Naročnina
A.
Dnevno Izdaji»
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno IZO Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemslvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsla moli oglasi po 150 ln Z D, večji oglasi nod 43 mm vlilne po Din Z-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dlv n Pn večjem p naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKo ln dneva po prazniku
Uredništvo fe v Kopitarjevi ullct St. ti 111 Rokopisi se ne vratajo. ne franki rana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva St. 232S
Uprava le v Kopitarjev! ul.Si.ti * Čekovni račun; Ljubljana Stev. lU.tiHO ln 10.34S za Inserate. Saralcvošt.7S(i3, Zagreb St. 3U.O11. Praga ln Dunal št. 24.797 '
Koroški manjšinski problem.
L
Belgrajeka »Politika« je koncem marca bjavila par člankov o nemški orijentaciji ju-oslovanske zunanje politike in pri tem raz-îotrivala tudi vprašanje narodnih manjšin. Wiener Neueste Nachrichten« so z zadovoli-ivoni beležile ta dogodek s pripombo: Da ; prijateljsko razmerje pač odvisno samo od ?ga, kako lio Jugoslavija ravnala s svojimi [enici, položaj koroških Slovencev je itak ovse mnormalen in v redu.« (»Die Kartner-indisehen erfreuen sich ja ohnehin einer shr liberalen Behandlung«). Kakor kažejo iinanji znaki, postaja vprašanje razmerja îed Jugoslavijo in Nemčijo z vsakim dnem ktualnejše, radi tega smatram za potrebno, a tudi koroškemu vprašanju pogledamo trez-o v obraz, če je stvar mogoče marsikomu eljnba. Gospod A. G. je v »Nar. Dnev.« že svetlil par strani tega problema, čeprav se vsem z njim ne strinjam, vendar sem pre-ričan, da je on med prvimi, ki so začeli raz-ravljati koroški problem preko mrtve točke. !e moremo pa si kaj, da ne bi na tem mestu a vrnil njegove povsem neutemeljene trditve, eš da Slovenci severno od Drave niso vredni očenega groša. Kar se tiče nacijonalne za-esti, mislim, da jih brez dvoma lahko višjo aksiramo, kakor marsikaterega Slovenca v jubljani ali ^elo na Dunaju. Z zadovoljstvom onštatiramo dejstvo, da je Nar. Dnev. odprl voje predale tudi Nemcu g. dr. Morocouttiju, esar na Koroškem še dolgo ne bomo do-iveli.
Ker so narodne manjšine s svojimi kon-resi postale mednarodni faktor, ga bodo mo-ale upoštevati tudi najbolj nasilne države. )staja samo še potreba, da pride med večino n manjšino do pameinega sporazuma, ker bi saka druga rešitev nianjšinjskega vprašanja »omenila novo nevoljo, ki ne bi pospeševala nirnega sožitja zainteresiranih držav.
Z ozirom na trditve W. N. N. hočem po-asniti situacijo s številkami, ki pač vsekakor asneje govore, kakor najlepša filozofska raz-»rava o kulturni avtonomiji. Statistika osnov-lih šol na slovenskem in »narodno mešanem« »zemlju izkazuje 78 utrakvističnih šol s tremi >ddelki dvodnevnega pouka v llemšeniku. ^epevci in Beli (vsi kraji nad Železno Ka-ilo), skupno torej 177 razredov, s potrebnim številom učiteljskih moči. Ako natančno pre-notrimo jezikovne zmožnosti učiteljstva, dojimo 50 oseb, ki imajo vsaj na papirju izpit z slovenščine. Od teh 50 i h jih je 16 prišlo 7. Jugoslavije, poleg tega je na slovenskem jzemlju še 18 učiteljev iz Jugoslavije, ki niso rešči slov. jezika Po nemški Statistiki pohaja r utrakvistične šole 9008 otrok. Za te imamo 50 učiteljev in to takih, o katerih trdi vlada, ia znajo slovenski. Če pa vzamemo ljudsko štetje iz 1. 1923., se je maksimalno 5 ali G učiteljev priznalo k slovenski narodnosti. Tako govori ljudsko štetje, tako govori faktično stanje v šoli. To naj bo narodna šola v narodnem duhu, kar je vsekakor poglavitna zahteva vsake manjšine! Sadovi te šole se jasno zrcalijo v gospodarski mizeriji naših kmetov, ki po veliki večini, kljub osemletnemu šolskemu obisku niso toliko izobraženi, da bi čitali 7. razumevanjem slovenski ali nemški gospodarski list, če niso tega nedostatka popravili v naših društvih.
Alt pogledamo uradništvo na okrajnih glavarstvih, nimamo tam po ljudskem štetju nili enega Slovenca, torej 100 odstot. nemških uradnikov, kljub 40—50 odstot. slovenskega prebivalstva, kakor je to n. pr. v Velikovcu, kamor spadajo vse slov. občine iz Poljane. Po zadnjem »uradnem štetju« ima Koroška 370.817 prebivalcev in od teh 331.900 Nemcev, 37.22-1 Slovencev in 1683 drugih narodnosti. Torej imamo 10 odstot. Slovencev, seve po »uradnem štetju«, v deželni službi pa niti enega uradnika, čeprav bi po ljudskem šteljn imeli pravico do 10 odstot. deželnega uredništva in glej čudo — eden, edini, kateremu je g. deželni glavar osebno zagotovil, da se sprejme v deželno službo, čaka že čez leto dni. Edini deželni urad, ki ima enega slovenskega nastavljenca, je zavarovalnica poljedelskih delavcev.
