SSev. 30.
V Trstu. y nedeljo 30, januarja 1916,
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredniftvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniStvu lista. Nefraokirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega St. 30. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ................. 12.—
za trt mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta.......... ......2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodafrja po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....m/n po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, 02lasi denarnih za-
vodov........T.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . Z—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost;*. Narofcnlaj ta reklamacije se pcSiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno I*
upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran-MSk« Asiškcga št 20. — Poštnohranilnični račun St. 841.652
MM najnovejših dogodkov.
Ruska ironta. — Predmostni okop pn Uščjesku srdito, a brezuspešno napaden. Ob Strypi sestreljeni dve sovražni letali. Pri Berestjanih odbit napad močnih ruskih poizvedovalnih oddelkov.
Balkansko bojišče. — Naše čete zasedle Lješ in Sv. Ivan Medovanski. V Crnigori položaj neizpremenjen. Dosedaj izročenih 314 topov, 50.000 pušk in 50 strojnih pušk.
Zapadno boiišče. —
Pri St. Laurentu izgubiti Francozi skupino hiš, južno odtod osvojili Nemci vas Friese in tisoč metrov sosednje postojanke. V Sampanji živahni topovski boji in boji z minami.
Italijansko bojišče. — Nič novega.
Turška bojišča. — V Iraku nobene iz-premembe. — Brezuspešni napadi sovražnika na predstrazne postojanke v centru. — Na dardanelski fronti nobenih važnih dogodkov. _
RusKo bojišče.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. januarja 1916, opoldne.
Predmostni okop severovzhodno U-šcieczka ob Dnjestru je bil danes zjutraj srdito napaden. Hrabra posadka je odbila sovražnika. Predbojišče ie posejano z ruskimi trupli. Nad fronto ob Strypi se je pojavilo včeraj sovražno letalsko brodo-vje. Od 11 ruskih letal ste bili dve od artiljerije uničeni, tri pa prisiljena k pri-stanju za sovražnimi črtami. Pri Berestjanih ob Styru so naše poljske straže Ciibtle več napadov močnih ruskih poizvedovalnih oddelkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hiifer. fml.
BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. Januarja 1916.
Po!cžaj je v splošnem neizpremenjen. Pri Berestjanih so avstrijske prednje čete odbile več ruskih napadov.
Vrhovno armad 110 vodstvo.
BalKcnsKo UBit
DUNAJ, 29. (Ker.) Uradno se objavlja: 29. januarja 1916, opoldne.
Naše čete so zasedle Lješ in jadransko pristanišče Sv. Ivan Medovanski. Upie-uienih je bilo mnogo zalog. V Crnigori je položaj neizpremenjeno miren. Iz raznih krajev dežele prihajajo vesti, da je prebivalstvo slovesno sprejelo naše prodirajoče čete. Kar se tiče orožja, je bilo dosedaj — vštevši plen na Lovčenu — izročenih: 314 topov, nad 50.000 pušk in 50 strelnih pušk. Štetje še ni ko.ičano. . Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 29, (Kor.) Veliki glavni stan,
29. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno \ odstvo.
Strah Italijanov radi našega prodiranja v Albanijo.
RLM, 28. (Kor.) Oficijozni »Giornale d' Italia« izjavlja za nemogoče, da bi se nadaJino sovražno prodiranje v severni Albaniji preprečilo z brodovnimi akcijami, ker so se pogoji v gornjem Jadranskem morju izpreinenili popolnoma na korist sovražnika, in javija dalje, cla se je Essad paša odločil, da ne vporabi svojih čet za obrambo Drača, ker bi bile vsled zasedenja severnega zaledja po avstrijskih četah šanse za zmago majhne, pač pa se hoče s svojimi ljudmi in italijanskim ekspedicijskim armadnim zborom umakniti na obrambno postojanko na jugu. »Giornale d'Italia« pravi, da tvori obramba ju-/ ie Albanije vojaško in še bolj politično potrebo prvega reda za Italijo in ker se zgodi to lahko z gotovo zmago, se tudi mora zgoditi, da se odvzame dednemu sovražniku možnost nadaljnih in odločilnih napredkov.__
z zEpodneia fio]Uč5.
BERLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. januarja 1916.
Severovzhodno sela La Folie (severovzhodno Neuviila) so zavzele naše čete z naskokom sovražne jarke v širini 1.500 m in ujele 237 mož, med njimi enega oficirja in uplenile 9 strojnih pušk. Pred nedavno osvojeno postojanko pri Neuv?Hu so se razbili ponovni francoski napadi, vendar se je posrečilo sovražniku, zasesti eno nadaijno rupo. V zapadnem delu St. Laurenta (pri Arrasu) smo iztrgali Francozom z naskokom eno skupino hiš. Južno odtod smo osvojili vas Friese in okoli tisoč metrov južno odtod se nahajajoče sosednje postojanke. Ujeli smo 12 ne-ranjenih oficirjev in 927 mož in uplenili 13 strojnih pušk in 4 mlnovke. Dalje južno pri Lihonsu je prodrl poizvedovalni oddelek v drugo sovražno črto, ujel nekaj mož in se vrnil brez izgub v svojo postojanko. V Šantpanii živahni topovski boji in boji z minami. Na višini Combres je napravila
francoska razstrelba le neznatno škodo na naših sprednjih jarkih. Sovražnik se je moral po poizkusu, da bi zasedel raz-streljeno rupo, umakniti z znatnim! izgubami. Pri Apremontu (vzhodno Moze) so naši obrambni topovi sestrelili eno sovražno letalo. Voditelj ie mrtev, opazovalec težko ranjen. Zračni napad na Frei-burg v noči 28. t. m. je povzročil le neznatno Škodo. En vojak in dva civilista sta ranjena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Obramba Londona proti zračnim napadom.
LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Lord Kitchener in Balfour sta sprejela danes deputacijo londonskih članov parlamenta v zadevi obrambe Londona proti zračnim napadom. Ministra sta naznanila, da so obstojale poprej tež-koče glede obrambnega materijala, da pa je po zadnjem napadu zaznamovati velike napredke v obrambi glavnega mesta tako kar se tiče obrambne artiljerije kakor tudi obrambe s pomočjo letal.
I avstn]
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Poročilo Codorne.
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 26. januarja.
V Val Lagarini je izvršil sovražnik nov napadalni poizkus proti našim postojankam pri Usriju, a je bil vnovič odbit. V Val Sugani so prodrli naši poizvedovalni oddelki istega dne na Marteiner in so pregnali odtam sovražne oddelke. V Ca-dore in na Koroškem topovsko delovanje kakor običajno. V oddelku med gorenjo dolino Buta in Valentinsko dolino je bilo zelo srdito. Na višinah severozapadno Gorice so posebno dne 24. t. m. sovražne sile pod zaščito goste megle napadle postojanke pri Kalvariji. Pred sovražno premočjo so se naši oddelki, da uidejo uničenju, umaknili na kratkem oddelku fronte iz prve črte v drugo. Ob tej so se vsled žilavega odpora in zelo srditega protinapada naših razbili vztrajni in neprestani napadi sovražnika, ki je imel vnovič zelo težke izgube. Na kraški planoti srdit topovski boj, posebno v odseku gore Sv. Mihela.
Mar coni o svojih vtisih v Angliji.
LUGANO, 28. (Kor.) Senator Guglielmo Marconi je v razgovoru z zastopnikom »Giornale d' Italia« tudi sporočil, da ni slišal v Angliji nobene razveseljive ocene italijanskega vojevanja. Angleži se pritožujejo, kako malo je napravila Italija tako ob deželni meji kakor tudi 11a drugih bojiščih in so nezadovoljni, da Italija ni sodelovala v Dardanelah in v Solunu in prepustila Crnogoro samosebi. Tozadevno angleške javnosti ni mogoče drugače prepričati. Tudi zato je težavno, doseči od Anglije kake gospodarske odredbe na korist Italiji. Vsled teh priznanj Marconija se sedaj »Corriere della Sera« bridko pritožuje radi nepriznanja italijanskih prizadevanj. List priznava pri tem, da so Italijani pač zaman in s strahovitimi krvnimi žrtvami poskušali prebiti sovražno fronto, pravi pa, da nimajo niti tako močno artiljerijo, s kakršno so Angleži in Francozi upali, da prebijejo nemško fronto. Italijani bi svojim zaveznikom nikdar ne dovolili, da bi zahtevali eventualno izročitev narodnega ozemlja in porabili sile izven dežele v svrho izvedbe kake strategične teorije.
S MIh bojišč.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene iz-premembe. — Kavkaska fronta: V centru je napadel sovražnik naše predstražne postojanke, a je bil uspešno odbit in je pustil v naših rokah nekaj ujetnikov. — Dardanelska fronta: Tri bombe, ki so jih dne 27. t. m. vrgla naša letala na en sovražen rnirhor, ki je brezuspešno obstreljeval Abaš, so zadele zadnji krov monitorja in povzročile ogenj. Monitor je v gorečem stanju pobegnil v zaliv Kefala na otoku Imbru. Naš ogenj je zasledoval eno vojno ladjo in tri torpedne rušilce sovražnika, ki so prihiteli na pomoč monitorju, in je zadel enega rušilca torpedovk. Eno naših letal je vrglo več bomb na velik sovražen prevozni parnik v zalivu Ke-falo.	_
Afera v Lausannu.
BERLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor smo izvedeli, je prišel švicarski poslanik včeraj v urad za vnanje zadeve, da poroča cesarski vladi glede razžalitve zastave nemškega konzulata v Lausannu in da izrazi obžalovanje radi dogodka. Poslanik je pripomnil, da so bile tri osebe aretirane, ki bodo kaznovane. Zvezni svet je ukrenil vse potrebne od-
redbe v svrho zopetnega razobešenja zastave in varstva. Cesarska vlada je izrekla nato poslaniku hvaležno priznanje za naglo ureditev obžalovanja vrednega dogodka po zveznem svetu.
Ameriške žene proti odpošiljanju municije v Evropo.
WASHINOTON, 27. (Kor.) Organizacija žensk za strogo nevtralnost je poslala senatni komisiji za vnanje zadeve prošnjo, naj zabrani odpošiljanje municije v Evropo.	_
Bivši kavkaški podkralj — knez Voroncov - Daškov umrl.
KOPENHAGEN, 29. (Kor.) Bivši podkralj kavicaški, knez Voroncov - Daškov je umrl.	_
Posvetovanja ministrov o vprašanjih, ki so v zvezi z vojno.
DUNAJ, 28. (Kor.) Ob peti uri popoldne se je vršil v finančnem ministrstvu v Budimpešti razgovor o vprašanjih, ki so v zvezi z vojno. Razgovora so se udeležili avstrijski ministri in strokovni referenti in ogrski ministri in strokovni referenti. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala.	_
Posl. Kern ni umrL
DUNAJ, 28. (Kor.) »Korrespondenz Wilhelm« poroča: Po časopisju se nahaja vest, da je v Modlingu umrl deželnozbor-ski poslanec Alojzij Kern. Gospod Kern nas prosi, da naj naznanimo, da je vest o njegovi smrti popolnoma neutemeljena. Posl. Kern je popolnoma zdrav in se zahvaljuje osebno za številna sožalja, ki jih je prejela njegova rodbina.
PoklODStveM odposlanstvo Iz Dalmacije pred cesarjem.
