj veste: mozolj, ta rdeča pika...) naš "glavni igralec" in ni bil zaradi nečiste kože prav nič navdušen, danes pa... no, naj pove sam Naj vas navdušujejo vse naj naj zimske lepote! • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik ŠUvu: Maelane Nikoli ne boš rekla nekaj, kaj pričakuješ. Vedno boš s svojim prisrčnim govorjenjem pridobila veliko prijateljev, vsem se boš prilagodila in ob tebi bodo srečni ljudje. Po naravi si zelo živa, tvoj temperament je strasten, ljubezen in sovraštvo sta enako močna, sicer pa se ognjevitost hitro polete. Ker včasih preveč hitro kaj rečeš, se raje ustavi, sicer si lahko pridobiš sovražnike in bo treba v prihodnosti požreti tudi kako grenko. V zakonu boš srečna, dobra gospodinja, otroke boš lepo vzgajata, usoda pa ti jc namenila dva moža. Poklic, kakor mi pišeš, si pravilno izbrala: ekonomska kot tudi finančna smer sc ti kar dobro prilega. Sledijo ti potovanja, tudi v tujino Nikakršne hude bolezni ti niso usojene, vendar se pazi svoje psihe (nervoza, živci, stresi). Vzemi si za vsako stvar čas in uživaj! Nikamor sc ti ne sme muditi. Tvoje Življenje bo v srednjih letih bolj umirjeno in boš zadovoljna. Lepo le pozdravlja vedeževalka Edita. Horoskop za leto 1998 RAK 22. junij - 22. Julij Zdravja Tvoje zdravje bo še kar zadovoljivo, štiri mesece od marca naprej, bo tvoj planet v znamenju device in boš imel(a) veliko energije. V letu 1993 boš zdrav(a); če si bolan(a), boš ozdravel(a). Neguj svojo duševno moč, da ne bo popustila. V tem se skriva planet Saturn, ki ti lahko povzroči depresijo. Bodi optimist, nasmej se, pojdi v družbo in rešen(a) boš vseh težav. Ljubezen: Venera ti v tem letu obeta boljše čase v ljubezni. Imel(a) boš priložnost doživeti pravo ljubezen. Pobro odprl oči in ne boš razočaran{a). datum bi ti rad malo ponagajal, a se mu ne smeš vdati. Če si že poročen(a) ali zarocen{a), se raje brzdaj, saj novi znanci niso priporočljivi, mogoče le za kako avanturo, vendar to obdrži zase. Posel: Z lahkoto boš rešil(a) še lanske težave. Ne prepusti se paniki. Vztrajaj pri svojem delu do konca, dokler ne izpelješ načrtov. Imej zaupanje vase, pa bo prišlo do uspeha. Leto 1992» je tvoje srečno leto: vsi načrti se ti bodo uresničili. Denar: Priporočam skromnost, izogibaj se velikim izdatkom, saj prinašajo same težave, letos bodo najugodnejši za kupovanje ali prodajo april, maj in junij. Do denarja lahko prideš samo s svojo sposobnostjo in delom. Vseh težav pa ne boš rešil(a), vendar je strah pred bankrotom odveč. Planet Saturn te v tem letu ne bo oviral, Jupiter pa bo omogočil, da boš rešil(a) finančne težave. Oblek v oddelku podaljšanega bivanja v Olševku Najlepše je zunaj ob potoku štlrlrazrednlca v Ol&evku, podružnica genčurske osemletke. Je - tako kot večina manJSIh podeželskih Sol simpatična, epro&čena, vesela. Tako Jo seveda naredijo otroci In učiteljice. Olševek, 3. februarja - Šola je bila lani dokončno urejena tako znotraj kot zunaj. Ima prostorne učilnice, kakršnih v novih, sodobno grajenih šolah ni. V eni od njih, natančneje v prvem razredu, smo v petek opoldne zmotili pri delu učiteljico Ncdo Tomlje in njene "podaljšančke". Vas zanima, kaj so nam povedali? Neda Tomlje je dejala, da sicer poučuje četrti razred, v oddelku podaljšanega bivanja, ki ga obiskuje ducat otrok, med njimi največ prvošolčkov, se menja z učiteljicami drugih razredov. V šoli je skupaj 50 učencev, oddelki so enotni, zaradi upadanja števila novmcev pa se predvsem starši boje, če bo treba oddelke kombinirati. Šolo v Olševku obiskujejo učenci iz domače vasi, z Visokega, iz Hotcrnaž, Tupalič pa z Luž. Za varen prihod in odhod poskrbi šolski avtobus. V oddelku podaljšanega bivanja, kjer so otroci ob našem prihodu ravno sedeli pri domačih nalogah, so združeni vsi, od prvega do četrtega razreda. Dnevni red je utečen. Po rednem pouku se najprej polotijo domačih nalog, pri katerih pomaga tudi učiteljica, če je treba. Ko končajo, pride na vrsto kosilo. Sami pripravijo mize, jedilni pribor, ko pojedo, sami tudi pospravijo. Kosila dobijo iz matične šenčurske šole. No, po kosilu še malo pogledajo v zvezke in knjige, učiteljica prvošolčke enega za drugim povabi k branju. Bran- je je v tej starosti pač problem številka ena. "Podaljšančki" odkrito priznajo, da je to najmanj simpatičen trenutek v podaljšanem bivanju. Najlepše pa je, ko gredo ven. Za šolo je igrišče, mimo teče potok Olševnica, po katerem radi čofotajo. Voda sicer ni čista, ker jo kmetje onesnažujejo pa tudi drugi "packi" vanjo mečejo odpadke, kljub temu pa je živa. V njej plavajo ribe, poleti pa so opazili celo dva raka. Zdaj je struga na nekaterih mestih zaledenela. Vendar led ni zanesljiv. V četrtek je eden od otrok že padel v mrzlo kopel, v petek se je zgodilo isto. Potok šolarji enkrat na leto, ko imajo očiščevalno akcijo, "pospravijo". Zunaj, ob igrišču, imajo tudi letno učilnico, ki so jo preuredili iz nekdanje drvarnice. V poznih pomladnih in zgodnjih jesenskih mesecih imajo v njej šolarji večkrat likovni pouk. Pogrešajo pa telovadnico, kar je tudi edina slabost olševske podružnice. V šoli imajo dovolj pestro izbiro interesnih dejavnosti: dopisni krožek, krožek ročnih del, šahovski krožek, angleški tečaj, pravljični krožek, knjižnico, v kateri so otroci sami knjižničarji. Včeraj so imeli v šoli kulturni dan, danes so se odpravili na zimski športni dan v Podkoren, četrtošolci pa se že tudi vesele zimske šole v naravi v Kranjski Gori. Tudi k zimskim počitnicam počasi že uhajajo misli. Če že zdaj ni snega, naj bo vsaj med počitnicami, da se bodo lahko smučali, sankali in kepali po vaških gričkih! • H. J., foto: T. Doki Iščemo najlepše ptičje hišice Janu od ata Sem Jan Klavžar iz Bohinjske Bele 115. Star sem pet let in pol. Pošiljam vam dve sliki. To je vse ena krmilnica. Naredil mi jo je ata Francelj. Narejena je iz smrekovih deščic in pokrita s tegolo. Lep pozdrav! Tako nam je napisal Jan oziroma njegova mamica. Fotografijo njegove hišice radevolje objavljamo, hkrati pa vabimo tudi druge mlade bralce, ki jim skrb za ptice ni odveč, da nam iselno, njenega lastnika pa pošljejo slike svojih hišic, nagradili z izletom. Pošto Konec februarja bomo iz- sprejemamo na Gorenjski brali najlepšo, najbolj dom- glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. A DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VAS A POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Dijana Vukmanovič, Urška Poljanec, Nika Padovac, Mateja Mivšek, Aleš Nardoni, Katarina Cegnar, Gašper Peresciutti, Marija Demšar, Klemen Torkar, Maruša Kobal, Janja Hrovat, Tanja Čorič, Klaj Prežel), Barbi Kunšič, Aida Krivic, Anita Sodja, Vid Peterman, Sašo Torkar, Peter Mohorič, Veronika Jelene, Matic Šerc, Katja Jekovec, Larisa Hohnjec, Tjaša Golmajer, Helena Trnovec, Jure Fic, Andraž Krsnik, Nejc Tišler, Gregor Škaper, Nataša Kavaš, Nina Ribnikar, Spela Klakočar, Dane Rot, Anja Rant, Neža Zupane. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Klemena Torkarja. Noč Ob sončnem zahodu ptičje petje sliši se v zatonu. Noč skrivnostna dolino je pokrila in vse je v sence potemnila. Srebrna luna je vzšla, paleta zvezd na temno nebo prišla. Iz gozda se zasliši volkov glas, ko polna luna sveti v majhno vas. Tišina je noči vladar, le vode šum je zvoka gospodar. Zvezde blede se že zde, zlata luna z dnevom zdaj usiha že. • Klemen Torkar, 8. a r. OŠ Gorje Zgodba na P Parna pekarna peče pecivo po 50 par. Pride policaj. Parni pekarni prepove peči pecivo po 50 par. Parna pekarna potem peče pizze po 5 par. Pride popotnik. Parni pekarni prepove peči pizze po 5 par. Parna pekama potem peče preste po 25 par. Pride pek. Parni pekarni pove: "Pecite, pecite, pecite!" Parna pekarna pa preneha peči. Pek pravi: "Pecite preste po 25 par, pizze po 5 par, pecivo po 50 par, ponifri po 35 par, potico po 45 par pa pogačo po 55 par!" Pridejo policaj, popotnik, pek pa pilot. Pokupijo pecivo, potico, pizze... Parna pekarna propade. • Dijana Vukmanovič, 6. c r. OS Toneta C ufa rja, Jesenice Šola v nedeljo šola v nedeljo počiva. Goba se jezi, ker je v petek učenci niso umili. Kreda se veseli, ker bo preživela Še eno nedeljo, saj jo bo učiteljica v ponedeljek prav gotovo zdrobila v prah. Klopi si odpočijejo od teže zvezkov. Tabla pa sameva in komaj čaka ponedeljka, da bo lahko na svojem trebuhu spet brala razne čečkarije. • Mateja Mivšek, 5. a r. OŠ Žiri Moja soba Sobo delim z bratom. Spiva na pogradu. Brat Tomaž ima obleke v najini sobi, jaz pa v dnevni sobi. Za oba je soba majhna. V sobi imam veliko igrač. Najraje se igram z lego kockami. S Tomažem sva na stene nalepila posterje znanih pevcev in športnikov. Soba je v beli barvi, omare so iz naravnega lesa. Imava tudi pisalno mizo in vrtljivi stol. Tla so topla, mehka in v rjavi barvi. V sobi je eno okno, ki je obrnjeno proti vzhodu. Sobo najraje pospravlja Tomaž. Kmalu bova s Tomažem dobila vsak svojo sobo. Tega se zelo veselim. • Gašper Peresciutti, 4. c r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Po slovesu Doma imamo hlev in v njem kobilo Liso. Ko je bila Lisa stara dve leti, je skotila konjička. Dali smo mu ime Lord. Bil je majhen in zelo lep, zato sem ga bila zelo vesela. Veliko svojega prostega časa sem posvetila prav njemu. Čistila sem mu hlev, ga hranila in krtačila. Poleti smo ga velikokrat spustili v ograjen prostor, kjer je lahko skakal. Če sem ga poklicala, je pritekel k meni, jaz pa sem ga pobožala ter mu dala ovsa. Hitro je tekel čas in po letu in pol je bila kobila Lisa spet breja, Lord pa je postal navihan in siten. Zato smo sklenili, da Lorda prodamo dobrim ljudem. Ker pa ga ni hotel nihče vzeti, seje ati odločil in ga odpeljal v klavnico. Tako je nekega dne zapeljal na naše dvorišče kamion. Nanj so naložili Lorda in ga odpeljali. Ta dogodek sem opazovala skozi okno in solze so mi same od sebe tekle po licu. Slovo je bilo res boleče, zato sem sklenila, da se ne bom z nobeno živaljo več spoprijateljila in se navezala nanjo. • Katarina Cegnar, 7. b r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Pesnik Le kako naj pesmi pišem, če še nosa ne obrišem?! Le kako naj iščem rime, če me zebe sredi zime?! Le kako naj verze kujem, če še čevljev ne obujem?! Le kako naj zdaj končam, če se ne oblečeni sam?! Le kako naj se podpišem, če od mame pol prepišem?! Le težko vam to priznam: pesmi pisat pač ne znam! • Dane Rot, 3. b r. OŠ Simona Jenka, Kranj Center fiiiiii iai um n umuumi rVit VRTILJAKI/ mm L$TERIO Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Vsi veselo pojemo Pozor, pozor, pr'jateljčki! Z nami bo nocoj mojster Jaka in ne samo mojster Jaka, ampak tudi učenci 3. b razreda osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke. Kaj vse bomo z mojstrom Jako počeli, pa naj ostane presenečenje. Velja? radio trialav v nedeljo ob 8. uri: ' MIRIN VRTILJAK Jutranjemu pozdravu bo v nedeljo sledila pravljica Zlate Volarič, z dedkom bova mlade poslušalce povabila na lutkovno matinejo, potem pa odprla telefone za klepet. Zato nikar ne prespite oddaje! V nedeljo ob 10.30: m& KLEPETALNICA Novi nagrajenec je Bojan Netretič. V sredo bomo držali pesti za vse tiste učence, ki bodo pokazali svoje znanje na šolskem tekmovanju za bronasto Cankarjevo priznanje. Nedelja bo pa praznična in naša oddaja tudi. Zato nas poslušajte, pokličite, lahko si boste prislužili lepo nagrado. -----V ponedeljek ob 18. uri: T R Z I C =—= BRBOTAVCEK — —- To, da smo se Brbotavčki pogovarjali o špe-■jjj canju, smo vam že izklepetali. Toda, ne boste verjeli, naleteli smo na problem: kaj storiti, če nepričakovano naletimo na sošolca, ki med odmorom na stranišču vleče cigareto ali še huje: če stika po tujih žepih?! Ja, to pa ni kar tako. Našli smo cel kup rešitev in vsi smo se strinjali, da je špecanje v teh primerih dovoljeno in zdravo. Tudi poučno in dobronamerno. Janez Miklavčič, Dolenja Ravan 2, Poljane, se bo z nami peljal na izlet. Čestitke Janezu, vam pa lep pozdrav do prihodnjič. • Brbotavčki Gorenjski glas in Sobotna rablja Etegunje "v živo" Že pred dvema tednoma smo na naši strani napovedali obisk radijske Sobotne raglje in Gorenjskega glasa y Begunjah. Obisk naj bi bil 24. januarja, žal pa so ga radijci tako rekoč v zadnjem hipu odpovedali in prestavili na 7-februar, dan pred slovenskim kulturnim praznikom. Zagotovili so nam, da se še enkrat čisto zares ne bodo premislili in da bo prenos v živo na prvem programu slovenskega radia v soboto med osmo in pol deseto zjutraj zanesljivo stekel. A ker ima svoje slabosti tudi sodobna tehnika, ki težko premaguje terenske ovire (slišnost), bo javna otroška prireditev iz priložnostnega "studia" v nekem drugem kraju-Poslušajte radio, pa boste zvedeli, v katerem, pravijo ragljf-Vse drugo pa ostaja nespremenjeno; govora bo o življenju i*1 delu Begunjčanov in okoličanov. Kar bodo zanimivega povedali, bomo seveda zabeležili tudi v Gorenjskem glasu. Kaj (še) počnejo naši šolarji Trikrat na teden na atletiko Preddvorska faetofoka Maja Planine zdaj It trenira različne discipline, atletsko prihodnost pa vidi v teku čez ovire. Maja Planine hodi v šesti razred osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru. Sama zase pravi, da je "srednje pridna" učenka, največ težav ji dela zemljepis, je še zaupala. Doma je iz Olševka, od koder se vozi v Preddvor s šolskim avtobusom, kadar ima samo štiri ure - tako je bilo v petek, ko smo se srečali - Pa, gre domov od Hotemaž kar peš po cesti čez polje. Njena zunajšolska ljubezen je atletika. Približno dve leti že trenira v atletskem klubu Triglav v Kranju, kjer vadi v skupini trenerja Matjaža. Preizkuša se v vseh disciplinah, svojo športno prihodnost pa vidi v teku Čez ovire. "Treniram trikrat na teden. Zdaj, pozimi, smo dvakrat zunaj, enkrat pa gremo v telovadnico v Naklo. Včasih Je trening kar naporen, vendar odnehati ne mislim. Šport sem si izbrala sama, starši me nikoli niso silili, skratka, všeč mi je in zato mi tudi napor ni odveč," pravi simpatična Maja. • H. J., foto: T. Doki DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snowboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. Državno prvenstvo v nordijskem smučanju PORAŽENA OLIMPIJKA NATAŠA LAČEN Zaradi tragične nesreče mladih smučarskih skakalcev in predsednika planiškega komiteja bo državno prvenstvo končano marca. Planica, 3. februarja - Športno društvo Planica iz Rateč je bilo organizator državnega Prvenstva v nordijskem smučanju, prvič skupaj za vse discipline in prvič v Planici. Vendar sc je Planica v soboto odela v črnino: cesta pri naklem je vzela življenje mladini skakalcem iz Mengša in predsedniku planiškega komiteja Francu Premku. Nedeljski zaključni spored je bil odpovedan, v čast 'n slovo umrlim, in bo organi-*iran marca. Prve tri dni, od četrtka dalje, Jc potekal spored normalno, izidi so bili pričakovani, razen dveh izjem: poraza tekačice in udeleženke olimpijskih iger Nataše Lačen v klasični tehniki * soboto, medtem ko je na četrtkov maraton iz neznanih razlogov ni bilo, in zmaga Mateja Sokliča, ki ga ni v reprezentanci, na 30 kilometrov. Tudi lanska prvakinja Andreja Mali je 4>ila poražena na 15 in 5 klometrov. Na četrtkovi tekmi na 30 in 15 kilometrov v klasiki je teklo vsega skupaj 16 tekačic in tekačev (Nataše Lačen ni bilo), kar je odraz ne preveč obetavnih razmer v članskem teku na smučeh. Med ženskami lfc na 15 kilometrov zmagala rnlada Petra Majdič (JUH Dol), druga je bila Teja Grcgorin (Olinipija), tretja pa favoritin-Ja >n lanska prvakinja Andreja Mali (Jub Dol). Članici Merkurja iz Kranja Nuša Žibert in Jera Rakovec sta bili 7. in 8. Med Člani na 30 kilometrov jc prvi pritekel v cilj član Planice Rateč Matej Soklič. Premagal je Vasjo Rupnika iz Logatca Petra Majdič in Miho Plahutnika s Vrhnike. Matej je vriskal na cilju, potem pa je povedal, da je tekel tako dobro, da bi marsikaj dosegel tudi na tuji tekmi. Vendar dela trener Vclepec po svoje, ga ne uvršča v reprezentanco in gleda, iz katerega kluba je kdo, sam pa trenira s svojim denarjem. V petek je bila ekipna tekma skakalcev na skakalnici K-92. Po pričakovanju je zmagala prva ekipa triglava iz Kranja v postavi Franc, Rihtar, Živic in Peterka. Druga je bila Ilirija Center v postavi Vrhovnik, Kladnik, Fras in Radelj, tretji pa Tržič Trifix, za katerega so tekmovali Lang, Stegnar, Meglic in Grosar. V soboto so bili solo skoki na manjši skakalnici in teki v klasični tehniki na krajših progah. V skokih je po pričakovanju zmagal Primož Peterka. Matej Soklič Drugi je bil Robert Kranjec (oba Triglav Kranj), tretja sta bila Jaka Grosar (Tržič Trifix) in Miha Rihtar (Triglav), peti Čavlovič in šesti Urban (oba Triglav Kranj). V nordijski kombinaciji jc predvsem zaradi odličnega teka zmagal Roman Perko (Tržič), drugi je bil Kosmač (Alpina), tretji Drob-nik (mi.slinja), četrti Cuznar in peti Simic (oba Triglav Kranj). V teku Članov pa 10 kilo- Joško Kavalar metrov je zmagal Vasja Rupnik pred Joškoin Pctkovškom (oba Valkarton Logatec) in Sokličem (Rateče Planica). Četrti je bil JoŠko Kavalar (Planica), peti pa sicer biatloncc Gašper Grašič (Merkur Kranj). V teku deklet na 5 kilometrov je zmagala Petra Majdič pred Andrejo Mali (obe Jub Dol) in Natašo lačen (Črna). Nuša žibert (Merkur) je bila peta. • J. Košnjek SLOVENSKIM TRENERJEM IN VODSTVOM KLUBOV Večinoma ste profesionalci, ker današnji šport zahteva tako. Vsak dan ste na terenu in na Športnih objektih, kjer z veliko vnemo opravljate svoje delo. Nekateri med vami prevozijo lemo tudi čez 100.000 kilometrov. Kot očeta smučarskega skakalca, me ljudje sprašujejo, če me ni strah. Povem jim, da me ni, ko je fant na zaletišču, strah we pa je, ko ga skoraj vsak dan pospremim do kombija. Zato vas prosim v svojem in v imenu veliko staršev, da ste tudi v vozilu profesionalci in se zavedate velike odgovornosti. Taka tragedija, kot se je pripetila 31. januarja pri Naklem, hi bila prva. Zato je treba ukrepati takoj. Se enkrat vas prosim, da se zavedate, da vsak dan Prevažate po cestah doma in v tujini naše najdražje in ste ^a njih odgovorni. Zavedajte se, da nobena kolajna mdi olimpijska ni vredna krvavega davka - cena je namreč previsoka. Pa še to: PREPOZNO PRIDE TISTI, KI SPLOH NE PRIDE! Peter Tomazin, liganja vas, Tržič LEŠČANI PRVI MED ELITO Lesce, 3. februarja - Pokalno tekmovanje se organizira v obdobju med dvema svetovnima prvenstvoma in poteka navadno na kraju naslednjega, razlika pa jc v tem, da se ga lahko poleg državnih ekip udeležijo tudi klubske reprezentance. Opazno pa je tudi vse večje zanimanje za tovrstno-tekmovanje v svetovnem merilu, saj je bilo to dosedaj primat alpskih dežel, letos pa so se ga med drugimi udeležili tudi tekmovalci iz Kanade, Švedske, Nizozemske, Češke itd. Samo tekmovanje je sestavljeno iz 6 serij skokov s padalom na cilj in dveh veleslalomov, tekmovalo pa se je v mladinski, članski in "masters" (čez 40 let) konkurenci. Tekmovalo je 64 tekmovalcev v moški in 15 deklet v ženski konkurenci, najboljši pa so opravili še 7. finalno serijo skokov na cilj. V ekipni konkurenci so padalci Ban Uroš, Erjvec Borut, Košir Anton in Lah Gorazd premagali trenutne svetovne p.vake iz Nemčije in tako zasluženo osvojili 1, mesto. Rezultati - ekipna razvrstitev: 1. ALC Lesce - Bled 204, 2. Nemčija 214, 3. Avstrija 230. Članska razvrstitev - moški: 1. Lah Gorazd (ALC) 16, 2. Kleissl (Avstrija) 31, 3. Fischer (Nemčija) 39, 9. Ban Uroš (ALC), 13. Košir Anton. Mladinska razvrstitev: 1. Vodišek Domen (ALC) 66, 2. Ule Uroš (ALC) 74, 3. Sima (Češka) 97. Razvrstitev v ženski konkurenci: 1. Gratzer (Švica) 38, 2. Avbelj Irena (ALC) 49, 3. Kuchcr (Avstrija) 73. • F. Lajovic _ _______...................... ............. ..-y ......... ............ TIŠJIH ... £° tragediji v Naklem Planica odeta v črno yv Mengšu je bila žalna sejauv čast umrlim na cesti eraj) v Planici pa bodo normalno izvedli vse tekme. , "vranj, 3. februarja - Pl anica se je odela v črno. V soboto zvečer, Čas ''iJ10 V Petro'ovcm hotelu v Gozd Martuljku čakali na prc'l rs.k° konferenco o letošnji Planici, ki jo je sklical Žale S»6 planiškega komiteja Franc Premk, je tja prihitelo Naj . . sporočilo: France se je ubil. Ubili so sc tudi skakalci. ' JPrej je bilo rečeno, da iz Moravč, potem pa da so iz Mengša, •jub Tr '-Ski *port' ne ,e planica> se Jc odc' v črno- °dšel je vcliki žal PodPorn,'c športa, odšli so fantiči in se pridružili tistim ftik l)rernn°gim, ki so umrli na cestah: Kroparju, Kuraltu, Hl^nčcvi, Mirjaniču... V na Mengšu, pri skakalnem klubu Servis Debcvc, bodo delovali bjl rcJ' tl|di zaradi teh fantičev, ki se jim je ljubezen do športa tako nor r i? '"sevala. Planica bo živela naprej. Državno prvenstvo v lllar • snu'Čanju, ki je bilo v soboto prekinjeno, bo končano p]'rca: finale svetovnega pokala v skokih 21. in 22. marca v p niči tudi bo. Veliki tekmi bosta posvečeni spominu na Franca rcn*a. . J.Košnjek Svetovni pokal v sankanju v Dolenji vasi PROGA JE ŽE ZASNEŽENA Prva tovrstna sankaška prireditev pri nas bo potekala pod pokroviteljstvom Domcla, deloma pa jo bo prenašal tudi Eurosport. Kranj, 3. februarja - V Sloveniji so bila že izvedena kakovostna tekmovanja v sankanju na naravnih progah: leta 1987 je bilo člansko evropsko prvenstvo na Jesenicah, tri leta kasneje na Jesenicah evropsko mladinsko prvenstvo, vsako leto pa je nad Jesenicami tekma za Medcelinski pokal. Konec tega tedna pa bo na progi Zakraj v Dolenji vasi pri Železnikih tekma Red Buli svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah. To bo doslej najkakovostnejša sankaška prireditev pri nas, katere pokrovitelj je Domel iz Železnikov, častni odbor pa vodi predsednik države Milan Kučan. Tekma se bo začela v petek, 6. fabruarja, s treningi, v soboto in nedeljo, 7. in 8. februarja, bodo bodo tekmovalne vožnje enosedov in dvosedov. Tekma je rešena, jc dejal konec preteklega tedna predsednik sankaške zveze Slovenije Branko Iskra. Frane Pohleven je s svojo ekipo dan in noč na prigi, kjer so snežni topovi Domcla, Francija Stroja in s Starega vrha nabruhali že veliko snega. Proga je že skoraj zasnežena in urejena, saj je vreme ugodno, do samega tekmovanja pa ni pričakovati večjih sprememb. Udeležbo ne napovedalo nad 60 sankačic in sankačev iz 15 držav Evrope in iz Kanade in ZDA. Trikrat po ol ure bo slovenska sankaška prireditev tudi na Eurosportu, kar bo prvovrstna promocija Slovenije. • J.Košnjek Zimske olimpijske ipe Nagano 1998 PRVI SO 0DSLIBIATL0NCI Njihov cilj je zboljšati doslej najboljše uvrstitve: 9. mesto Janeza Ožbolta in 18. mesto Andreje Grašič. Biatlonci na letališču pred odhodom v Nagano. - Slika G. Šinik Kranj, 3. februarja - V peiek zvečer, pred odhodom, so povedali, da je to povsem realni cilj. Obe najboljši lilleham-merski uvrstitvi se da zboljšati. V Nagano so z brniškega letališča odleteli tekmovalci Andreja Grašič, Tadeja Brankovič, Lucija Larisi, Matcjka Mohorič, Janez Ožbolt, Sašo Grajf, Tomaž Globočnik, Jože Poklular in Tomaž Žemva. Grajf je pozabil puško - na srečo pri svoji izvoljenki Andreji Grašič v Križali, tako da je bilo orožje še pravočasno na letališču. Razen tekmovalcev so v petek odšli v Nagano še predsednik odbora za biatlon Peter Zupan, prvi in drugi trener Vladimir Korolkovič in Borut Nunar, Maserka Katarina Štraus, zdravnik dr. Jure Sodi in seveda vodja reprezentance Janez VodiČar. Včeraj so odpotovali na Japonsko tudi skakalci. • J.Košnjek HOKEJSKI TURNIR NA PRISTAVI Javorniški Rovt - Športni organizatorji pri krajevni skupnosti Javornik - Koroška Blea pripravljajo v soboto, 7. februarja, ob 9. uri na zalcdenelem jezeru na Pristavi tradicionalni hokejski turnir amaterskih ekip - četvork. Tokrat bo že sedmi po vrsti, izredno pa se je priljubil privržencem tega zimskega športa. Prijave sprejemajo do četrtka, 5. februarja, na telefonski številki: 064/864-149. • J. Rabič ŽIVILA KRANJ POMAGAJO POLONI ZUPAN Naklo, 3. februarja - Veleslalomska evropska prvakinja v deskanju Polona Zupan, doma iz Nakla, je v ponedeljek, 26. januarja, kar v domaČem kraju, tako rekoč kar s sosedom, to je delniško družbo Živila Kranj podpisala pogodbo o sponzorstvu. Družba Živila Kranj se je odločda za sponzoriranje mlade in uspešne deskarke Polone Zupan, ker je z osvojitvijo naslova evropske prvakinje dokazala, da je v odlični formi, za katero sama upa, da bo taka ostala do konca sezone in nc samo do olimpijskih iger. Po številnih nastopih in tekmah se je navadila tudi psihičnih in medijskih pritiskov, ki so na olimpijskih igrah še posebej močni. Na dan podpisa pogodbe jo je ločilo samo Še 14 dni od njenega prvega nastopa na olimpijskih igrah, na katere odhaja z optimizmom in po kolajno, kot sama pravi: "Prva olimpiada, prva kolajna!" Po olimpijski progi še ni peljala, ker se je lani tri dni pred predolimpijsko tekmo poškodovala in zaradi tega odpovedala udeležbo. Polona si je postavila najvišji cilj vsakega Športnika, to je kolajna olimpijskih iger, na katero vsi potihem upamo. "Mladim in ambicioznim športnikom, ki hočejo doseči več in več, moramo pomagati, še posebedj če so iz domačega kraja Nakla, kjer ima družba Živila Kranj tudi svoj sedež in centralno skladišče," je dejal direktor Branko Re-mic. • D. Bertoncelj MLADI NA SORIŠKI PLANINI Soriška planina, 1. februarja - Minulo nedeljo je smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke pripravil tekmovanje za pokal Zavarovalnice Triglav. V veleslalomu so se pomerilio cicibani in cicibanke. Cicibanov je bilo na startu kar sedemdeset, cicibank pa sedeminštirideset. Med fanti jc bil najboljši Miha Kirner (BLE), ki je zmagal pred Damirjem Sadikovičem (KRG) in Mihom Trojarjem (BLE). Pri dekletih je slavila Nastja Podobnik (ŽEL), druga jc bila Maruša Ferk (BLD), tretja pa Maja Anžič (ŽEL). • V.S. liti S (eime v Radovljici, foto: T.Dokl BLEJCIV RADOVLJICI STARTALI S PORAZOM Radovljica, 3. februarja - Odbojkarji Bleda so izgubili tudi peto srečanje v drugem delu 1 A. DOL. Na premierni tekmi Blejcev v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici so gostje iz Murske Sobote dobili srečanje po treh nizih (-12, -12, -11), verjetno najbolj zaskrbljujoče pa je bilo dejstvo, da so gledalci pri domači ekipi pogrešali predvsem tradicionalno blejsko borbenost in nepopustljivost. Po zmagi Žužemberka v Kamniku so tako samo še blejski odbojkarji brez točk v 1A. DOL. V ženski konkurenci 1A. DOL presenetljiv poraz Kemiplasa v Ljutomeru in zanesljivo vodstvo Infond Branika. Prav tako, pa so v zanesljivem vodstvu v 1B. DOL tudi odbojkarice Specerije Bled. Blejke so svoje srečanje odigrale že v četrtek in imajo po gladki zmagi nad ŠD Šentvid ŽOS s 3:0 (7, 8, 9), že po petih krogih kar štiri točke prednosti pred zasledovalci. V soboto pa so se izkazali tudi odbojkarji Termo Lubnika. Kar malce nepričakovano so po izredno napeti in dolgi tekmi (več kot 150 minut) Šele z 20:18 v petem nizu ugnali Šoštanj Topolšico in s tem zopet prišli v krog ekip, ki se bodo v nadaljevanju borile za prva štiri mesta. Vodilno pozicijo v 2. DOL moški pa še vedno učinkovito branijo odbojkarji Astec Triglava. Tokrat so brez osvojenega niza morali zapustiti Kranj odbojkarji druge ekipe Fužinarja. Kljub temu da so Kranjčani v naslednjem krogu prosti, pa imamo pred drugouvrščenim SIP Šempetrom ravno pravšnjo prednost za ohranitev prvega mesta. Odbojkarji Bleda II so tokrat gostovali v Mislinji in zopet ostali brez točk. V ženski konkurenci 2. DOl so odbojkarice Šenčurja na gostovanju v Mežici ponovno zabeležili gladek poraz. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški - Bohinj : Narodni dom 3:0, Gostilna Jarm Kropa : Salonit Anhovo II 1:3, Logatec Termo Lubnik II 3:1 - ženske: Kočevje : ŽOK Partizan Šk. Loka 3:1, Mehanizmi Kropa : Kemiplas Koper II 23, TPV Novo mesto II : Bled II 3:0. V prvem krogu "A" lige dečkov in deklic (16 najboljših ekip v Sloveniji) so gorenjske ekipe začele s polovičnim uspehom. Na turnirju dečkov v Boh. Bistrici sta Bohinj in Astec Triglav premagala ekipo Simonov zaliv Izola z 2:0 in z enakim izidom izgubila tekmi proti Kamniku. Tudi pri delicah se obe gorenjski ekipi iz Ljubljane vračata s polovičnim uspehom. V medsebojni tekmi so bile z 2:0 boljša dekleta Bleda, odbojkarice Mehanizmov Kropa so v nadaljevanju ugnale z 2:0 TPV Novo mesto, Blejke pa izgubile s ŠD Tabor prav tako z 2:0. • B. Maček Z atletskih tekmovanj MATJAŽ P0LAK DRŽAVNI REKORDER Kranj - To kar atletu kranjskega Triglava Matjažu Polaku ni uspelo lani, ko je nov dvoranski državni rekord v mnogoboju zgrešil za vsega dve točki, mu je uspelo minuli konec tedna v Budimpešti, kjer je bilo mednarodno atletsko tekmovanje v mnogoboju in še v nekaterih disciplinah. Polak je v sedmih disciplinah zbral 5.409 točk in s tem za 56 točk popravil rekord Grega Kovačiča iz Nove Gorice. Še posebej dobro je nastopil v skoku v višino in v teku na 60 metrov, nekoliko slabše pa v skoku v daljino in v skoku s palico. Poglejmo rezultate v posameznih disciplinah: tek na 60 metrov - 7,05, tek na 60 metrov z ovirami - 8,42, skok v daljino - 658, skok s palico - 440, skok v višino - 198, met krogle - 14,14 in tek na 1000 metrov -2.55,00. V soboto je bilo v Ljubljani državno pionirsko prvenstvo, na katerem so bile od Triglavanov najuspešnejše pionirke. Tina Murn je zmagala v teku na 60 metrov. S časom 7,80 sekunde je za stotinko zaostala za osebnim rekordom in za osem stotink premagala največjo tekmico, državno rekorderko Anjo Huml-jan iz Ljubljane. Spela Voršič je bila šesta v teku na 60 metrov z ovirami (9,44) in deseta v skoku v daljino (503)), v obeh disciplinah pa je dosegla nov osebni rekord. Hkrati s prvenstvom je bil tudi atletski miting za pionirje in člane, na katerem je skakalka v daljino Marcela Umnik ob štirih prestopih dosegla rezultat 5,91 metra in se uvrstila na drugo mesto. Tina Čarman je bila v isti disciplini tretja (5,61), v teku na 60 metrov z ovirami pa peta (9,41). Marija Sterlckar je kroglo vrgla 12,70 metra (nov osebni rekord) in bila četrta, Suzani Jenko pa je natančno deset metrov dolg met zadoščal za sedmo mesto. V pionirski konkurenci seje najbolj izkazala Nika Jakšič, ki je 60-metrsko razdaljo pretekla v času 8,39 sekunde (osebni rekord) in bila druga, kar je za tekačico na 300 metrov spodbuden rezultat. • CZ. V FINALU 8 GORENJCEV Celje - Minuli konec tedna so kcgljači opravili polfinalne nastope na državnem prvenstvu za posameznike. Od 48 nastopajočih se jih je 14 uvrstilo v finalni nastop, ki bo 21. in 22. 2. na kegljišču Golovec v Celju. Od 14 Gorenjcev se jih jc kar 8 uvrstilo v finale, kar je največ od vseh prestavnikov ostalih območnih kegljaških skupnosti. V vodstvu je tudi Gorenjec Boris Urbane, ki pa igra za ljubljanski Norik - Prosol, Harry Steržaj pa je v nedeljo postavil nov rekord celjskega kegljišča s 1809 podrtimi keglji. Najboljši od Gorenjcev je prav najmlajši Marko Oman (Iskraemeco), ki je trenutno na 6. mestu. V. O. POKAL V PREDDVOR Kranj, 3. februarja • Rokomet se v Besnici pri Kranju igra že 35 let. Zato so ob ljubile ju pripravili rokometni turnir, na katerem je nastopilo sedem ekip, trije 1. B ligaši in štiri drugoligaške ekipe. Vsem pa je turnir služil kot zadnja priprava pred nadaljevanjem prvenstva, ki se začne to soboto. Prišlo je tudi do nekaj odpovedi, saj zaradi drugih obveznosti niso igrali: prvoligaš Slovan, druga ekipa Pivovarna Laško in Radovljica. Po napovedih sta se v finale uvrstila gostitelj; CHIO Besnica in Gradbinec Preddvor. Pred sobotnim prvenstvenim obračunom sta tekmeca pokazala solidno igro, kar bo derbi naredilo še zanimivejši. Finale je bil zanimiv in izenačen, ne pa kvaliteten, predvsem pa zelo športen. Tako enim kot drugim ni uspel uiti nasprotniku na več kot dva gola prednosti. Gostitelji so potem v končnici srečanja naredili več napak in tesno izgubili, saj jim je za izenačenje zmanjkalo časa. Domačemu občinstvu sc je prvič na uradni tekmi predstavil novi trener CHIO Besnicc StefanoviČ. Po končanem turnirju so razglasili najboljšega vratarja, igralca in strelca. V vratih je največ pokazal Poligon Ajdovščina, največkrat je zadel Čimžar - CHIO Besnica, največ na igrišču pa je pokazal Poje iz Kočevja. Vrstni red: 1. Gradbinec Preddvor, 2. CHIO Besnica, 3. Grča Kočevje, 4. Ajdovščina, 5. Sava, 6. Krim, 7. Mokerc. Turnir so odsodili gorenjski sodniki: Kramar - Benegalija, Košir - Sintič in Svoljšak - Dolanc. Jutri, 4. februarja, bo v Radovljci Dan rokometa. Začel se bo ob 15.30 v dvorani gostinske šole. • M. Dolanc NA GORENJSKO VEČ KOT TRIDESET MEDALJ KRANJSKI GIMNAZIJCI NAJBOLJŠI V četrtek, 19. januarja, je bilo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju Med več kot sto tekmovalci srednjih šol iz Slovenije in sosednje Hrvaške, je ekipna zmaga tako pri dijakinjah kot tudi pri dijakih pripadla predstavnikom Gimnazije iz Kranja. Letos so imeli srednješolci prvič možnost tekmovati v dveh kategorijah. V kategoriji A so nastopili tekmovalci z licenco in tisti, ki so menili, da so jim kos in so sposobni plezati smeri na pogled s športnim vpenjanjem vrvi za varovanje, v B kategoriji pa so nastopali manj izkušeni plezalci, ki sicer večinoma ne tekmujejo in so plezali z varovanjem od zgoraj. Prav ta varnejša in tudi lažja varianta je privabila veliko srednješolcev. V obeh omenjenih kategorijah so nastopali tekmovalci v dveh starostnih skupinah: dijaki prvega in drugega letnika v eni in starejši v drugi. V kategoriji B so tekmovalci nastopili le v dopoldanskem delu tekmovanja, medtem ko so imeli tekmovalci v kategoriji A še večerni finale, kamor se je uvrstilo absolutno najboljših šest deklet in osem fantov. Edino večje presenečenje je pripravil Erih Obrez, dijak šolskega centra iz Celja, ki je že v prvem nastopu pokazal največ in edini smer preplezal do vrha. Da so njegovi, po tekmovalnih rezultatih iz preteklega leta precej boljši nasprotniki, očitno še le na začetku priprav za naslednjo sezono, je pokazal tudi nastop v večernem finalu. Erih je še enkrat plezal odlično in zasluženo zmagal. Rezultati kategorija A: mladinke 81:82: 1. Saša Truden (Sr. ekonom. Kranj), 2. Nastja Guzzi (Gimnazija Šk. Loka), 3. Jana Oman (Gimnazija Kranj); mladinke 79.u0: 1. Katarina Štremfelj (Gimnazija Kranj), 2. Eva Tušar (Sr. farm. zdrav. Ljubljana), 3. Blaža Klemenčič (Gimnazija Šk. Loka); mladinci 81-82: 1. Erih Obrez (Šolski center Celje), 2. Valjavec Tomaž (Sr. ekon. adm. Kranj), 3. Primož Žitnik (Gimnazija Šk. Loka); mladinci 79-80: 1. Matej Sova (Gimnazija Kranj), 2. Aleš Strojan (SESŠ Kranj), 3. Uroš Grilc (Srednja ekon. amd. Kranj). Rezultati kategorije B: mladinke 81 - 82: 1. Saša Kokalj (Gim. Šk. Loka), 2. Natalija Bohak (Šol. center Velenje), 3. Martina Bartolič (Škofij, gim. Šentvid); mladinke 79 - 80: 1. Nina Simčič (Gim. Novo mesto), 2. Barbara Tomažič (Sr. eko. ad. Kranj), 3. Polona Savnik (Škof. gim. Šentvid); mladinci 81 - 82: 1. Anže Marinče (Sr. ekon. amd. Kranj), 2. Rok Zalokar in Jakob Kunšič (oba SLŠ Šk. Loka); mladinci 79-80: 1. Blaž Demšar (Škor. gim. Šentvid), 2. Andrej Staleker (SLŠ Šk. Loka) in Jure Ravnik (Gim. Kranj). A. Š. KOŠARKA JE KRALJEVALA V SOBOTO - V soboto je Bil že sedmič zapored dan slovenske košarke. Predstavilo se je vse, kar kaj pomeni v slovenski košarki. Posebno popolden je bila dvorana Tivoli polna, ko so igrali domači in tuji igralci v slovenskih ligah. Zmagali so tujci s J30 : 112. V zabijanju je letos zmagal košarkar Uniona Olimpije John Taylor, ki je bil razglašen tudi za najboljšega igralca večera. Najboljši v trojkah pa je bil Jože Žitnik (Ilelios Domžale). • J.K., slika T. Doki KADETSKO IN MLADINSKO PRVENSTVO Kranj, 3. februarja - Plavalni klub Triglav iz Kranja bo organiziral v zimskem bazenu v Kranju od 6. do 8. februarja zimsko prvenstvo Slovenije za kadete in mladince. Vse tri dni se bodo ob 9. uri začenjala predtekmovanja, finala pa bodo ob 17. uri. Svečana otvoritev prvenstva bo v petek, 6. februarja, ob 16.50. • J.K. Plavalni klub Triglav Kranj jc na državnem prvenstvu v Mariboru ekipno dosegel drugo, Radovljica Park hotel Bled pa tretje mesto. Maribor, 1. februarja - Na zimskem prvenstvu Slovenije za dečke in deklice v plavanju, kije bilo minuli konec tedna v Mariboru, so sc mladi Gorenjci vrnili z lepo bero medalj. 18 so jih posamično pobrali dečki in deklice Triglava iz Kranja, ki so naposled ekipno dosegli drugo mesto (za PK Ljubljana Ljubljana), z medaljami so bile nagrajene tudi štiri štafetne postave. V Radovljico pa je šlo 13 medalj za posameznike in dve za štafete. Med Triglavani sta največ odličij osvojila Rožle Volavšek med dečki in Urška Stare med deklicami, med Radovljičani pa se največkrat pojavljata imeni Tamare Sambrailo in Urške Ankerst. Sicer pa so se Gorenjci iz teh dveh klubov (poleg njih so V konkurenci 17 slovenskih klubov sodelovali še plavalci gorenjskih klubov iz Kamnika, Jesenic in Cerkna) dobro odrezali v domala vseh disciplinah, kolajne pa osvojili v desetih, pa tudi v štafetah na 400 metrov prosto in 400 metrov mešano. In kdo so bodoči šampioni? Na 200 m prosto je med dečki 3. mesto osvojil Rožle Volavšek, med deklicami pa Urška Stare v isti disciplini 1. mesto (oba TK). Na 400 m mešano je Volavšek priplaval zlato, srebro pa Denis Oblak (oba TK), med deklicami v isti disciplini pa sta slavili Radovljičanki: 1. mesto Tamara Sambrailo in 2. mesto Urša Ankerst, Triglavanka Andreja Markuta pa je dosegla 3. mesto. Na 400 m prosto spet srečamo Rožleta Volavška, tokrat srebrnega, na 3. mestu pa njegovega klubskega kolego Toma Trillerja. Pri deklicah na 400 m prosto je bila piva Urška Stare, Radovljičanka Sambrailo pa tretja. Na 200 ni hrbtno sta 2. in 3. mesto pobrala Volavšek in Denis Oblak (oba TK). na 200 m mešano pa je bil na 2. mestu Denis Oblak, med dekleti pa sta v tej disciplini slavili Radovljičanki: z zlatom Sambrailova in i bronom Urša Ankerst. Na 100 m prosto je bila Sambrailova (RPB) spet prva, druga pa Staretova (TK). Tudi na 200 m prsno sta si kluba razdelila medalje, in sicer med dečki 2. mesto Sašo Štošič (RPB) in 3. mesto Denis Oblak (TK), med deklicami pa 1. mesto Vesna Kavčič (TK), 2. in 3. mesto pa Sambrailova in Ankerstova (RPB). Ista tn imena srečamo na 100 m prsno: 1. mesto Kavčičeva, 2. mesto Ankerstova in 3. mesto Sambrailova. Na 100 m hrbtno pa si je bron priplaval Triglavan Andraž Zaplotnik. Gorenjci so tudi dobro dolgoprogaši. Na 800 m prosto je 2. mesto dosegel Volavšek (TK). 3. mesto pa Vili Ambrožič (RPB), pri deklicah pa 1. mesto Urška Stare (TK), 3. mesto pa Ana Ambrožič (RPB). Po prvih mestih so segli tudi plavalci v štafetah. Na 4 krat 100 m prosto so dečki Triglava Kranj (Triller, Oblak, Zaplotnik, Volavšek) osvojili zlato, drugo zlafo so priplavale Triglavanke (Oseli, Markuta, Kavčič, Stare), RadovhV čanke pa srebro (Sambrailo, Ankerst, Kozamernik, Ambrožič). * štafeti 4-krat 100 m mešano pa imajo dečki Triglava srebro, deklice zlato, Radovljičanke pa srebro. Ob koncu državnega prvenstva so bih Triglavani ekipno drugi, Radovljičani pa tretji, z boljšim seštevkom točk jih je prehitel Plavalni klub Ljubljana. • D.Z.ŽIebir GORENJCI USPEŠNO Mostec, 31. januarja - SSK Ilirija Center je bila organizator državnega prvenstva dečkov do 10 let in pokala MIP do 11 let. Ov udeležbi 94 mladih tekmovalcev iz rekordnih 19 slovenskih klubov so imeli največ uspehov domačini in Gorenjci. Nastopili so ^ skakalnici s kritično točko 25 metrov. Rezultati: državflO Jrvenstvo: 1. Miha Jošt, 2. Rožle Žagar (oba Ilirija Center), •>■ an Beguš (Triglav), 4. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 5. Anže Pev Zma8al jc Jure Bogataj (SK Triglav Kranj). Za njim Mli.,.)UyrAstlh Gašper Juvan (SSK Ljubno ob Savinji), Gašper (Al, i, ^'P.ma Žiri)- Jure Tralar (Stol Žirovnica), Jaka Oblak ^ Pma Zin), Tadej Vegelj (Alpina Žiri) itd. • J.K. Janko Meglic), 5. Jezersko V (Brane Žagar, Janez Smrtnik), 6. PPSV 1 (Rajko Lotrič, Marko Pogorevc), 7. Vrh I (Matjaž Globočnik, Dušan Podlogar), 8. Jezersko VI (Janez Krč, Marko Lesjak), 9. AO Mojstrana (Gregor Koder, Sebastjan Vidmar), 10. GBR SV (Aleš Ropret, Srečko Omejc); ŽENSKE EKIPE: 1. GABO (Minam Lcban, Gabi Grm); MEŠANE EKIPE: 1. GRS Ljubljana; MOŠKE EKIPE: 1. Jezersko III (Tone, Drejc Karničar); SPRINT: 1. Jezersko 111; VELESLALOM: 1. Jezersko III. In kaj sta o tekmi menila zmagovalca? Drejc Karničar: "Zadovoljen sem s prireditvijo in svojim nastopom. Lani sem zmagal z bratom Luko, letos pa mi je to uspelo z bratrancem Tonetom. Številnega obiska bi bila gotovo vesela tudi Luka in Rado." Tone Karničar: "Na tekmi je šlo bolje kot na preizkusu med domačini pred tednom dni. Cilj je, da zmaga ostane doma, to pa smo dosegli." • Stojan Saje x ganizaciji tekmovanja sodelujejo Športno društvo Selca, /»rtno društvo Dražgošc, Športno društvo Zali Log, Športno sr«H !Vo D°lerJJa vas in MKD Železniki, dogovarjajo pa se tudi za i x vanjc SD Sorica. Prve tekme se jc udeležilo nad 100 jucark in smučarjev. V ženskih kategorijah so bile v skupini 89 in (Žd .IlaJbolJše Petra Lušina (Dražgoše), Neva Benedičič Bor. ,kl) 111 Katja Jclcnc (Dražgoše), v skupini 87 - 88 Manca /-r'oncelj in Laura Lotrič (Selca) in Maja Tušek (Železniki), v jj^pini 85 - 86 Katja Gartner (Železniki) in Lidija Repnik in Ana SrTCe (obe Selca)> v letniku 83 - 84 Nina Tušek, Ana Bertoncelj in ■£nia Smid (vse Železniki), v letniku 73 -82 Saša Gartner ■fjoienja vas), Barbara Čenčič (Železniki) in Ana Lotrič ChZ8° o^' V letniku 63 - 72 Darka Krmelj (Dolenja vas), 48 rv>ra (Železniki) in Maja Frangež (Železniki), v letniku in j» ^a Irena Gartner (Železniki), Sonja Rakovec (Dolenja vas) Sa*an^ Lušina (Dražgoše). Med ženskami je dosergla najboljši čas so K-rarlner (Do,enJa vas) 28,49. Med moškimi letnik 89 in mlajši (DrS xnaJh,treJgi Anže Rpvtar (Železniki), Mitja Lušina Ga? 8 in Borut t)ro.lc (Železniki), v letniku 87 - 88 Mario (rVo2erv(PolenJ'a vas)> Ži§a L°gar (Železniki) in Grega Lušina PotS8?c)> v letniku 85 " 86 MitJ'a Gascr (Železniki), in Jure (Žel ln MitJa Lotrič (Sclca)> v skupini 83 - 84 Dušan Gartner letn^i Jelcnc Primož in Marko Lotrič (oba Dražgoše), v (Ž?i U-73 ■ 82 Boris Kavčič (Dražgoše), Boštjan Bcrnik Pre .eKZmk0 in Primož Lušina (Dražgoše), v letniku 63 - 72 Janez (SP ,n. (Železniki), Franc Bcrnik (Dolenja vas) in Robi Ozanič DuJ a'« v ,ctn'ku 48 - 62 Milan tušek in Jože Žitnik (Železniki) ter (><,! Blaznik (Selca), v letniku 47 in starejši pa Ivah Kemperle ^•ezniki), Tone Kalan (Dolenja vas) in Franc Čenčič (Selca). 2g]!lltreJši med moškimi je bil Janez Frelih (Železniki) s časom k' ~: Ekipno so zmagali Železniki s 417 točkami. Sledijo ,i_a?