Od srednjih šol naj omenim samo humanistično gimnazijo v Celovcu, v katero pohaja po zadnjem poročilu 40 slovenskih dijakov. Kjer imamo torej pravico do 3 učnih moči po »uradnem ljudskem štetju«, kakor tudi po številu naših dijakov, nimamo danes nobene iti je do nedavnega časa poučeval slovenščino »kvalificiran« profesor, ki se ie
osmelil v osmi šoli izraziti: »Cankar in vse, kar je za njim, za nas ni važno, nas ne briga!« Taka je situacija, tako govore številke. Deležni sino res liberalnega ravnanja, seve le v toliko, v kolikor uradništvo in učiteljstvo dela z nami in našo mladino, kar hoče. Edino, kar danes še obstoja, je cerkev s slovensko duhovščino in naša prosvelna društva, katerih pač ne morejo nadomestiti s kako svojo ustanovo, ker so ljudje, katere so si vzgojili s svojo šolo, za vsako društveno delovanje nesposobni.
Na podlagi ženevskih konferenc narodnih manjšin in posredovanja Nemcev v Sloveniji, predvsem g. Moroeouilijn, se je pojavila na Koroškem nova ideja — kulturna avtonomija —, ki naj se dovoli manjšini. Kljub enoletnemu posvetovanju v tem oziru ni prišlo še do nobenega sklepa. Seve sta tukaj možni dve pojmovanji kulturne avtonomije, kulturna avtonomija, kakor si jo želi manjšina in kulturna avtonomija, kakor jo ponuja vlada. Danes je menda pač položaj že tak, da je pojav kulturne avtonomije padel na nivo žurnalistične fraze, ki je izgubila še to, kar je pred letom dni imela na sebi, to je osrečujoč vpliv na manjšino, ki si je s tem obetala zasiguran obstoj in napredek. Težko si je danes misliti formo kulturne avtonomije, ki bi zadovoljevala oba dela. Država bo v vsaki obliki kulturne avtonomije videla samo sebi sovražno torišče iredente, če upravičeno ali ne, je seve drugo vprašanje; manjšini pa bo s to formo rešitve manjšinskega vprašanja naloženo veliko materijelno breme, ki bi ga pri današnji gospodarski krizi nikakor ue mogla nositi. Manjšina nikdar ne bi mogla z denarjem, ki bi ga za ta slučaj imela na razpolago od vlade, paralizirati vladnega vpliva, ki razpolaga z neprimerno večjim premoženjem in močnejšim aparatom, in bi bila prisiljena seči tudi tukaj po samopomoči in s tem uničiti s trudom izvojevano »kulturno avtonomijo«.
Pri vseh teh važnih problemih pa je treba upoštevati dejstva, da smo koroški Slovenci stara manjšina, ne del naroda, ki je prej igral vlogo večine, kakor so to nemški manjšine, ki so se pojavile po razsulu Avstrije. 'Radi gospodarskega vpliva in drugih okoliščin, v katerih smo živeli koroški Slovenci, se je jela tvoriti neka vrsta ljudi, katere pri drugih narodnih manjšinah do danes še ne vidimo in ki v veliki meri otežuje in ovira rešitev koroškega problema. Na Koroškem si ne stojita direktno večinski in manjšinski narod nas-proti, kakor drugod, ampak je treba še upoštevati tretji element. Če ta element analiziramo, se zasledita dve jasni komponenti, ko jih rezultanta je takozvani koroški Nemčur. Prva je gospodarska komponenta, to je predvsem gospodarska orijentacija in miselnost, ki je povsem severna, ker vse gospodarske potrebščine prihajajo iz severa in vsi gospodarski izdelki odhajajo na sever. Razni nemški gospodarski listi, prospekti in še posebej nemška reklama za industrijske izdelke imajo pri tem odločilno vlogo.
Druga komponenta je kulturno pojmovanje ali čutenje. O tej komponenti pa lahko mirno trdimo, da je slovenska, da je povsem južna. Ako vzamemo n. pr. religijo iu izži-vetje posameznika na verskem polju — saj je vendar religija važen faktor pri presojevanju kulturne stopnje narodove — vidimo, da je to povsem slovensko tudi pri onih, ki so politično in gospodarsko popolnoma pod nemškim vplivom. On slovensko misli, se slovensko spoveduje. Posebej naj še omenim družinsko življenje. Občevanje .v družini, z ženo in deco, kjer pride moževa duša pač najbolj do veljave in v najstrožji pristnosti, je slovensko. Pesem je istotako istinit tolmač kulturnega pojmovanja. Vse to pa je kljub večsto-letnemu nemškemu vplivu še danes slovensko, tako da lahko vzdržimo trditev, da je duša nemškutarjeva istotako slovenska, kakor ona narodnega Slovenca. Razlika obstoja le v tem, da se je del Slovencev radi nemškega gospodarskega vpliva, torej povsem pod vplivom gospodarskih dobrin, tudi politično nemško orijentiral, medtem ko je ostala kulturna komponenta popolnoma slovenska. Kavno to dejstvo pa nas sili k spoznanju, da ima kulturna komponenta trajnejšo in sigurnejšo vrednost, kakor gospodarska, ki je šele tekom zadnjih dveh stoletij in še posebno po plebiscitu dobila ta obseg. Ta fakt pa nam na drugi strani zopet kaže, da je treba pri rešitvi koroškega manjšinskega vprašanja v prvi vrsti upoštevati trajne vrednote, nn katerih bazira jedro vseça problema. Naj bodo razmere ta-
ke ali take, na vsak način je potrebno, da se tega problema poprimejo merodajni faktorji s treznim preudarkom. Rešitev tega vprašanja mora priti, pa naj bo oblika kakršnakoli, ker ta pri vsej stvari ne bo igrala nobene vloge, podlago vsem pa morajo tvoriti naravno dani faktorji. Z ozirom na današnja raz-motrivanja hočem v drugem članku zarisati
smer, v kateri naj bi se problem reševal in poživljam vse, katerim je na srcu mirno sožitje obeh držav, naj po svojem pripomorejo, da se najprej razčistijo pojavi iu naziranja in se tako pristopi k reševanju problema.