DUNAJ, 28. (Kor.) Cesar je danes v navzočnosti namestnika grofa Attemsa sprejel odposlanstvo, sestavljeno iz zastopnikov vseh občin Daimacije. ki je je vodil predsednik deželnega zbora Ivče-vič, ki so se jej pridružili prvaki duhov-ništva, načelniki korporacij itd. in prejšnji namestnik baron Nardelli. Ob vstopu v avdijenčno dvorano je odposlanstvo z navdušenimi živio-klfci pozdravilo cesarja. Nato je deželnozborski predsednik Ivčevič naslovil na cesarja^vdanostni govor, v katerem je rekel: »Številni in mogočni sovražniki so napadli starosJavno habsburško monarhijo, da bi jo omajali v njenih temeljih. Vkljub temu se monarhija ni ie uprla vsem napadom, marveč je z brezprimernim junaštvom svojih hrabrili čet ramo ob rami s svojim zvestim zaveznikom izvojevala epohalne zmage v sovražni deželi. Na teh velikih uspehih se je v prvo zahvaliti ljubezni, zvestobi in vdanosti vseh narodov monarhije do cesarja in cesarske hiše, ki so se v uri nevarnosti združili okolo prestola in so složno, srčno in pripravljeni za vsako žrtev odšli v boj za cesarja in domovino in so izvrševali historične čine hrabrosti in vztrajnosti. V tem ponosnem krogu tudi ni zaostajalo kraljestvo Dalmatinsko, čigar sinovi so, prežeti po od prednikov podedovanih čutstvih neomajne zvestobe in vdanosti do cesarja in' cesarske hiše, kakor tudi po plamteči domovinski ljubezni tudi v tej vojni z navdušenjem in junaštvom vršili svoje domovinske dolžnosti, istotako kakor jih vrši ves hrvatski narod«, ki se na vseh bojiščih, na kopnem in na morju, hrabro bori za svojega velikodušnega cesarja in kralja, za monarhijo in za svojo ljubljeno domovino. Posebno sinovi Dalmacije se bore z ogorčeno dušo in po patrijotizmu razvnetim srdom proti sovražnikom, ki bi hoteli do* mačo grudo iztrgali iz vladavine najvišje krone, da bi jo razkosali. Zato je Dalmacija z neopisnim navdušenjem pozdravila sijajne zmage, ki niso le uničile peklenskih načrtov sovražnika, marveč so s slavnim zavzetjem Lovčena položaj drage Boke Kotorske zavarovale proti vsaki sovražni poželjivosti in proti vsem napadom ter so bistveno povečale moč in o-brambo monarhije na Adriji.
Z najglobljo hvaležnostjo v svojih srcih, da smo doživeli to milost, prosimo, Vaše Veličanstvo, naj sprejme čustva naše tradicijcnalne zvestobe, vdanosti ter naj-vdaneji poklonstveni pozdrav, ki ga Vašemu Veličanstvu zvesta Dalmacija od Raba do Spiča po nas poklada k vznožju. Globoko prežeta po uverjenju,da so edino in samo pod egido Najvišje vladarske hiše in v okviru te velike in mogočne monarhije dani vsi pogoji za njeno varnost njeno uspevanie in uresničenje nje narodnih želja, prosi Dalmacija, da jej Vaše Veličanstvo blagovoli naklaniati tudi nadalje svojo Najvišjo očetovsko skrb, da postane močna in da bo napredovala v svojo blaginjo, v dobro vse monarhije ter v slavo in sijaj Vašega Veličanstva svete krone.
Predsednik deželnega zbora, dr. Ivčevič je končal svoj govor s trikratnim živio-klicem na cesarja, ki se mu je deputacija navdušeno pridružila.
Cesar je na nagovor predsednika deželnega zbora, dr. Ivčevića odgovoril s sledečimi besedami: »Z radostjo vidim odposlance mojega kraljestva Dalmacije
v resnem času zbrane okoli sebe in ganjenega srca sem poslušal učinkovite besede, ki mi kažejo Vašo staropriznano, vnovič sijajno posvedOčeno zvestobo in vdanost Sledeč z navdušenjem mojemu klicu, so junaški sinovi Dalmacije v tej vojni izvršili zgledne čine hrabrosti in samožrtvovanja. Proslavljeni stoje že mesece v prvi vrsti tam, kjer je treba odbijati naval po številu močnejega nasprotnika, ki je v požrešni pohlepnosti zastonj poizkušal stegovati roke po našem morju, ki pomenja za nas življenje in bodočnost, in tudi po njih domači grudi. Žnjim tekmuje vse prebivalstvo dežele v prizadevanju, da z voljnim prenašanjem vseh nadlog vojne in požrtvovalnimi čini patrijotizma posnema po svojih močeh tiste, ki so dan na dan in v vsaki uri pripravljeni, da svoj najdragoceneji imetek zastavijo za domovino. Vidno je božji blagoslov nad našo pravično stvarjo. Ob ne-prodirnem zidu so se razbili vsi napadi sovražnika in ravno te dni so bili moji bojni sili na Dalmacije južnih mejah usojeni slavni uspehi — blesteč list slave v naši zgodovini — ki pripomorejo v to, da važne dele tega kraljestva odslej zavarujejo pred sovražnim ogroževanjem. S pomočjo Vsemogočnega in po junaštvu moje vrle armade in mornarice se posreči, da svojim ijubljenim narodom pripravim časten mir. Za vedno pa ostane kot najdragoceneja zapuščina tega velikega časa ojačeno čutstvo tesne skupnosti, ki ste mu Vi, kot zastopniki vojnim dogodkom bližnje, a mogočno zavarovane obmejne dežele, danes dali izraza na vznesen način. Izvolite vsem zvestim prebivalcem mojega kraljestva Dalmacije sporočiti mojo najprisrčnejšo zahvalo in jim povedati, da bo rnoj skrbeči pogled tudi nadalje z ljubeznijo obrnjen tej tako dragi mi deželi, ki jej, združeni z mano in mojo hišo po nerazdružljivih vezeh, kmalu pride, kakor se zaupljivo nadejam, nova doba mirnega dela in cvetočega blagostanja«.
Po daljšem cerclu, pri katerem je nagovoril namestnika grofa Attemsa in ličnosti, ki mu jih je predstavil le-ta, potem zadrskega župana dr. Luigija Ziliotta, trogirskega župana Nikolaja Madirazzo in župana Hanibala Verono, je cesar odslovil odposlanstvo s ponovnimi besedami zahvale na najmilostiveji način.
V odposlanstvu so bili poleg županov, oziroma odposlancev vseh dalmatinskih občin: zadrški nadškof dr. Vinko Pulišič, zadrški pravoslavni škof dr. Demeter Brankovič, dvorni kapelan vojaški supe-rior mnsgr. Josip Crnica, bivši namestnik baron Nardelli, predsednik deželnega kulturnega sveta Hubert grof Borelli di Ve-rona, član gosposke zbornice, dvorni svetnik Anton vit. Vukovič, drž. in dež. pos-lanec Jurij Biarrkini, dr. Anton Dulibič in dr. Dušan Baljak.
Iz Schonbrunna se je podala deputacija v ministrstvo za notranje stvari, kjer jo je, zastopajoč z Dunaja odsotnega ministrskega predsednika grofa Stiirghka v imenu vlade sprejel minister za notranje stvari, princ Hohenlohe. Deželnozborski predsednik dr. Ivčevič je pod neposrednim vtiskom povzdigujočih vladarjevih besedi sporočil o milostnem sprejemu po cesarju in je predložil potem v imenu po članih deputacije zastopanih činiteljev več prošenj, proseč, naj bi vlada pri presojanju svojih odredb uvaževala sijajne čine dalmatinskih vojakov in požrtvovalnost, s katero nosi prebivalstvo težka bremena, ki jih mu nalaga vojna.
Minister za notranje zadeve, princ Ho-henlohe, je odgovoril z daljšim govorom, tekom katerega je izvajal, da sta zvestoba in udanost dežele in prebivalstva do Najvišje dinastije, kar je bilo izraženo danes na tako slovesen način, plod in rezultat onega zgodovinskega razvoja, ki je dovedel Dalmacijo po stoletnih usodepolnih časih k habsburški hiši, pod katere zaščito je našla dežela vedno sigurno pribežališče. V letu, v katerem se praznuje stoletnica preporoda Dalmacije kot kraljestvo M žezlom Habsburžanov, je dežela podkrepila svojo zvestobo do cesarja in države v krvnimi žrtvami. Važnost dežele prihaja ravno v zadnjem času v poštev. V očigled tega pomena in zvestobe prebivalstva Dalmacije bo posvetila vlada vse sile v svrho interesov dežele. Skrb vlade se nanaša v prvi vrsti na odpravo gospodarskih škod, ki so nastale vsled zastalosti prometa. Vrhu tega bo dolžnost vlade, da poskrbi za one predpogoje, ki naj pripomorejo Delmaciji po zmagovitem miru s povzdigo in izkoriščanjem gospodarskih vrednot neovirani razvoj, da poplača došli čas bogato gospodarske žrtve, ki jih je doprinesla v tej vojni državi in pri tem tudi sami sebi.
liernJllo In Rusija.
»Norddeutsche Allg. Zeitung« je priobčila vojno objavo, ki je veleintere-santna, ker vsebuje označenje vedenja Nemčije napram Rusiji do najnovejših časov in kratek historijat poizkusov Nemčije, da bi se ohranilo tradicijonalno prijateljstvo med berolinskim in petro-grajskim dvorom. Spis zadobiva neizmer-
no na važnosti in zanimivosti po dejstvu, da ni le priobčen v listu, o katerem je znano, da se ga poslužuje nemška vlada, marveč nosi direktno oficijozno znamko, o katerem vemo torej, da je bil spisan, oziroma inspiriran po krogih, ki vodijo nemško državno politiko. Potemtakem spis ni važen samo po svoji informativni, marveč tudi po svoji — saj smemo reci to — tendenci. Seveda moremo tu podati le kratek ekscerpt in se omejiti le na glavne momente tega dokumenta.
Uvodoma omenja važne vloge, ki sta jo Crnagora in nje vlada igrala v dogodkih evropske politike, ki so v svojih zadnjih konsekvencah dovedli do sedanje vojne.
Crnagora je prva napovedala balkansko vojno. V spomladi leta 1912 ste Srbija in Bolgarska sklenili zvezno pogodbo, ki je obmejila interesne sfere obeh držav v Makedoniji za slučaj vojne proti Turčiji. To se je zgodilo v sporazumljen-ju z rusko vlado in car je bil določen za mirovnega razsodnika. Tudi francoska in angleška vlada sta bili obveščeni o tej pogodbi, dočim so jo Nemčiji in Avstro-Ogrski prikrili. To balkansko zvezo so izpopolnili pozneje dogovori z Grško in Crnogoro. Izid balkanske vojne je dal Srbiji glavni del plena. Ali uresničenje velikosrbske misli, ki je dobila s tem novega netiva, je bilo na potu tekmovanja med obema dinastijama na Cetinji in v Belgradu. Javnosti doslej še neznano dejstvo je, da ste še kratko pred sedanjo vojno Srbija in Crnagora poizkušali, da bi se s posredovanjem Rusije navskrižja poravnala. Vršila so se tajna pogajanja za tesno združenje obeh držav na diplo-matičnem, gospodarskem In mllitaričnem polju, dočim se je Rusija ponudila, da organizira vojno silo Črnegore ter da da potrebna sredstva in inštruktorje na razpolago. Šlo je torej za to, da se pod protektoratom Rusije ustanovi balkanska zveza, ki bi bila naperjena proti integriteti avstro-ogrske monarhije. Pomenjaia je torej veliko nevarnost za evropski mir. Dogodki na spomlad I. 1914 sicer niso dopustili, da bi ta načrt dozorel, ali ti dogodki pričajo, da bi bilo do te vojne — če je ne bi bil agresivni panslavizem izzval že sedaj — v malo letih dovedlo usodno delovanje ruske diplomacije!
Nositelj te nevarne politike je bil ruski minister za vnanje stvari Sazonov, ki je !>ozneje napram zastopniku nekega angleškega lista brezmerno napadal Nemčijo ter govoril o potrebni križarski vojni proti »protikrščanskim, kulturi sovražnim nemškim barbarom, ki že leta delujejo k vojni«. In da se v ruskem narodu oživi in ohrani razpoloženje, so se razpaljale ljudske strasti z razširjenjem bajke, da se Nemčija že dolgo bavi z načrtom, da napade Rusijo in da je leta delala priprave za ta napad.