-goše 262, Selca 252, Dolenja vas 250 in Zali Log 37. • '•Košnjek CICIBANI NA KRVAVCU iQ t ranJ' 3- februarja - ASK Triglav iz Kranja organizira januarja nas( ruarJa po dve tekmi za Pokal Krvavca. Za aprilski finalni k0n?P .se bodo štele po tri najboljše uvrstitve. Dve tekmi sta že GriH' Na Prvi sta v letniku 91- 92 zmagala Alja Bitenc in Mark • 88 V l%tniku 89 " 90 Zarja Černilogar in Jan Tepina, v letniku 87 skun Pa pela Štefe m Luka Pintar. Na drugi tekmi sta bila v % p1}1 91 " 92 najboljša Alja Bitenc in Mark Grad, v letniku 89 -Uka d3 Presterl in Miha Bežek, v letniku 87 - 88 pa Špela Štefe in bodo ar Nas,ednJa tekma bo 7. februarja ob 10,30. Prijave Trj„r. sPrcjemali pol ure pred začetkom tekme v klubski koči ASK 8 av °a Krvavcu. • M. Dolanc PREHODNI POKAL TRŽICANOM Planina pod Golico, 2. februarja - Letošnja muhasta zima tudi sankačem na naravnih progah ni naklonjena. Kar mesec dni so se člani Sankaškega kluba Jesenice trudili, da so lahko uredili progo za svojo letošnjo največjo mednarodno prireditev: tekmovanje za 41. prehodni pokal mesta Jesenic v Savskih jamah. Na progo so nanašali sneg, jo polivali z vodo, skratka delali več sto ur. To se jim je zagotov obrestovalo in predsednik kluba Jani Gregorič je bil izredno zadovoljen: "Tokrat smo bili močnejši od narave, na "roke" so nam šle izredno nizke temperature več dni pred tekmovanjem. Čeprav je bila proga nekoliko krajša kot navadno, so jo pohvalili tako mednarodni funkcionarji sankaške zveze PIL kot tekmovalci. Rezultati - posamezno: st. cicibani: 1. Staš Kos Tržič, 4. Miha Meglic (Jesenice); mlajši dečki: 1. Štefan Pircher (Avstrija), 2. Žiga Pagon, 4. Ervin Marn (oba Tržič); mlajše deklice: 1. Živa Jane (Tržič); starejši dečki: l. Jure Pohleven, Domel Železniki, starejše deklice: 1. Sandra Schopf (Avstrija), 2. Tjaša Kališnik, 3. Olga Dolžan, 5. Mateja Kralj (vse Tržič); mlajši mladinci: 1. Gerald Kammerlander (Avstrija), 4. Robi Kališnik (Tržič); starejši mladimi: 1. Elmar Leitner (Avstrija), 6. Gašper Benedik (Domel Železniki),. 8. Borut Kralj (Tržič); člani: Guido Hilgartncr (Avstrija), 2. Vili Rakovec (Domel Železniki), 5. Boštjan Vizjak (Tržič), 9. Borut Fejfar (Domel Železniki); članice: 1. Breda Meglic (Tržič); starejši člani: 1. Drago Česen (Tržič), 3. Vinko Lavtižar (Jesenice), 4. Stanko Kolar (Idrija); mladinski dvosed: 1. Giannelli - Deme (Italija), 5. Kralj - Kališnik (Tržič); članski dvosed: 1. Shatz - Karner (Avstrija); ekipno: 1. Tržič (Boštjan Vizjak, Robi Kališnik, Drago Česen), 2. Frantschach (Avstrija), 3. Domel Železniki (Vili Rakovec, Gašper Benedik, Borut Fejfar), Jesenice. • J. Rabič m Prvi načelnik planinske sekcije Preddvor je postal Živko Drekonja (prvi levo). PLANINCI IZ PREDDVORA USTANOVILI SEKCIJO ' Kranj, 2. februarja - Preddvorski župan Miran Zadnikar je dal pobudo za ustanovitev planinske sekcije pri PD Kranj, saj jc v občini 5 visokogorskih planinskih postojank in več kot 150 kilometrov planinskih poti. Med ustanovnim občnim zborom planinske sekcije zadnjo januarsko nedeljo v domu na Kališču je župan Zadnikar poudaril, da je planinstvo najbolj mikaven del turistične ponudbe kraja. Zato si bo sekcija prizadevala tudi za ohranjanje naravnega okolja. Nekaj strokovnih nasvetov za delo je dal preddvorskim planincem načelnik planinske sekcije Iskra Peter Kobal, načelnik odseka za planinsko hojo in vodništvo pri PD Kranj Peter Lebau jc predstavil izletniški program, predsednik PD Kranj Franc Ekar pa jc opisal osnovni namen organiziranosti planincev v samostojni sekciji. V njej ima vsak član enake pravice kot član društva, vendar nihče ne nasprotuje tudi morebitni ustanovitvi samostojnega društva. Med razpravo je dal Franc Bizjak pobudo, da bi planinska sekcija poskrbela tudi za postavitev znamenja na Storžiču. Udeleženci ustanovnega zbora so soglašali, da bo načelnik sekcije Živko Drekonja. V sekcijo se je včlanilo že med srečanjem na Kališču blizu 60 planincev. Med njimi so tudi planinski in gorski vodniki ter gorski reševalci. • S. Saje, foto: F. Ekar Politiki in gospodarstveniki na tekaških smučeh ČARMANA NI NIHČE UJEL Pokljuka, 3. februarja - Nad 50 politkov, gospodarstvenikov in diplomatov, kar je rekord, je sodelovalo na tradicionalnem pokljuškem teku, ki ga organizirata Turistično društvo Tržič in Športno društvo Lom. Prišli so stari znanci pokljuških tekem, kot Nace Polajnar, Bcno llcnigman, Ivo Bizjak, Miroslav Mozetič jc bil tako kot običajno brez smuči, Lojzeta Peterleta ni bilo, ker je bil v Angliji, prišla pa sta tudi Borut Sommereger, ki ga muči meniskus in ni tekel, ter njegova izvoljenka Jana Primožič. Tekače, med katerimi jc bil tudi slovaški veleposlanik Emanuel Rehak, je prišel pozdravit tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki je imel opremo s seboj, pa ni tekel. Drugo leto bo, je obljubil, in se vpisal v knjigo navijačev biatlonke Andreje Grašič. Najhitrejši je bil podjetnik in nekdanji tekač Ivo Čarnian, ki ga nihče ni mogel ujeti. Njegove zmage jc bil zelo vesel tudi kranjskogorski župan Jože Kotnik, ki je prav tako na Pokljuki spodbujal tekače. Tržičani in Lomljani so pripravili prijetno srečanje, ki se je končalo v vadbenem centru Slovenske vojske. Vinku Graši-ču in dr. Avgustu Mencingerju je spet uspelo pripraviti prijetno prireditev. Na Pokljuki so v soboto postali zmagovalci Ivo Čar-man, Radovan Ojdanič, Bože n a L i p e j, Britanka Kathcime Inglehern, Beno Henigman (premagal je Polajnarja in Bizjaka) in Anton Kramarič. Na slikah: Ivo Čarman in kranjskogorski župan Jože Kotnik, zraven pa Janez Podobnik, Nace Polajnar, Vinko Grašič in Ivo Bizjak. • J. Košnjek SAVA VODI Kranj, 3. februarja - V šahovski ligi kranjske regije so odigrali 2. kolo. Dvoboji so bili izenačeni, saj se jih je kar šest končalo neodločeno. Sama Sava in Primskovo sta zmagala. Izidi: Adergas : Bitnje (2 :2,2 : 2), Primskovo : Iskraemeco (2,5 :1.5, 2 : 2), Stari Mavr : Gumar (2 : 2, 2 : 2) in Sava : Vodovodni stolp (4 : 0, 2 : 2). Čirče so bile proste. Vodi Sava s 6 točkami (11) pred Starim Maverjem 6 (11), Primskovim 6 (10), Vodovodnim stolpom 4 (6,5), Bitnajmi 3 (6,5), Gumarjem 2 (7), Adergasom 2 (4), Iskraemecom 1 (4,5) in Čirčami 1 (3.5). • F. Čeh MALONOGOMETNI TURNIR V ŽIROVNICI Rekreacijsko nogometno društvo Kašarija Team organizira v soboto, 14. februarja, celodnevni malonogometni turnir v telovadnici OŠ Žirovnica v Zabreznici. Nagradni sklad turnirja znaša 75.000 SIT. Prijavnina v višini 8.000 SIT se poravna do torka, 10. februarja, z nakazilom na ŽR Št. 51530-678-000-0055258 ali z gotovino na žrebanju, ki bo v okrepčevalnici pri mesariji Mali v Zabreznici 22 (sreda, 12. februarja, ob 19.00). Za obvezne prijave in dodatne informacije pokličite Miha (064 802-120). Pohitite, saj je število ekip omejeno. ! sil J Deskarski akrobati - Najboljši deskarji - skakalci počenjajo na skakalnicah in v zraku prave vragolije. Tako je bilo tudi konec preteklega tedna v Kranjski Gori, kjer je bilo tekmovanje v skokih, skakalnico pa je konstruiral Žiga VertovŠek. Sicer pa je zmagal 20-letni Ljubljančan Matej Zimšek, kije med drugim izvedel čisti dvojni obrat vzvratno z vrtenjem na nos in s prijemom z obema rokama za desko, ali, imenovano po deskarsko "720 rodeo stviteh double grab". Na sliki najboljši v Kranjski Gori Matej Zimšek, Dare Vertovšek in Martin Martinec. • J.K, slika T. Doki Beograd spet vse bližje Ađarhco Jenšterle, Z. uri c tri ji sodelavec Zajci in kunci Branko Grims, zunanji sodelavec PREJEU SMO Svojevrsten absurd je, da je ravno Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, tisti slovenski politik, ki znova navezuje pretrgane stike med Ljubljano in Beogradom. Jelinčič je bil skupaj s Slavkom Debelakom, državnim sekretarjem v Ministrstvu za notranje zadeve, na dvodnevnem obisku v glavnem jugoslovanskem mestu, pogovarjala pa sta se z dr. Vladimirjem Štambukom, predsednikom odbora za parlamentarno sodelovanje Jugoslovanske levice in podpredsednikom srbske skupščine. Absurd Jelinčičevega obiska je v tem, ker gre za človeka, ki je v politiko vstopil ravno z nacionalističnim programom, usmerjenim proti "tistim z juga". Toda čas je kmalu pokazal, da gre za človeka, ki v politiki ni ravno novinec. Še posebej zanimivo je bilo razkritje njegovega sodelovanja z našimi bivšimi tajnimi službami. Po tej plati ima torej več kot dovolj izkušenj tudi za prefinjena pogajanja s politiki današnje Jugoslavije. Jelinčiča so kasneje, predvsem na desnici, obtoževali, da je bil njegov glavni namen razbitje slovenske desnice. Na neki način je to tudi res storil, saj je s svojimi ekstrem-nimi nastopi najprej okrog sebe zbral najbolj jezno in razborito desnico, jo potem po volitvah popeljal v parlament in prav tam tudi poskrbel za njen razpad. Tedaj je celo opravil zelo pomembno delo, saj je ekstremno desnico spravil v okvire pravne države in nas tako rešil njenega izveninstitucionalnega delovanja. Po vsem tem je zdaj očitno prevzel vlogo odposlanca, ki pripravlja pot za kasnejše soočenje politike na vrhu. Na koncu tega procesa bo seveda formalna vzpostavitev diplomatskh odnosov med Slovenijo in Jugoslavijo. Treba je reči, da Jelinčičeva naloga tokrat niti ni tako težka. Človek, ki je na jugoslovanski strani glavni pobudnik za normalizacijo odnosov, je znameniti režiser Ljubiša Ristič, danes predsednik komisije za mednarodne odnose v jugoslovanskem parlamentu. Ristič je s svojimi gledališkimi predstavami v slovenskem kulturnem prostoru pustil neizbrisen pečat, saj je bil utemeljitelj "političnega gledališ- ča". Ta režiser je slovenskim intelektualcem pomagal rušiti komunistični sistem, potem pa se je po vrnitvi v Beograd spreobrnil in postal branilec istega komunizma, ki ga je v Sloveniji še nekaj let pred tem ostro izzival. Ampak v politiki so takšni obrali povsem običajni in tako, kot pri Rističu zdaj ni nenavadno, da namesto v gledališču režira kar v parlamentu, tudi pri Zmagu Jelinčiču ni presenetljivo, da navezuje stike s tistimi, ki jih je pred leti ostro napadal in izganjal iz Slovenije. Ena od značilnosti človeka in njegova narava je, da neverjetno hitro odpušča in pozablja, kar ga verjetno tudi rešuje velikih travm. Že nekajkrat se je pokazalo, da je najbolj neuspešna ravno tista politika, ki trmasto vztraja na popravljanju krivic in bi bila najbolj srečna, če bi čas zavrteli kar nekaj desetletij nazaj, da bi potem lahko z današnjim vedenjem in izkušnjami spremenili zgodovino. O tem, da se bodo nekoč odnosi med Slovenijo in Jugoslavijo normalizirali, tako ali tako nikoli ni bilo dvoma, vprašanje je bilo le, koliko časa bo potrebnega za celjenje odprtih ran. Navsezadnje vojna v Sloveniji ni primerljiva s tistima na Hrvaškem ali v Bosni in Hercegovini, poleg tega pa Slovenija in Jugoslavija tudi neposredno ne mejita druga na drugo, kar lahko pomeni, da se bodo odnosi med državama uredili celo veliko prej, kot recimo s sosednjo Hrvaško. Pokojni ameriški pesnik Allen Ginsberg je nekoč na vprašanje o svoji politični angažiranosti izjavil: "Revolucija je teater!" Tudi s politiko ni drugače. Zmago Jelinčič je znan po tem, da je bivši baletnik, sicer pa smo pred kratkim lahko prebrali, da v Sarajevo po dolgem času na gostovanje prihaja jugoslovansko gledališče Atelje 212. Tudi v tem primeru gre za prve znake normalizacije odnosov. In če je končni rezultat vsega skupaj res vzpostavitev miru in normalnega poslovanje, potem je javnost pripravljena pozabiti na preteklost prenekaterih politikov. (Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča.) 217 Včasih ni zmeraj luštno blo Oče je po koncu vojne prišel iz Galicije domov peš. Vsi so se čudili, ko so ga zagledali, saj so mislili, da je že zdavnaj mrtev. Bil je v ujetništvu, kjer se je nalezel koz. "S kozami so se okužili še otroci in več jih je potem po njegovem prihodu tudi umrlo," je povedala Francka. Ja, žalovali pa niso preveč. Smrt je smrt, otrok je bilo še veliko. Včasih so še verjeli, da potem umrli ne gre v nebesa, če se preveč "udriha" za njim. Ko je enkrat konec, solze ne pomagajo dosti. Francka je izmed vseh otrok, ki so se rodili drugi mami, imela najraje prvega. Bil je fant, okrogloličen in s težavo ga je vlačila sem ter tja, medtem ko je pazila nanj. Toda nekako ji je vseeno prirasel k srcu, da ga je imela rada... "Čeprav nismo bili revni, sem imela komaj dve oblekici," se spominja Francka. "Najhuje je bilo pozimi, ko smo šli k maši. Brila je burja, do kosti, mi pa v tistih skromnih oblačilih... Ej, ko bi videla moje čevlje! Na peti so bile že vse ponošene in da mi skozi ne bi požel sneg, sem tiste luknje zabasala s cunjami. Pod kiklo pa nič... prve hlače sem dobila dosti pozneje... Res, pravi čudež je bil, da se nisem prehladila..." Franckin oče je bil veseljak. Rad se je pohecal, tudi pri plesu se je zmeraj izkazal. To pa njegovi ženi ni bilo čisto nič všeč. Takrat je udaril po mizi Tale ni od včeraj, je pa aktualen. Zajček se ga napije do konca in nori skozi gozd. V goščavi omaga in zaspi. Mimo prideta lisica in volk in se stepeta za spečega zajčka. Na koncu oba podležeta in obležita tik ob zajčku. Ko se zjutraj zajček zbudi, presenečen pogleda naokoli in se potem cel teden junači po gozdu: "Kadar sem pijan, pa res nimam več nobenih manir in počenjam grozne stvari." Knjiga je orožje, vzemite jo v roke! Geslo, ki je pred petnajstimi leti sodilo v obvezni brevir vsakega takratnega političnega funkcionarja, še vedno velja upoštevati. Priročni leksikon Slovenskega knjižnega zavoda ima že brado, vendar je tudi danes aktualen, samo brati ga je treba bolj pazljivo kot nekoč. Leksikon nas pouči o razliki med zajci in kunci. Tako v leksikonu piše, da so zajci škodljivi divji glodalci, ki s svojo požrešnostjo zmanšujejo bogastvo ljudi. Povsem drugačno vlogo leksikon pripisuje kuncu - opredeljuje jih kot udomačene samce, ki so koristni, plodni in v vseh pogledih večji od zajcev. V slovenskih medijih je bilo v zadnjih tednih vsaj toliko prostora, kot razvpitemu "brezplačnemu izvozu vohunskega znanja in tehnike na Hrvaško," namenjeno ameriškemu predsedniku g. Clintonu in njegovim "pripravnicam". Preusmeritev pozornosti javnosti od domačih grehov na tuje vedno prav pride. Ameriški kongres je zaradi preveč poskočnega predsednika odredil preiskavo in zadeva še ni končana. Za g. Clintona bi se morala zadeva zares slabo končati le v enem samem primeru - če mu na sodišču dokažejo, da je v resnici nagovarjal eno od "pripravnic" h krivemu pričevanju. To je kaznivo dejanje in meja, ki je nihče ne bi smel prestopiti, še najmanj v politiki. Vse ostalo je stvar tanke meje med zasebnim in javnim v politiki. Zaradi že doseženih gospodarskih uspehov g. Clintonu ljudje zaupajo in reakcija javnosti je marsikoga presenetila. V zadnjih dneh je ameriški predsednik bolj popularen kot kdajkoli doslej. Resda je tudi on sam posegel po ukrepih, ki so povprečnim Američanom všeč. Kdor misli, da je ameriška napoved vojne Iraku v teh dneh čisto po naključju sovpadla s stopnjevano politično bitko v Kongresu, bi moral prebrati Clausewitza, ki pravi, da je vojnu zgolj nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Ljudje v razvitih demokracijah znajo ceniti odločno zunanjo politiko. Če predsednik zagovarja življenjske interese svoje države, mu ljudje oprostijo skoraj vse. Tako kot nekoč mnoge svoje presednike so tudi g. Clintona Američani očitno sprejeli kot nekakšnega "kunca" na oblasti. V Sloveniji sta se v zadnjih dneh k mnogim zunanjepolitičnim aferam pridružili še dve novi: razkrilo se je, da je bil v času, ko je bil minister za obrambo g. Jelko Kacin, podpisan tajni dokument o sodelovanju med izraelsko in slovensko obveščevalno službo. Po pisanju medijev je zakonitost tega podpisa vprašljiva. Zadevo bi najbrž večina vzela kot "logično" posledico nekdanjega potovanja g. Kacina (v času, ko je bil minister za obrambo še g. Janša!) skupaj s predsednikom Kučanom v Izrael, toda v parlamentu se jc razširila vest, da je dokument izginil. Ministrstvo za obrambo je krajo dokumenta zanikalo, toda slab okus ostaja. Še bolj razgalja vso bedo vladne zunanje politike "zasebno" potovanje g. Jelinčiča v Beograd skupaj z državnim sekretarjem ministrstva za notranje zadeve g. Deželakom. Po končanem potovanju je Jelinčič izjavil, da je po mnenju Srbov on sam najbolj poklican, da znova poveže Slovenijo in Srbijo. Jelinčič je politično kariero začel kot samozvan "nacionalist", sedaj pa očitno uporaben le še kot nekakšna "predhodnica" tistega dela slovenske politike, ki ponovno sili na Balkan. O'tem, kako nas ob taki "zaščiti" slovenskih nacionalnih interesov ves svet gleda vse bolj s posmehom, ni da bi govorili. Za povrh v vladi očitno ni nikogar, ki bi ga bilo dovolj v hlačah, da bi javnosti o ponovo-letnih zunanjepolitičnih aferah nalil čistega vina. Nekateri se postavljajo z bombastičnimi izjavami kot glavni junak v zgoraj zapisanem vicu in s tem prikrivajo svojo nemoč, drugi so dvoumni in celo arogantni, tretji so za javnost nedosegljivi. Temeljni problem naše zunanje politike je morda prav v tem, da imamo očitno na oblasti vse polno zajcev, toda nobenega kunca. Branko Grims je član SDS USODE Piše; Milena Miklavčič Kranjsko krožno križišče (ponovno) s prve strani Spodbodlo me je pisanje g. E. Humorja na temo novega krožnega križišča v Kranju. Pisec trdi, da bi morali odpraviti dvignjeno hrbtišče notranjega kroga, odpraviti oznake za dva vozna pasova in omogočiti hitrost v križišču 30 - 40 km/h ter odpraviti nepotrebno ustavljanje. Z njim se ne strinjam in pravzaprav mislim, da so njegove trditve zelo narobe. Izhajajo namreč iz napačnih predpostavk o vlogi tovrstnih križišč in upam, da jih pristojni ne bomo upoštevali. Zdaj že odmaknjenega marca 1995 sem, pogosto pretresen kot priča hudih nesreč na tem mestu, pisal v tole rubriko članek z naslovom "Kdaj krožno križišče na brniški vpadnici", in kmalu nato prejel od pristojnih odgovor v smislu, da bodo stvari krenile v pravo smer. Pomirjen in zelo zadovoljen sem bil, ko sem spremljal predelavo križišča in njegovo uvajanje. Tudi sam ga vsak dan uporabljam. Napišem lahko, da je po moji oceni na tej nekdaj črni točki, kjer se je nekoč umiralo, sedaj varen in tekoč promet. Absolutne varnosti v prometu seveda ni nikjer, tudi to križišče v tem pogledu ni izjema, a če bo sedaj prišlo do kakega trka, bo posledica verjetno le nekaj zvite pločevine in kakšna zbita luč, vse to pa z bistveno manjšim tveganjem za poškodbe ljudi. S tem pa je pravzaprav doseženo bistvo in namen te vrste križišča. Prepričan sem, da bo to križišče postalo referenca za mnoga druga na Gorenjskem in da bo vse več naših krajev v bližnji prihodnosti reševalo svoje prometne zagate na ta način. Vzporedno z izgradnjo pa bo potrebna vzgoja in samovzgoja voznikov za vožnjo v takšnem križišču, zato je važno, da se v javnosti o njih širijo pravilne in ne izkrivljene predstave. Prepričan sem, da so ravno ta križišča katalizator strpne in defenzivne vožnje in obzirnosti do soudeležencev v prometu, vse to pa v prometnih razmerahha, kakršne vla- dajo v Sloveniji, nujno potrebujemo. Prevozil sern tisoče in tisoče kilometrov doma, pa širom po Evropi <» ZDA in ugotavljam, da v številnih državah, kjer so avtomobile dobili mnogo pred nami, vozijo v povprečju obzirne je in pametneje kot mi. Mimogrede, sprašujem se, zakaj vlada in končno tudi zavarovalnice ne financirajo ustreznih kratkih vzgojnih T* spotov o pravilih varne uporabe krožišč in defenzivne vožnje nasploh, ki bi bili no sporedu v času velike gleda~ nosti, npr. pred TV dnevnikom, ustrezno tudi in v drugi" medijih in na Internetu. Naloženi denar bi se zelo hitro vrnil, ve se kako. Zato nazaj k zgornjm trditvam. Bistveno zame pri vsem je, da bi kroiišče moralo umiriti vožnjo in zmanjšat1 hitrost avtomobilov, hkrati pa zagotoviti prepustnost. Dvigj1' jeno hrbtišče je fizična oviro občutku preglednosti situactj*. in kot taka nujno potrebna'. Ravno ta občutek je ntnoge šoferje na starem krili**® speljal v nesrečo. Sedaj lahko vsak, ki se približuje krožiš*11' pričakuje prihod vozila z leve izza dvignjenega hrbtišča, * ima prednost. Zato niorf vstopajoči v krožišče voin]° že pred tem upočasniti in s tem zmanjšati tveganje trko-Tako je prav in krog je s tem dobesedno sklenjen. Dvign}e' no hrbtišče zato mora obstati-Nezadovoljni s takim stanjef so lahko samo nestrpneli }n neprilagojena. Trdim, da^lS, ob odpravi te vidne prepreKe število prevozov kroli**a neprimerno hitrostjo poveCu lo, s tem pa tudi verjetnost nesreč. To je na videz para' doks, a tako pač jc. In še en estetski moment je tukaj: ko bo urejena okolica, bo krožišče lahko okras kraju in & uporabnike obeležje prihod v neki (urejen) sistem, ki^ rečemo mesto Kranj. A to)* seveda izziv za hortikultunsl in jim ga prepustimo. Dejanska hitrost skozi *r.n žišče je bistveno manjša od ■> do 40 km/h, boljša ocena jj bila nekje pri polovici 1 vrednosti. Vsak je lahko op*' zil, da je prepustnost kril»c ■ kljub tako majhni hitroj}1 izredna in da za varno v0.