Predvsem pa bi apeliral na nemško javnost, da naj bo pri gledanju koroškega vprašanja nekoliko bolj trezna.	Djt
Izid volitev v Avstriji.
Dunaj, ">г- aprila. Včerajšnje volitve v avstrijski pauament, ki so bile v posameznih deželah združene z volitvami v deželne zbore, so potekle v polnem redu in ob izredno veliki udeležbi: volilo je povprečno 80 do 90 odstotkov volivcev. Prinesle niso nikakih presenečenj na nobeno stran. Posamezne stranke so ohranile več ali manj svoje postojanke ter so strankarsko-politični ustroj ni izpremenil. Absolutne večine za parlament si ni priborila nobena stranka ter bo po vsej priliki tudi v bodoče vladala sedanja krščanskosocialno-velenemška koalicija. Proti sebi bo imela slej ko prej močno, kompaktno soeijalnodemokratično opozicijo in bo morala z njo zelo računati, ako bo sploh hotela d. ati.
Značilno je, da volivni kompromisi strankam niso veliko koristili. Sicer še niso znane končnoveljavne številke, vendar ohranijo kompromisne stranke približno komaj svoje dosedanje postojanke. To velja zlasti za krščanske socijalce iu velenemce. Socijalisti in landbundovci 90 šli brez zaveznikov v volivni boj in so oboji obstali.
Kar se tiče narodnih manjšin, so šli samostojno na volitve samo koroški Slovenoi; Čehi na Dunaju in Hrvatje na Gradiščan-s1 --in so volili v kompromisu z raznimi nemškimi strankami. — Čehi menda predvsem s socijalisti.
Kakor nobena stranka tudi samostojna slovenska stranka na Koroškem ob teh volitvah ni izpremenila svojega posestnega stanja izza zadnjih volitev. Izgubila je par sto glasov. Če pomislimo, da zavzema slovenstvo na Koroškem položaj brezpravne raje, da je proti njemu vse 'od marksistične inter-nacijonale do državnih in cerkvenih faktorjev, da nima niti lastne inteligence, potem je volivni izid čisto naraven rezultat danili razmer. Ob teh razmerah imajo ti tisoči slovenskih glasov mnogo višjo moralno vrednost, saj vemo, da so vsi oddani za ceno vseh mogočih nevarnosti in žrtev, iz najvišjega narodnega idealizma. Ta idealizem bo ob ugodnejših razmerah, do katerih mora končno priti tudi slovenska manjšina na Koroškem, rodil stoteren sad.
v Dunaj, 25. aprila. (Izv.) Izidi volitev v narodno skupščino, ki so se vršile včeraj, še niso popolni. Volili so 165 poslancev. Od teh pripade enotni listi (krščanski socialci in Velenemci) 76 mandatov, socialnim demokratom 64, Kmetski zvezi 5 mandatov. 12 mandatov je še nezasedenih.
L. 1923. je bila razdelitev mandatov sledeča: Kršč. scc. 82, soc. dem. 68, Velenemci in Kmetska zveza 11. — Od 165 narodnih poslancev jili voli Dunaj 45, Nižje Avstrijska 37, Zgornja Avstrijska '23, Solnograška 6, Tirolska 8, Predarlska 4, Štajerska 24, Koroška 10, Gradiščanska 8.
v Dunaj, 25. aprila. (Izv.) Pri volitvah v dunajski deželni /.bor (občinski svet) so dobili soc. demokratje 78 mandatov, enotna lista 42. Od teh imajo krščanski socialci 40 in Velenemci 2 mandata.