Po tej ekskurziji v zgodovino dogodkov na Balkanu in delovanja ruske diplomacije prehaja spis k pravemu predmetu. Le malo jih je — izvaja —, ki tako dobro poznajo zgodovino nemško-ruskih odno-šajev v zadnjih desetih letih, kakor jo oozna g. Sazonov. On ve, kako prijazno napram Rusiji je bilo vedenje Nemčije za časa rusko-japonske vojne, ve. kake usluge je napravil cesar Viljem ruskemu carju, ko je šlo za to, da Rusija častno izide iz te nesrečne vojne, ki je stala deželo neznanskih žrtev na človeških življenjih in denarju. Po sklenjenem miru je prišel za Nemčijo trenotek, da svoje razmerje, skaljeno od rusko-turške vojne sem. pu-stavi na podlago odkritosrčnega medsebojnega prijateljstva. Od Rusije je bilo odvisno, da seže v prijateljsko roko. Rusija pa ni storila tega in se je raje začela bližati Angliji, hoteč tako pridodati nov člen k obroču, ki ga je poslednja hotela skleniti proti Nemčiji. S tem je prišla ruska politika na pot, ki je morala postajati vedno nevarneja za evropski mir.
Ako zasledujemo, zakaj ni ruska politika hotela nastopiti poti, ki bi jej biia — zavarovani pred vnanjiini nevarnostmi — omogočila izvajanje začetih notranjih reform, vidimo kmalu, da so bili^ po velikem delu notranjepolitični vplivi, ki so jo sklonili k temu, da se je pridružila angleški politiki. Od davnine Nemcem sovražna nacijonalistična smer je po japonski vojni in po revoluciji postajala v Rusiji vedno uiočneja. Vlada je mislila, da je v podpiranju te smeri dobila sredstvo za pobijanje revolucijonarne propagande. Zato je dopuščala, da so se med janonsko vojno in revolucijo širila najgorostasneje laži o Nemčiji. Med drugim je bila tudi ta, da je cesar Viljem med in po revoluciji I. 1905 vse storil, da bi podpiral reakcijo v Rusiji in da bi carja odvrnil od dovoljenja ustave! V resnici pa ie bil ravno cesar Viljem tisti, ki je opozarjal carja na nevarnosti, grozeče njegovi dinastiji, ako bi se trajno upiral željam naroda po uvedenju parlamentaričnega zastopstva.
Ne moremo se — pravi spis dalje — spuščati v podrobnosti politike trospora-zuma v naslednjih letih. Da pa je Anglija poizkušala z vsemi sredstvi, da zaneti sovraštvo med Rusijo in centralnima vlastima, se je pokazalo v vedenju arf*
Stru n.
.EDINOST* štev. 3a
V Trstu, dne 30. januarja 1916.
gleške politike med bosensko krizo. Angleški zastopnik v Petrogradu Sir A. Ni-colson je na spomlad 1909 kar odkrito izrazil svoje razočaranje, ker se le radi Bosne in Hercegovine nastali konflikt poravnal mirnim potom. Že tedaj pa je zahtevala ruska vlada v Londonu zagotovila, da bo v vojni Rusije proti centralnima vlastima Anglija na njeni strani. Politika Sir E. Greya v bosenski krizi tvori poleg njegovega vedenja v vprašanju radi Maroka v letu 1911 najznamenitejo etapo na poti do svetovne vofne. V nrvem slučaju je dobil ruski panslavizem, v drugem pa francoski šovenizem vzpodbuje, ki sta je potrebovala, da sta na spomlad 1914, zanašajoč se na angleško pomoč, zanetila plamen vojne!
Zastonj se je — tako zaključuje spis — Njegovo Veličanstvo nemški cesar v zvestem prijateljstvu trudil, da bi carja odvrnil od usodepolnega koraka, ki je prisilil Nemčijo, da se je postavila na stran svojega zaveznika! Car Nikolaj je tudi to pot preziral svarilo svojega cesarskega prijatelja. In tako se je zrušila tradicija enega stoletja nemško-ruskega prijateljstva. Polom Srbije in Črnegore pa je zapečatil usodo politike, katere Žrtev je to prijateljstvo.
» * *
Ali niso ta izvajanja znamenit dokument, ki dokazuje, da je Nemčija ostala zvesta sporočilu v političnem testamentu velikega kancelarja Bismarcka, ki da je — ta glas se vztrajno vzdržuje — nujno priporočal bodočim voditeljem nemške politike, naj ohranjajo dobro razmerje do Rusije. Ta oficijozna nemška izjava vsebuje sicer težke obtožbe na račun ruske politike, vendar zveni iz nje — posebno pa iz zaključka — iskreno obžalovanje, da se je stoletje stara tradicija v razmerju med Nemčijo in Rusiio zrušilo po krivdi — Anglije. Skoro bi rekli, da je spis naperjen v prvi vrsti proti tej državi. Jasno izliaja to, da >e bila angleška politika radi bosensko - hcrcegovinskega vprašanja najznameniteja etapa k sedanji svetovni voini!
Italijanski polom o Albaniji.
Italijanska cenzura je vse do zadnjega znala zatirati za Italijo tako neugodne vesti, ki so prihajale iz Albanije. Ker se pa končno stvar vendar ni dala zatajevati več, je sedaj nekoliko popustila strogost cenzure in časopisje se je opogumilo toliko, da je začelo pisati o skrajno resnem položaju v Albaniji. Tako piše turinska »Štampa«, da so rimski krogi zelo potrti, in poroča, da se je vlada, ko je dalje časa omahovala, odločila za odpor v Valoni; vendar pa da upajo v Rimu, ta Avstrijci ne bodo prodirali dalje. Italijane zelo boli, da so izgubljene vse italijanske institucije v Albaniji.
Istočasno poroča tudi »Gazzetta di Ve-nezia« o zelo vznemirljivih vesteh iz Drača. Te vesti pravijo, da vre po vsej južni Albaniji in da je deloma že izbruhnila vstaja. Berat da so zavzeli vstaši, ki so nastavili provizorično vlado. Srbi se poizkušajo preko Korice rešiti na gryko o-zemlje, Arnavti pa da jih zasledujejo in pobijajo brez usmiljenja. Vstajo Albancev da je povzročila vest o avstrijskem prodiranju. Zveze med Dračem in Valono so najbrž pretrgane.
Isti list poroča, da med srbsko vojsko v Draču razsaja nalezljiva bolezen, najbrž pegasti legar. Mestno prebivalstvo da je večinoma tudi obolelo in je vse prestrašeno. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Oblasti so brez moči proti bolezni. Srbske čete, ki so hotele braniti tiranski in elbasanski * prehod proti Bolgarjem, so dospele v Drač. Posebno nevarni so ar-navtski četaši. V južni Albaniji je izbruhnila vstaja. Mohainedanci so se združili z Arnavti in Grki. Zasedli so Berat in sestavili posebno vlado. Vstaši napadajo Srbe, ki preko Korice beže na grška tla.
Milanski listi poročajo, da so pristaši Esad pase zapustili Drač in Tirano. Od srede dalje ni več brzojavne zveze med Milanom in Dračem. Druga vest pa pravi, da je italijanska pošta ustavila ves poštni in brzojavni promet z Valono in o-stalo Albanijo.
Konzuli četverozaveznih držav v Albaniji so zapustili Albanijo in ravno tako tudi diplomatski zastopniki entente, ki so vsi že prispeli v Brindisi. Edino le italijanski poslanik je še ostal v Valoni.
Vse te vesti, ki prihajajo iz Albanije, so, kar je pač lahko umljivo, izzvale v
P O D L i TEK
GREŠNICE.
Rcrran. — Frtr.ccskI «pisM Xa«i«r d« Mouttfpis
—	Sama?
—	Ne, gospod.
—	S kom pa?
—	Z nekim čisto črno oblečenim gospodom, ki ga nisem poznal.
—	Pa ni ničesar naročila zame?
—	Pustila je pisino za vas.
—	Ti tepec ti! Zakaj mi nisi tega povedal tako*? No, kje je pismo?
—	V ateljeju. na mali hrastovi mizici Ali ga želite, gospod?
—	Ne, ostani tu. grem sam ponje. Maurice je vzel svetiljko, ki jo je Josip
pravkar u žgal, in je odšel s Karlom v atelje.
Vzel je pismo, ga preletel z enim res nim pogledom in ga dal potem svojemu
prijatelju. Nam je vsebina pisma že znana.
—	Ali si prečital? — je vprašal potem 4(arla.
Italiji velikansko razburjenje, ali bolje rečeno, pobitost. Saj piše celo »Giornale d' Italia«, list, ki je znan kot glasilo italijanskega ministrstva zunanjih stvafi: Mrzlica narašča. Z živce ubijajočo razburjenostjo se pričakuje pričetek ofenzive centralnih vlasti proti Solunu. Napaka je v tem, da se je solunskemu vprašanju pripisovala prevelika važnost. Zato bo posledica globoka potrtost in veliko razočaranje, če pade Solun. To je pa napačno in nepotrebno, kajti Solun še ni svetovna vojna. Veliko pametneje bi bilo, pripravljati ljudstvo na to. da se more Solun energičnim napadom centralnih vlasti ustavljati komaj par tednov.
To so pač nekoliko neprijetna proro-kovanja, ki pa so.naravna posledica italijanskega polotna v Albaniji, kajti centralnima vlastima in njenima zaveznikoma je po zavzetju Albanije solunsko vprašanje zelo lahko rešljivo, ker morejo tja doli postaviti vse svoje sile, ki jih imajo na razpolago na Balkanu.
V Rimu se je, kakor je tudi poročal naš c. kr. korespondenčni urad, vršil 27. t m. popoldne ministrski svet, ki je trajal štiri ure. Udeležili so se ga vsi ministri. Glavni predmet posvetovanja je bil, kakor poročata »Secolo« in »Corriere della Sera«, mednarodni položaj in zlasti Albanija. »Secolo« zatrjuje, da je v ministrskem svetu prišlo do končnovel javnih sklepov glede Albanije. Cenzura pa ni dopustila, da bi bil list priobčil kaj natančnejšega o teh sklepih. Imenovati ni smel niti imena italijanskega poveljnika v Albaniji. »Corriere della Sera« je mnenja, da so vsi ministri edini v tem, da mora Italija vso svojo militarično pozornost predvsem posvečati dogodkom ob državni meji, torej na avstrijski fronti. »Giornale d' Italia« meni, da naj bi se izpraznil Drač in se vse italijanske militarične akcije omejile na obrambo Valone.
Te dni je bila sicer izdana kraljeva naredba v uradnem listu, ki določa poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora v Albaniji obsežne militarične in politične pravice, in določa tako italijansko vrhovno poveljništvo v Albaniji, a vendar ne odreja ničesar, kar naj bi imelo kake praktične posledice. Splošno se zdi, da je izšla ta kraljeva naredba le vsled najhujšega pritiska z angleške strani Potniki, ki prihajajo iz Italije, poročajo, da v italijanskih pristaniščih ni nikjer videti priprav, iz katerih bi se dalo sklepati, da bi Italija hotela poslati nove čete v Albanijo. Zato vlada v Italiji mnenje, da se je v ministrskem svetu rešilo albansko vprašanje tako, da se opusti Drač, da bodo Italijani branili samo Valono in da nikakor ne orično v Albaniji ofenzive. »Giornale d' Italia« utemeljuje opustitev Drača s pegastim legarjem, ki razsaja tamkaj, in pa tudi z dejstvom, da se Esad paša brani bojev v okolici Drača.