« jo zadostuje že samo °bi%ar pozornost. Ščepec protneJn Nadaljevanje na 23. str«"' in začel rogoviliti, da so žena in otroci vsi preplašeni stekli v klet, na varno, pred njegovo jezo. Doma je bila do 22. leta, ko se je poročila. Z Lipelom sta bila istih let. Vedela je, da je malo živčen, toda kot še marsikatera ženska pred jo (in tudi za njo!!!) je mislila, da ga bo v zakonu že spravila v red. "Ko mi je včasih govoril, da je tako živčen, da mora nekoga ubiti, sem bila prepričana, da jih stresa tja v tri dni. Kdo bi si pa upal pomisliti na kaj hudejšega?! Velikokrat je govoril, da je kot Bog in da ima na zemlji to moč, da bo "porihtal" vse." Na začetku zakona je še kar šlo. Z leti je začel piti in to je v hišo prinašalo nasilje in nenehen strah. Po več dni ga ni bilo iz doline. Z vsako uro je bila Franckina groza večja. Na srečo je vsaj otroke pustit pri miru. Vsako leto se jima je rodil eden... "Zmeraj sem ga čakala. Gledala sem v dolino v pripravljenosti, da se mu skrijem, ko stopi čez prag. Niti za minuto nisem mogla zatisniti očesa. Tistega večera sem lepo prosila sosedo, da je prišla k meni. Zdelo se mi je, da se vpričo nje ne bo toliko upal. Tudi otroke bi navsezadnje lahko zbudila. Če so bili okoli njega, mi je dal mir, tak je bil." Upe se je iz dolinskih gostiln vračal pijan in poln črnih misli. Bil je tudi bolestno ljubosumen. Bogvedi kaj vse se mu je pletlo po glavi, ko je potrkal pri spodnjem sosedu in mu povedal, da samo toliko stopi domov, da ubije babo, potem pa gre v vodo. "Vpil je, kaj mi bo naredil. Že od daleč sem ga slišala. Strah me je, sem rekla sosedi, kar ušla bom. Ti kar pojdi, me je potolažila, ko se boš vrnila, bo že v postelji, zjutraj bo pa drugače mislil. Toliko sem še zmogla, da sem mu šla odpret vrata, ko je robantil zunaj. Stekla sem skozi hišo, do okna in nato v gmajno." Medtem je v hiši prišlo do tragedije. Ker Lipe ni našel žene, mu je za njegove morilske blodnje "prišla prav" kar soseda. Zagrabil jo je za vrat in v trdem primežu jo je najprej nekajkrat vlekel okoli hiše in klical ženo. Toda Francka je bila že na drugi strani girča in ga ni več slišala. Nekaj v njem mu je ukazalo, da mora ubijati. Drugače ne bo tako, kot bi moralo biti. Hrup je zbudil otroke in ko je zagledal glavico, ki je kukala izza vrat, je ukazal, naj prinese nož. Otrok je očeta ubogal, tako je bil navajen. Kaj je sledilo potem, se natanko ni nikoli izvedelo. Otrok je že tako ali tako videl preveč. Kar nekaj let je minilo, preden je bilo z njim spet vse vredu... Lipe je z nečloveškim krikom zabodel prvič. Pozneje, ko so prišli orožniki in zdravnik, so našteli sedemnajst ubodov. Naravnost proti srcu. "Bila sem desetič noseča. Prestrašena. Bala sem se za življenje. Nazaj proti domu sem se vračala šele proti jutru. Molila sem, da bi se že unesel. Pri prvi hiši so me ustavili. Tvoj }e pokončal eno žensko, so mi povedali. Stisnilo me je pri srcu. Pa ja ne! sem zakričala in na vso rnoc stekla po bregu navzdol. Pričakali so me jokajoči otroci in vsevprek govorili, kaj je naredil oče. Le Anže je bil tiho in tresel se je. On mu je dal not so ga zatožili drugi. Anže me je zbegano gledal, odpiral usta, toda niti besedice ni mogel iztisniti iz sebe. Nazadnje se mije zgrudil v naročje, drugi pa so se me z grozo v očeh oklenili." Lipeta so zaprli. Za več let. Nazadnje je umrl v Lepoglavi. Sem ter tja je na začetku še prihajal domov. Kdaj pa kdaj je orožnikom tudi ušel. M* se ni spremenil. Se zmeraj se je s Francko pogovarjal le z grožnjami. "Kolikokrat se mi je ponoči sanjalo, da tečem g pred njim. Da me lovi z nožem v roki in s spačenim obrazom. Še leta in leta se nisem moglo | znebiti njegove podobe." V zaporu ga je obiskal samo enkrat. Mislila je, da se bo dalo z njim pogovoriti. Bilo je vse zastonj. I Življenje je taklo naprej, otroci so šli k | sorodnikom, ker jih doma ni mogla krotiti- | Delati so morali prej in pozneje - vse življenje. | "Sedaj sem že stara in ne bom več dolgo," n}1 I je rekla Francka, "ampak to o svojem življenj1' sem še morala nekomu povedati. Sedaj mi ho laže." Preden sva se poslovili, sem jim moralo obljubiti, da ji bom napisala nekaj lepih besed, da jih bodo prebrali ob njenem grobu. Tako grd'' se mi zdi, če človeka pokopljejo brez tega, je se rekla. Torek, 3. februarja 1998 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje z 22. strani vljudnosti in tolerance do drugih pri vožnji skozi kro-Žišče pa prispeva k občutku, da smo to točko prometne Zgostitve prešli brez zamude in nepotrebnega stresa. In samo zato v sodobnem prometu gre! Gostota prometa bo v Sloveniji tudi v prihodnje le rasla in treba se ji bo prilagoditi na pravi način. Užitek hitrosti bo pač treba iz (pri)mestnih ulic in križišč Prenesti v Hockenheini in njemu podobne kraje. Prekinjena črta je namenjena temu, da jo lahko prevozijo. Upoštevajmo, da moramo vozilu, ki je pred nami na notranjem krogu omogočiti menjavo pasu, da "i na naslednjem kraku zavilo *? krožišča. Prilagojena hitost )e spet porok za to ali rečeno Preprosto: ne sili mu za rit in Pusti mu, da se razvrsti! Končam z nekoliko obrnjeno mislijo pisca prispevka, na katerega reagiram. Pisec pravi prav zato pa moramo uporabniki biti pozorni, da ne bi nosili posledic projek-tantovih slabih zamisli". Sani Pravim takole: ".. prav zato pa Morajo biti projektanti pozorni, da nekateri uporabniki ne "[nosili posledic slabih zami-sf' drugih, s katerimi se znajdejo v križišču..." Mislim, da So glavni elementi tega načela Pri križišču na brniški vpadnici bili upoštevani. Naj tako ostane. Vem, da je bil moj Prispevek k temu skromen, a kljub temu da se želim pristojnim na tem mestu zahvaliti, da končno tudi na ta način Povečujejo našo prometo varnost. S tem svoja oglašanja na to temo zaključujem. Stanislav Primožič, Kranj Človek človeku Polena pod noge Nedavno tega sem prebral v Gorenjskem glasu, da so ude-leženci zbora krajevne skupn-sti v Radovljici zahtevali, da s^ na eni izmed njihovih ulic namestijo ležeči policaji. Nedavno tega je predsednik krajevne skupnosti Predosljc dal po položitvi asfalta na nepomembni lokalni poti na vsakih 20 do 30 metrov nameniti tri ležeče policaje. h poročila delnega zbora krajanov Huj, ki je bil objavl-Ifn v Gorenjskem glasu dne 19- decembra 1997, je razvidno, da med drugim zahtevajo °d Mestne občine Kranj namestitev cestnih ovir - leže-čih policajev. Ko spremljam to dogajanje, se sprašujem, ali bomo res večino naših asfaltiranih cest spremenili v grbaste površine in se bomo morali navaditi na preskoke kot kakšni kenguruji. Ali res ne bomo znali več drugače urejati prometa, kot z metanjem polen pod noge. Še dobro, da na zboru krajanov na Primskovem niso postavili take zahteve, saj bi Jezerska cesta ob namestitvi "grb" postala neprevozna. Z osebnimi avtomobili, ki imajo vgrajeno občutljivo vzmetenje se grbe lahko prevozijo brez posebnih tresljajev, s tovornjaki pa se to že bolj čuti. Pri vožnji s traktorji in priklopniki, ki nimajo vzmetenja, je preskok čez grbe zelo občutljiv, tako za traktor kot za voznika. Pri primerni hitrosti traktor kar vrže čez grbo s tem pa tudi voznika. Ves strojni del traktorja se močno strese in pretrese strojne dele. To pa močno začuti tudi voznik traktorja, saj ga ob vsakem preskoku zaboli v križu, hrbtu. Torej je preskakovanje ovir s traktorji za zdravje zelo škodljivo. Pri vsakokratnem zaviranju pred grbami in zmanjševanju hitrosti na minimum 5 km na uro pa predstavlja veliko oviro za vozila, ki take ovire lahko hitreje prepeljejo. Predlagam tistim, ki sanjajo, ali si želijo namestitve cestnih ovir, naj se tam, kjer so te ovire nameščene, peljejo čez z raznimi vozili. Kaj pravi o tem zakonodaja? Zakon o varnosti v cestnem prometu kot tudi Zakon o javnih cestah med drugim določata: Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Zakon o varnosti v cestnem prometu med drugim določa: Voznik ne sme zmanjšati hitrosti toliko, da bi njegovo vozilo oviralo normalen promet. Ali hitrost vožnje motornih vozil na javni cesti ne sme biti v normalnih prometnih razmerah s pometnim znakom omejena na hitrost pod 40 km na uro. Kazenski zakon pa med drugim vsebuje tudi naslednje določilo: Kdor postavlja ovire na prometnih poteh ali ravna na drugi podoben način in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let. Iz teh zakonskih določil lahko razberemo, da lahko predstavlja metanje polen pod noge na javnih cestah veliko tveganje za tiste, ki jih mečejo in tiste, ki jih morajo preskakovati. • Jože Dolhar Enigma, Besedno obračunavanje Za "besedno obračunavanje" je ocenil poročevalec moja vprašanja zastavljena na Občnem zboru SKD v Škof j i Loki (G.g., 7. nov. 97, str. 5), ki so se vsebinsko vsekakor nanašala izključno na delo škofjeloških krščanskih demokratov med obema občnima zboroma. Odgovora ni bilo! Še več/ (dejansko: Še manj!) Našel se je tretji, ki je vprašanje avtoritativno pome-tel pod preprogo in postavil okvir, kjer naj se odvija debata! Briljanten način vodenja razprave za stranko, ki se imenuje "demokratično". Od dogodka je poteklo dobre tri mesece in zaman je upati, da se bo kdo od nagovorjenih še odzval na moja vprašanja. Moje začudenje velja tako predsedniku SKD g. Jerneju Prevcu, kakor tudi poslancu g. Vincenciju Demšarju, ki dejansko vodi odbor te stranke. Demšarjeva alternativa v stranki SKD, polemika o dražgoški bitki, poročilo o delu škofjeloške komisije za poboje, deklaracije slovenskih izobražencev, rezultati izrednega kongresa SKD v Novem mestu, sodelovanje naših članov v osrednjih organih stranke po kongresu itd. so po mojem mnenju, vsekakor vredni temeljite in objektivne obravnave v poročilu in razpravi lokalnega občnega zbora SKD. Te seveda ni bilo. Zdi se edinole, da koin-cidenca dogodkov v naši občini služi našim lokalnim strankarskim voditeljem mnogo bolje kot lastno delo. Trenutno so najuspešnejši sladkobni monologi, občasno pomešani z verskimi elementi, ki izvabljajo slepo zaupanje in ustvarjajo posameznikom senco za sprehode - po levi! Bo moje čakanje še zaman!? Franc Rupar, Škofja Loka ki ni Enigma V zadnjem času se je na trgu pojavilo novo podjetje za varovanje, ki se je registriralo in predstavilo z imenom Enigma. Novo podjetje pa se javnosti lažno predstavlja kot naslednik podjetja Enigma, ki sc je pred letom dni pripojilo v G7, družbo za varovanje, d.o.o. Očitno je, da poskuša vodstvo nove Enigme zlorabiti sloves kvalitetnih storitev, ki si ga jc pred pripojitvijo G7, družbi za varovanje, ustvarda prava Enigma. Novo podjetje za varovanje si namreč z zavajajočimi dopisi poskuša pridobiti stranke G7, v njih pa napačno trdi, da so nasledniki Enigme in da želijo obnoviti sodelovanje, ki prej nikoli niti ni obstajalo. Kljub temu da se v svojih dopisih omejujejo na manjše območje delovanja, pa dopise z zavajajočo vsebino pošiljajo naročnikom storitev G7, družbe za varovanje, tudi izven Ljubljane. Tako ponujanje na trgu varnostnih storitev je vsekakor nedopustno, saj "nova Enigma" ne izpolnjuje niti najosnovnejših zakonskih pogojev za svoje delo. Tudi v evidenci Zbornice RS za zasebno varovanje ni sledu o njihovem članstvu, kaj šele o zakonsko potrebni licenci za varovanje. G7, družba za varovanje, kot edina zakonita in prava naslednica Enigme, se ograjuje od zavajajoče ponudbe omenjenega podjetja in svoje poslovne partnerje obvešča, naj dopisom "nove Enigme" ne nasedajo. Verjamemo tudi, da ni mogoče zaupati nekomu, ki že ob svoji predstavitvi na majhnem kosu papirja navaja veliko število laži. G7, družba za varovanje, d.o.o., Trzin Planinski odmev Kranjski planinci se bomo 7. februarja spet odpravili proti Primorski. Posebni avtobus nas bo ob 6. uri odpeljal iz Kranja proti Razdrtemu. V kraju, kjer ima burja mlade, bomo izstopili. Čaka nas ena ura in pol zmerne hoje po zavarovani poti na vrh Pleše (1261 m). Tu nas bo pozdravila prijazna Vojkova koča. Ob lepem vremenu se širi obširen razgled tako pioti jugu (Gorjanci, Rog, Snežnik, Vremščica), kot tudi proti zahodu tja daleč v Benečijo in proti Julijcem. Po izdatni malici pa se bomo napotili proti vzhodu. Pot nas bo nekaj časa vodila po temenu Nanosa, proti vzhodu. Pot se nekaj časa strmo spušča proti cerkvici Sv. Brica, ki stoji pod najvišjim vrhom Nanosa, Suhim vrhom (1313 m). Po nas privede v vas Strane. Velika tisa, ki raste ob cerkvi, je tudi ena najstarejših znanih pri nas. Ostanki italijanske okupacije so še danes vidni v obliki bunkerjev. Spomenik iz časov prve svetovne vojne pa je vodovod, ki so ga zgradili ujetniki. Po kakšni uri hoje prispemo v vas Šmihel. Nad vasjo je bilo najdeno grobišče in razvaline. Domnevajo, da so te razvaline ostanki trdnjave Metullum, ki jo je leta 35 pr. n. štetjem oblegal in porušil cesar August. Takoj ko zapustimo vas, nas pot pripelje v gozd. Hoja je prijetna in po slabe pol ure pridemo na prostranstvo, odkoder zagledamo Predjamski grad. Še nekaj korakov in že smo v Predjami. Grad Erazma Leuegerja, ki je bil strah in trepet trgovcev, je tržaški glavar Adam Ravbar z zvijačo ugonobil. Grad, ki ga vidimo danes, je iz 16. stoletja, zgradili pa so ga grofi Cobenzli, o čemer priča grb z letnico 1570. Pridite na iziet, ki bo poleg planinskih užitkov nudil potovanje v zgodovino tega kotička slovenske zemlje. Vabljeni! Sestavil: Darko Koder GLASOV KAŽIPOT Obvestila M m mutm min »OBISKALI § VAS BOMO Občni zbor PGD Blejska Dobrava Blejska Dobrava - Na Blejski Dobravi bodo imeli v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani kulturnega in gasilskega doma gasilci PGD Blejska Dobrava svoj občni zbor. Uvodni kulturni program so pripravili otroci iz krajevnega vrtca Krvodajalska akcija Domžale - Od vključno danes, 3., do vključno petka, 6. februarja, bo krvodajalska akcija potekala za prebivalce Domžal. Reiki Bled, Ljubljana - Tečaj Reiki prve stopnje bo na Bledu 6. februarja 1998 popoldne in 7. februarja cel dan. V Ljubljani bo tečaj karuna reiki pive stopnje 15. februarja 1998. Informacije in prijave: Manja - Marija Robič, karuna in reiki mojstrica, od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure po tel.: 0G1 /140-65-65. Knjižnica odprta tudi ob sobotah Tržič - V praznovanje 8. februarja -slovenskega kulturnega praznika se Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vključuje tako, da bo od 7. februarja naprej redno odprta tudi ob sobotah od 9. do 12. ure. Srečanje žensk z rakom dojke Radovljica - Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke Radovljica vabi v četrtek, 5. februarja, na svoje redno srečanje. 0 operacijah bo potekal pogovor ob filmu, seznanjene boste z izdelki Amoene, ki izdelujejo prsne proteze, modrčke in kopalke, seveda pa boste tudi potelovadile. Srečanje bo v Knjžnici A. T. Linharta na Gorenjski cesti 27 ob 16. uri. Razpis tekmovanja Kranj - Sekcija za zimske športe pri DU Kranj organizira društveno tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih, ki bo v sredo, 11. februarja, dopoldne na Rudnem ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION ITD, CANKARJEVA 8, CEUE m 063/481-891 CENA 1 MIN - ISO SIT VSAK DAN OD 9. DO 09. UM polju na Pokljuki. Odhod posebnega avtobusa bo tega dne ob 7.30 uri izpred kina Center. Pravico nastopa imajo vsi člani, ki imajo plačano članarino za leto 1998 pri DU Kranj ali so člani s plačano članarino na območju bivše občine Kranj. Obvezne prijave z vplačilom stroškov prevoza, karte za žičnico in prehrano na DU Kranj pričakujejo do ponedeljka, 9. februarja, do 11. ure, ko bo žrebanje štartnih številk. Prireditve Ir Prešernova pot v svet Kranj - V modri dvorani gradu Khisistein bo v petek, 6. februarja, ob. 12. uri predstavitev projekta Prešernova pot v svet. Svečana prireditev v Radovljici Radovljica - V nedeljo, 8. februarja, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani svečana prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.Gostoval bo svetovno znani pianist Aleksander Piroženko. Izvajal bo dela Ćajkovskega, Rahmaninova, Chopena in Prokofjeva. Večer bo popestren tudi z recitalom Prešernovih pesmi in njegovih evropskih sodobnikov, ki jih bodo izvajali člani Linhartovega odra iz Radovljice. Proslava na Breznici Breznica - V kulturni dvorani na Breznici bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri bodo sodelovale skupine domačega kulturnega društva. Pogovor z Milanom Batisto Tržič - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 8. februarja, ob 10. uri na Delavski univerzi, Šolska ulica 2, predavalnica 3, pogovor z akademskim slikarjem, grafikom, likovnim pedagogom, pesnikom in letristom Milanom Batisto o toKovih kulture mesta Tržič. Nadaljevanje na 27. strani ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE «: 063/481-881 CENA 1 MIN - 166 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI Zanimivo je, da so prvi prispevek v višini tVO.000 din dale klekljarice, vključene v tipkarsko zadrugo, ki je delovala v sklopu K^ Ziri. Škoda, da se je blagajniška knjiga nekje izgubila, iz nje bi dobili še kak zanimiv Podatek! Pripravljalna dela in zbiranje materiala so Se začeli v letih 1948/49. Mladina je zbirala staro železo, ki so ga nato odpeljali na Jesenice in zanj dobili gradbeno železo. Na Prostoru, kjer je danes bencinska črpalka, so lzkopali ogromno jamo, kamor so začeli iz Kopačnice voziti apno. Iz Žirov so vozniki odšli že zvečer in nato v dolgih vrstah z vozovi čakali, da bo kopa pripravljena. Kamenje so lomili v Osojnici. Na gradbišču So se nabirali kupi kamenja in peska, ki so ga vozili iz več krajev. Rdečega so nabirali ob [j'.v Arharjevem jeriju, v Kotu na Ledenici, v nlipčerjevi pesknei itd. Največji so bili kupi opeke. Večino so jo kupili v opekarnah v Cerknem in na Vrhniki. V Cerknem so imeli kar udarnika Franca Mohoriča iz Osojnice, a brez zaščitnih rokavic! Danes nekatere °d njih pravijo, da se je bilo v revščini lažje organizirati kot sedaj za plačilo. Udarniško delo je razporejal in vodil evidenco udamiš-kjn ur bivši trgovec Tone Kržišnik. Starovaške članice AFZ so se največkrat zbrale pri Berti Dolenc. V odboru so bile Silva Kopčavar Največji zadružni dom v Sloveniji Učenci OŠ Žiri že vrsto let pod mentorstvom MARIJE KOKAU pripravljajo različne raziskovalne naloge. V nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz različnih let, ob koncu pa bomo predstavili mentorico in avtorje. Zadružni do to Modnih oblačil, ob njem stara bencinska črpalka. (Zupančič), Silva Giacomelli, Vilka Čadež, Joži Govekar, Ti/ka Cepin, Ančka Loštrk in verjetno še druge. Zastavo je nosila Albina Rihtaršič, Glažcrjeva. Udarniškega dela so se udeleževala predvsem dekleta, lahko so naredila ure tudi namesto mater, a prihajale so tudi te, če so le mogle, primer sta Katra Tuškova in Marjana Godcova. Koliko prostovoljnih ur je bilo narejenih, ni znano. Gre za tisoče. Pridnih udarnikov je bilo veliko, lep zgled jim je bil tedanji direktor Alpine, g. Tone Peternelj, ki je redno prihajal na udarniško in imel tudi sicer veliko razumevanja za gradnjo zadružnega doma. Moški udarniki so najprej kopali temelje in betonirali, ves beton se je mešal ročno. Dolžina temeljev je bila ogromna, dom je namreč dolg 92 m. Mirko Loštrk in Peter Naglic sta veliko potovala, ker sta morala prositi za finančna sredstva v Ljubljani in Kranju. Težave so bile z nabavo materiala, ki so ga razdeljevali plansko, npr. cementa. Ker se jc v državi veliko gradilo, je zanj vsako nakazilo moralo priti iz Ljubljane. V Zireh je bil takrat samo en kamion za 5t, vozil ga je g. Franc Štucin. Šofer Studii jc na Primorsko vozil les, nazaj pa cement. Z Loštrkom sta se v Anhovo odpravila že ob 4. uri zjutraj in pred tovarno je ob 6. uri stalo že po 50 kamionov. Tam so sc morali znajti in boriti za vsako tono cementa. Štucin je svoje vozilo upravljal zelo skrbno in nezgod v svoji vozniški karieri ni imel, šofer pa je postal že l. 1925. Se nadaljuje! E KKfTffVlf Ni počitka za vlomilce (in policiste) Kranj - Policisti in kriminalisti s kranjske postaje so tudi minuli teden, še zlasti pa med vikendom, obravnavali več primerov vlomnih tatvin. Večino krivcev še iščejo. V soboto popoldne je neznani vlomilec iz hiše Pivka 4 v Naklem odnesel za 320.000 tolarjev zlatnine. Med šesto in deseto uro zvečer je neznanec skozi svetlobni jašek zlezel v hišo Triglavska 20 v Drulovki. V kabinetu je naJel blagajno /. denarjem, Euro kartico in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okrog 190.000 tolarjev. V noči s petka na soboto je s parkirišča tovarne Sava na Škofjeloški cesti neznanec odpeljal minibus VW švicarske registracije, temno modre barve. V soboto zjutraj naj bi 22-letni M. Ž. iz Kranja s kamnom razbil izložbeno okno trgovine Živil na VodopivČevi 16 v Kranju ter odnesel cigarete, alkohol in nekaj hrane. Nakano so mu preprečili policisti, ki so ga zalotili, sledi kazenska ovadba. V torek, 27. januarja, pa se je neznanec z železnim drogom polotil vrat v picerijo Orli v TenetiŠah. Uspel jih je odpreti, odnesel pa je televizor samsung, nekaj žganih pijač in večjo količino cigaret. Opravka z vlomilcem pa so imeli prejšnji teden tudi škofjeloški možje postave. Iščejo neznanca, ki je v torek zvečer obiskal osnovno šolo Jela Janežiča v Podlubniku. Iz pisarne je odnesel diktafon, kalkulator in dva telefona, vse skupaj cenijo na 70.000 tolarjev. Raziskani primeri Kranj - Čeprav se v poročilih o premoženjskih deliktih pogosto ponavlja stavek, da policisti za osumljencem šc poizvedujejo, pa večino primerov slejkoprej vendarle uspejo raziskati. Tako so kranjski policisti pred kratkim prijeli 21-letno L. Č. iz Bistrice pri Tržiču, ki jo utemeljeno sumijo najmanj dveh kaznivih dejanj tatvine. Brezposelna Tržičanka naj bi na silvestrsko popoldne iz hiše na Jezerski cesti na Primskovem odnesla denarnico z osebnimi dokumenti in sedmimi tisočaki, enako dejanje pa naj bi zagrešila še 21. januarja v hiši v Srednji vasi pri Šenčurju. V denarnici jc bilo petnajst tisočakov in dokumenti lastnika. Policisti so L. Č. pridržali za 48 ur, saj sumijo, da ima na vesti Še več podobnih kaznivih dejanj. Ovadili jo bodo tudi državnemu tožilstvu. Škofjeloški policisti pa so raziskali nedavna vloma v osnovni šoli v Zireh in Gorenji vasi. V žirovsko šolo naj bi 23. januarja vlomila 17-letni domačin A. F. in leto starejši D. K. iz Maribora, sicer varovanec vzgojnega zavoda v Logatcu. Tudi v šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi sta bila 15. januarja dva: 19-letni S. K. in 21-letni K. L., oba iz Tolmina. Vsi štirje bodo ovadeni. • H. J. fffl 81IMH1 1 Janez Kodrič, ki smo ga na včerajšnji tiskovni konferenci UNZ Kranj prepoznali pod kraticama J. K., je v najnovejši kazenski ovadbi utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije. Kodrič naj bi kot lastnik in direktor firm Meggi tours Škofja Loka in Fly Kranj aprila 1996 zavedel Č. K. in D. V. z očitnim namenom, da bi se okoristil. Predstavil se jima je kot uspešen zasebni podjetnik, ki za izpeljavo enega od svojih večjih poslov nujno potrebuje posojilo. Č. K. in D. V. sta mu za tri mesece za odobritev njegovega posojila v znesku 30.000 mark