L. 1923. so dobili socialni demokratje v občinskem svetu 78 mandatov, krščanski socialci 41 in I mandat Judje.
v Gradec, 25. aprila. (Izv.) Rezultati volitev v štajerski deželni zbor so sledeči: združena lista dobi 24, socialni demokrati 20, Kmetska zveza 10 in stranka dr. Udeta 2 mandata.
v Gradec, 25. aprila. (Izv.) V štajerskem volivnem okrožju je dobila Združena lista za državni zbor 9, socialni demokratje 8, Kmetska zveza 8 mandate. Sporni so še 4 mandati.
v Celovec, 25. aprila. (Izv.) V koroškem volivnem okrožju je bilo pri volitvah za drž. zbor oddanih 170.512 veljavnih glasov. Dobili so socialni demokratje 62.566 glasov (4 mandate), ostanek 558; Kmetska zveza 45 427 (2 mandata), ostanek 14.423; Združena lista 45.318 (2 mandata), ostanek 14.314; Slovenci 9.579 glasov (pri volitvah 1. 1923. 9868 glasov); narodno socialni blok 50.025, stranka dr. Udeta 856, komunisti 741. Vprašanje treh mandatov bo odločil okrožnj vol'vili odlior.
v Celovec, 25. aprila. (Izv.) Pri volitvah v koroški deželni zbor se je volitev udeležilo okrog 80 odstotkov volivcev. Soc. demokratje dobe 16 mandatov (62.392 glasov), Kmetska zveza 12 mandatov (44.530), Združena lista 11 mandatov (44.823 glasov), Slovenci 2 mandata (9.561), narodno socialni blok 1 mandat (5154), komunisti 1811 glasov in dr. Ude 873 glasov.
v Gradec, 25. aprila. (Izv.) Po rezultatih volitev na Gradiščanskem odpadejo od 8 državnozborskih poslancev na Združeno liste 3, socialnim demokratom 3 in Kmetski zve zi 1 mandat. Sporen je 1 mandat.
V deželnem zboru so mandati razdeljeni sledeče: Združena lista dobi 14, socialni demokratje 13, Kmetska zveza 5 mandatov.
v Dunaj, 25. aprila. (Izv.) Volivna udeležba pri včerajšnjih volitvah je bila zelo visoka ter je dosegla v splošnem 80 do 90 odstotkov. V vseh 25 volivnih okrožjih je bilo oddanih pri volitvah v Narodni svet 3,586.847 glasov. Združena lista (kršč. socialci in Velenemci) je dobila 1,728.175 glasov, soc. demokrati 1,529.375 in deželna zveza (Landbund) 222.182 glasov. Ostali glasovi (109.115) pridejo na stranke, ki niso dobile nobenega mandata. L. 1923 so dobili: kršč. socialci 1,490.870; Velikonemoi 259.375; soc. demokrati 1,311.870; Landbund 99.583.
v Eisenstadt, 25. aprila. (Izv.) Izid volitev v Gradiščanskem je sledeči: Združena lista je dobila 57.133 glasov (3 mandati), soc. demokrati 55.422 glasov (3 mandati), deželna zveza (Landbund) 22.248 glasov (1 mandat), narodni socialisti 21.500 glasov.
Dunaj, 25. aprila. (Izv.) Sestava državnega zbora je končnoveljavno sledeča: 75 mandatov dobe krščanski socialci, 10 mandatov Veliko-ncmci, 71 mandatov socialni demokrati in 9 mandatov deželna zveza (Landbund). L. 1923. so dobili krščanski socialci 82 mandatov, socialni demokrati 68, Velikoncmci 10 in Landbund 5.
Nov korak velesil ¥ Rimu in Belgradu.
Belgrad, 25. aprila. V soboto popoldne sta obiskala zunanjega ministra dr. Marinkoviča francoski poslanik Darde in angleški poslanik Kennard. Obisk pomenja nov korak velesil za neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo. (Enak korak se je izvršil prejšnji clan v Rimu).
Naša vlada je tudi topot naglasiia, da je vedno pripravljena, da sc sporna vprašanja med nami in Italijo mirno in prijateljsko rešijo; zahteva le jamstvo, da se mir ne bode ogroževal in da se bo neodvisnost Albanije popolnoma zavarovala. To se pa da doseči le z revizijo tiranskega pakta ali pa z obveznimi komentarji, ki bi točno določili meje tega pakta.
Francoski in agleški poslanik sta želela pojasnil, kakšne koncesije bi bila pripravljena dati Jugoslavija ob tej priliki Italiji odnosno na kakšnem temelju bi se mogla vršiti pogajanja za modifikacijo tiranskega pakta.
Naši merodanji faktorji stoje na stališču, da je treba tiranski pakt brez drugega revidirati zato, ker ogroža mir in nasprotuje pravilom Društva narodov. Naša država pri tem ne more biti obvezana na kakršnekoli proti-dajatve. Sploh je pa po znanem italijanskem komunikeju, ki pravi, da se tiranski pakt naše države nič ne tiče, komaj še misliti na direktna pogajanja. Na vsak način je stvar Italije, da da pobudo za nov razvoj položaja.
Posredovanje velesil naši merodajni faktorji z velikim zadovoljstvom pozdravljajo in visoko cenijo. Posebno velikega pomena je, da sedaj tudi Velika Britanija sodeluje z nam prijateljskimi velesilami. To jc za našo državo dragoceno zadoščenje in jamstvo za bodoče.
Pri vsem tem pa ostaja položaj prej ko slej resen in če Italija nc opusti svojega dosedanjega stališča glede Albanije, nam nc bo preostalo drugega, nedo da apeliramo na j Društvo narodov.
Belgrad, 25. aprila. Po obisku francoskega in angleškega poslanika v zunanjem ministrstvu je odšel zunanji minister dr. Marković na dvor, kjer je obvestil kralja o položaju.
NOVI ITALIJANSKI GLASOVI.