Sploh morajo Italijani smatrati Drač že za izgubljen, kar potrjujejo vesti, da italijanske ladje ne vozijo več v Drač, in da jim obče ne preostaja drugo, kot da kvečjemu še branijo Valono. »Prišel je zli trenutek«, piše turinska »Stampa« in pravi, da so avstro - ogrske čete po pospešenih pohodih zavzele Lješ, istočasno pa da so Bolgarji zasedli Berat. V merodaj-nih krogih, italijanskih namreč, da so mnenja, da se bo prodiranje Avstrijcev zaradi neugodnega terena, ki se pričenja južno od Lješa in le deloma močvirno, deloma pa gorato, odslej vršilo počasneje. Upa se, da se bo Esad paša dobro branil v svojih utrjenih postojankah. Ali se pa bo mogel braniti tudi proti drugemu sovražniku? V zvezi z Avstrijci se bori tudi del albanskega prebivalstva. Zelo vznemirljivo je zasedenje Berata. Berat je središče vaionskega zaledja. Visoke gore, ki obdajajo Berat, nudijo imenitne strateške postojanke, m prizadevanja Italije, da bi preprečila zasedenje Berata po Grški, kažejo važnost, ki jo pripisuje italijanski generalni štab tem postojankam- Storilo se je vse, da postane Valona nezavzetna. Sicer pa vafonsko vprašanje v kratkem ne bo več italijansko vprašanje, temveč vprašanje vse entente.
Ravno najboljša tolažba ni to za Italijo, da bi jej od vse, tako zaželjene Albanije ostala edino le še Valona in še ta: da ali ne. Toda naj se že stvar glede Valone obrne tako ali tako, dejstvo je, da je Italija dogospodarila v Albaniji, dogospoda-rila z velikanskim polomom. Da bi napravila iz Valone drugi Solun, ni niti pomisliti, a če bi tudi mislila na to, bo stvar pač že prepozna. Če glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, »Giornale d'Ita-
—	Da.
— In si ugenfl, kaj naj pomeni to?
—	Mislim, da je to umljivo samo po sebi, — je odgovoril Karel.
—	Potemtakem verjameš, da je ta lopov Leonida obolel v resnici?
—	Prav gotovo.
—	Kaj? Ali se ti ne zdi ta nepričako-vana bolezen nekoliko čudna in neverjetna. Vsaj meni se zdi tako.
—	Na noben način. Vedno sem mislil, da mora življenje takega ničvredneža brez dvoma dovajati do zgodneje smrti.
—	Prav imaš, a vendar ne morem verjeti prav....
—	Kaj torej misliš?
—	Prihajajo mi najtemnejše misli.
—	Kakšne misli?
—	Zdi se mi, da so morda Leontini nastavili past in da je nesrečno dekle že ujeto v njej.
—	Past.... pa zakaj neki?
—	Zakaj? Ali se ne spominjaš onega prvega zločina, čigar žrtev naj bi bila Leontina?
—	Dragi prijatelj, prosim te, ne vznemirjaj se vendar tako in obvladuj svojo
•"retiraao bojazen.
lia«, kakor smo povedali zgoraj, obeta v kratkem polom entente v Solunu, koliko bližji mora potem šele biti polom Italije v Valoni!
Italija In balkanski Slovani.
Iza zadnjih balkanskih vojen je znano, kako je Italija bila vedno tista velesila, ki je najodločneje protestirala proti temu, da bi Srbija prišla do Jadranskega morja, in še v sedanji vojni, ko je bila še v tro-zvezi in se je pripravljala na izdajstvo skupne trozvezne stvari, je odločno delovala na to, da bi jej ostala takoimeno-vana nadvlada v Adriji. Saj je bila vendar Italija tista, ki je odločno protestirala proti zasedenju Skadra po Črnogorcih, vkljub temu, da so tako ozke vezi vezale Crnogoro in Italijo. Sedaj se pač skuša Italija kazati kot največja prijateljica in dobrotnica Srbov in Črnogorcev, ali kaka prijteljica in dobrotnica jim ie bila ves čas vojne, posebno pa tedaj, ko je bila sila zanje najhujša, so pokazali prav zadnji dogodki v Crnigori in kažejo še danes dogodki v Albaniji. Za Crnogoro, ki naj bi bila prvi branik italijanskih koristi na oni strani Adrije, ni imela Italija niti municije niti živil, in prav tako nima niti danes ničesar za tiste Srbe, ki naj bi ji pomagali v Albaniji ostvarjati sami proti sebi njeno »sveto sebičnost«. Ima pač zanje, kakor je tudi imela za Crnogoro, poln koš lepih besedi; le da se s takimi lepimi besedami ne dajo nabijati puške in tudi ne polniti prazni želodci. Ententa mora pač že res uvidevati, kakega lepega zaveznika si je pridobila v Italiji, in to spoznanje se kaže tudi čimdalje tem očitneje.
Tako poroča »Siidslavische Korrespon-denz« iz Bukarešta: Razočaranje, ki vlada v ententi zaradi italijanskega zaveznika, je po porazu Črnegore doseglo že zelo visoko stopnjo. Tukajšnji ententni diplomatski krogi nikakor ne zadržujejo svoie slabe sodbe o militaričnih dejanjih Italije in izjavljajo., da je Italija glavni krivec dogodkov v Crnigori. Dolžnost Italije da bi bfla, da bi se bila pravočasno in s primernimi močmi udeležila ententne balkanske akcije, Nevarnost, da jo Av-stro-Ogrska popolnoma izrine iz Albanije, je posledica tega postopanja Italije. Prav poseben vtisk je poraz Črnegore napravil v ruskih diplomatskih krogih, ki nikakor ne zakrivajo, da je bil po porazu Črnegore zadan hud udarec slovanski stvari. Treba da se je lotiti tudi prisilnih sredstev, da se pripravi Italja do primernega sodelovanja pri solunski akciji.
Bukareška »Moldava«, glasilo Petra Carpa, pa piše: Italijani so vredni oboževanja... Srbiji dejansko niso pomagali čisto nič, pač pa so ji ves čas zagotavljali svojo ljubezen. Sedaj, ko je Srbija popolnoma premagana, ko njena uničena armada išče zavetl&a na tujih tleh, ko njen ubežni kralj blodi po tujih deželah, ko vojvoda Putnik zapuščen umira v samotni gorski vasi v Albaniji, sedaj šele pošilja Sonnino prisrčne brzojavke Pa-šiču m ga zagotavlja podpore, ki jo v bodočnosti poda Italija Srbom, ko se ob sklepanju mira sproži vprašanje oživitve srbskega kraljestva. In italijansko časopisje nima niti toliko čuta sramu, da bi molčalo. Komentira namreč to izmeno brzojavk med Sonninom in Pašičem in poudarja dejstvo, da predstavlja najbolji dokaz za prizadevanje Italije, da bi ublažila trpljenje Srbov. Tako doznavamo iz italijanskega vladnega lista »Giornale d'Italia«, da »srbski vojaki, ki so pribe-žali v Italijo, danes po bratsko skupaj z Italijani delajo na nabrežjih v Brindisi-ju«. Dejstvo torej — pravi »Moldava« — da so na brindisijskih nabrežjih prisilili nekaj beguncev, da morajo opravljati težaška dela, da si od danes do jutri zaslužijo svoj košček kruha, da se prežive, je po italijanskem vladnem glasilu »Giornale d'ltalia« izreden dokaz ljubezni in podpore, ki jo izkazuje Italija Srbom. -
Mislimo, da takim sijajnim dokazom italijanske ljubeziri napram balkanskim Slovanom pač ni treba dostavljati prav ničesar!
0 strahotah srbskega umikanja.
V pismu, ki ga je dala na razpolago francoskemu ženevskemu listu »Journal de Genćve«, opisuje neka ruska bolniška strežnica na pretresljive načine svoje občutke in doživljaje izza dobe srbskega umikanja. Pismo, ki je poino sočustvo-
—	O Leontina, Leontina! — je vzkliknil Maurice, ne da bi poslušal Karla. — Kje si? Oh, kje si?.... Moj Bog, bil sem tako srečen!
—	Maurice, še enkrat, za božjo voljo, ne vznemirjaj se!
—	Hočeš, da bi bil miren, in ne vem, kaj se je zgodilo z ubogim dekletom. Neki notranji glas mi prjro, da trpi, da me kliče, a jaz ji ne morem pohiteti na pomoč. Morda nesramneŽi prav sedaj, v tem trenutku, izvršujejo svoj zločinski naklep. Ne, ne, ne morem mirovati in Čakati. Poseči moram vmes... moram.
Govoreč te besede,1 je vzel Maurice klobuk in hotel oditi.
—	Kam pa misliš iti? — ga je vprašal Karel.
—	Najprej v Leonklovo stanovanje, potem pa k rotacijskemu komisarju, na policijsko prefekturo. Ce Leontme ne najdem sedaj, naj preiščejo to noč ves Pariz.
—	Ali naj grem s teboj? — ga je vprašal Karel.
—	Ne, ostani tu, prosim te.
—	Zakaj?
—	Ker mora Leontina, če se vrne, ko
vanja za .	hrabre srbske vo-
jake«, je posebno zanimivo še radi tega, ker se Rusija bridko pritožuje nad enten-to, češ da je pustila Srbijo kratkomalo popolnoma na cedilu. V naslednjem priob-čujemo v listu neskrajšane opise:
Bili smo — pripoveduje pisateljica — celih 62 dni na potovanju. Skoro celih 32 dni smo morali iti peš. Peš skozi Sandžak, Novipazar , skozi gorovje Črnegore in Albanije, po potih, kojih strahot in tež-koč si ni mogoče jasno predstavljati. Potovanje iz Peči v Podgorico je bilo pravo mučeništvo. Nikdar si ne bi mislila, da bi morala kedaj toliko pretrpeti. Doživela sem noč, ko smo korakali v snežnem viharju in ledenem mrazu po silno ozki stezi, ob robu vrtoglavega prepada . . . Ne morem umeti, kako da nisem umrla ali vsaj težko zbolela.	Srbi so
umirali . . .
Bili so dnevi, ko smo korakali po 14 ur, ne da bi zavžili vsaj grižljaj. Mraz in sneg sta prišla in ta dva sta bila še strašnejša, kakor lakota. Obvezovala sem vojake, ki so korakali s svojimi ranami po 10—12 ur in niso po več dni ničesar zavžili. In ko so se mi zahvaljevali, je bil na njihovih obrazili še nasmeh in so mesto sebe pomi-lovaJi mene, ker sem morala peš ž njimi. Oh, če bi videli, kar sem videla jaz, bi morda popolnoma razumeli moje ogorčenje nad entento, posebno nad Rusijo, ki po mojem naziranju niso čisto nič storili, da bi rešili to domovino junakov. To je zame zagonetka.
Nikdar ne bom pozabila odhoda iz Mi-trovice. Bilo je mrzlo in snežilo je in bela pot je bila pokrita s trupli konj, volov in — vojakov. Mnogo jih je tudi umiralo . . . zapuščene žrtve nesrečne vojne. In ubogi ujetniki so si, kakor psi ob njihovi strani, tolažili lakoto z mesom mrtvih živali . . . Eden njih se je milo zajokal, ko mu ie ena nas izročila kos rženega kruha. Ta dva meseca mi ostaneta celo življenje v spomrnu.
V	Albaniji so se uprli proti nam Albanci. In vedno znova smo morali bežati. Ko smo zapustili kako mesto, so bili v njem dve uri pozneje že Bolgari. Zasledovala so nas letala, pokale so bombe. — bil je pravi pekel na umikanju. V Albaniji smo morali, do kolen in še višje v ledenomrzli vodi, gaziti po rekali . .'. Cele ure, brez vsake hrane, smo bežali v deževju, spali pod milim nebom, po hlevih, še srečni, če je bilo mogoče spati ob strani krav.
V	Brindisiju je bilo končno naše trpljenje končano. Toda moje srce ie ostalo pri hrabri srbski armadi, pri teli tako zamazanih, tako revnih, a tako hrabrih srbskih vojakih. Kako je pač mogoče, da so jih tako zapustili? Zakaj nismo prišii o pravem času, da jim priskočimo na pomoč in jim pomagamo? Na to nc born nikdar pozaljila. še manj pa razumela.