kot garancijo za vračilo posojila izdala jamstvo s kupoprodajno pogodbo za njuno stanovanje v Kamniku. J. K. v treh mesecih pa tudi kasneje kljub večkratnim obljubam posojila ni vrnil, zato sta Kamni-čana izgubila stanovanje. Le-to je bilo prodano, novi lastnik je z njima sklenil pogodbo o najemu, J. K. pa je na njun račun pridobil 30.000 mark. Brane Klančnik, ki v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj vodi oddelek za gospodarski kriminal, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da so J. K. ovadili tudi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Aprila 1996 je v imenu svojega podjetja želel v banki Celje d. d. pridobiti posojilo v znesku 111,297.000 tolarjev. Banki je predložil lažne poslovne listine, s katerimi je skušal dokazati, da je obseg poslovanja njegovega zasebnega podjetja bistveno večji od dejanskega, kar naj bi bila podlaga za odobritev posojila. Prav tako je Janez Kodrič z lažnimi listinami dokazoval tudi sposobnost odplačevanja posojila, ki naj bi mu ga banka odobrila. V banki so ga spregledali. • H. J. Hud udarec našemu skakalnemu športu Usoda žalostno srečala Mengsane Najbolj grozljiv scenarij nesreče pri Naklem bi težko tako žalostno srečal ljudi iste športne dejavnosti doma iz istega kraja. Mengeš, 3. februarja - V soboto se je zgodila še ena huda prometna nesreča na hitri cesti pri Naklem. Na istem odseku je bilo do zdaj že devet žrtev, tokrat pa spet pet in osem hudo ranjenih. Za nenavadnost in že kar skrivnostno usodnost nesreč na tem delu gorenjske hitre ceste je tokrat značilno kruto naključje: nesreča je povezala in združila ljudi z imenom Mengeš. Člani mladega, 1996. leta bolnišnici, je v zadnji številki ustanovljenega Smučarsko časopisa Mengšan napisal, da skakalnega kluba Servis De- je narava proti mengeškim bevc Mengeš, so bili v soboto skakalcem, saj na njihovih na treningu na Pokljuki, kjer skakalnicah ni snega. V sobo- naj bi bila prihodnja tekma, to pa, ko so se vračali s Na domačih skakalnicah pod treninga, proti skakalcem ni Gobavico v Mengšu, ki so jih bila samo narava. Bil sem na člani uredili predlanskim in Podtaboru, ko sem se vračal s lani, ni bilo snega. Tajnik Planice. Po mobitelu so mi s društva Jože Trplan, ki je bil tokrat tudi s sinom na Pokljuki in sta oba ranjena v V kombiju je umrla alpinistka in članica Planinskega društva Mengeš (mož je predsednik PD Mengeš), mamica Jana Slokan, ki je spremljala šestletnega sina Matica na treningu na Pokljuki. Matic je tudi hudo poškodovan. - Na kraju nesreče sta v kombiju umrla brata U-letni Matej Cerar in 7-letni Samo Cerar iz Domžal. Oče ju je v soboto zaman iskal v bolnišnici. - Župan Janez Per je bil v Kliničnem centru že v noči s sobote na nedeljo, kjer ga je zdravnik dr. Logar seznanil s hudimi poškodbami ponesrt' čenih, - V kombiju sta bila tudi tajnik kluba Jože Trplan in sin Blaž iz Mengša. Oba sta ranjena. - Kombi je vozil trener David Kuster iz Vodic, ki je hudo ranjen. - Med ranjenimi mladimi skakalci so še Nejc Kern iz Domžal, Davor Maučec iz Doba in Matjaž Koželj iz Most. Žalna knjiga in žalna seja Včeraj so v občinski stavbi odprli Knjigo žalosti, zvečer pa je bila v Kulturnem domu v Mengšu žalna seja Smučarsko skakalnega kluba Servis Debevc Mengeš. Govorniki so bili župan občine Mengeš Janez Per, predsednik Smučarsko skakalnega kluba Servis Debevc Mengeš Franc Šuštar -Brane, predstavnik Alpinističnega odseka Planinskega društva Mengeš, Slovenske naftne družbe Petrol. V upravni stavbi Pe trota v Ljubljani bo Žalna seja za umrlim predsednikom uprave slovenske naftne družbe Francem Premkom danes ob J2. uri. Franc Šuštar - Brane, predsednik SSK Servis Debevc Mengeš: "Vračal sem se s Planice. Med potjo sem zvedel za nesrečo in že čez nekaj minut sem bil na kraju. Bilo je hudo. Kombi je bil brezhiben, na Pokljuko je kombi z desetimi potniki krenil ob 8. uri zjutraj, vozil je trener David Kuster, s Pokljuke pa so odšli kmalu po 14. uri." Aleš Se l a k, trener starejše ekipe: "S starejšo ekipo sem bil na državnem prvenstvu. Vse mlade skakalce poznam, saj sem bil z njimi že od vsega začetka. Vsi so prizadevni in nadarjeni skakalci. Zdaj imam starejšo ekipo. Nesreča je hud udarec za klub." Jože Rozman, notar: "To je mlad, vendar zelo perspektiven in delaven klub. Nisem član kluba, sem pa še vedno nekako organizacijsko in tudi sicer delovno povezan s člani. Sodeloval oziroma pomagal pa sem pri ustanavljanju 1996. leta. Vest o nesreči me je pretresla. To je hud udarec." "Tone Skok, član in oče nadarjenega mladega skakalca: "Šestletni Gregor je navdušen skakalec. Kar nekaj lepih rezultatov že ima s tekmovanj. Lani v Sebenjah se je v kategoriji dečkov do devet let uvrstil na deveto mesto. S petimi leti je bil najmlajši. V soboto ni šel na trening, ker je obiskal mamico v bolnišnici." Mladi skakalci in člani SSK Servis Debevc Mengeš (stojijo spredaj): Žiga Petrič (Menges)> Grega Skok (Mengeš), David Cajhen (Mengeš), Blaž Osolnik (Mengeš), Samo Cerar (DomzaU • umrl v nesreči), Luka Drganc (Mengeš), Nejc Kern (Podrečje-Domžale, ranjen), Gašper Hribar (Topole pri Mengšu), Jernej Verbančič (Mengeš), Blaž Trplan (Mengeš, ranjen). ' Stojijo v drugi vrsti: Aleš Selak (trener starejše ekipe), Rok Debevc (sin sponzorja iz Mengšah Matej Cerar (Domžale - umrl v nesreči), Borut Verbančič (Mengeš), Anže Pevc (Domžalah Rok Benkovič (Kamnik), Miha Debevc (sin sponzorja iz Mengša), Simon Zamik (SuhadoW policije Domžale sporočili, da tistem delu in tisti trenutek ima naš kombi nesrečo pri čisto na drugem koncu Meflg' Naklem. Čez nekaj minut ša, bi to težko uresniči'1- sem bil na kraju žalostne Usoda pa je Franca Premk3' tragedije. Bilo je hudo. Zah- organizatorja in ljubitelj3 vuij njem se vsem, ki so skakalnega športa, Mengša113 pomagali. Predvsem reševal- in predsednika uprave naj' cem pa voznikom, ki so dali večje slovenske naftn6 odeje," je v nedeljo popoldne družbe Petrol, pri Naklep na občini v Mengšu, kjer je združila z mladimi mengeŠ*1' bil sestanek župana s člani mi skakalci, kluba, povedal predsednik Franc Šuštar-Brane. Na občino je prišel tudi direktor nordijskih disciplin Ski poola Smučarske "Franca Premka smo Čak*1' H v hotelu Špik v Goz* Martuljku, kjer naj bi b»3 ob 16. uri novinarska konftr' enca o Planici. Zvedeli srn?> zveze Slovenije Ljubo Jasnič da predsednik Premk zamupj in izrekel sožalje županu in zaradi prometne nesreče Pr SSK Servis Debevc Mengeš. "Tako tragičnega dneva v slovenskem smučarskem skakalnem športu ne poznam." Tragično naključje za zdaj še vedno neugotovljenega vzro- Naklcm. Potem pa je pris^ obvestilo, da je v ncsre.c' udeležen tudi predsednic Franc Premk in name*!' novinarske konference Jc bila ob 18. uri žalna sej«; ka nesreče je namreč bilo, da Umrl je eden ključnih m0^ je bil v nasprotnem vozilu slovenskega skakalnega šp^r] predsednik Organizacijskega ta," je ob sožalju mengeŠ*^ komiteja Planica Franc mu županu in člano/1: Premk, ki je po rodu prav Smučarsko skakalnega kluD tako Mengšan. "Bil je rojen v Servis Debevc Mengeš , naši hiši," je povedal župan nedeljo popoldne P?v?,afl Janez Per. Če bi načrtovali, direktor nordijskih discipj!" da se bodo Mengšani, ljubi- Smučarske zveze SlovenU telji istega športa srečali na Ljubo Jasnič. • A. Žalar Hud udarec za mlad klub Smučarsko skakalni klub Servis Debevc Mengeš je mlad klub z več kot 60 člani. Po ustanovitvi 1996. teta je članstvo v njem naraščalo, na občnem zboru konec minulega leta pa so ugotovili, da imalo v klubu 19 aktivnih tekmovalcev iz Mengša in okoliških krajev oziroma občin. Vsi so delali in bili so ponosni na skakalnice, ki so jih uredili pod hribom Gobavica. Zal ni bilo snega in na treninge so hodili predvsem tja, kjer so bila potem tekmovanja. Tako je bilo tudi tokrat, ko so bili na Pokljuki. Pri delu so jim pomagali tudi občina in sponzorji; med njimi Še posebej Servis Debevc Ljubo Jasnič, direktor nordijskih reprezentanc: "Za smučarski šport je nesreča velika izguba. Iskreno sožalje svojcem in klubu v Mengšu in upanje, da se z ranjenimi ne bo zgodilo najhujše." Janez Per, župan obW Mengeš: "To je hud udar** Poleg članov SSK Servis Pe bevc Mengeš je tudi Fra"1 Premk Mengšan. Dobro sva poznala. V občini bomo po>n(( gali ponesrečenim in klubu. Torek, 3. februarja 1998 GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS, PODLISTEK 25. STRAN • GORENJSKI GI.AS AKCIJA GORENJSKIH TELEVIZIJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM Presenetiti želim: Ime in priimek:___________ Naslov:___ Naslov: Predlagatelj: Ime in priimek: Kontaktni telefon: Opis presenečenja:___ Kupone pošljite na naslova Drago Papier, Benedičičeva pot 8, 4000 Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom PRESENEČENJA ARION ODGOVARJA ŠIFRA: MEŠALA Zanima me zdravje in prihodnost na splošno v letu 1998. Prosim vas, da odgovarjate bolj sistematično, da bomo lahko prišli vsi na vrsto. Menim, da nekateri dobijo dva odgovora, drugi pa nobenega. V 1998 srečno tudi vam! ARION: Spoštovana gospa, hvala za pisemce. Res je, da ne moremo vsem odgovoriti, naš tedenski prostor je omejen na samo eno pismo. Vaše pošto je ogromno in vedno se skušamo držati nekega vrstnega reda. Ugotavljam, da ste nam pisali že osemkrat, žal mi ie, da vam odgovarjamo pozno. Pa preidimo k vašim vprašanjem. V zdravstvenem smislu vas opozarjam na občutljiv živčni sistem, zaradi katerega lahko trpi želodec, Predvsem pa prebava. Kronične težave, katerih ste vajena, bodo prisotne tudi v 'etošnjem letu, vendar jih boste nekako lažje prenašala. Vedite, da lahko za svoje zdravje s pozitivnim pristopom marsikaj storite sama. Črnogledost in depresivnost, ki se vas velikokrat lotevata, vam v zdravstvenem smislu delata škodo. Ožilje, predvsem spodnji del nog in hrbtenica, so področja, za katera veste, da morate biti pozorni. Občutljivejša so tudi dihala ter grlo, predvsem na stres in okužbe. Jemljite dodatke kalcija, predvsem zaradi okostja, kože in zobovja in poskrbite za čimmanj kalorično nrano. Ta naj bo polna zelenjave in sadja, morali bi se tudi rekreirati. Vaše roke so verjetno vedno s čim zaposlene, predvsem zaradi notranjega nemira, kar je prav, saj je nujno potrebno, da jih razgibavate. Jupiter, planet sreče, bo zelo pozitivno deloval na vaše sončno znamenje Ribe med aprilom in oktobrom. To bo čas velikih priložnosti, to bo tudi čas, ko lahko s svojo povečano privlačnostjo in dobro voljo pritegnejo marsikateri pogled. Možno je, da spoznate osebo, ki bo vaše življenje obrnila Popolnoma na glavo, saj vam bo pripravljena dati več kot ljubezen. Obeta se vam tudi zboljšanje na finančnem področju. Ze v pomladanskih mesecih boste začutili, da se stvari odvijajo na bolje. Ko se boste odločala v prid ljubezni, morate obvezno pozabiti na slabe izkušnje iz preteklosti. V nov odnos morate stopiti neobremenjeno in pozitivno Usmerjena. Lastna kritičnost, ki vam je velikokrat v oviro in to, da hočete vedeti vse odgovore in stvarem priti do kraja, nista najboljši formuli za uspeh. Zaupajte vase, Jupiter vas letos ščiti, vaše sanje lahko postanejo resničnost! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Kraj rojstva:................................................................ Irr|e in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GOR EN JSKI G LAS, pip"124/ 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 •J'T^.L'p HANKARJFVA g m ,,g " ^3/481-691 CENA 1 MIN - 1SB SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 VSAK DAN OD 9. DO 03. URE AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBEMKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Alberto Greeorič Človek je dar narave Rodil se je pred 62 leti v Buenos Airesu v Argentini. Mami, doma '* Prvačine in oče iz Vogrskega blizu Nove Gorice, sta v dvajsetih letih kot ekonomska emigranta odšla čez lužo. Alberto pa je prvič prišel v Slovenijo 1962. leta kot štipendist •zseljenske matice in Unesca v Argentini zaradi izpopolnjevanja v Pedagoškem poklicu. Jtoma smo govorili slovensko, zato m' slovenščina po prihodu v Slovenijo ni delala težav. Dve leti sem bil *ukaj, kjer sem spoznal ženo. Potem Alberto je že v mladih letih pel pri otroškem in šolskem pevskem zboru. Kasneje je prepeval tudi na raznih srečanjih v Buenos Airesu, kadar so of"1 se vrnil nazaj v Argentino. V se zbrali pri njih doma izseljenci. "•Jenos Airesu je bilo takrat veliko Pravi, da so se pri njunih starših, ki čptX6ncev- Spominjam se, da sem v sta bila pri sokolih, vedno radi zbirali eirti vjug Devoto našte) b|izu sto ■ na raznih srečanjih in prireditvah. Ko je bil star pet let, je Alberto recitiral Gregorčičevo pesem Slovenec sem. Takrat so se nekako začeli tudi njegovi nastopi. Alberto je po poklicu učitelj, v Slovenijo pa je prišel 1970. leta. Začetki so bili težki. Bil je prevajalec pri Elektrotehni, potem pa je nastopal na različnih zasebnih praznovanjih in veselicah. Dokler ni prišel Celovec: če se prav spominja, je bil to 33. Koroški večer, kjer je bil v Celovcu skupaj z ansamblom Modrina. Tam se je srečal z Metko Leskovšek in Mitom Trefaltom. Mito ga je takrat povabil na oddajo Srečanje. To je bil začetek priljubljenih nastopov Alberta Gregoriča, ki se še kar nadaljujejo po različnih krajih Slovenije. Do zdaj je Alberto Gregorič izdal tri kasete in dve zgoščenki. Od 1990 leta je tudi samostojen oziroma ima status svobodnega umetnika. Je edini Slovenec, ki poje latinsko-ameriške pesmi v španščini. Zadnji samostojni koncert pa je imel 3. januarja letos v Tolminu. GLASBENIKI MESECA - KUPON M°ie vprašanje za ALBERTA GREGORIČA lrry e in priimek Naslov..................................................................Pošta........................ lzPolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 16.50 na 88,9 in 95,0 MHz - vsak torek v Gorenjskem glasu in reviji Otrok in družina Zgodovina oddaje TUDI DRUGJE JE LEPO. Popotniška žilica, vožnja po slovenskih krajih, pogovori na relaciji Gorenjski glas - Radio Tržič ... tako je nastajal projekt -oddaja TUDI DRUGJE JE LEPO v letu 1995. Prva oddaja je bila na programu Radia Tržič 19. 10.1995 ob 14.30. V tem letu smo predstavili 11 oddaj, prvi kraj pa je bil Radlje ob Dravi. V letu 1996 smo z oddajami nadaljevali in spoznali 52 slovenskih krajev. V prvi oddaji smo predstavili gorski predel Vršiča. Ob koncu leta 96 ste izbrali NAJ kraj leta oddaje TUDI DRUGJE JE LEPO (na dopisnicah in preko telefonskih klicev), in izbrali mesto TRŽIČ. V oddajah smo gostili različne goste. Leto 97 v oddajah je minilo ob glasbi, zanimivih gostih, praznovali smo jubilejno 100-to oddajo (na šuštarski nedelji smo družini iz Ljubljane podarili torto Slovenije). Leta 97 ste prisluhnili 52-tim oddajam in spoznali veliko novih krajev. V letošnjem letu pa se je odvrtelo že 5 oddaj in še veliko se jih obeta. Ob vsem tem so našli zvesti prijatelji: GORENJSKi GLAS, revija OTROK IN DRUŽINA, RADIO TRŽIČ, predvsem pa različni pokrovitelji iz različnih krajev, ki jih predstavljamo. Vsem se zahvaljujemo in želimo še veliko uspešnega sodelovanja. Vsem popotnikom želimo srečno pot. Janja Budič, Dušan Dolinar, Mateja Valjavec GLASBENA LESTVICA iZi^^l^C^iZiEJEi 2IL B T S ZU0K Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel./fax: 061/71-300 Vsako sredo ob 13 uri na Radiu Ognjišče Kupon št. 4 1. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepše darilo 2. VESELE ŠTAJERKE: Štajerka v planinah 3. ans. ZARJA: Mlada Gorenjka 4. ZASAVCI: Za vse je studenec 5. ŠTIRJE KOVAČI: Mama, jokal bi s teboj - novi predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Dragica Akički, Prvomajska 15, 1110 Ljubljana - Vanda Šenk, Kunaverjeva 15, 1117 Dravlje - Angelca Trebar, Rožna ulica 4, 4000 Kranj. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Modiana, Center Interspar Ljubljana - Vič, 0617123-28-72 Vprašanje: Od katerega do katerega dne potekajo v Modiani gospodinjski dnevi? Nagrada: brisača & lonček za belo kavo 2. Butik Mini Maxi, Vrtnarija 3, Vrhnika, 061/755-170 Vprašanje: S katerimi sedmimi plačilnimi karticami je možnost plačala v Butiku Mini Maxi? Nagrada: žensko krilo Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 6. 2. 1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 ininut za grde, umazane, zle." Nagrajenca z dne 18. 1. 1998: - STOP 300 tolarjev Shop, Ljubljana: Joco Jaklin, Medvode - Otroška trgovina Pink Panter, Vrhnika: Maja Mlinar, Rovte Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 06/ 741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91,1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome Ognjena Puščica -Jutranja Zarja □ „ O <=> D a je že 76 1či Vv,. CP-P<£> Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: Naslov:_________________________________ 1. FirA 98 (EA Sporiš) 2. NBA 93 ([A Sporls) 3. AGE0F EMPIRES (Microsoft) 4.0UAKE 2 (ID) 5. T0MB RAIDER2 (EID0S) 6. NCED F0R SPEEĐ 2 SE (El. Arls) 7. NHL 98 (EA Sporls) 8. GRAND PRIX 2 (Mitroprose) 9HEAVY GEAR (Activision) ]0. M0NKEY ISLAND 3 (tucos Arh)_______ NOVOSTI V JANUARJU: Naslov: Ocena;______ F1 RACING SIMULATION (Ubi) 94% TOČA TOURING CAR (Code Master) 88% GRAND THEFT AUTO (BMG) 86% W1NG COMMANDErR 5(Origin) 93% LONGBOVV 2 (Janes) 92% ULTRA PINBALL 3 (Sierra) 79% Fl Racmg Simulation Ubi soft Ocena :94% Cena : 9490 00 Pred nami je nova sezona dirk formule ena in s tem tudi nov spopad med rdeam italijanskim Ferrarijem (Michael MouseMan Schumadier), ter v novi sezoni skoraj rdeam angleškim Williamsom(Jaque Peroksid Villnevue). Picden pa se začne zares, si lahko cedimo sline na novi Ubisoftovi odlični simulaciji vožr.je formule ena z naslovom Fl Radng Simulation. h po desetih minutah igranja boste ugotovili, da je igra gtafiaio naravnost čudovita, poleg tega pa je igrolnost več kot pohvalna. Na voljo imate vse difkolnike in vsa dirkališča sezone 1996. Seveda imate na voljo podrobno izbiro nastavitev dirkalnika, ki se lahko kosajo celo z legendarno Grartd Prix2. Pograjati bi bilo potrebno edino zvok, ki je bolj podoben tistemu pri gokartu, vse ostalo po je več kot OK. Dodali so tudi nekaj novosti, ki smo jih pri prejšnjih simulacijah že krvavo pogrešali. Te novosti so : prehiter start, zaslon ob stezi, spreminjajoče vremenske razmere(dež je res dež), postanek v boxu še nikoli ni bil tako realističen in še mnoge stvari bi lahko našteval. Podporo 3dfx pospeševalcem, mislim da sploh ni potrebno posebej poudarjali. Igro takoj uvrstile na vaš nakupovalni listič, saj bi bilo vsako zavlačevanje lahko usodno. Minimalna konfiguracija ■. Pentium 120,16 Mb, Windows95 MAGIC 3D 4Mb 3dfk pospeševalec - Skywell Ocena : 95% Akcijska cena : 27900.00 Med novoletnimi prazniki naša Mrs.CD-ROM ni prav veliko praznovala, saj je prosti čas izkoristila za testiranje 3dfx pospeševalca Magic 30. Rezultati so bili pričakovani, saj ima kartica iste karakteristike kot Diamondov Monsler 3D, s tem da je Magic hitrejši. Mrs.CD-ROM nam je razložila, do je hitrejši zaradi spomina, ki je pri Magicu 35 pri Monsterju pa samo 50 ns. Združljivost med obema karticama je 100%, kar nam je zagotovil sodelavec DireclZ, ki ježe slab meseeponosen lastnik Magica 3D. Če še niste lastnik 3dfx pospeševalca, ne premišljujte preveč saj je Magic 3D edina pametna odločitev. SWAT:PoliceQuest SO Sierra On-l.ine Ocena : 87% Cena : 2990.00 Ponovno imamo priložnost videli veliki hit prejšnjih let v Originals izvedbi. Tokrat so nam postregli s štirimi zgoščenkami na katerih se nahaja Police Ouest SWAT. To je odlična Sierrino pustolovščina prejšnjih let, z odlično grafiko. Pohitite, zologe so omejene. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Lep pozdrav vam želim v januarski rubriki računalniških iger. Januar nam je postregel z nekaterimi novostmi, ki smo jih odkrilo povedano pričakovali že v prejšnjem it«), pa nič zato. Upam, da ste se med prazniki odpočili, naigrali in morda sekaj, tako, da lahkozačnemo spolno paro. Prišlo je ogromno število pravilnih odgovorov na prejšnje nogradno vprašanje, ki pa je bilo morate priznati zelo lahko. Pravilni odgovor se glasi: a) Mitja Kaštivnik MouseMan je pripravljal rubriko računalniške igre. Nagrade lahko dvignetevnaši trgovini. Novo nagradno vprašanje se glasi .•" Iz katere države prihaja podjetje G RAVIS, ki je /nnno po dobrih igralnih palicah ?" A) Bosna in Hercegovine B) Kanada C) Poljska Odgovore pošljite na naš zgoraj navedeni naslov. Do naslednje rubrike pa vas prav lepo pozdravljam. NAGRADE: 1. Miška Genius + podloga 2. h prozen TD Kodak 3. majica Fl grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. Deiman Petra,V dobje 9,4260 Bled, dobi igralno palico 2. Davor Zupan, Lancovo 75,4240 Škofja Loka dobi CD 3. Kalan Bojana, Podlubnik 296,. 4220 Sk.Loka, dobi majico Za vas pripravil s Mitja Kaitlvnik MouseMan :.