Rim, 25. aprila. »Popolo d' Italia« objavlja poročila svojega dopisnika Parinija o. jugoslovanskem javnem mnenju v albanskem konfliktu. Opozarja, kako se Jugoslavija smatra za žrtev italijanskega impcrijalizma in apelira na velesile. Gotovo je, da bo ta klic našel odmev ne-le v Parizu in pri Mali antanti, marveč tudi v Berlinu. Sedaj, pravi Parini, je treba počakati, da nova jugoslovanska vlada pokaže svoje namere. Dr. Marinkovič je inteligenten in idealen politik. Ako bodo njegove težnje jasne in koncilijantne, bo imel v generalu Bodreru, ki je prepričan izvrševalec Mussolinijevc prijateljske politike nasproti Jugoslaviji, iskrenega pomočnika in obenem tolmača v Rimu. Potem je upati, da bo Mussolini, ki je iskren zagovornik balkanske sprave, delal na vzpostavi dobrih odnošajev z Jugoslavijo.
Milorad Vujičrc bo notranji minister.
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Bivši notranji minister Milorad Vujičić je danes dopoldne obiskal ministrskega predsednika Veljo Vuki-čeviča in bil z njim dalj časa v razgovoru. Ker je predsednik vlade takoj nato odšel v dvor in je bil sprejet v avdijenci, so se ponekod razširile vesti, da je Milorad Vujičić kandidat za ministrstvo notranjih zadev.
Ceste v ljubljanski oblasti.
Iz poročila oblastnega odbornika dr. J. Adlešiča.
Preobrat v ogrski politiki.
Budimpešta, 25. aprila. (Izv.) »Esti Ku-ricr« je zvedel iz krogov zunanjega minictr-stva, da enostranska italijanska orijentacija grofa Bethlena tudi v vladni stranki ni našla ncdcljenega odobravanja. Poslanec Hejas, ki je član parlamentarnega zunanjega odseka, je izjavil poročevalcu »Esti Kurierja«, da se uveljavlja v vladni stranki močna struja, ki je za jugoslovansko oriicntacijo. Vsekakor bi morala Jugoslavija pristati na neke mejne korekture, ako naj pride do zbližanja z Ogrsko.
Edini legitimistični poslanec v ogrskem parlamentu, grof Anton Sigray, ki se jc te dni vrnil iz Pariza, je izjavil, da je italijansko-ogr-ski pakt napravil v Franciji očividno zelo neprijeten vtis. Grof Sigray je izrazil nado, da grof Bethlen za slučaj kakega italijansko-jugo-slovanskega konflikta ni sprejel nikakih obveznosti.
Vesti o obnovi angleško-fran-coske antante prezgodnje.
Berlin, 25. aprila. (Izv.) Nemški listi pišejo, da so vesti o obnovi angleško-francoske zveze zaenkrat prezgodnje. Res se je med obema velesilama v nekaj važnih vprašanjih — predvsem glede Kitajske in italijansko-ju-goslovanskega spora — dosegel sporazum; toda v drugih važnih vprašanjih — med drugim glede oboroževanja — se nesoglasja še niso poravnala. Zaenkrat še ni videti, da se an-gleško-francoska antanta že v neposrednem času formelno obnovi.
" Katastrofa na Mississipiju.
v Pariz, 25, aprila. (Izv.) Po poročilih iz Newyorka znaša število žrtev pri katastrofalni poplavi v dolini Missisipija 150 ljudi. Nad 100 tisoč oseb je prišlo ob svoje imetje. Amerikan- i ski »Rdeči križ« je dal na razpolago 100.000 dolarjev za begunce. Nalajnje nabiralne akciie so v teku. V mestu Greenville je bilo nad 1000 oseb rešenih po vladnih in privatnih parnikih. Tudi vodna letala so sodelovala pri reševalni akciji. Posebno težak je položaj v mestu Ar-cansas, ker se je podrl jez, vsled česar je udrla voda v nižje ležeče pokrajine. Računa se, da se nahaja nad 200.000 kvadratnih milj pod vodo.
IZID BELGRAJSKIH TEKEM.
Belgrad, 25. aprl. (Izv.) Današnje tekme o priliki otvoritve novega igrališča so se sledeče končale: Dunajski Slovan proti Jugoslaviji 2:0, prvi polčas 0:0. Sand (Subotica) proti Gradjanskemu (Zagreb) 2:1, prvi polčas 2:1.
ČEŠKOSLOVAŠKO - AVSTRIJSKA TRGOVSKA POGAJANJA.
Praga, 25. aprila. (Izv.) Po dogovoru med češkoslovaško in avstrijsko vlado se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja 28. t. m.
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE IN FRANCIJA.
Ženeva, 25. aprila. (Izv.) Pripravljalna raz-orožitvena konferenca je sprejela v prvem branju predlogo, po kateri del razorožitvenih določb ne bo obvezen za vzhodne obrobne države, dokler Rusija ne postane član Društva narodov.
MEHIKA IZGANJA SK0FE.
v Mehiko, 25. aprila. (Izv.) Izgnana sta bila nadškof .iz Fueble in škof iz Nucjultla.
ïlazwamM
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
iu«*»« MtvMnr sl,kar ,n P,eskar i"uii nui iiui) Ljubijarta, Poljanska £. 20
Cene konkurenCne in solidne.