Ostali so sami, sami za odpor, za boj — da pretrpe pritisk brez primere. Bila sem v Belgiji, v Antverpnu, bila sem na fronti pri Nieuportu, v Dun-kirchnu in Furnem in stregla Belgijcem. Toda vse to je nič v primeri s tem, kar so morali pretrpeti Srbi.
JuSostovansRo uprašctnje e ožrsKo-hroatsKI zbornic!.
C. kr. korespondenčni urad je 26. t. m. na kratko poročal o interpelaciji poslanca Štefana Rakovszkega v ogrsko-hrvatski zbornici glede separatističnih stremljenj, ki se baje pojavljajo na Hrvatskem. Ker je stvar zanimiva tudi za nas Slovence, naj sedaj, ko so dunajski listi obširneje poročali o tej interpelaciji, posnamemo po Četrtkovi »Neue Freie Presse« naslednja izvajanja imenovanega interpelanta:
Dočim je ministrski predsednik grof Tisza v svojem novoletnem govoru nastopil proti centralističnim stremljenjem v Avstriji, je opustil kontrolo na Hrvatskem, kjer da je bila napadena ogrska ustava in integriteta ogrske države. To se je zgodilo v hrvatskem saboru samem sredi svetovne vojne. Ce gre namreč za to, da si pribore kake koristi, kakor n. pr. v vprašanju grbov, potem se postavljajo Hrvatje na osnovne zakone; kjer jim pa gre za teritorijalne pridobitve, pa se izogibajo tega zakona.
Govornik je nato prečital svojo interpelacijo, v kateri si je otvoritveni govor podpredsednika hrvatskega sabora, dr. Magdiča, 14. junija m. I., vzel za predmet
svojim vprašanjem. Vprašal je ministrskega predsednika, ali se strinja z vsebina tega govora, po katerem Hrvatska-Slavonija na podlagi domnevnega zgodovinskega hrvatskega državnega prava stremi po združenju vseh hrvatskih dežela. Nadalje je vprašal, če se ministrski predsednik. strinja s tedaj Njegovemu Veličanstvu poslano pozdravno brzojavko, v kateri je bila tudi izražena želja po združenju vseh hrvatskih dežela. Dalje je vprašal, zakaj ministrski predsednik ni protestiral proti tej, državno skupnost (skupnost Ogrske države namreč: — prip. ured.) ogrožujoči izjavi, in ali so ustavni činitelji, ki izpodbujajo Hrvatsko, da zavzame tako stališče.
Govornik ie nato prečital v utemeljitev svoje interpelacije neki članek »Agramer Tagblatta« povodom otvoritve hrvatskega sabora, ki da proslavlja enotno stališče sabora v stvari zjedinjenja vseh Jugoslovanov v veliki hrvatski državi. Članek omenja tudi, da so bili prisotni pri otvoritvi sabora tudi hrvatski poslanci iz Avstrije, ki zasledujejo iste smotre. Namen te demonstracije da je bil pričetek akcije sredi evropske vojne v svrho odtrganja dela ogrske države in tako izpremembe državnopravne sestave Ogrske, ne da bi bili za to vprašani, in ne da bi bili privolili v to Ogri. Govornik je na to polemiziral proti državnopravnim zmotam, ki jih vsebuje govor poslanca dr. Pera Magdiča, in je povdarjal, da hočejo Hrvatje združiti vse jugoslovanske narode v veliko hrvatsko državo, a da ne govore o skupnosti z Ogrsko, temveč vedno samo o interesih vse m o h a r ki j e (to ravno je menda največji hrvatski greh v očeh madjarskega šovena Rakovszkega; — prip. ured.), dasiravno so to, kar so, postali le po velikodušnosti Ogrske. Hrvatje zahtevajo tako dalekosežne teritorijalne pridobitve, kakor jih niso niti leta 1868. Brez dovoljenja Ogrske bi ne mogla Hrvatska zahtevati nikakršnega teritorijalnega razširjenja, ki bi presegalo osnovni zakon, sklenjen leta 1868.
Ogrska ni desetletja sem žrtvovala toliko in ni sedaj zato prelila toliko krvi
da bi sama pomagala Hrvatski, da bi sc odtrgala od nje in z njeno pomočjo ustanovila jugoslovansko državo. Jugoslovanska džrava je katastrofa za obstoj monarhiie
Kaj ie storila vlada proti tej, suverenost države (ogrske seveda; — prip. ured.) ogrožujoči demonstraciji? Govornik ne bi bil pričakoval od ministrskega predsednika, da bo molčal k takim demonstracijam. Ministrski predsednik ni močan, temveč samo nasilen. Ce bi bil močan, bi bil zavzel stališče proti temu. Zdi se pa, da njegova zvezda pada, in zak> nima moči, da bi nastopil proti še močnejšim.
Odgovor ministrskega predsednika grofa Tisze je podal precej obširno c. kr. korespondenčni urad. Da bo stvar popolnoma umljiva, naj torej na zgornja izvajanja interpelanta Rakovszkega ponovimo izvajanja ministrskega predsednika grofa Tisze.
Grof Tisza je odgovoril, da bi ga padanje njegove oblasti ne zadrževalo, da bi izpolnil svojo dolžnost. Kvečjemu bi padel in on da se ni nikoli odtegoval temu, da bi nosil posledice svojega postopanja. Kar sc tiče interpelacije, bi bilo odveč, da bi izjavljal, da nc soglaša z vsebino dotične izjave saborskega podpredsednika. Izjavo je nekaj dni nato desavuirala saborska večina. Kompetentni činitelji sedanjega sabora se resno prizadevajo, da urede naše razmerje na podlagi zakonskega člena 30. iz leta 1868. Nadaljne odredbe so tedaj nepotrebne. Ministrski predsednik je popolnoma edin z banom. Ban zastopa v hrvatskih vprašanjih iste politične cilje kakor ministrski predsednik, in sicer dosledno in zanesljivo. Ministrski predsednik polaga največjo važnost na dobre ednošaje med Ogrsko in Hrvatsko in na to, da bosta velike naloge, ki nas čakajo, obadva bratska naroda reševala skupno, in sicer na podlagi obstoječe državnopravne zveze in državne enotnosti; kajti kakor siccr tudi ceni dobre odnošaje s Hrvatsko, pa bi tudi njim ne žrtvoval sedanje državnopravne zveze. Smatra pa za svojo dolžnost, da stori vse, da se po nikakih incidentih ne moti složno delovanje bratskih narodov.
bi mene ne bilo doma, najti koga, ki jo sprejme. Ko pridem od Leonida, se vrnem semkaj, preden grem še kam drugam.
—	Dobro, počakam te.
—	O, bodi le brez skrbi, saj ne boš Čakal dolgo. Ne izgubim niti minute, niti sekunde.	\1*
—	Torej pojdi hitro in Bog daj srečo! * Maurice je odšel, ali pravzaprav planil
iz sobe.
Po preteku treh četrt ure se je vrnil. Dihal je težko in lice, ki je bilo videti že tedaj zelo pobito, ko je odhajal, je bilo Čim dalje tem pobitejše.
—	Je ni tu, kaj ne? — je vprašat hrope. j
—	Ne.
—	Tudi tam je ni.
—	Pa Leonida?
—	Bolan je prav tako malo kot mi dva. Danes zjutraj so ga videli v hiši, kjer stanuje. Odšel je z nekim drugim malopridnežem, s katerim Je vedno v družbi. Vidiš torej, kako sem imel prav, da sem
—	Nimaš nikake pravice do I.eonii-ne... in v ostalem sedaj sploh nič ne kaže, da bi se bilo zgodilo kako nasilje.
—	Kaj naj torej storim? Moj Bog, kaj naj storim? — je vzkliknil Maurice in tekal po ateljeju razburjen in razjarjen kakor lev, ki je zaprt v preozki kletki.
Počakaj, prijatelj, počakaj, vsaj do jutri.
—	Počakam naj... tako... v tem razpoloženju, kakor sem sedaj?
—	Mora biti.
—	Nemogoče, nemogoče!
—	Zakaj?
—	Ce naj bi trpel vso noč take muke, sem zjutraj mrtev ali pa bolan.
Debele solze so se mu potočile po bledem licu.
Tedaj se je zacul zvonec v predsobi.
Maurice je naenkrat postal, dvignil glavo in hiter plamen mu je zažarel v očeh.
—	Oh! — je zajecljal s pridušenim gla-
mislil na past in sem se bal nesreče. Se- som, — ko bi bila ona!
daj grem na policijsko prefekturo.
—	Ne bodo te hoteli poslušati, dragi moj. •
—	Zakaj neki ne?
Skočil je k vratom, ki so vodi!a iz ateljeja v predsobo, in le odprl vrata.
—	Kdo je? — je vpraša! Josipa.
—	Neka dama, — je odgovoril siuga.
V Trstu, dne 30. januarja 1916.
»EDINOST« štev. 36.
Stran III.
Podjarmljena tirnim.
Sedaj je v naši posesti tudi že ozemlje Gusinja, divje romantično, tako kar se tiče prirode same, kakor tudi glede prebivalstva. Gusinje leži na skrajnem severovzhodu stare Črnegore na poti v Peč, med severnimi pobočji severoalbanskega alpskega ozemlja in planoto Andrijevico. Od tu vodi več gorskih stez v Malisijo, kjer prebivajo Malisori, smrtni sovražniki Črnogorcev. Z zasedenjem pokrajine pri Gusinju se nahaja sedaj v naših rokah, izvzemši pnr gorskih, dolin, cela Črnagora.
Dne 25. januarja ob 6 zvečer je bila podpisana pogodba o izročitvi orožja črnogorske armade; z naše strani sta fungirala kot delegata fml. Weber in major Schuppich, kot črnogorska delegata pa general Bečir in major Lompar. Posamezne točke pogodbe, ki je bila že objavljena v našem listu, pričajo o velikem viteštvu, s katerim so bili stavljeni pogoji. Tako je predvsem opozarjati na dejstvo, da smejo oficirji obdržati svoje sablje, potrebni policijski in orožniški organi posameznih Črnogorskih okrajev, kakor tudi mejne straže proti Albaniji pa biti oboroženi s strelnim orožjem. V mejnih ozemljih proti Albaniji in deloma proti Sandžaku smejo imeti zaupniki Črnogorskih oblasti samokrese. Znamenje zaupljivosti je tudi, da bodo izvrševale upravo Črnegore tudi vnaprej črnogorske oblasti in da oni Črnogorci, ki so kapitulirali po ustavitvi sovražnosti, ne bodo odvedeni v vojno ujetništvo, ampak smejo na svoia domovja. Iz na daljnih določb vojaškega akta o predaji orožja je dalje razvidno, da je sedanji sedež odgovorne črnogorske vlade v Podgorici.
S podpisom vojaškega akta o predaji orožja so pogajanja z vojaške strani končana in se morajo pričeti sedaj mirovna pogajanja. Dogovor glede kapitulacije omenja izrecno prošnjo črnogorskih delegatov, da naj se prično mirovna pogajanja kolikor mogoče hitro, da bi se za-moglo s tem pomirjevalno vplivati tudi na prebivalstvo Črnegore. Dne 25. t. m. podpisane določbe tvorijo takozvano vojno pogodbo. Take pogodbe zamorejo podpisati poveljniki čet. Vojne pogodbe so one, ki jih sklenejo vojskujoči se tekom vojne glede vojevanja. Take pogodbe ne potrebujejo niti ratifikacije državnega poglavarja niti odgovornih vlad. Določbe o izročitvi orožja in tako z avstrijske kakor s črnogorske strani podpisane od vojaških poveljnikov. Samoobsebi umliivo pa je. da so vojne pogodbe v vsakem smislu obvezne tako kakor vsaka druga državna pogodba.