^:-:v:v:.:->:■;•^^::^^^v->>^;■:■;■:■:■..:^■v:^..:; Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP TEN MESECA JANUARJA 1. BLISK SMRTI The Glimmer Man Steven Seagal 2. ŠKRLATNA PLIMA Crimson Tide Denzel VVashington 3. ODKUPNINA Ransom Mel Gibson 4. MOJ OČKA HEROJ My Father the Hero Gerard Depardieu 5. TRČENI PROFESOR The Nutty Professor Eddie Murphy 6. PETI ELEMENT The Fifth Element Bruce 7. TAJNI AGENT 000 Spy Hard Leslie Nielsen 8. SVETLOBA Daylight Sylvester Stallone 9. SEME ZLA Devil's Own Brad Pitt 10. SLEEPERS Sleepers Robert De Niro SEME ZLA - DeviVs Own (akcijski triler) Newyorški policaj irskega porekal Tom O'Meara (Harisson Ford) sprejme mladega irskega emigranta Roryja (Brad Pitt), vendar pa niti ne sluti, da je ponudil skrivališče beguncu s smrtonosno nalogo. Ko Tom odkrije Roryjevo skrivnost, je veriga umorov že v teku in Tom mora najti svojega prijatelja, preden ga najdejo sovražniki. Alan J. Pakula je s svojo mojst rsko režijo spet posnel nepozabno zgodbo o neusmiljeni strasti in maščevanju. Se spomnite Pelikanovega poročila? No, potem veste, da od dela istega režiserja lahko pričakujete le napet akcijski triler. SVETNIK - Saint (akcija) Simon Templar (Val Kilmer) je bogat, prefinjen in skoraj nadnaravno nadarjen tat, ki je sposoben izprazniti tudi najbolj zastražene trezorje. Hladen je In cinične, vse dokler mu življenjske poti ne prekriža mlada znanstvenica Emma Russel (Elizabet Shue), ki je v življenjski nevarnosti. Emma je odkrila, da ima ruski milijarder Ivan Tretiak bolestno ambicijo - okronati se za carja novega Ruskega imperija s pomočjo njene tajne formule za hladno fuzijo. Vznemirjen zaradi skoraj pozabljenih občutkov se Templar poda v obupen boj, da bi zaščitil Emmo, istočasno pa se bori z osebnostjo, ki jo najtežje privzame - s svojim pravim jazom. Režiser: Phillip Novce (Patriotske igre, Neposredna nevarnost...) Okoli novega leta je bilo na naših televizijskih programih videti zelo veliko filmov z božično-novoletno vsebino. Spraševali smo vas, da nam napišete ime vsaj enega od znanih filmskih igralcev, ki igra v filmu, katerega čas dogajanja so božični prazniki. Pravilni odgovori so bili nagrajeni, najbolj pogoste rešitve na vaših dopisnicah pa so se glasile: Arnold Schwarzenegger (Nori Božič), Macaulav Culkin (Sam doma), Shellev Long (Drugačen Božič), Rowan Atkinson (Mr. Bean), Chevev Chase (Najbolj nori Božič),... Nagrade smo podelili: 1. nagrada - en teden brezplačne izposoje videokaset: Bajt Blaž, Bavdkova 5, Kranj, 2. nagrada - Prazna videokaseta: Vojko Roženbergar, Huje 6, Kranj, 3. nagrada - Vpis v videoteko Lipa: Branko Mihelčič, 1. avgusta 3, Kranj V prihodnje se bodo za nagrado lahko potegovali vsi tisti, ki bodo napisali naslov TV nadaljevanke, s katero je zaslovel Bruce VVillis. V pomoč naj vam bo, da je bilo njegovo ime v tej nadaljevanki David Adison in je igral detektiva v Los Angelesu. Trenutno najboj gledna film vseh časov - Titanik še vedno polni kinodvorane po Sloveniji in po svetu. Simpatični igralec Leonardo di Caprio je postal slaven s filmom Romeo in Julija, ki je zadnja novost v naši videoteki. Nekateri gledalci, oziroma boj nekatere gledalke z budnim očesom, se še spomnijo njegove vloge v filmu Hitri in mrtvi (The Quick and The Dead), kjer je kot cowgirl igrala Sharon Stone, druge njegove vloge pa so manj poznane. Za vas smo poiskali podatke in našli kar lepo vrsto njegovih vlog v filmih, ki jih gledalci dobro poznajo, a njegove pojave niso zasledili. Eden takih je Marvinova soba (Marvin's Room), kjer je igral ob Robertu De Niru), potem Košarkarjev dnevnik, Strupena lvy, Critters 3, Kaj žre Gilberta Grapea (What's Eating Gilbert Grape), Popoln mrk (Total Eclipse)... Priporočamo vam ogled vseh naštetih, še posebno pomembno pa je, da vidite sodobno verzijo Shakespearja -Romeo in Julija. Za vas pripravlja Nuša Konc KUPON Odgovor:______ Ime, priimek, naslov: 0^ KOROŠKA 29,4000 KRANJ, tel.: (064) 211-924 ... s pravimi nasveti Vam bomo pomagali izbrati pravi inštrument... Glasbena trgovina POP DESIGN MUSICSH0P se vam iskreno zahvaljuje za zaupanje in se vam priporoča tudi vnaprej! NASA PONUDBA • ROLAND - klaviature • KORG - klaviature • YAMAHA - klaviature • SHURE • mikrofoni • FENDER - kitare • CAMPS - kitare • MARSHAL - ojačevalci • MOECK - blokfiavta NUDIMO TUDI VSO OSTALO GLASBENO OPREMO: kitarske strune, kable, jezičke za pihala, olja za trobila, jacke, coneetorje, metronome, uglaševalce.... VELIKA IZBIRA ŠPANSKIH KLASIČNIH KITAR CAMPS! Te kitare so na voljo v vseh cenovnih razredih in se odlikujejo predvsem po zelo kakovostnem zvoku. So trenutno edine klasične kitare na našem tržišču, pri katerih je tovarniško vgrajena "šipka" za enostavno ravnanje vratu. PONOVOUETNI 5 % GOTOVINSKtPOPUST za španske kksiinekitare Camps! PREDSTAVLJAMO VAM SYNTHESIZER KORG TRINIT7 PLUS Serija TRINITY predstavlja nov dosežek v generiranju zvoka v tehnologiji PCM. Za natančno izbiro najboljših zvokov in za njihovo obdelavo s pomočjo filtrov in efektov nas ACCESS vodi v novo obdobje zvočne kvalitete tehnologije PCM. Ima grafični uporabniški vmesnik TOUCH WIEW TM, ki je enostaven za uporabo in skupaj s kontrolerji omogoča, da TRINITY ustvarjalnost spodbuja, ne pa zavira. Funkcija PLUS pa obogati svnhtesizer za banko S, v kateri je analogni sistem, TRINITY omogoča glasbeniku, da nastopa, aranžira in snema z enim samim instrumentom. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem predstavili v naši prodajalni. S SLOVENSKE GLASBENE SCENE Tudi letos bomo izbrali slovensko predstavnico za nastop na popevki Evrovizije, ki bo potekala v Birminghamu 9. 5. 1998. Pesem za slovensko predstavnico za Eurosong (EMA 98) pa boste lahko izbirali 28. 2.1998. Izvajalci bodo nastopili po sledečem vrstnem redu: 1. SILVIA/R. Magnifico 2. NAJ BOGOVI SLIŠIJO /Vili Resnik 3. NORA NOČ /Pop design 4. POLJE SANJ /Miran Rudan 5. PESEM ZATE /Aurora 6. KO PADE NOČ /Obvezna smer 7. LJUBIM, LJUBIŠ ME /Damjana Golavšek 8. KJE PESEM JE DOMA /Karmen Stavec 9. ZAKAJ ODŠEL SI /Sound Attack 10. LJUBEZEN /Deja Mušič 11. PUSTI ČASU ČAS /Gianni in V. Čadež 12. LJUBEZEN NE ODHAJA/Darja Švajger 13. GLAS GORA /Regina 14. ZAPRI OČI A/ictory NAGRADNO VPRAŠANJE: Povejte, koliko strun ima klasična kitara CAMPS in naštejte vsaj tri! Odgovore pošljite na dopisnici do 15. februarja 1998 na naš naslov. NAGRADE: instrumenalna kaseta in CD plošča Franca Kompare 1. nagrada: kaseta in CD plošča 2. nagrada: CD plošča 3. nagrada: kaseta NAGRAJENCI PREJŠNJEGA NAGRADNEGA VPRAŠANJA: 1. nagrada: DANAJA RELJA, Gosposvetska 11, Kran| 2. nagrada: BRANKA KRIVEC, Trg Prešernove brigade 5, Kranj 3. nagrada: TILEN TREVEN, Sp. Besnica 103, Zgornja Besnica Nagrade dvignite v naši trgovini! Filatelistične novice JAMAR 1998 Glasovnico za NAJ znamko v letu 1997 je oddalo 87 bralcev. Največ glasov so dobile: A. Najpomembnejša znamka v letu 1997: št. 24 Ob 50. letnici priključitve Primorske B. Najlepša znamka v letu 1997: št. 30 Božične jaslice iz Krope C. Najmanj potrebna znamka v letu 1997: št. 22 EP v judu za mladince Izžrebani so bili: Marija Mar-tinjak, Češnjevek 2, 4207 Cerklje, Albina Kosmač C. revolucije 8, 4270 Jesenice, Milan Mavec Sr. Bitnje 46, 4209 Žabnica Vsi izžrebanci dobijo komplete znamk, ki so izšle v letu 1997 in jih podarja filatelija Mauritius iz Kranja. Čestitamo. Slovenija je prejšnji četrtek, 22. januarja, že izdala prve letošnje znamke. Iz serije folklora na Slovenskem sta izšli dve znamki, ki skupaj predstavljata prekmursko Borovo gostivanje. Običaj, ki je podoben vlečenju ploha v opomin neporočenim. Znamke so tiskane v parčkih v Jat isti velikosti kot lanskoletni kurenti. Glede na oblikovno zasnovo pa bi sodili obe znamki v manjši blok in ne v prodajne pole po 6 parčkov brez kakršnih koli marginalnih oznak. Skupna nominala obeh znamk je 100 sit. Drugi dve znamki sta posvečeni olimpijskim igram v Naganu, na njih pa sta biatlonka in umetnostna drsalka. Znamki sodita med lepše olimpijske izdaje, čeprav oblikovno še ne dosegata prve izdaje namenjene olimpijskim igram v Al-bertvillu, Razveseljivo je predvsem to, da propagirata športni panogi, ki nista ravno v vrhu popularnosti. Znamke o tiskane v malih policah s tremi parčki. Specialisti bodo lahko naredili kar deset različnih kombinacij. Znamki staneta 160 sit, mala pola pa 480 sit. Tretja izdaja je znamka za 90 sit, ki je namenjena 35. obletnici mednarodne konvencije o sodelovanju za varnost zračne plovbe Eurocontrol. Nekam čudna obletnica za izdajo priložnostne znamke, vendar pri Pošti že vedo zakaj. Nominala je namenjena pismom za tujino in mogoče bo znamka tam bolj popularna. Ob tej priložnosti je pošta kot običajno založila tudi tri ovitke prvega dne (FDC) s priložnostnimi žigi. Naslednja letošnja izdaja bo 25. marca, ko bodo izšle znamke z junaki stripov (Miki Muster), pa znamki ob 300-letnici rojstva kiparja Frances-ka Robbe in 100-letnici rojstva pisatelja Louisa Adamiča, ter znamka EUROPA. Mihael I. Fock FILATELIJA MAURITIUS & FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19,4000 KRANJ, tel. (064) 224 505, fax: (064) 224-505, od 16. do 19. ure, ob sredah tudi od 9. do 12. ure • ABONMAJI ZA SLOVENSKE ZNAMKE - ALBUMI IN OSTALI FILATELISTIČNI PRIBOR - NASVETI IN STROKOVNE OCENITVE • ODKUP OPUŠČENIH ZBIRK • VELIKO ZNAMK VSEGA SVETA ZA VAŠE ZBIRKE- fotografije za dokumente v 3 minutah - razvijanje barvnih in čb slik - družinske fotografije J^^M^februarja 1998 27. STRAN • GORENJSKI GLAS ® HALO-HALO GORENJSKI GLAS Portoguaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Nakupovalrfi izlet Muenchen - razprodaja 7. 2., Lenti 14.2., Italija - nakupi 12.2., GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VILJEM TURIST s n relac'ia za izle,e na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, vsak drugi torek v mesecu. turhtit • • u Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. unuicm prevozi oseb Potnjkom prjporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 21.2. pustni karneval v Beljaku, 28.2. Lenti KLKREA CIJSKO BLED; od P°n- do pet. cd 10.00 do 11.30 sob., ned., od 18.00 do 19.30. Če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje DRS\NJE odpade-Vstopnina otroci d010 let 300 SIT'odrasli 500 SIT' izD0S°Ja drsa!k 400 SlT< brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT. odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor., pet od 20.30 do 22., sre, čet., sob. od 20. do 21.30, sob, ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 • 17.00, ned. 15.30 • 17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. SLIKANJE NA STEKLO in SVILO, VEZENJE, ROČNO PLETENJE IZDELAVA MODNEGA NAKITA, IZDELOVANJE ZDRAVILNIH PRIPRAVKOV Izobraževalni center Freising, tel. 064/654 220 HOKO - kombi prevozi M. S3-876/S7-757 IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC pon., pet., TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. JEREB 621 773, 682 562 Lenti 12.2., Pompeji - Vezuv - Capri 6. - 8. 3., nakupi Brno 13. -14.3. PETROL, dd HOTEL ŠPIK, Jezerci 21 *'o2 Gozd Martuljek - zanimivi počitniški paketi - šport in rekreacija - v soboto, 21. 2. - pustovanje z ansamblom JEVŠEK DOBRODOŠLI! Tel.: 064 880 120, fax: 064 880 115 _ . ■ Tet.: 064/421-060 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA«TEL.: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj Dornik, Glinje 17, Cerklje, tel.: 421-060 UGODNA PONUDBA: otroške in odrasle termovelur jakne na zadrgo od 4.990 do 7.590 SIT, ž. bluze 4.900 SIT, ž. hlače 4.900 SIT, termo brezrokavniki vseh številk, kape, šali, rokavice. Vsa oblačila so iz lastne proizvodnje. Del. čas: vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 13. VABLJENI! BORZA ZNANJA IŠČEMO: - Poznavalce perzijskega in joruba jezika. PONUJAMO; - Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. številne koristne informacije o letovanju in počitniškem delu v Grčiji ter tok (061) 13-22-178 ' znanie g^kega jezika od osnov naprej. Podrobnejše (brezplačne) *** borza, znanja@spika, unistar.si Z"TJ- °61 i^ETS ' y ' spika.untstar.si v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, Ljubljana vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah do 17. ure SMUČIŠČE STRAŽA Pri BLEDU OBRATUJE čas obratovanja in cene: - celodnevna odrasli od 9. do 16.30 ure 1.400.- SIT - dnevna otroci do 10 let od 9. do 16.30 ure 1.000.- SIT - dopoldanska od 9. do 12.30 ure 800.- SIT - popoldanska od 12. do 16.30 ure 900.- SIT - večerna od 17. do 20.00 ure 1.100.- SIT ku£!9BRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA kulti PRIREDITVE ' petek, 6. februarja 1998, ob 20. uri, dvorana Zdraviliškega doma - V počastitev slovenskega Zdra^r*?3 Praznlka KONCERT Moškega pevskega zbora PD Dobrna. * petek, 20. februarja 1998, ob 20. uri, dvorana hotnik 9a doma nastop folklorne skupine in seksteta Vigred PD Dobrna * sobota, 21. februarja 1998. ob 20. uri, restavracija OTRnic na VELIK' PUSTNI PLES ' na pustno nedeljo, 22. februarja 1998, ob 14. uri Zdraviliški dom PUSTNO RAJANJE ZA DGnei x ' na Pustni torek, 24. februarja 1998, ob 20. uri Zdraviliški dom PUSTNO RAJANJE. Vstop je brezplačen. * Na ^elr»cno sredo, 25. februarja 1998, ob 14.30, center Dobrne TRADICIONALEN POKOP PUSTA Nadaljevanje s 23. strani ptešernov tek do Kranja bo*r 'V sobo,°.7- februarja, ob 9. uri se 9Qreni'2iPrecl Prešern°ve rojstne hiše v Vrbi rj0 Kranjatekači odpravili na Prešemov tek S|ovesnost v Vrbi bo JJ* ; v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri sporni'hiši dr Franceta Prešerna v Vrbi turnim a slovesnost ob slovenskem kul-s0HpuPrfzniku- v kulturnem programu bo Wte*2| i dramska igralka Nevenka lišča I 'Z Primorskega dramskega gleda-Šema . re(rltal°m poezij dr. Franceta Pre-Carnli kvartet kljunastih flavt Camerata "n|ola pod vodstvom Mateje Bajt. Pustovanje upokojencev pri Sv. Andreju nad Škofjo Loko Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na veselo pustovanje, ki bo v torek, 24. februarja, ob 18. uri v Gostišču Rupar pri Sv. Andreju nad Škofjo Loko. Prijave in vplačila sprejemajo vsi poverjeniki društva do 3. februarja 1998. Literarni večer Kranj - Ob kulturnem prazniku bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Primskovem v petek, 6. februarja, ob 19. uri literarni večer - pesmi duhovnika Joža Vovka. S poti po Mongoliji Podnart - Kulturno društvo Podnart vabi v soboto, 7. februarja, ob 19. uri na kulturni večer v Dom kulture v Podnartu. Ob domačem moškem pevskem zboru z dirigentom Egijem Gašperšičem, mešanem pevskem zboru z Brezij pod vodstvom Braneta Šmitka bo gost večera doktor profesor Zmago Šmitek. Iz svoje dolgoletne zakladnice potovanj po Aziji bo ob diapozitivih, glasbi in besedi pripovedoval o Mongoliji, daljni deželi, kamor Slovenec redkokdaj zaide. Večer z Berto Golob Podbrezje - Kulturno društvo KUD Tabor iz Podbrezij vabi v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri na Kulturni večer v Kulturni dom Podbrezje. Gost večera bo Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure °o sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. A. P. Čehov: STRIČEK VANJA sobota, 7. 2., ob 19.30 za abonma PETEK 3., IZVEN in konto Koledar za februarje bil objavljen 30. 1. v Gorenjskem glasu. znana mladinska pisateljica Berta Golob iz Kranja. Pogovor z njo bosta zaokrožila pevski zborcek osnovne šole iz Podbrezij, ki ga vodi Marko Kavčič, in Mešani pevski zbor iz Podbrezij pod vodstvom Janka Kozjeka. 15-letnica društva Sonček Gledališka skupina pri Sončku - Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije je za svečano akademijo ob 15-letnici organizacije pripravila gledališko predstavo -gledališko igro Noč čarovnic (po Shakespearovem Macbethu). Po premierni predstavitvi v KD Španski borci bodo ponovitve te predstave: v petek, 6. februarja, ob 11. uri v Kinodvorani v Tržiču, v ponedeljek, 9. februarja, ob 11.15 uri v Prešernovem gledališču v Kranju in v ponedeljek, 9. februarja, ob 19.30 uri v KUD France Prešeren v Ljubljani, Karunova 14. Skupina vabi, da si to zanimivo predstavo, ki so jo pod režijskim vodstvom Gabrijele Bodlaj pripravili mladi invalidi in neinvalidi, ogledate. Zagotovo boste prijetno presenečeni! Recital domoljubnih pesmi Olševek - Glasbeno društvo sv. Mihael Olševek in KS Olševek - Hotemaže vabita v petek, 6. februarja, ob 19.30 uri v OS Olševek na recital domoljubnih pesmi. Ure pravljic Škofja Loka - V Knjišnici Ivana Tavčarja bo ura pravljic za otroke, danes, v torek, ob 17. uri. Pravljico, ki je primerna za otroke od 4. leta starosti, bo pripovedovala Martina Gostinčar. Trata - V Knjižnici na Trati pri Škofji Loki bo danes, v torek, avtorica Silva Brank pripovedovala pravljico Mala kraljestva. Žiri - V Knjižici 2iri bo pravljico za otroke pripovedovala Majda Treven, in sicer jutri, v sredo, ob 18. uri. Gorenja vas - Majda Treven bo pravljico pripovedovala tudi otrokom v Knjižnici Gorenja vas v četrtek, 5. februarja. Tržič - V četrtek, 5. februarja, bo ura pravljic za otroke tudi v tržiški knjižnici. Pravljica Dobri sosedje, ki jo bosta pripovedovali Nina in Mojca Mavric, se bo začela ob 17. uri. Jesenice - Palček pa je naslov pravljice, ki si jo bodo tokrat lahko ogledali otroci v jeseniški knjižnici. Govori pa o možu in ženi, ki dolgo nista imela otrok. Žena si je otroka zelo želela, pa čeprav tako majhnega kakor palec. Njena želja se je izpolnila. Otroci, ne zamudite predstave v četrtek, 5. februarja, ob 17. uri. Naš Prešeren Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj obvešča vse člane, da bo v čast slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, slovesna prireditev z naslovom Naš Prešeren, in sicer v petek, 6. februarja, ob 17. uri v dvorani društva. V programu bosta sodelovala pevska zbora ter člani literarno-recitacijske skupine našega društva. Po prireditvi bo družabno srečanje. Jezus Bled - Inspiratuonal Films Slovenija prireja v sodelovanju z Bolnišnico Jesenice v soboto, 7. februarja, ob 16. in 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu predvajanje filmske uspešnice Jezus. Vstopnine sicer ne bo, prostovoljni prispevki in eventuelni izkupiček pa bo namenjen Pediatričnemu oddelku Bolnišnice Jesenice. Obiskovalcem bo na razpolago tudi videokaseta istega filma po ceni 1.800 SIT. Predstavitev knjige Vse o možganski kapi Ljubljana - V predavalnici IV Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo na Linhartovi 51 v Ljubljani (vhod s Toma-čevske 2) bo v četrtek, 5. februarja, ob 11. uri predstavitev knjižice Vse o možganski kapi, ki jo je pravkar izdalo Društvo bolnikov s cerebrovaskulamo boleznijo. Koncerti Klavirski koncert Tržič - V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika bo v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v prostorih glasbene šole klavirski koncert Aleksandra Piroženka iz Rusije. Naj iz malega zraste veliko Ljubljana - V četrtek, 5. februarja, bo v diskoteki Planet Life, BTC, Ljubljana, z začetkom ob 21. uri dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen nakupu inkubatorja. Nastopili bodo: Jasmin Stav-ros, Davor Radolfi, Gimme 5, Sendi, MZ Hektor, Pop design, Miran Rudan, 2 Brothers, 2 Alive, Final, Sound Attack, Cole Moreti, Maja, Magic Beat, Make up in E Box Feat Tina. Vsi nastopajoči se bodo honorarju odpovedali. Tržič poje '98 Tržič - V osnovni šoli Bistrica bo v petek, 6. februarja, ob 18. uri XVII. revija tržlških pevskih zborov Tržič poje '98. GOSTILNA r//\>A„„:/« GRACIJA MMmik GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' PR06RAM NARODNO-ZABAVNIH VEČEROV Od 6. do 8.2. NIZOZEMSKI VIKEND glasba, kulinarika, likovna razstava POKROVITELJ podjetje GAMA-uvozni k HEINEKEN 13. 2. ansambel GREGA AVSENIK H. 2. VALENTINOV PLES i GAŠPERJI 20. 2. ansambel EKART 21.2. PUSTOVANJE z GORENJSKIMI MUZIKANTI INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL: 064/733-402, otvoritev razstave ilustracij Prešernovega Krsta pri Savici avtorja akademskega slikarja Miligoja Dominka. Slikarjevo delo bo predstavil likovni kritik Jože Hudeček, v kulturnem programu pa bo nastopila solistka na kljunasti flavti Mateja Bajt. Tokovi časa Tržič - V Paviljonu NOB bo v petek, 6. februarja, ob 17. uri otvoritev retrospektivne razstave jedkanic Milana Batiste z naslovom Tokovi časa. Razstava bo na ogled do 2. marca, vsak dan med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 12. uro. Ob ponedeljkih je razstavišče zaprto. Prešernovi nagrajenci 1997 Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri v Galerijo Prešernove hiše na otvoritev razstave Prešernovi nagrajenci 1997. Svet pod Ratitovcem Železniki - Turistično društvo Železniki v sklopu kulturnega praznika vabijo na razstavo slik in celostno podobe turističnega društva - Svet pod Ratitovcem avtorja Lojzeta Taifile. Otvoritev razstave bo v petek, 6. februarja, ob 18. uri v Galeriji Muzeja v Železnikih. V kulturnem programu bo sodelovala Glasbena šola Škofja Loka in Marko Črtalič. Razstava bo odprta en mesec. Po poteh kulturne in naravne dediščine Jesenice - V petek, 6. februarja, ob 18. uri Razstavni salon Dolik Jesenice ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na otvoritev skupinske razstave likovnih del članov Dolika Po poteh naše kulturne in naravne dediščine. Razstavo bodo odprli s koncertnim nastopom učencev Glasbene šole Jesenice. Gledališče« » Gospa poslančeva Jesenice - V petek, 6. februarja, ob 19.30, in soboto, 7. februarja, ob 19.00 uri si lahko v jeseniškem gledališču ogledate komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva. Predstava je za izven, vstopnice pa lahko dobite od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure v pisarni Gledališča in eno uro pred predstavo v gledališki blagajni. Otroški gledališki abonma Tržič - Občina Tržič, Radio Tržič in Zveza kulturnih organizacij Tržič vabijo k vpisu otroškega gledališkega abonmaja. Prva izmed štirih predstav, ki bodo na sporedu ob 10. uri ob sobotah v februarju, bo to soboto, 7. februarja. Naslov tokratne pre-dstavice bo Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Izleti DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI 8. februarja, zbor udeležencev pa ob 7. uri pred hotelom Creina. Glede na vreme sta predvideni dve relaciji pohoda. Prva, ki bo v primeru dobrega vremena, bo potekala od Ljubelja čez Preval (1311 m), nato pod pobočji Begunjščice do Roblekovega doma (1657). Na poti nazaj si boste ogledali grad Kamen pri Begunjah ter eno od rojstnih hiš znamenitih mož, doma iz teh krajev. Skupne hoje bo približno 5 do 6 ur. Če bo vreme slabše, pa se boste odpeljali proti Deželi ter se povzpeli na sam začetek Kamniških Alp, t.j. na greben med Žirovnico in Begunjami. V tem primeru bo hoje za približno 4 ure. Prijave z vplačili sprejemata do srede, 4. februarja, ga J. Soklič v tajništvu Iskra ERO, tel,: 221-321 int. 2644 ali 2822 in g. M. Grandovec v Iskratel, tel.: 273-093. Žirovnica - Pohodno-planinska in pros-vetno-kulturna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabita na tradicionalni množični pohod Po poti kulturne dediščine od Most do Rodin. Obiskali boste zgodovinske, naravne in kulturne spomenike na tej poti. Pohod bo v nedeljo, 8. februarja, zbor pohodnikov pa ob 9. uri pri spomeniku talcev v Mostah pri Žirovnici. Potrebna bo vremenu primerna pohodna oprema za okoli 4 ure hoje. Prijave niso potrebne. V Ptujske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira in vabi 18. februarja na kopalni izlet v Ptujske Toplice. Odhod avtobusa bo ob 6.45 uri izpred Kina Center. Prijavite se v društveni pisarni. Razstave Sebenje - Senično - Tenetiše Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 5. februarja, pohod od Sebenj do Tenetiš. Zbor udeležencev bo ob 8.45 uri na avtobusni postaji Kranj, odhod ob 8.55 s Sebenj. Prijave na društvu niso potrebne. Potovali boste z rednimi avtobusi. Zmerne hoje bo za dobre 3 ure. Vodnika priporočata vremenu primerno zimsko opremo, v nobenem primeru pa superg. Po Poti kulturne dediščine Kranj - Planinska sekcija Iskra pri PD Kranj organizira in vodi planinski izlet po Poti kulturne dediščine. Izlet bo v nedeljo, Predavanja Indonezija Kranj - Klub študentov Kranj vabi na potopisno predavanje Dominika Kogovška o Indoneziji, ki bo v Modri dvorani gradu Khislstein jutri, v sredo, 4. februarja, ob 20. uri. Modre kupole Samarkanda Radovljica - V dvoranici Knjižnice A. T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 Mare Ogris ob diapozitivih predstavil popotovanje po Grčiji, Turkmeniji, Uzbekistanu in Kirgiziji. Likovna razstava Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Janeza Justina. Slikarja bo predstavil umetn. zgod. dr. Mirko Juteršek. Sledil bo še večer uglasbene poezije Janeza Ramoveša v izvedbi Urške Ramoveš. Na klavir jo bo spremljal Joži Šalej. Prireditev bo povezovala dramska igralka Nadja Strajnar- Zadnik. Restavrirane slike Kranj - V dvorani župnišča bodo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavili slike Župnijskega urada Kranj, restavriranih v restavratorski delavnici Zavoda za varstvo naravne in kuiturne dediščine Kranj. Ob otvoritvibo krajši kulturni program. Ilustracije Krsta pri Savici Jesenice - V četrtek, 5. februarja, ob 17. uri bo v Kosovi graščini na Jesenicah Čopova 14,1000 LJUBLJANA, tel.: 214-167; Maja Doki Danes, 3. 