Razdelitev cest.
Gospodje poslanci! Razdelitev cest v Sloveniji vam je znana. Ceste se delijo pri naS na državne ceste, deželne ceste I. in II. reda in občinske ccste. Državne ceste so v oskrbi države, te nas v tej skupščini ne brigajo. Pridejo za nas v poštev samo takozvane deželne ceste I. in II. reda na bivšem Kranjskem, dalje okrajne ceste Štajerske, v kolikor je priklop-Ijena naši oblasti, ter predelne ceste v Kastav-ščini.
Za vse te ceste je pred prevratom skrbel deželni odbor. Kako razvito je bilo delo bivšega deželnega odbora za javne ceste in zgradbe, kako se je to delo smatralo za resno, razvidno je iz dejstva, da je imel stavbeni urad deželnega odbora pred prevratom 38 inženirjev. Poleg tega je bilo še 18 državnih inženirjev v tej oblasti. Že to število pove, kako obširno je bilo to tehnično delo.
Sedanja nezadostna uprava.
Po prevratu smo prišli v dobo preosnova-nja in preurejevanja. Najprej je prišla oskrba cest na poverjeništvo za javna dela in kasneje na gradbeno dirckcijo. Gradbena direkcija ima, kakor vam je znano, več oddelkov. Tako elektrotehnični oddelek, oddelek za visoke stavbe, za vzdrževanja državnih cest in potem še posebni oddelek za avtonomne ccste. Ta oddelek za avtonomne ccste, kateri ima skrb ne samo za ccste ljubljanske oblasti, ampak cele Slovenije, ima samo pet inženirjev in tri tehnične pomožne uradnike. Ako primerjamo, gospodje poslanci, to število s stavbenim uradom kranjskega deželnega odbora pred prevratom, ki je imel 38 inženirjev in 3 tehnične pomožne uradnike samo za Kranjsko, dočim ima zdaj oddelek za avtonomne ccste v Sloveniji pri gradbeni direkciji samo 5 inženirjev in 3 pomožne uradnike, tedaj se vidi, kako je skrb za tehnično uredbo in vzdrževanje naših cest naravnost katastrofalno padla.
Za vzdrževanje vseh cest skrbijo po našem cestnem zakonu cestni okrajni odbori z eno tretjino potrebnih izdatkov, dve tretjini pa mora prispevati takozvani deželni zaklad. Te prispevke plačujemo mi vsi v obliki davka državni blagajni. Toda cestni odbori jih ne dobivajo od države; o lem pa kasneje.
Poleg teh deželnih cest imamo še takozvane dovozne poti, katerih je v Sloveniji precej; določene so za dovoz do železniških postaj. Njih preskrba je razdeljena tako, da prispevajo cestni okraji eno tretjino, eno tretjino dežela, eno tretjino pa železniška uprava.
Poleg tega imamo šc čisto deželne objekte, in sicer most čez Savo v Krškem, Radečah in Podnartu in deželne ccste I. vrste v Ko-pačnici; bil je šc savski most pri Št. Jakobu, katerega so pa odstopili okrajnemu cestnemu odboru.
Cestna zakonodaja.
Glede cest imamo v naši oblasti štiri različne zakone, in siccr za ljubljansko oblast velja cestni zakon iz leta 1912. za bivšo Kranjsko, potem za tri okraje bivše Štajerske velja cestni zakon za Štajersko in končno za okraj Kastav velja deželni zakon za Istro. Poleg teh zakonov imamo še deželni zakon o dovoznih cestah iz leta 1874. Vidite, kako je različno poslovanje v naših cestnih zadevah v pravnem oziru. Zato bo ena prvih nalog naše samouprave skrbeti za enoten zakon, da bo omogočeno tudi enotno pravno poslovanje v cestnih zadevah.
Nezaslišano postopanje državne uprave.
Dejansko stanje naših cest vam je, gg. poslanci, dobro znano. Pokazali ste veliko razumevanja za ta vprašanja in z neštetimi predlogi predlagali zboljšanje, prelaganje in gradnjo naših cest. Poznate tudi vzroke, zakaj je prišlo do lako žalostnega stanja naš:h ccst. Mi plačujemo deželne doklade; v smislu cestnega zakona bi morala država dve tretj ni teh deželnih doklad dajati cestnim odborom, da bi mogli vzdrževati ceste v redu. Nclnj časa se je lo sicer vršilo, kasneje, od leta 1919. naprej, pa je država zmanjševala izplačila in od leta 1922. ni prispevala ničesar. Tako je prišlo do tega, da je država od 1. 1919, do 1925. ostala na dolgu cestnim odborom za vso Slovenijo 16 milijonov dinarjev. Računski zaključek za 1. 1926. še ni končan. Od teh 16 milijonov odpade na ljubljansko oblast 7,844.925 dinarjev zaostanka.
Obupne razmere v cestni upravi.