Po dosedaj obstoječi črnogorski ustavi je polna vladna oblast v slučaju, ako se nahaja kralj izven dežele, v rokah prestolonaslednika, če tudi tejra ni, v rokah skupnega ministrstva. Izmed črnogorskih ministrov jih je ostalo le par v domovini in kot njihova pooblaščenca sta podpisala vojno pogodbo o predaji orožja general Bečir in major Lompar. O dejanskem poiožaju in vlogi v Črnigori ostalih mini-siiov še ni popolne jasnosti. Jasno je le. da so te osebe prevzele odgovornost za predajo orožja napram deželi in narodu in da so podpisale zahteve Avstrije glede kapitulacije. Kralj Nikola je, kolikor je dognano uradno, pobegnil dne lb. januarja iz Črnegore. Podal se je s čolnom preko Skadrskega jezera v Skader in odtod v Sv. Ivan Medovanski, kjer so ga sprejeli italijanski zastopniki in potem preko Brindisija in Kima v Lyon na Francosko. Motivi, ki so privedli kralja do tega, da je zapustil deželo, še niso jasni in to posebno ne z ozirom rra kraljevo pismo dne 13. januarja cesarju Francu Jožefu, v katerem prosi za mir. Morda se je kralj vdal pritisku entente.
S podpisom pogojev glede predaje orožja so vojaški organi izvršili svojo nalogo. Naslednje vojaško delovanje v črnigori se bo pričelo s konsoiidiranjem razmer v deželi. V Črnigori vlada velika beda. V deželi manika živil in zato ^ bo treba organizirati preskrbovalno službo. Čeprav v pogodbi o predaji orožja preskr-hovanje Črnegore po Avstriji ni posebej < menjeno, tvori vendar točko dogovora. Težkoč, ki so zvezane z dovažanjem živil sc nikakor ne sme podcenjevati. Prehranjevati bomo morali odsedaj naprej ne samo naše tamkaj se nahajajoče vojake, ampak, kakor že rečeno, tudi popolnoma sestradano deželo. Fizične težkoče pri prevažanju so zelo velike. Iz Kotora vodi le ena dobra cesta po serpentinah preko Lovčena v deželo. To zvezo smo morali tekom vojne sami razbiti in razstreliti en most Seveda je ta most že nadomeščen z lesenim provizorijem in se gradi tudi že nov most. Nadaljna pot v deželo vodi P< tem preko Skadrskega jezera in če-1 rav smo po dogovoru prevzeli vsa transportna sredstva dežele, vendar pa, posebno kar se tiče jezerskega prometa, niti oddaleč ne bodo zadostovala, da bi se zamoglo voditi transporte po vodi. Tudi tu ho treba mnogo dela in novih ukrepov. Vendar pa je pričakovati, da bomo v kratkem premagali tudi te težkoče in da bodo Črnogorci že v bližnjem času vživali vse sladkosti miru. po katerem tako hrepene vsi evropski narodi.
sloji, obrtništvo, trgovstvo in drugo ra-zumništvo. Tako se je v zadnjem času, kakor poročajo iz Zemuna, zopet vrnilo v Bel grad ceia vrsta odličnih meščanov« med njimi profesor in poslanec Bora Po-povič, ravnatelj belgraiske realke Josip Kovačevič, podravnatelj uprave fondov Milivoj Ninkovič, oddelni predstojnik tega zavoda, Dušan Milijevič in zdravnik dr. Gašič in dr. Jovan Danić.
Glavni povod, da se prebivalstvo vrača, je pač dejstvo, da naše oblasti skušajo s prizanesljivostjo in dobrohotnostjo pokazati prebivalstvu, da mu niso sovražne, temveč da žele edino le uvesti red, kakor ga dežela v resnici potrebuje. Gotovo vpliva tudi na srbsko prebivalstvo velikodušno ravnanje naših vojaških oblasti v črnigori, ki so prepustili upravo dežele domačim oblastim in se ozirale celo na starodavne pravice prebivalstva glede noše orožja ter zahtevale samo izročitev vojnega orožja, ne pa tudi onega spominskega orožja, ki je sveto vsakemu Črno gorcu in se podeduje od roda do roda. Prebivalstvo v Srbiji si pač tudi želi enakih razmer, kakor so nastale po odložitvi orožja v Črnigori, m gotovo željno pričakuje, da bi se tudi srbska vlada odločila za tak korak, kakor ga je storila črnogorska, da bi zaprosila za mir. Ali se zgodi to in kedaj, pač ni moč prorokovati, resnica pa je, da bi bilo to pravo odrešenje za Srbijo in nje prebivalstvo.
Srbija je danes vkljub vojni, ki je hrumela preko nje, še vedno dežela, ki ne trpi pomanjkanja na poljedelskih pridelkih. Gotova stvar je, da se nahaja v deželi še velika množina živine, a tudi drugih živil ne bo ravno primanjkovalo preveč. Seveda pa ni v deželi stvari, ki so se že morale uvažati. Tako je n. pr. s soljo, ki je dežela sama ne proizvaja in je morala zato vojaška oblast v različnih mestih otvoriti solna skladišča. Cena se je določila za vso deželo enaka in sicer za kameno sol 44 vin., za mleto in varjeno sol 46 vin., za namizno sol pa po 47 vin. za kilogram. Samo v posebno oddaljenih krajih sme okrajna oblast dopustiti pet-odstotni povišek. Zahteva se pa, da morajo preprodajalci do nadaljne odločitve plačevati sol v zlatu, kakor je tudi srbska vlada sama določila v zadnjem času. Zlato se sprejema po nakupnem kurzu avstro - ogrske banke. Poskrbelo se je tudi že za redno prodajo drugih monopolnih 'predmetov, posebno tobaka, užigalic, cigaretnega oapirja in petroleja. Tako se razvija življenje v onih predelih Srbije, ki so rod našo vojaško upravo, čim dalje tem redneje.
Ravno tako pa je tudi bolgarska vlada že ukrenila vse potrebno glede uprave onih predelov Stare Srbije in Macedonije, ki so zasedeni po Bolgarjih, in iih razdelila v naslednje okraje:
Bitoliski okraj z mestom Bito'iem in okolico, Kičevim, Resno in Prilepom.
$tipski okraj s KoČano, Berovim in Carevim selom.
Kumanovski okraj s Krivopalanko in Kratovim.
Ohridski ekraj z Dcbro in Strugo.
Skoplianski okraj z mestom Skopljem, Vefešom in Kačanikom.
Te lovski okraj.
Kavadarski okraj z Dojranom. Gjevgje-lijo in Negotinom.
Niski okraj z mestom Nisem in okolico, Sokobanio in Perčilovico.
Požarevški okraj s Kučevim, Gotab-cem in Velikim Gradištem.
Čupriiski okraj s Paračinom, Jagodino in Rekovcem.
KruŠevski okraj s Trstenikom, Brusom in Aleksandrovcem.
Pirotski okraj z Belopalanko in Babuno.
Vrarrjski okraj z Vlasetini, Leskovcem in Giljanom.
Negotinski okraj (ob Donavi) s Klado-vim, Milanovim in Brzopalanko.
Zaječarski okraj s Knjaževcem in Kraljevim selom.
Prištinski okraj.
Kakor je razvidno iz te razporedbe okrajev, gre meja po Bolgarjih zasedenega in upravljanega srbskega ozemlja od onega donavskega kolena, ki sega najdalje proti jugu v srbsko zemljo pri Dolnjem Milanovcu, v jugozapadni smeri do Jagodine v Moravski dolini, vzhodno Kragujevca, in od tam skoraj naravnost v južni smeri izpod Mihovice na Kosovo in do črnogorske meje. Kako je v ostalem urejeno to ozemlje in kakšne razmere vladajo tod, ni znano, vsekakor pa je upati, da se je tudi tu, izvzemši morda najjužnejše predele ob srbsko-grški meji, kjer stoji bolgarska armada, že začelo mirno in redno življenje in to tembolj, ker so Bolgarji že tedaj, ko so zasedali te podele, redno poročali, da jih Je prebivalstvo, ki so ga vsaj v obmejnih krajih in v Macedoniji, Bolgarji smatrali povečini za bolgarsko, sprejemalo z velikim navdušenjem kot osvoboditelje izpod srbskega jarma.
Srbski krnil Peter no Francoskem.
Pred kratkim se je še poročalo, da se srbski kralj Peter nahaja v Solunu, da o-sebno vodi reorganizacijo tjakaj pobeglih ostankov srbske armade, dočim pa da se nahaja srbska vlada na Krfu, kamor se je preselila iz Skadra. Da se srbska vlada še nahaja na otoku Krfu, kaže naslednja, 27. t. m. iz Ženeve došla brzojavka, ki pravi, da se je srbski ministrski predsednik Pašič s Krfa obrnil na Francosko z nujno prošnjo za pomoč. Potrebna da je kar največja pospešitev pomoči, kajti do 120.000 Srbov blodi po Albaniji. Ko bi bili preskrbljeni s hrano in bi bili oboroženi, bi se mogli upirati. Ne sme se zgubiti prav čisto nič Časa.
V	kaki zvezi s srbsko vlado da bi bil kralj Peter in kako naj bi se nadalje razvijalo srbsko vprašanje, o vsem tem popolnoma molče poročila. Pred dnevi je prišla v svet edino le vest, ki je odločno zanikala trditev, da bi si tudi Srbija želela posebnega miru s centralnima vlastima. Istočasno so prihajale tudi vesti o neprijaznem sprejemu Srbov v Italiji in to vkljub zagotovilom italijanskega ministra Barzilaja, da med Italijo in Srbijo ni nikakršnih navzkrižij zaradi Adrije. Tupa-tam se je tudi trdilo, toda s precejšnjo reservo, da se morda srbska vlada s prestolonaslednikom in kraljem naseli v Italiji. Stvar se je zdela že takoj izpočetka precej neverjetna in vest, ki sedaj prihaja preko Curiha, je pokazala jasno, da tudi Srbija, srbska vlada m kralj Peter, ne pričakuje ničesar od italijanskega prijateljstva. Kralj Peter se je, kakor njegov črnogorski tovariš, kralj Nikola, preselil na Francosko.
Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča namreč iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni, kakor se je morda mislilo, nastanil v Italiji. Kralj Peter se stalno nastani v enem najsolčnejših mest Provence, v mirnem, odličnem kraju, ki nima celo 30.000 prebivalcev, namreč v Aixu. Vse priprave za kraljevo nastanitev so že gotove in kralj bo stanoval v nadškofovi palači. Za njegovo spremstvo in rodbine njegovih uradnikov so urejena stanovanja v poslopju tamošnje visoke šole.
V	Marsilju se uredi poseben urad, ki vodi kraljeve gospodarske stvari. Poročevalec objavlja pogovor s kraljem Petrom, k iga je našel v spremstvu dveh služabnikov in dveh psov. Kralj je rekel, da ga more gostoljubno sprejeti samo Francoska in njena armada. Kralji, ki sc izgubili svoje dežele, morejo iti samo na Francosko. To je vedel tudi belgijski kralj, ko je šel na Francosko. Kralj Peter je dejal končno, da mu bivanje na Francoskem zopet orinese srečo.
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom* prijateljem in znancem, d i je nad ljubljeni soprogi i u oče gospod
Anton Verbalz
po kratki in mačni bolezni danes 29. t. m. v G o" ■podu preminul. Pogreb bo 31. t. m. ob 27t pop-iz mestne bolnišnice.
TRST, dne 29. januarja 1916.
D natlna Vcrbajz. Novo pogrebno podjetje, Cono 47.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delto Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI::
■P □□
m ratanigo po 4 sto t. ------
Mastno tiskane besede se nit-naj o enkrat veJS. — Hajmanjfta : pristojbina anala 40 stotink .