2., ob 19.30: NORE BABE: abonma ŠTUDENTSKI B Jutri, 4. 2., ob 15.30: NORE BABE: abonma SREDA POPOLDANSKI in izven; ob 19.30-abonma ŠTUDENTSKI C -----Četrtek, 5. 2., ob 19.30: NORE BABE; abonma m m f + f ŠTUDENTSKI D /\/lf «1 Petek, 6. 2., ob 19.30: PUNCI (Svlvia): I V V- 1L KOMEDIJA, izven in konto MALA SCENA MCL Četrtek, 5. 2., ob 22.00: KONTRABAS; izven in konto Grenkohumorna izpoved, v kateri lahko vsakdo najde delček sebe. Naslednji ponovitvi 10. 2. in 13. 2. Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21 .com Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-852. MESTNO GLEDALIŠČI! LJUBLJANSKO Gradbeno podjetje GRADNJE Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 24. 12. 1996 JAVNO DRAŽBO Predmet prodaje je: Zemljišče na pare. št. 107/3, 108, 105, 96, 97, 95/2 in 104/3 k.o. Struževo v skupni izmeri 30119 m2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in tizične osebe, ki predložijo izpisek iz sodnega registra, fizične pa potrdilo o državljanstvu in pisno pooblastilo. Izklicna cena je 59.681.100,00 SIT. Vsak dražitelj mora pred začetkom dražbe vplačati varščino 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 51500-601-13752 ter se izkazati s pisnim potrdilom. Varščina se všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne v petih dneh po dražbi. Uspeli dražitelj mora Drodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po končani dražbi. Če pogodbe ne bo sklenil, ali če ne bo poravnal kupnine skladno s pogodbo, se šteje, da odstopa od pogodbe oz. se pogodba razveljavi, varščino pa zadrži prodajalec. Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti v Struževem, v naši upravni zgradbi "Gradnje" Kranj, pri direktorju inž. Janezu Studenu osebno po predhodnem dogovoru. Javna dražba bo 12. 2. 1998 ob 10. uri na Upravi Gradenj Kranj, Struževo 3 B. Cesta na Rupo 45 4000 KRANJ Tel.: 064/245-124 fax: 064/245-124 • V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES - KERABEN (ISO 9001): - keramične ploščice za kopalnice in kuhinje, • visoko kvalitetne talne keramične ploščice (tudi za terase, balkone) -keramična tla prihodnosti MARATH0N - odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil. POPUSTI • AKCIJSKE CENE IN VELIKA IZBIRA KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA • Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone, - enoročne mešalne baterije, - okna, vrata ter vse vrste senčil, - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge. Obiščite nas v našem razstavno-prodajnem salonu vsak dan od 8.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 12.00. VABLJENI! MALI OGLASI n 223-444 APARATI STROJI Ugodno prodam rabljen VIDEORE-KORDER JVC. ©330-461 2033 Prodam 160 I prevozni hladilni bazen za mleko. Kubelj, Zapoge 33, Vodice 2066 Prodam zadnji mehanski traktorski nakladač za gnoj domače izdelave. ©681-086 2069 PEČ Feroterm novo, prodam za polovično ceno. S78-728 2070 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, lepo ohranjen. ©226-359 po 17. uri 2105 MESARJI-KMETJE! MESOREZNICA elektromotor 1.1 KVV, premer glave 8 cm z mrežicami, prednoži, noži, prodam. ©33-22-18 2106 Ugodno prodam HILTI vrtalni stroj. ©715-528 2116 Prodam zelo ugodno lepo ohranjen ŠTEDILNIK na drva kuppersbusch. ©327-303 2118 PLASTIČNO CISTERNO, 1100 I, prodam. ©332-334 2125 Prodam nerabljen kuppersbusch in pečko za v garažo. ©491-012 2134 Prodam BLACK&DECKER-jev štu-car z vsemi koti rezanja. ©76-400 2198 Prodam novo 220 I zamrzovalno SKRINJO. ©682-076 2206 Prodam FREZO Batuje, šir. 160 cm. ©67-790 2207 Po ugodni ceni prodam, avto-alarm. ©331-199 2214 GLASBILU Prodam skoraj novo diatonično harmoniko Slovaček. Partizanska 49, Šenčur 2135 GR. MATERIAL Stopnice - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. B 064/806-026 752 Prodam SMREKOV OPAŽ COLAR-ICE, bankine in punte. ©641-207 Služba za proizvodnjo, trgovino in storitve Industrijska 1a, JESENICE Tel.: 064-87702-0, 87702-13, 87702-19, 87702-20 Fax: 064-87702-26 PREDSTAVITEV RAZVOJA PLINIFIKACIJE V JESENIŠKI OBČINI IN RAZSTAVA PLINSKIH PECJ B0SCH ■ JUNKERS PUNSTAL, D.D., JESENICE, JEKO-IN, D.O.O., JESENICE IN BOSCH JUNKERS LJUBLJANA Organizirajo skupno predstavitev, ki bo v petek, 6. 2. 1998, od 9. do 18. ure, v prostorih Plinstal tehnike, Industrijska 1a, Jesenice (za kazino) Plinifikacija v občini Jesenice. Razvoj plinifikacije jeseniške občine v prihodnjih letih, plan izgradnje plinovoda za leto 1998 (Tomšičeva) in pogoji za priključitev na plinsko omrežje v občini Jesenice (tehnični in finančni). Predstavljen bo skoraj celotni program plinskih kotlov podjetja Bosch Junkers, ki ga bodo predstavili strokovnjaki podjetja Bosch Junkers. Projektiranje plinskih, ogrevalnih in vodovodnih inštalacij, montaža plinskih, ogrevalnih in vodovodnih inštalacij, plačilni pogoji za izgradnjo vseh vrst inštalacij: eko kredit, obročno odplačevanje. NAJEM PLINSKIH CISTERN in možnosti postavitve plinskih cistern na območjih, kjer se plinifikacija načrtuje v prihodnjih letih, oziroma na območjih, kjer se plinifikacija ne načrtuje. Najemnina za plinsko cisterno znaša 20 DEM mesečno v tolarski protivrednosti. Za večje objekte s porabo plina nad 7000 kg letno se lahko dogovorimo tudi za brezplačen najem. Ker je količina cistern, ki so predvidene za najem omejena, si že zdaj zagotovite sodoben in varčen način ogrevanja za prihodnjo kurilno sezono, da naslednjo jesen ne bo nepotrebnih težav. VABILO VELJA NE SAMO ZA OBČANE OBČINE JESENICE, AMPAK ZA VSE, KI JIH ZANIMAJO TEHNIČNE REŠITVE NA PODROČJU PLINA IN OGREVANJA. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONIH: 87702-13, 87702-11, 87704-33. PRODAJNI CENTER STARI DVOR TEHNIČNA TRGOVINA KIDRIČEVA 26, ŠKOFJA LOKA POMIVALNI STROJ CANDY CDN 575S 102.308.- SIT KOLESA ROG PO NAJNIŽJIH CENAH GORSKO DAK0TA18 PR 29.920,- SIT OTROŠKO KOLO KEKEC 15.206.- SIT BELA TEHNIKA GORENJE 10 % GOTOV. POPUT ali NA 5 ČEKOV CENE SO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO! tel.: 064/634-800 Prodam 200 kom. OPEKE za dimnik. ©872-609 2204 Ugodno prodam stekleno volno v vrečah. ©801-865 2208 Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 23020 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO za srednje šole in fakultete. ©332-613 2063 Prodamo KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2. 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123lo DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 225 Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 462 Prodam POSLOVNO ■ STANOVANJSKI GOSTINSKI OBJEKT v Kranju z zelo velikim vrtom. Samo resne ponudbe. LOTRIČ, tel.: 061/152-25-05, 152-22-74, 152-22-84 KUPIM Kupim planirno desko za traktor. ©730-073 2068 Kupim mešalec za gnojevko. ©422-566 2091 Kupim strešno OPEKO cementno (folc) dim. 37,5 cm x22 cm. ©460-031 2099 Kupim SOBNI GUGALNI STOL. ©731-164 2111 Kupim smrekovo HLODOVINO. ©0609/631-012 2137 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-4 1 2 26461 LOKALI Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-78 5 463 Oddamo Kranj: v 1. nadstr. poslovne hiše 35 m2 in 26 m2 za trgovino ali pisarne, v 1. nadstropju 50 m2 za pisarne ali trgovino. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1039 KRANJ - OKOLICA oddamo obnovl-jen LOKAL z izložbo za sprecializir-ano trgovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1223 Najamemo poslovne prostore z možnostjo odkupa, minimalno 80 m2, relacija Jesenice, Radovljica ali Kranj. Obvezno parkirišče in dostop s kamionom. ©801-500 do 15. ure Oddamo vpeljano TRGOVINO z živili v Škofji Loki. ©245-491 ob delavnikih od 7 - 15. ure 1836 V najem oddam POSLOVNI PROSTOR na Maistrovem trgu v Kranju, 34 m2, I. nads., primerno za trgovino. ©221-382 ali 222-265 2083 V strogem centru Kranja oddam 80 m2 veliko STANOVANJE primerno za mirno poslovno dejavnost. ©221-496, od 19-21. ure 2133 ODDAMO KRANJ, nebotičnik, poslovni prostor 14 m2 in poslovni prostor 100 m2. VVILFAN-NEPRE-MIČNINE 360-270 2142 Prodamo Kranj: v mestnem jedru 22 m2 POSLOVNIH PROSTOROV v 1. nadstr., za 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2170 84 KRANJ CENTER 22 m2/l, za mirno dejavnost, 500 m2 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes., poli. predplačilo, KRANJ Center gostinski lokal s kuhinjo, KRANJ Center manjšo trgovino z živili na dobri lokaciji, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, KRANJ Center delavnico 22 m2 ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 85 (SOIIEKJC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA Ljubljanska cesta 11 Vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali upravne smeri (računovodska smer) - poznavanje računalniških obdelav v računovodstvu in knjigovodstvu - štiri leta delovnih izkušenj v računovodskem, knjigovodskem področju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: SGP "GORENJC", d.o.o., Radovljica, Ljubljanska 11. O izbiri bomo kandidate obvestili pismeno. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Urad predsednice Zoisova 2, 4001 Kranj tel.: 064/211-069, fax: 064/211-331 objavlja 1 prosto delovno mesto SODNEGA REFERENTA v zemljiški knjigi na Okrajnem sodišču v Radovljici Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/90, 5/91, 18/ 91, 22/91, 2/91-1 in 4/93) izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo VI. sotpnjo izobrazbe pravne ali upravne smeri - da imajo dve leti delovnih izkušenj - da imajo računalniška znanja - da so državljani Republike Slovenije Izbrani kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo štiri mesece. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljitev v 8 dneh na naslov: OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, Urad predsednice, Zoisova 2, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po odločitvi. MEDVODE prodamo več poslovnih prostorov v izgradnji na dobri lokaciji, LJUBLJANA, Dunajska c, CelovšKa c, prodamo več poslovnih prostorov Kranj-Kokrica prodamo TRGOVSKI LOKAL 60 m2 + 20 m2 kleti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_____2£i6 KRANJ - center, 50 m2, prodamo ali oddamo lokal v pritličju Cankarjeve ulice. Primerno za vse dejavnosti, razen gostinske. Vseljiv je takoj Cena nakupa: 120.000 DEM, najemnina 1000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju s pokrito teraso, celotne uporabne površine cca. 106 m2, 1 vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butik Veritas in si sposodite pravljično poročno oD-leko! Dobite tudi obleke za obhajilo in avto za poroko. ©224-158 1589 Prodam PUSTNO OBLAČILO "levji kralj" za 10 let. ©451-503 J^l Prodam krzneno JAKNO volk (italijanski) št. 42. ©471-431 OTR. OPREMA PREVIJALNE MIZE - sestavljive in razstavljive, sestavljene iz PVC materialov različnih oblik in barv. W mize ne rabite več jo razstavite in * nje lahko sestavite namanj 4 večnamenske regale. Možnost najema; plačilo na obroke. Datume plačila s izberete sami. Cena mizice 9740 SI ©061/13-22-001, 041/676-041 ^ OSTALO Prodam GAJBICE za krompir ajj jabolka. ©632-203 __^ Prodam gostinske serviete in toaletni papir, ugodno. ©0609/637-664 2200 _^ SLIKE na steklo za Bohkov kot-©682-187_ J^. PANJSKE KONČNICE P'°da™.' ©224-076 2L PRIDELKI DOMAČI SADJEVEC ugodno prodam. ©0608/75-420, 041/669-221 1040_ ._ _^ Prodam SENO in OTAVO. ©403' 176 po 14. uri_ J5 JABOLČNI KIS prodam. 0242-3^ 2165__ ^ POSESTI Visoko pri Kranju prodamo n°|° nizkopritlično hišo v alpskem st" ■ tloris hiše 11x14 m, na 538 rn* zemljišča, cena po dogovor j AGENT Kranj (064) 365-360 ali (O6*' 365-361 _____ Na vašo željo vam uredimo stanj® zemljiške knjige, sestavimo kup°P' f] dajno pogodbo in svetujemo P prodaji ali nakupu kakršnihkoli n,t premičnin, informacije na tel. AGENT Kranj (064) 365-360 ali 365-361 V okolici Kranja prodamo 20 let staro hišo, delno podkleteno, dimenzije ° 8,5 m, na 780 m2 zemljišča, vse^ po dogovoru, cena 260.000 Dt^j AGENT Kranj (064) 365-360 ali (0° 1 365-361 V okolici Kranja prodamo poslovno*, tanovanjsko hišo staro 9 let, dim zije 9,80 x 11,80 m, cela podklete"; na 600 m2 zemljiša, cena po dop , voru. AGENT Kranj (064) 365-360 (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo zaZJ^o parceli velikosti 900 m2 in 1976 n' • več informacij lahko dobite na„fi1 (064) 365-360 ali (064) 365-^ AGENT Kranj ^ AMBROŽ POD KRVAVCEM, mo manjšo parcelo za vikend, c Ć 30.000 DEM. SVET NEPREMIČNA ' 330-112. ___^. JESENICE - Prihodi, v smeri Pla'^ pod Golico prodamo 21 let sn0-medetažno hišo z 260 m2 |»i 2 vanjske površine. Stoji na 113J na veliki parceli na robu 9ozdaLa je nadmorski višini 800 m. Prime'^>0 za veliko družino. Cena: 2?u- Q, DEM. SVET NEPREMIČNINE, JJ 112. ' ___^ V ZGORNJIH BITNJAH Prod*|S° polovico hiše s pripadajočim zeVne, čem, 55 m2 stanovanjske po^ić-za 60.000 DEM. SVET NEPR^ NINE, 330-112. V okolici RADOVLJICE Prod?$ zazidljivo parcelo, na sončni, ^-f legi, 600 m2, za 48.000 DEM. =v NEPREMIČNINE, 330-1 V KRANJU prodamo 1/2 ^f%, vrtom, ločen vhod in ostali PrlKILwgf stara 23 let, za 165.000 DEM- » NEPREMIČNINE, 330-112. Panasonic IQ rN k I TELEFONSKE CENTRALE IO U IN IN REŠITVE ZA PODJETJA JOD IDEJE DO IZVEDBE ■ W/www.telefon-trade.si i, KRANJ do.o , Itelefon trade ^STOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo ™*> na parceli cca 1200 m2, 390.000 ^M, BLED ZASIP dvostanovanjsko niS° s 140 m2 poslovnih prostorov na Parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 ™se (pritličje) z vrtom in garažo, »5000 DEM, PREDOSLJE dvostano-vanjsko hišo v III gr. fazi z delavnico "a Parceli 500 m2. VODICE novo ^stanovanjsko hišo + 2 garaži na Parceli cca 900 m2, KRANJ S v rrurnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, *RANJ ČIRČE poslovnos tan. hišo ; »zgradnji, LJUBNO pri Podbrezju rjadomestno gradnjo na parceli cca m2, cena po dogovoru. BITNJE ovodružinsko hišo z vrtom na parceli ML"* + 2 garaži. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7aV^Mo P°d Krvavcem vikend ali ?l3IV0 Parcelo, KRANJ ENODRU-Ka S? HlšO Z VRTOM, GORENJS-^ STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, ni enostanovanjsko na lepi, mir-2* tokaciji. DOM NEPREMIČNINE, ^•Jd-00, 0609/650-123 80 podamo v Kranju, na odlični uXjetnl lokaciji STANOVANJSKO 2a u na parceli 800 m2, primerna ^Poslovno dejavnost, 350 000 K3 KERN d.o.o., ©221-353, ^-566 in fax 221-785 449 PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 81 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica - večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 82 V RADOVLJICI prodamo 30 let staro enonadstropno stanovanjsko hišo, na prometni lokaciji, primerno tudi za poslovne prostore. Cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 452 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parceli 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 453 KUPIMO KRANJ okolica gospodarsko poslopje ali delavnico. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 220 PARCELE PRODAMO Kranj okolica lepo sončno parcelo ob gozdu, 1200 m2 z gradbeno dokumentacijo, Britof cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, Kranj ob cesti cca 800 m2 za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00, 0609/650-123 228 HIŠE PRODAMO LJUBLJANA Dobr-voa dvojček v izgradnji na parceli 660 m2, 2x160 rn 2 biv. površine, MLAKA novejšo hišo na parceli 700 m2, DRULOVKA enodružinsko, vrstno končno hišo na manjši parceli, KRANJ Center na manjši parceli prodamo enodružinsko hišo primerno tudi za poslovno dejavnost, CERKLJE okolica starejšo pritlično hišo na manjši parceli 66000 DEM, KRANJ Primskovo pol hiše-PR. z garažo in vrtom, 160.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_229 Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, CK, za 495.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330- 112._ HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 Prodamo Kranj - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 340 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO, 2000 m2, primerno za poslovno dejavnost, v Mostah pri Kamniku ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 1531 Na Starem Vrhu prodamo VIKEND. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1532 Prodamo Kranj - v mestnem jedru prenovljeno HIŠO za 270 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1669 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2 Hiša stoji ob glavni cesti, cena 190 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-3t>3, 222-566 in fax 221-785 455 Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221785 456 Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM, v bližini Kranja starejšo, obnovljeno HIŠO z ločenim gosp. poslopjem, parcela 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 457 V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10 m, ločeno poslopje 18 x 11 m, primerno za delavnico, parcela 2900 m2, za 410 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 459 Prodamo: na Bledu VISOKOPRITLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 m2, za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 46u KRIŽE - pritlična, obnovljena hiša z vrtom, cena 130.000 DEM, naprodaj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1222 Prodamo v Stražišču 25 let staro enonadstropno HIŠO, na parceli 480 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 ali fax 221-785 1524 Prodamo v Kranju v bližini kopališča dvodružinsko HIŠO, na parceli 900 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN do.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 1S,Q NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN CFNITVE, IZDELAVA POGODB, VPIŠI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00 74 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HISO na parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 «n PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 : 061/15-22-284, 15-22-274 tel VAM NUD.: sestavo po^ Rvodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notrani.opre.no. PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117, 622-318 1 • Prodamo Šk. Loka Novi svet 3 ss Manjše stanovanje, cena ugodna % Prodamo Šk. Loka mansardno snovanje, 90 m2, garaža + klet 3' Prodamo Šk. Loka, Frank. nas. 1 s končno, atrijsko stanovanje 4- Prodamo Gorenja vas 2 ss 57 m2, cena ugodna 5: Prodamo Gabrška gora bivalni vikend 75m2 bivalne površine 6- Prodamo Dovje - Mojstrana visokopritlično, podkleteno stan. hišo Prodamo Sk. Loka 2 ss s kabinetom 3 nad., možnost plačila na obroke 8- Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšo kmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 9' Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem 10> Prodamo Šk. Loka center mesta 3 ss, 75 m2 + kletni prostori 11. Prodamo Šk. Loka ind. cona Prostore primerne za pisarne, trgovino ali delavniške prostore 12. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore 13> Prodamo Šk. Loka-Podlubnik 2 ss s kabinetom, cena zelo ugodna 1' ING, 222-076 2146 Prodamo Kranj: 3,5 ss 98 m2. ^ Planini atrijsko za 180 000 DEM, 3 s» 86 m2, na Zupančičevi v pritličju ^ 110 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Plan"1; v pritličju za 140 000 DEM, 4 ss ^ m2, na Planini v 1. nadstr, za 1 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ®n\ 353, 222-566 in fax 221-785 443 M3 Hsg) &3$®Šl W®Mh gXF3*S03SS^ Hitro, kvalitetno ih po ceni s katero boste zadovoljni VI m ml INE:Tel.:0Rl/8J 1-570 *Mob.:()6()y/B 19-015 MENJAMO Kranj: 1 ss 50 m2, na Planini v 1. nadstr, za 2 ss, cena po dogovoru, 2 ss + 2 K na Planini v pritličju menjamo za 2 ss tudi na Planini v pritličju, cena po dogovoru, 3 ss 81 m2 na Planini v 1. nadstr, menjamo za 1 ss, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 445 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr, nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr, za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr, za 140 000 DEM, 3 ss 62.30 m2 na Zlatem polju v 2. nadstr. za 82 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 446 Prodamo ŽIRi - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2, GARSONJERE na Bledu, Radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Jesenice - oddamo GARSONJERO 25 m2, 300 DEM/mes. ©22-33-00, 0609/650-123 1059 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK proda mo 2,5 ss 53 m2, komfortno, ^ vzdrževano za 93000 DEM m ^ PARTIZANSKI 55 m2 obnovljeno 1° 97000 DEM. POSING, 224-210 214' KRANJ VALJAVČEVA prodaj komfortno trosobno stanovanjeJ> m2, sončna legav, za 110.000 0tw POSING, 222-076 z1ri KRANJ PLANINA I prodamo 3 ss # m2, za 115.000 DEM ali menjamo v 2 ss v Kranju. POSING, 224-210z1su LJUBEZEN ZDRAVJE KARIER DENAR CELOVITO VIDENJE 156/j*! 09042 70 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh, Oddam 1 ss, opremljeno, ogrevano, v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 1281 Prodamo Kranj: 2 ss, 63 m2, v 2. nadstr, v celoti obnovljeno za 107 000 DEM, 2 ss + 2 kabineta, 88 m2, 1. nadstr. Planina !, prodamo ali menjamo za garsonmjero z doplačilom. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1667 STANOVANJA PRODAMO LJUBLJANA Moste 1 ss, 30 m2/ll, v mirnem okolju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_lees Iščem ogrevano sobo s souporabo kopalnice. ©22-33-00 1827 Prodamo v bližini Bohinja mansardno STANOVANJE, 60 m2, za 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2040 Šk. Loka Kamnitnik - prodam 3 ss komfortno STANOVANJE, 74 m2, in GARAŽO, 13 m2. Cena po dogovoru. ©634-495 Prodamo tudi GARSONJERO na Drulovki, 33 m2, cena po dogovoru. ©332-831, po 16. uri 2056 V okolici Radovljice, Lesc ali Bleda za daljši čas najamem 2 ss, stanovanje, po možnosti s telefonom. ©061/162-13-11 ali 162-13-12 2095 KRANJ PLANINA PRODAMO 4 sj 90 m2 komfortno lepo obnovljeno z" 139.000 DEM in 4 ss 94 rrtfj komfortno akoj vseljivo za 145UX1 DEM. POSING, 224-210 __J£ KRANJ ŠORLIJEVO NAS. prod#& 2 ss 55 m2 komfortno za ^ DEM. POSING 222-076____> KRANJ Z OKOLICO ŠKOFJA (-Ofje Z OKOLICO IN ŠIRŠE OBMOH. GORENJSKE TAKOJ KUPIMO G£C SONJERO ENOSOBNO ALI Vtu SOBNO STANOVANJE. 22-72-OV 2153_.___ BLED V ALPSKIH BLOKIH PRj&fto MO OPREMLJENO KOMFOR'^ GARSONJERO 35 M2 ZA 80-Uu DEM. POSING, 863-150 _ BLED V CENTRU prodamo v cej^ obnovljeno komfortno garsonj opremljeno 22 m2, cena po doy voru. POSING, 863-977 -,---"lli JESENICE novejše mansardno ^ ss komforno in 2 ss adaptirano Prešernovi prodamo zelo ug°°' 6? POSING, 863-150____W RADOVLJICA - GARSONJ^ STARO 4 LETA PRODAMO * 53000 DEM. POSING, 863-150^> JESENICE NA CESTI ŽELEZA^ prodamo 3 ss z vrtom in gara*0' g 65000 DEM. ©863-150 KRANJSKA GORA DVOSOB^ MANSARDNO 54 m2 v opremo prodamo za 110.000 v ,„ POSING, 863-977 dvljics'tan^ JESENICE. . TAKOJ KUPIMO VEČ VANJSKIH ENOT ZA KUPCE. ©863-150 JESENICE OKOLICA TAKOJ K^,fl MO DVOSOBNO KOMFOR "'^ STANOVANJE S KABINETOM ^ GOTOVINO. POSING, 863-977 Mlada družina z enim otr°ko|jci najame 1 ss v Škofji Loki ah ?5 do 250 DEM. ©655-140 Tadei> V Vodicah prodam dve 5-sobni SODO ©78-108 STANOVANJI, vsako po 125 m2, vseljivo takoj. ©041/628-348 2101 ROGLA - apartma za 4 osebe v turist, naselju oddam. ©061/714-309 2103 V centru Bleda oddam oprem1!' Oddamo 1 sobno stanovanje v pritličju hiše v Kranju. ©224-1762132 PRODAMO KRANJ več dvosobnih in trisobnih stanovanj na Planini in okolici Vodovodnega stolpa. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270 21-10 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobno stanovanje 48 m2 lepa razporeditev komfortno za 85000 DEM. POSING, 222-076 2148 Nepremičnine T'r Koroška 10,4000 KB^Ji Tel.: 064/360-270,360^2 VARSTVO ____s V varsvo vzamem OTROKA, ^fl^ nad 2 leti, v času poletnih ^ ©621-532 STROJNI TLAKI • L ESTRIHI fflfoiBOl 6Z5 474 #061 %\l 608 T«rek, 3. februarja 1998 MALI O G LASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS V varstvo vzamem otroke. Starost in cas varstva neomejena. Bled z okolico. Naslov v oglasnem oddelku. VOZILA DELI Ugodno prodam AVTO ALARM. ©331-199 2065 Prodam JAWO 350 ccm celo ali za rezervne dele, zelo ugodno. ©491- 436 2129 Ugodno prodam AVTOMOBILSKO PRIKOLICO. ©326-647 po 19. uri Prodam sprednje steklo za Z 101. 3872-60 9 2203 VOZILO KUPIM Kupim VOZILO v okvari ali zaloteno ^3000 DEM. ©325-211_2074 ,2a JUGOTA 45 kupim dobro ohran-m\ motor. ©874-446 21™ Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©332-005 2109 GAVALA.d.o.o. GOLF na Primsko-vem - ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil, menjava staro za staro in prepisi vozil. ©0609/642-672, 0609/ 331-542 2119 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, I. 88, reg. do aprila. ©725-522 2121 Prodam R 5 FIVE, I. 6/94, 5 v, prvi lastnik, 84000km, grafitno siva, tonir-ana stekla, cena po dogovoru, lepo ohranjen. ©66-729 2164 Prodam ZASTAVA 101 GT 55, I.85, regisriran, zelo ugodno! ©246-538 2172 Prodam ŠKODO FAVORIT ©718-046 91. 2176 Vozila Drr?^P"PR0DAJA-PREPISI-KRE-24? 5&BLJENIH V0ZIL O242-600, ■-HjjU0 _232 mo!vUp' Prodaia voztil ter možna AvrAavJl staro za staro. ADRIA 579 Ul ©634-148 in 0609/632-577 74, 2031 Ugodno prodam BMVV 520, l^g^triran. ©326-619 ote8™ VISO 11 RE- «-87. dobro ganjena, cena 150 000 SIT. ©718- IIB Prodam NISSAN MICRA letnik 1993, garažiran. ©715-604, od 16. ure dalje 2177 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX I. 92, prodam. ©242-277 2183 Prodam JUGO 45 letnik 1992. ©323-291 2184 ESCORT 1.8 CLX DIESEL KARAVAN, LETNIK 1992, RDEČ, REG. 9/ 98, OHRANJEN, 10900 dem. AVTO LESCE 719-118 2185 UNO 1.0 IE, I. 95, rdeč, 5 v, reg. 9/98, ohranjen, 8500 DEM. AVTO LESCE 719-118 2186 TIPO 1.4 I. 92, bel, reg. 6/98, ohranjen, 9100 DEM. AVTO LESCE 719-118 2187 MONDEO 1.8 16 V, I. 95, 5 v, moder, 34000 km, klima, AIR BAG 22.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 2188 | KABELSKA TV V i KAMNIK - DOMŽALE ' Of7V • ;-jf Maistrova 16, Kamnik >t _ _ % telefoni 061/817-313 j.f; OGlSšUJTf V* N'AŠ E M PROpR A M (J -lf ZADOVOLJNI BOSTE! r Vo^Up- PRODAJA RABLJENIH UrertL - GOTOVINSKO PLAČILO, c-u"no prepis. ©323-298, 0609/ «43 202 Pn?NY 1.5 GLSI, prvi S& L9 ' i 000 km, 4 vrata -'epa U el-.stekla, centralno zakl., ©06l/7an'en' u9°dno Prodam. ''16-221 1533 sAMO AVTOHIŠA STRIKOVIČ ZNIŽANJA: N£XIA 1000 DEM LANOS 1000 DEM NUBIRA 2000 DEM ČREDNA PONUDBA NUB|RA 1.6 I I6V S 5 vrat ^J9.900DEM , tel.: 064/221-626 " -™QJ*oren)skem sejmu; vem nnl?0-0- " G0LF na Primsko-Vozn Y"KUP in PRODAJA rabljenih PREP oi H^njava staro za staro in Oeog/o^1 VOZIL. ©0609/642-672 in rneniauP' prodaJa in prepis vozil, Plaa;u staro za s,ar°- Možnost ©3io^,na obroke. PRlS.d.o.o., ^2^471-340 1825 i^J? 1-6 diesel, CLIO 1.2 RN, I. 95, met. siv, 5 v, 11200 DEM. AVTO LESCE 719-118 2169_ Prodam ASTRO 2.0 GSI, I. 92, prev. 63000 km, lepo ohranjeno ali menjam za cenejši avto. ©325-585 2190 NA ZALOGI ZELO VELIKO RABLJENIH VOZIL PO UGODNIH CENAH. FIESTA 1.3 FLAIR, I.96, met. vijola barve, 35000 km, 13900 DEM, CLIO 1.4 RT, I. 93, bel, ohranjen, 10.900 DEM, TVVINGO VVIND, I. 95/12, rumen, reg. 12/98, platnena streha, elek. oprema, prvi lastnik, 13000 DEM. ŠAFRANE 2.0 RT, I. 93, 85000 km, klima, ABS, 23500 DEM, JEEP VVRANGLER LAREDO 4.2 I. 88, reg. 12/98, SV, ALU, 16900 DEM, NIVA 1600, I. 93, 51000 km, reg. 1/99, 7900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 2191 HYUNDAI ACCENT 1.5 LFI, letnik 1996, rdeč, 3 v, prodam. Cena 13300 DEM in HYUNDAI PONY 1.5 GLS I. 90, metalno moder, 5 v. cena 6700 DEM, prodam. AVTOHIŠA LUŠINA, Škofja Loka, 652-200 2194 KOMBI BUS VW 2.4 DIESEL, 8 + 1, letnik 1993, prevoženih 97000 km. prodam. ©641-062 2195 C| Bratov Pfapiotnik-10, .NAKLO ■fc—J Tel./fax 064/47 1-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH /" SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH Brazilcev =rMONROEF GL°d90m GOLF VARIANT karavan 1.8 ^striran^' J' 94- prvi lastnik. I^s^n do 13.1.99. ©712-054 ^evol^ ^AZDO 1.3 LX, I. ©32? gJe 0)' metalik 35ooo° fc«' letnik 9/88- rdeče barve, ©32R col' Prodam za 2200 DEM. ^^P^ Popoldan_2082 el5da^P0RD FIESTA 1.3 I. 93, CZ, barve d?Afitekel- te'nno sive kov. stanj ' nTco ^ km' v zelo dobrem •-^!ii^©58-369 ugodno 1992 1988 barvo. 2079 2100 Ce|eqaaniL»1^8 za rezervne dele ali Voru ©225 si987' CGna P° do9°" ZAPOSLITVE Zaposlim VOZNIKA s C kategorijo za mednarodno špedicijo z ustrezno izobrazbo in z znanjem tujega jezika ^nemščina). ©310-519, 069/633-195 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 58-033, 0609/ 651-737 844 Gostilna v okolici Tržiča išče fanta oz. dekle za samostojno delo v strežbi. ©58-909 1570 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA PROGRAMA VAM NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV, TEDENSK IZPLAČILA TER MOŽNOST NAPREDOVANJA. ©634-064, 041/637-492 radio trjgjav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz tv-video-audio-hi.fi zastopstvo in prodaja fiD rionoeh 0Sf»mvood CT-S330 PIONEER 44.470 SIT SX*203RDS PIONEER 51.710 SIT UGODEN NAKUP DO 12 ČEKOV BREZ OBRESTI PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE Iščem zaposlitev, najraje v dopoldanskem času. Akviziterstvo odpade. ©54-322 1851 Za ambulantno prodajo iščem šoferja B kategorije. Pogoj: trgovec komercialist. Šifra: TRGOVEC 1955 Zaposlim VOZNIKA tov. vozila za mednarodne prevoze. Ustrezna izobrazba, zaželjene izkušnje. Prijave na naslov: KOLI šPED.d.o.o., Gorenje-savska 9, Kranj do 5.2.98 2012 NAŠE PODJETJE JE SIJAJNA PRILOŽNOST ZA VAS! SPREJMEMO MOŠKEGA S SREDNJO ALI VIŠJO ŠOLO, STAROSTI OD 25-45 LET ZA PODROČJE TRŽENJA, STORITEV. PRIPOROČLJIVE SO IZKUŠNJE. INF. 0609/636-295 2037 VAŠKI HRAM VOGLJE nudi honorarno zaposlitev NATAKARICI - lahko tudi študentka brez izkušenj. ©491-050 po 16. uri 2077 Veliki zaslužki, možno redno delo, tedenska izplačila. Pohitite samo 3 delovna mesta. ©041/705-179 2084 Šla bi gospodinjit starejšim osebam. ©712-041 2092 DISCOTEKA TREZOR honorarno zaposli NATAKARJE-ice. OD po dogovoru. Pisne vloge na Šifra: TREZOR_2094 Pogodbeno zaposlimo NATAKARICO v Bistroju na Visokem. ©431-622 2097 Oglas pod "ŠIFRO" Za oglas objavljen pod "šifro" pošljete ali prinesete pisne ponudbe na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj za šifro...! Zanimivo dinamično delo, tedenska izplačila, možna redna zaposlitev. ©57-211 po 20. uri 2108 Zaposlim FRIZERKO - FRIZERJA s prakso, v Radovljici. Vse inf. na ©715-590 in 712-590 2126 Iščemo SODELAVCE za prodajo našega izdelka po terenu in sejmih. Možnost neomejenega zaslužka nudimo prodajalcem po celi Sloveniji. ©064/224-335 2174 Sprejernemo KUHARICO ali KUHARJA honorarno ali redno. ©421- 337 2183 Pogodbeno zaposlimo RAČUNO-VODKINJO za 3-4 urno dnevno vodenje računovodstva manjšega podjetja. ©325-678 oz. 041/618-791 Redno zaposlimo osebo z lastnim prevozom za vodenje skupine na terenu. ©325-678 2199 2000 DEM redno ali honorarno z DZS. ©53-410 ali 0609/634-5842205 Tekstilna trgovina v Kranju zaposli TRGOVKO z izkušnjami. £ Šifra: SREDNJA ŠOLA SS ŽIVALI RJAVE JARKICE, stare 8 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, ©621-475 _1840 Prodam dva čb BIKCA, stara do 10 dni. ©461-212_1857 Prodam 5 PUJSKOV 35 kg težke. © 736-690_ 2067 Prodam JAGNJETA. © /33-503 2072 Prodam BIKCA in TELIČKO simen-talko, stara 10 dni. ©78 618 2078 Enomesečne bele PIŠČANCE za dopitanje prodam. ©246-514 ali 245-039 2081 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg. ©731-379 208? Prodam ali zamenjam plemenskega OVNA. ©641-226 2089 Prodam JAGNJETA. ©061/740-104 2107 TELICO staro 18 mesecev od dobre krave, menjam za dobro kravo po teletu. ©66-801 2110 Prodam JALOVO KRAVO simentalko ali menjam za brejo. ©471-183 2117 Prodam KRAVO za zakol. Zalog 49, Cerklje 2217 KRAVO sim. visoko brejo dobro molznico, lahko po izbiri, ugodno prodamo. ©061/374-305 2218 Prodam TELICI, črnobeli, stari 2 meseca in 1 leto in 2 simentalca, stara en teden. Poženik 39, Cerklje Prodam lepega BIKCA simentalca, težkega 160 kg. ©421-854 21:2 Prodam domačo KOKOŠI. ©451-738 2123 Dobrim ljudem podarim MALE PSIČKE samčke, mešane pasme. ©641-282 2130 Prodam KUNCE. ©736-364 v.iz Prodam brejo KRAVO in BIKCA starega 2,5 meseca. ©431-353 2181 Prodam teden dni starega BIKCA črnobelega. ©451-336 2220 Prodam polovico PRAŠIČA, domača reja ali izdelke od polovice. ©491-270 2222 ŽIVALI KUPIM Kupim POLOVICO PRAŠIČA, krmlje-nega z domačo krmo. ©471-679 2169 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. ©451-346 2192 Kupim simentalca 200-300kg. ©733-484 2209 ZAHVALA Ob tragični izgubi sina, očeta in brata MARKA DESKOVSKEGA sc zahvaljujemo sorodnikom, delovnim organizacijam, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mami, oči, Mirjana s hčerko Lauro in brat Srečko z družino OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu umrl ŠTEFAN H A JDINJ AK Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 4. februarja 1998, ob I6. uri na pokopališču na Ovsišah pri Podnartu. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje v poslovilni vežici na pokopališču OvsiŠe. VSI ŽALUJOČI Ovsiše, 3. februarja 1998 V SPOMIN 4. februarja bosta minili dve žalostni leti, odkar me je zapustila moja plemenita, blaga in draga mama MARIJA ROJC roj. Rant, upokojenka IBI-ja Hvala vsem, ki sc je spominjate. Še vedno v globoki žalosti hčerka Marija Kranj, Kokrica 6. februarja 1998 L: ZAHVALA Po hudi bolezni je mnogo prezgodaj odšla od nas draga žena, mama, tašča, stara mama, sestra in teta VALENTINA TAVČAR rojena Šolar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem podjetja SGP Gradbinec Kranj za darovano cvetje, sveče in tople besede ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi župnikoma in sicer g. Ladislavu Kovačiču ter g. Marjanu Pečanu iz Mucnchna za lepo opravljen pogrebni obred. Ravno tako izrekamo zahvalo pevcem in podjetju Navček ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili šc zadnjič na njen prerani grob. Vsem šc enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Rajko, sin Rajko in hči Tatjana z družino Mlaka pri Kranju, 27. januarja 1998 ZAHVALA K večnemu počitku je odšel naš dragi mož, ati, ata, tast, brat, stric, nečak, zet in svak JANEZ ŽLEBIR Za vso pomoč, pozornost in tolažbo se prisrčno zahvaljujemo sosedom - posebej Zormanovim in Ruparjcvim, Ani Koritnik, prijateljem in znancem, kolektivu Gorenjska oblačila Kranj, bivšim sodelavcem, Aleševim sošolcem in razredničarki 7.b OS Cerklje, Gregorjevim sodelavcem iz tiskarne Cicero v Ljubljani ter Damjaninim sodelavcem iz Iskraemeca v Kranju. Za lepo slovo hvala tudi g. župniku Gradišku, pevcem s Kokrice in Kranja, pogrebniku Jeriču in vsem drugim neimenovanim, ki so bili z nami v teh žalostnih dneh in ga spremili na zadnji poti. Žena Anka, hči Damjana z družino, sinova Gregor in Aleš, brat Franci, sestra Zofka z družinami ter ostali sorodniki Dvorjc, Mlaka 23. januarja 1998 F OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... ■VII bomo pisali Župan občine Mengeš in Smučarsko skakalni klub Servis Debevc Mengeš dobivajo solalne brzojavke z izrazi sočustvovanja za ponesrečenimi v prometni nesreči pri Naklem in z željami, da bi ranjeni čimprej okrevali. Županu so poslali včeraj do 14. ure solalne brzojavke Janez Podobnik, predsednik državnega zbora R Slovenije, Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, Matjaž Kočar, župan občine Moravče z občinsko upravo in občinski svet občine Moravče, Pavel Rupar, župan občine Tržič in kolektiv Gradisa DO. • A. Ž. G.G. Naravnost je najdražje V ospredje aktualne slovenske gospodarsko politične scene vse bolj prihajajo odnosi med Ljubljano in Beogradom. Za politične "fis točke" se zelo splača obiskati srbsko prestolnico ali pa javnosti vsaj "prodati" kakšno otoplitveno izjavo; za gospodarstvenike pa je eksistenčno nujno oživljati vsa nekdanja znanstva, vse možnosti poslovnega sodelovanja - kajti desetmilijonski južni trg se spet odpira. In v tem kontekstu je nujno poznati vozne rede prevoznikov, ki vseskozi skrbijo za prevoze na relaciji Ljubljana - Beograd in obratno. Od gorenjskih avtobusnih prevoznikoiv le Integral Jesenice v sodelovanju z beograjskim Putnikom vzdržuje avtobusno linijo Koper - preko Madžarske - Beograd. Prevozniško smetano pobira Yatras (bivši JAT), katerega avtobusi vozijo v Beograd, Kragujevac, Čačak, Prištino, itd. Večina linij poteka naokrog, po madžarskih cestah: vozovnica iz Ljubljane do Beograda stane 5.000 SIT, do Čačka šest tisočakov, do Prištine še enega "jurja" več. Po normalizaciji odnosov med Hrvaško in Srbijo vozi avtobus iz Ljubljane v Beograd tudi skozi Zagreb, po cesti, ki je bila nekoč "magistrala bratstva in enotnosti". Po kilometrih je to najkrajša relacija, a temu primerno zasoljena: 6.500 tolarjev stane vozovnica iz Ljubljane v Beograd. Od predvčerajšnjim, prvega februarja, veljajo v Sloveniji nove višje cene javnega avtobusnega prevoza. V primerjavi z njimi popotovanje do Beograda sploh ni draga stvar... ZADNJE NOVICE Pred podpisom pisma o skupni nameri Občina in letališče pleteta skupne načrte Konec januarja so se sestali vodilni možje občine Šenčur in Aerodroma Ljubljana. Beseda je bila o skupnih načrtih, med katerimi je na prvem mestu plinovod iz Kranja do letališča. Šenčur, 2. februarja - Franc Kern, župan občine Šenčur, Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma in Stane Bobnar, direktor Aeroinženiringa, so se dogovarjali o možnosti napeljave plinovoda, ki bi iz Kranja tekel prek občine Šenčur na letališče in v občino Cerklje. Vsi trije partnerji naj bi v kratkem o tem podpisali tudi pismo o skupni nameri. Predlog pisma v občini Šenčur še pregledujejo in bodo nanj verjetno dali tudi nekaj svojih predlogov. Bližina letališča ni vselej prednost. Prebivalci občine Šenčur imajo na bližnje sosedstvo prej kritične pripombe kot pohvalo, vendar se da s pametnim dogovorom rešiti marsikatero zagato. Župan Franc Kern je vodstvu Aerodroma predočil tudi te- žave, ki jih prinaša bližina letališča: nad središčem Šenčurja poteka zračni koridor, hrup letal moti ljudi, na tem območju je omejena gradnja... Obe strani se strinjata, da je treba vsemu temu namenjati več pozornosti: nad Šenčurjem naj bi bilo manj vzletanja letal, raje naj bi vzletala v drugi smeri, kjer so naselja bolj oddaljena. Narejena bo morala biti protihrupna zavesa. Ker je del letališča na zemljišču šenčurske občine, se bo treba dogovoriti bodisi o morebitni renti bodisi o naložbah v nekatere objekte v občini, ki naj bi jim pomagalo tudi letališče. Ob tokratnem srečanju pa so se možje dogovorili, naj bi letališče prevzelo pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Šenčurju. Če naj imajo partnerji skupne načrte, je kajpak najprej treba zgladiti morebitna nesoglasja. Skupni načrti občine Šenčur in letališča (tretji partner naj bi bila tudi občina Cerklje) pa zadevajo napeljavo primarnega plinovoda. Kot pravi župan Franc Kern, naj bi bila reducirna postaja za plinovod v Šenčurju nasproti obrtne cone, nato pa naj bi plinovoda vsak od pratnerjev peljal po svoji trasi. Za idejne načrte naj bi poskrbeli na letališču, partnerji jih bodo ocenili, nato pa podpisali pismo o skupni nameri. Župan Kern je vodilnim z letališča ponudil v razmislek tudi možnost priključitve na kanalizacijo in čistilno napravo, ki ju načrtujejo v občini. Načrti so v pripravi, prav tako meritve, zato se bo treba o priključitvi Že kmalu odločiti. • D.Z.Žlebir KRANJ BOiRO&GSlI! 14.1.98 14:13 VHOD H| Plačilo parkirnin* na parki niču '' pri gimaziji - vzeut. ŽETON !! GBD Spt.capfgge.imo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel Gorenjska borzno posredniška družba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PROPATI DELNICE? ^-^ NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? &l RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija _, tel.: 064/380 100 ._ Zamrznjeno jezero vabi drsalce: Zgornje Jezersko, 2> februarja - Ob nižjih januarskih temperaturah je zamrznilo tudi Planšarsko jezero na Jezerskem, česar SO najbolj veseli ljubitelji drsanja. Številni obiskovalci s° izkoristili sončno soboto konec januarja za radosti na ledu. Nekateri so drsali, drugi igrali hokej ali se prevaža" s sanmi, gostje brez opreme pa so se sprehajali. $a zadovoljstvo vseh, ki so bili željni okrepčila, so jim ia ponudili v bližnjem gostiču ob jezeru. • S. Saje ŽIROVNICA /^jj^. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Prevladovalo bo pretežno jasno vreme, le jutri v sredo, bo občasno zmerno oblačno. Najnižje temperature bodo od -13 do -8, najvišje dnevne od -4 do 0 stopinj. DAN VREME T min / T max TOREK -9/-1 SREDA •7/0 ČETRTEK 10/-2 3*&DiO STEREO 14.00 h in 18,00 h =!ADiP STKJlSS*