Gospodje poslanci, znano vam jc tudi, kaj jc posledica, ker ni država izpolnila svoje dolžnosti. Treba je bilo naše cestc vzdrževati vsaj za silo in mi Slovenci, že od nekdaj vajeni samopomoči, smo segli tudi to pot po samopomoč; plačevali smo deželne doklade, plačevali smo še cestne doklade; po zakonu bi smele dosezati le 30%; mi smo jih zvišali nad to zakonito mero, celo do 450%, in to ravno v onih okrajih, kjer je ljudstvo najsiromašncjc, kakor n. pr. v črnomaljskem okraju. Kljub vsem tem žrtvam ni bilo mogoče vzdrževati cest saj v priličnem stanju in segli smo po novih sredstvih. Cestni odbori, na katerih je slonelo že vse težko breme vzdrževanja cest, ki so itak prekoračile zakonito 30% doklado, so zabredli v težke dolgove.
Zato vidimo, gospodje poslanci, da položaj naših cestnih odborov in cest, katere mo-
ramo po zakonu prevzeti v svojo upravo, ni ravno rožnat. Ta položaj predpisuje obenem program, ki je nujno potreben in saj deloma razviden v številkah predloženega vam računa. Prva in glavna naloga oblastne skupščine mora bili, da izposluje od države vrnitev onega denarja, katerega smo plačevali za vzdrževanje cest, in ki ni bil vrnjen. S tem v zvezi bo tudi razdolžitev cestnih odborov in znižanje dotičnih doklad, katere so prekoračile zakonito določene meje; dalje tudi zasiguranje rednih bodočih državnih prispevkov, tako kakor jih zakon določa. Gospodje, mi smo vestni v plačevanju svojih davkov. Od leta 1919. smo plačali çpz 100 milijonov na raznih deželnih dokladah. Ako je bila država tako vestna v pobiranju denarja, bi morala bit» še bolj vestna v plačevanju zakonito nam določenih zneskov. Mislim, da v tej točki bo naša prva gospodarska dolžnost izvojevati to, kar nam gre po zakonu.
Za cestarje.
Posebej moram omeniti postavko o potrebščinah za cestno osebje, katero smo unesli z zneskom 3 milijonov dinarjve. Gospodje poslanci! Znano vam je vsem, v kako žalostnem položaju so naši cestarji. Saj imate mnogi izmed vas kot zastopniki v cestnih odborih vpogled v bedno njihovo življenje. Svoje dni so cestarje nastavijali okr. cestni odbori, ki so jim tudi določali plače. Z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 2. decembra 1920 pa so prišli cestarji pod gradbeno direkcijo. Vseh cestarjev je v ljubljanski oblasti 256. Njihove plače znašajo za samce 285 Din mesečno (poslanec Mazovec: Sramota!), z dokladami vred, ako ima kdo večjo rodbino, dobi mesečno največ 575 Din. Gospodje poslanci! Mislim, da sc vsi dobro zavedamo, da je njihovo socialno stanje absolutno nemogoče, da bi pri teh pičlih dohodkih nc morejo cestarji sploh živeti, kaj šele opravljati svojo naporno službo. Zato bo skrb za cestarjc ena glavnih nalog oblastne skupščine.
Ako pogledamo dolžino cest v naši oblasti, znaša ta, kakor sem žc preje navedel, skupaj 2730.447 km; za to veliko daljino cest je število cestarjev 256 uprav malenkostno. Posamezen cestar mora skrbeti, da vzdržuje do 12 km ceste, v posameznih okrajih celo 16 do 17 km. Kako hoče cestar svojih 12 km oskrbeti, r,ko more to progo komaj prepotovati in prehoditi v enem dnevu. Zato bo nujno treba tudi zvišati njihovo število, dalje pa tudi regulirati njihove plače in sploh njihovo službeno razmerje, katero ni danes stalno in je odpovedi jivo na 14 dni. Zato vam bo oblastni odbor predložil tozadevno uredbo v uvaževanje in sklepanje. Čc primerjamo vse te nove zahteve, ki se stavijo na oblastni odbor, bo vsota 3 milijone dinarjev komaj zadostovala za prvo silo, da se bodo ž njo uredile vsaj deloma žalostne razmere cestarjev, kakor to zahteva njihovo borno življenje in njihovo naporno delo, Potreba bo pa še vpeljati posebno nad-zorovalno službo.
Kastav.
Gospodje poslanci! Imamo pa tudi skrbeti še za liste ceste, ki leže v naši tužni Istri. Ka-
kor je bilo že prej, tako je tudi sedaj, ravno v Istri je stanje cest zelo zanemarjeno. Gre tukaj predvsem za glavno cesto, ki veže mesto Kastav s Sušakom in ki je še danes kljub te-mu, da je ta cesta zèlo važna, ostala samo občinska cesta, ki je pa občina sama nikakor ne more vzdrževati. Treba bo pokreniti, da po-stane ccsta Sušak-Kastav državna ccsta, saj veže ravno državno mejo in je najbolj važna ccsta v vsem tem delu našega ozemlja. Dokler ostane Kastav pod našo oblastjo, bomo tudi podpirali to zadevo, kolikor bomo imeli sredstev.
Investicijski načrt.