□□
Pridno služkinja r^aSFiSK
di Scorcola 333. Lepo postopanje, dobra plača 42
Pimnulu ae nogavice, moške in ženske obleke DarVOJO brezrazpare po zmotnih cenah. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Barv »mi ca ulica Salice 6 (Piazza Barrfera vtcchia)
40
IvAiihll k j« potili list is Skednja do Sr. Ja-IZgUDlI koba. PoSten najditelj n^j ga izroči v gostilni Jadran, Sv. Jakob.__
43
Hllllflllt poit-eno dekle, s večletno prakso išče ril U110 službo z stano varnem in hiano v kaki tobakarni ali trgovini. Ponudb« pod „1916" na Ins. oddelek Edinosti.	44
Ta toli priljubljena pesem izšla je Ae v tre tj i ne-preaeiam 1'cugi. Na splošno povpraševanje in željo je ta bojna pesem ialla tudi v italijanskem jeziku, in doMra Njo v trgovini J. Stoka ter po raznih tobakarna.	700
„BOj Zfl dom",
kolino predelani i'dsji-
Ivan KrižmanJK
ulica Gaserma 8 vermouth K 1*60—:
a
mar-
sala K 2-40—2 80, ©ipro K 2 40-2 80, crema mar-rala K 2 60. Amaro lstria K 2*60, pelikovac 2-60, tropinoveo navaden K 2*40, tropinovcc fini K 3, ■livovic K 3 20, brinievec K 2*80. konjak K 3-20 liter, refošk v steklenicah K 'A moškat v steklenicah K 1 80.	12
V flllft ki belega fn rumenega vlpavca naravnega Vlili lil se takoj proda po zmerni ceni. Vpi pri Batjel, Gorica, Stolna ulica št. 2 kateri
roda po zmerni ceni. Vprašati
ima
vzorce, ali pa pri Valič, Zid. Most Skrilje. 19
Dolfbll zaloga papirja za ovitke, papirnatih vre VCIIIIII Čic Ustne tovarne. Valčki raznih barv in velikoeti Cene zmerne. — Gastone Dollicar Trst, Via dei Gelsi 16.	434
r
Trgovci in prekopovalcL S;"
k varljivo fino pec>vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana pošta 7. 41
ravlja peči a po K 5 50, vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec, in pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstvu
Vin Farneto 20.
Klepar, begunec
cevi za Štedilnike in peči, ter vsakovrs
Tlfltfl srebro, briljante kupnje in prodaja nova irlUlUf zlatarnica in urarnica Mihael Zitrin, Corso 47.	20
FOtOSmf Ant°n ^poslnje^zopet v svojem
štev. 10.
ateljeju v Trstu, Via dello Poste
246T
V limitam žaklje vsake vrste. Jakob Margon-nUPUjUU nI. Solitario št. 21 pri mestni bol-
nišnici)
23
PRIPOROČLJIVE TURSKE
EJ S
JUL
večletni vo^ja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. ob-
hran Bldooec
činstvu. da je odprl svojo laBtno trgovino jestvin n kolonijalne^a blaga v ul. Campanile 13 ter se
toplo pript roča za obilen obisk. Cene Postrežba točna.
zmerne.
2206
ADf AftOV Trst- via Torrente 30,1, n. Damska • lUKS« krojačnica. —Izdelnja vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Stara stika žganjama sS&r?«
Via Cavina 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinje v ec, kraški slivovec in briski troplnovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	4C3
„flrimateJsKo tirajo" u BarKouUah
vabi na
redni občni iM
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. v dvorani „Obrtnijskega društva44 v Barkovljah ob V/% popoldne.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Predloženje letnih računov.
3.	Volitev odbornika.
4.	Posamezni predlogi in nasveti.
ODBOR.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Koro! Pemlfit
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
I Umetni zobje \
z hlKzftlhKfl, zlile krone in obrabiti |
VILJEM TUSCHER
w
0 ♦
♦
1
konces. zobotehnik
TRST, bL Časoma !t 13, li. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
Fratell! Ranber
TRST, Via Torrante itv. 14, TRST
Zaloga ustroienih koi
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreSiln za sedlarje.
ZOBOZDRAVNIK

Dr.J.Cermak
se ie preielil in ordinira seđnl
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delte Poste.
Izdiranje zoMrez bolesne. Min*
UMETNI ZOBJE.
toam i—
QBQDDDDoaQDaaaDDaoDaaaaaoDacaa
am a
o n a o
a d o
a b u n d
aH
ooo
Folopiii alti HIH
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene.
:: Tudi električna razsvetljava. ::
D8 □
D g
D □
a
8 D
a □
□a
aac a ^DDDODDDDDnnacDDDaaDaaDDO
En milijon pisalnih strojev
Remi ii g; ton
ie na prodal!
Motano izdelovanje ni doseglo takega uspeha!
Pisalni stroji REMINGTON:
normalni model, tabulator model, računski model, specljelni model. — V vrednosti in kakovosti nedosegljiv!
REMINGTON
Delniška družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOGOWSKl & C.o
Trst, Piazza della Borsa 14, Tel. mi

Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodaia na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delid Accgue št. 6
(Nasproti CalSd Centrale).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečili dezer-tnih italijanskiii in avstro-oicrskili vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki L vrste, doSli Iz dotičnih krajav. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo In franka
Rasprodala od pol litra naprej.
Dr. mmsškm
TRST, Via Careva 39 SpediiHU za KOtNB In SPOLNE BOUšINj USKOST bi NKRVOZNOS1 sa BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. SpfftitM 10-1 pop. In 4-7 avn<« > ob nedeljah od lO-L
Ivan l€rle
Trst, Piazza S. GSevannl 1
kfchiqjskih in kista rakih potreb*
_ šfrin od lesa in plattain, ftkafor
vicat, bobrov io kad, sodtokov, lopat rafet, sit 1a bs&ko7rstafh kotar, jerb&sev in metal ter mno^r.
spaSajodih predmetov. Priporoča
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi cd porcelana, sem^e emaila, koeitajrj* ali einka, nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarje 1 ipe, kraftye, serije in ?te^leno poseda za vino.

EinSIIa €i§r@gaf@'
Trst Camp@ S. Ctecomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoja,
trgovino pMikib m Šolskih polreMčln
Prodaja razglednic In igrač vseh vrst^
Pro^olalo X8 M) mn?ftyen!M v slov. iMlko,
li zasedene Srbije.
Vesti, ki prihajajo iz Srbije, "ki je že dalje časa sem popolnoma v upravi naših in bolgarskih oblasti, kažejo, da se v to nesrečno deželo zopet vrača mir in red in ž njim tako življenje, da se more prebivalstvo oddehniti po prestanih vojnih bridkostih in težavah. Prebivalstvo se je začelo vračati, seveda predvsem ono, ki je najbolj priraslo na svojo grudo, kmet-sko prebivalstvo, za niim pa tudi dru^
IGNAZIO POTOCNIG TRST
ulica Riborso štev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rajavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbora Maga za vnoike obleke. Sprejemajo se naročila po meri
^■^^»■■■■■■■■■■■BHHHaHHHHHBi
SlROUN
«
Roche
Se dob) 9 j vseh lekarnah S
Prsne bolezni, oslovski ka&elj. naduha, influenca
Kdo naj jem/Je Sirolin f
Vsek, ki IrpS na trojnem ka£1ju	\ 3t Vod učljivi .kaferifrt 5irolin mafno
laiie ie oOvorovofi se t>Oloxni.nego |Oxdrov«K. Osebe s kroničnim koferom toronkijov, ki s Sirollnom ordrave-
oleHče naduho H. Skrofurni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehomntsplosni pocufek.
Stran (V.
»EDINOSl * štev. 30.
Trstu, dno 38. januar}?; 1916.
ti*m
ni/l

dobimo prihodnja tecSen?
r i teden, to je od 31. jan. do 6. febr. se bf i'o dobivala sledeča živila aprovizacijske
kc;nisi;e, in si:er na en odmerek izkaznice
za živila.
1 kg koruzne n oke po K —"76 kilogram ya k t testenine po „ 1'32 in bela meka po K 1 kilogram, ki se dobi
na krušne izkaznice.
Zdravstvene stvari.
Javna ambulanca za notranje bolezni v mestni bolnišnici.
Z namenom, da se odpomore veliki potrebi, ki jo je doslej čutilo tržaško prebivalstvo zaradi tozadevnega nedostatka v mestni bolnišnici, je ukrenilo ravnateljstvo mestne bolnišnice, da otvori am-bulanco za notranje bolezni, kamor se bo odslej zatekal lahko vsak dan, kdor bo potreboval zdravniškega sveta ali zdravljenja in nima pravice, da bi se posluževal drugih zdravstvenih ustanov našega mesta (okrajnih zdravnikov, bolniške blagajne, poliambulance, »Igeje« itd.)
Zdravniško službo v ambulanci bosta za sedaj izmenoma opravljala primarija, doktorja Cofler in Sturli, ki sta se prijazno ponudila v to, in sicer v dopoldanskih urah ob delavnikih, pričenši 1. februarja 1. 1916., dočim pa bo inspekcijski zdravnik na razpolago vsak čas ves dan, toda samo v absolutno nujnih slučajih.
Po tem važnem dodatku se torej izpopolnjuje zdravstvena služba za občinstvo v umestni bolnišnici in bo urejena takole: Notranje bolezni: primarij dr. Atilij Co-»ler: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9'30 do 10 dop.;
primarij dr. Adrijan Sturli: ob torkih, uetrtkih in sobotah od 930 do 10 dop.
V irurgične bolezni: primarij dr. Teodor r-sciier: vsak dan od 9 do 10 dop.;
i rimarij dr. Viktor Massopust: vsak dan od 8'30 do 9?30 dop.
Mehurne, kožne in spolne bolezni: pri-i i arij dr. Jurij Nicolich: vsak dan od 9 do 10 dop.
Živčne in duševne bolezni: primarij cir. Evgen Cusina: vsak dan od 9 do 10 dop.
Očesne bolezni: primarij dr. Josip Man-zmto: vsak dan od 9'30 do 10\30 dop. Bolezni v nosu, ustih in grlu: primarij
i r. Crnest Germonig: vsak dan od 9 do
JO dop.
Ženske bolezni (ginekologija): dr. Adolf pl. Grisogono: ob ponedeljkih, sredah in - čilih od 8'30 do 9'30 dop.
Ušesne bolezni: dr. Edmund Rimini: s s :k dan od 8 do 10 dop. Ostetričiii ambulatorij: profesor dr. i J Weiponer: vsak dan od 8 do 9 dop. Radiološki zavod: primarij dr. Maksi-ilijan Gortan: odprt vsak dan od 9 do i i dop. samo za preizkuse, zahtevane po zdravnikih vodečih dotične ambu-'ance.
Ambulance so zaprte ob nedeljah in iznikih. Brezplačno zdravljenje samo a ubožne ljudi. Člani bolniških blagajn
se ne sprejemajo.
Ravnateljstvo mestne bolnišnice.
Dr. G a 11 o r n o.
m\i
Tako pa ne! Zanesljive priče so nam sporočile, da je pri okrajni krušni komisiji v ulici Conicoli, neki član komisije neko žensko, po imenu Marija Frfolja, begunko iz goriške okolice, ki stanuje na Vrdel-2i, zmerjal s »s* ciava« in kričal nad njo, da se pri njem ne govori »s' ciavo«.
Opozarjamo slavno predsedništvo apro-vizacijske komisije na ta dogodek, s pripombo, da ime priče lahko poizve v našem uredništvu. Pričakujemo pa obenem, da slavno predsedstvo nemudoma preišče stvar in ukrene vse potrebno, da se ne bodo več dogajale take nesramne žalitve naših ljudi in naše narodnosti.
Dijaško podporno društvo v Trstu podeljuje za šolsko leto 1915/16 dve štipendiji v znesku po 200 kron iz štipendijske ustanove Ivana Marije Vatovca za slovenske dijake tržaške gimnazije. Pravico do štipendije imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške državne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na tem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki, rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene s spodaj označenimi listinami ter poslane po pošti podpisanemu odboru v roke društvenega tajnika g. Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ul. Fontana 10. II. Prošnjam ie priložiti: 1. rojstni in krstni list, 1. šolska spričevala poslednjih tečajev, 3. potrdilo ravnateljstva c. kr. drž. gimnazije, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in 4. ubožni list. Prošnje je vložiti najdalje do 15. februarja 1916. Na kasneje dospele prošnje se odbor ne ozira.
Premagovalec Lovčena. — V šibeniški „Hrvatski misli- čramo, da je vse operacije proti Lovčenu vodil in izvel z največjim uspehom armadni zapovednik Stjepan pl. Sar-
kotic, deželni poglavar Bosne in Hercego-\.ne. — Ta izvrstni vojskovodja je temeljito
pripravil vso akcijo z načelnikom svojega generalnega štaba, podpolkovnikom Munihom.
Pogled na konec vojne. iNa svobodnem liceju v Budimpešti je predaval te dni predsednik tega društva pl. Berzeizy o predmetu, označenem v naslovu: Iz tega predavanja, v katerem se blagodejno o-glaša čut človečanskega duha, je znamenit ta-le pasus: Neznansko velike, kakor je velik obseg te vojne, so strahote in trpljenja, ki jih te povzročajo. Velikanske pridobitve civilizacije, humanitete, kakor da so hkratu odpihnjene. Veljavnost mednarodnega prava je nehala in u-veljavlja se pravica moćnejega. V mirnih časih se spušča človeštvo na vseh točkah zemlje v bolestne krike, če je kaka katastrofa uničila številna človeška življenja. Danes pa gledamo brezbrižno, kako se pogubljajo tisoči in tisoči, in celo to moremo. da se nam izgube sovražnika zde še premajhne. Nikdar še ni imela smrt take žetve na zemlji. Ali, ko bodo izgube vojne pripoznane in zapisane na vseh straneh, bo moela statistika izračunati, v kakem razmerju je število smrti teh dveh let k onemu drugih časov. Ali kot gotovo mora veljati že danes, da bo človeštvo potrebovalo več desetletij, da se svojim množenjem izpolni sedaj nastale vrzeli v svojih vrstah. In kaj naj rečemo o strahotah telesnega in duševnega trpljenja, ki je provzročila ta vojna?! Tako zelo smo se navadili na to vojno, da nam je kar težko misliti, da jej bo enkrat konec.' Hvala Bog: enkrat vendar izzveni in pride mir na zemljo! Pride dan, ko si bomo meli oči po vsem tem. kar smo videli in doživeli, kakor po težkih sanjah, in potem se bo vse na novo gibalo in bo hodilo, kakor pred vojno", poti ljube, stare navade.
O atentatorju Ćabrinoviću. Kakor že znano, je te dni Čabrinovič, ki je bil atentator na pokojnega našega prestolonaslednika in njegovo gospo soprogo, te dni umrl v vojaški kaznilnici v Tere-zinu na Ceškern. Umrl je na pljučni tuberkulozi. Obsojen je bil na 20 let težke ječe. Ko je izvršil oni strašni čin v Sarajevu dne 28. junija 1914, mu je bilo še le 19 let. Obtožnica ga je navedla na drugem mestu. Bil je član zarotnikov, ki so ined vožnjo prestolonaslednika na Appe-Iovo kejo v Sarajevu vrgli proti avtomobilu bombo, ki je sicer eksplodirala, ali je zgrešila cilj, tako, da so bile ranjene samo osebe za avtomobilom. Ne glavni atentator Princip ne Čabrinovič nista bila obsojena na smrt ker sta bila še mladoletna.
Opozarjamo na dobrodelno prireditev, ki jo priredi tržaški odbor za dobrodelne prireditve v torek, 1. februarja, ob 8 zvečer v gledališču „Fenice" v prid vojakom, ki se bore na soški fronti. Spored v J dveh delih obsega godbene, pevske in kinematografske točke ter sodelujejo odlične pevske moči, med njimi znani bariton Primožič in tenorist Bearzi. Vstopnina: pritličje in stopnjišče 1 K, sedeži v pritličju K 1*60 galerija brez razlike 50 vin. — Sedeži v pritličju so v preprodaji pri gledališki blagajni vsak dan od 4 do 9 zvečer. Z ozirom na odlični patrijotićni namen smo prepričani, da se tudi n še občinstvo v čim največjem številu udeleži te prireditve.
Rojanski Sokol vabi slavno občinstvo na prireditev, katera se bo vršila na Svečnico dne 2. februarja v dvorani „Rojanskega kon-sumnega društva-. Na sporedu so burke, kupleti, šaljivi prizori itd. Po sporedu sledi prosta zabava- Začetek ob 4 pop. Vstopnina 40 vin. Ker je vspored zelo zanimiv in je del čistega dobička namenjen našim junakom ob Soči in CMD, se nadejamo tbilne udeležbe.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzeniši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma, ulica Cainpanile št. 11, I. nadstropje.
Čudak. V Zenti je umrl bogati trgovec Pavel Vujič, ki je glavnim dedičem s' ojega imetja, ki iznaša več milijonov, določil svojo nečakinjo Vero Vujič pod pogojem, da se ne oženi z Madjarom. Ako pa bi se, pripade vse imetje srbski cerkveni občini v Zeni. Svoji drugi nečakinji ni zapustil prav nič le zato, ker je poročena z neki n Madjarom.
Rojanska podružnica CMD priredi dne 6. februarja ob 4 pop. v dvorani „Konsum-nega društva44 v Rojanu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom : 1) D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjem gla-sovirja. 2) S. Gregorčič : Soči, deklamacija. 3) E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja, b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevanjem glasovirja. 4) I. Krilna: Mati, deklamacija. 5) Slovenske narodne: a) Škr-janček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6) Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM dekliške šole na Acquedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — Z ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe.
Izplačevanje pokojnin c. kr. državnim penzijonistom (začasne pokojnine, pokojnine, pokojnine državnih uradnikov in slug, prispevki za vzgojo, provizije tobačne tovarne in finančnih straž, milostni prispevki in preskrbnine) izvršuje škofijski ordinarijat v Trstu, ulica Cavana št. 16: in sicer od 8 in pol predpoldne do 12 in pol:
1.	februarja 1916: od črke A do črke E in vsi milostni prispevki;
2.	februarja 1916: od črke F do črke I;
3.	februarja 1916: od črke K do črke M;
4.	februarja 1916: od črke N do črke R;
5.	februarja 1916: od črke S do črke T;
6.	februarja 1916: od črke U do črke Z. Za izplačevanje zgornjih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: pobotnico brez kolka, podpisano od dotičnega župnega urada in lastnika, oziroma upravitelja hiše. pole^ tega pokojninski dekret, odnosno kak drug dokument, s katerim dokaže pravico do pokojnine.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 31. t. m.,
od 9. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti ser. 136, zastavljeni meseca avgusta na bele listke in sicer od št. 15.800 do štev. 18.300.
Darovi.
Za rocolsko podružnico CMD sta darovala v veseli dražbi: sodnik Zink E 5, in odvetnik dr. Kimovec K 5. Denar hrani uprava.
Za božićnico so darovali na polo Vere Čučkove: Milena Perhavc K 10. Marija Tuma K 10, Ana Sosič K 2, Jo^ipina Perhavc K 2, Fanny Perhavc K 5, A meli j a Kraigher K 10, Jakob Parčina K 10, Justina G-osak K 4, Ruža. Knežič blago v vrednosti K 30, F. Pertot K 2. družina Schmutz K 2, N. N. K 5, A. & A. Bosak K 6, Rozalija Keržan K 2, Marija Dekleva K Ivan Rupena K G, Turk Iv;^n K 5, Ivana Po.lkrajšek K 2, Antonija Rebula K 6, Marija Pe-havc K 4, Rozalija Žuijevec K 2.
Klunlone Atiriatlca di Sicurta u Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morja in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1914) £ 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 8*4.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Po najvišji ceni Kupuje ježke (Knoppern) Ma K, A. KREGAR Ljubljana, Mi predal štsu. 127
DnevniH „Edinost" u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.00.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoiina Svetla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovilo pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
9.	»UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan KlavŠ. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEĆE HlSE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Oglasi, osmrtnice, zahval* in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« —
n
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri irgu delta Le3na) Telefon 10-02).
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe x najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. 1 Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Opftnah, v Nabrailnl pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerna.
^	Podjetnik in upravitelj H. STIfilEL.
8 K119BS 11 llHllli^lI^IS^ B 8	S B iS!«
I Velika laipga mmi =
I v prodajalni velaikih predmetov
! . RENATO CAPPgLLANI
I Trst - Cerso 45.	Trst - Csrso 45«
I Prodala na velsko in
Ebiihiii
fl
ms	»sag	
		
leief. 11-57 TRST
ul. sv. FrončfšKa As. 20		
Sil		HI j.liljll!:
		
r

Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna žepnih robce, moških nogo vic itd,
K. Cvenk©! Trst Corso
Cene zmerne. — Postrežba fo^a.
Narodna trgovina, ea Narodna trgovina,
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pilprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila
::: v najkrajšem času ::: \___
I
ti
j
1
! j i;
51 '!!;
♦ ♦ Hranilne vloge	J
^ sprejema od vsakega tudi če ni ud zidrnafe, ^ + in jih obie- jM 11 0| večje zneske pc ao ^ ♦ stuje po ^ |2 [O govoru. Trgovcem ♦ J otvf.rja t ©kovne račune z dnevnim obresto- J +	vanjem.
i Rentnl davek plsoije zadruga sama. %
+	Vlaga se lahko po eno krono.	*
t Pfiifefl-braRiipjtni mm 75.679. TELEFOH1S-04. i
♦
i
o-obrtna zađruoa i Trsta!
regisirevana zadruga z neomejenim jamstvom
ulica S. Francesco Mm. 2, I.
♦	Posojila	«
♦	daje ua osebni kredit in na zastave ♦ j
%	proti plačilu po dogovoru.	£ I
i Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J j
> dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % S
♦	_____„	<r ;
^ """ ^ i
♦	Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ j
♦	so posebno primerne za družine. % j
IA914

Trst, Via
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisjia, prijoritete, delnice, srečke itd. -VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzđiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-računu po dog*5voru.
FELIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJi BLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI. ČEKI iN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KRED1TL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTER'JE.
MENJALNICA ♦♦♦♦♦♦ URADNE URE: od 9 do 127, pop. in od 27, do 5 pop

ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	1NKASO.
Telefoni: 1463, 1703 in 2670.

Tržaška posojilnica in hr
iii»"jnniiin minili
■	^£ reglslfuvana zadrug? z omejenim poroštvom
trst *piaz?a cseiia c3sern,a 5tv- nad* *
<v lastni palači) vhod po glavnih stopnjirah.
POSOJILA DAJE
ia vknjižbo 5 7,% na menice po 6 •/, na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoril ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
;2 rci
HRANILNE VLOGE
sprejema, od vsakega, će tudi ni ud ia jih obre^-uge po
4 %
večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcotnl davek >ta£aje uvod ram. - Vlgga se lahko po eno krom. - oddaja
domaČe nabiralnike (hranilne puSice).
ŠfElfflT
Poštno hranilnirni račun Iti 004.	TEGEFON 052
Ima varnostno celico (s;ife deposit*! za shrrmbo rredno-t-nih listin, dokumentov in raznih dru^ h vrodnot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po nuj novejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po reajni5|ih ififlah.
STAftJ£ VLOG	10 KiLliJNOV
Brada ore: od 3 Jo 12 iopjii m od 3 fia 5 popaii.IrpIaLajc sz vsak dslaisii ab msdnih urah
IS
?J