Gospodje poslanci! Morda boste pogre. šali, da v predloženem proračunu ni tozadevno kaj več postavk iz vaših predlogov na predsedstvo. Toda večina teh predlogov se ne tiče toliko vzdrževanja cest, kakor novih zgradb. Zato v redni proračun te nove gradnje ne spadajo. Pač pa imate v investicijskem načrtu programiranih več novih cestnih zgradb, tako nove deželne cestc Žiri-Smrečje, Smrečje-Po-pit, Popit - Sopot, Begunje - Št. Vid-Ljubljana-Vrhnika - Cerknica, Staje-Ig-Rakitna-Begunje, Borovnica - Rakitna, Ligojna do Podčela, Ko-stanjevica-Oštrc-Budinje, Stara cerkev-Novi breg, Jordantal-Globodol, Pirna pot-Sv. Križ, Semič-Kot, Radoha vas-Breg-Št. Lorenc, potem imamo Savsko cesto, Laze - Radeče in preložitev deželne ceste na Praprotnem in pri Goleku in Kalca. Za vse te gradnje bi bilo treba nekaj nad 52,000.000 Din. So to vse ceste, ki so nujno potrebne in na katerih izvršitev ne bo mogoče dolgo čakati. Vse tc preložitve in gradnje bodo ena najnujnejših potreb ljubljanske oblasti. Dalje imamo v proračunu tudi predvidene zgradbe in popravila mostov, in sicer most čez Savo Lesce-Bledj glede tega mostu je že unešena v državni proračun vsota 1 milijona dinarjev. Imamo še mostove čez Savo pri Javorniku, pri Krškem, pri Radečah, čez Krko, pri Krki in Žužemberku, čez Bregano.
Cesta — žila deželnega gospodarstva.
Slišali smo pri kmetijskem referatu, kako nujna potreba je, da se dvigne kmetijska produkcija. Pa kaj nam bo pomagalo, če bi še lako dvignili kmetijsko produkcijo, če ne bomo imeli razvitih in dobro grajenih cest, po katerih bi se moglo alimentirati kmetijstvo, obrt in trgovina. Ako nimamo cest, nam manjka vsaka podlaga za razvoj teh panog. Kakor vežejo človeško telo žile, pretakajo kri in preživljajo vse dele telesa, ravno tako rabi vsaka dežela cestc, ki osnavljajo njeno blagostanje.
Zeleznični program za naše kraje se je v zadnjem času zelo razširil. Ne smemo pa pozabiti, da ravno izpopolnitev železnic zahteva vedno večjo izpopolnitev cest. V naših krajih imamo v zadnjem času živahen promet z avtomobili. Naše ceste so slabe in nikakor nimajo podlago, da bi vzdržale večji avtomobilski promet, kajti moderna tehnika zahteva vse drugačno gradnjo za ceste z avtomobilskim prometom, kakor jo pa imajo naše ccste. Te bi avtomobilski promet le raztrgal in popravo silno podražil. Tudi tukaj vidimo, da stojimo pred zelo važnimi nalogami.
Končno mi dovolite, da vas opozorim na to, da so ceste pri nas najbolj važen faktor za narodno obrambo in zato vas prosim, da glasujete vsi za ta del proračuna.
Seja ljubljanske oblastne skupščine
dne 25. aprila 1927.
Predsednik dr. Marko Natlačen otvori osmo sejo oblastne skupščine. Opozarja na osnutek službene pragmatike, ki se jc poslancem razdelil. Oblastni odbor stavlja predlog, ki se glasi:
NAČRT SLUŽBENE PRAGMATIKE,
V	smislu člena 82. zakona o oblastni in okrajni samoupravi predpisuje oblastna skupščina uredbe o plačah in pokojninah samoupravnih organov, ki jih postavlja oblastna skupščina ali oblasni odbor. Ker jc za uradno poslovanje oblastnega odbora nujno potrebno, da dobi čimprej potrebno število svojih uslužbencev, pred'aga oblaslni odbor: Skupščina čimprej sprejmi predloženi načrt službene pragmatike.
Ta načrt službene pragmatike odkazujc predsednik odseku za uredbe in ostale predmete.
NADZORSTVO OBLASTNE SAMOUPRAVE NAD OKRAJNIMI SAMOUPRAVAMI.
Dalje je oblastni odbor vložil tale predlog:
V	členu 2., odnosno 120. zakona o oblastni in okrajni samoupravi so našteti posli, ki spadajo v področje oblastne, oziroma okrajne samouprave, Noben izmed teh dveh členov pa ne omenja nadzorstva nad samoupravami k!ju'o temu, da bi bilo edino pravilno in logično, da bi nadzorstvo nacl okrajnimi samoupravami v samoupravnih poslih izvrševala oblastna samouprava, nadzorstvo nad občinami, ki nimajo lastnega štatuta, pa okrajna samouprava.
Ljubljanski oblaslni odbor predlaga radi tega: Skupščina skleni- Kraljeva vlada v Belgradu se naproša, da uzakoni nadzorstvo cb-lastne samouprave v samoupravnih poslih s tem, da doda členu 2. zakona o oblastni in okrajni samoupravi točko 17., ki se glasi: »Nadzorstvo nad okrajnimi samoupravami v samoupravnih poslih.« Členu 102. citiranega
zakona pa naj se doda točka 10., ki naj sc glasi: »Nadzorstvo nad občinami, ki nimajo lastnega štatuta, v samoupravnih poslih.«
Ta predlog oblastnega odbora odkazuje predsednik odseku za uredbe in druge predmete.
Seja odseka za uredbe, na kateri se bo obravnaval predloženi načrt službene pragmatike, bo v sredo, dne 27. aprila 1927, ob devetih dopoldne v prostorih oblastnega odbora na Turjaškem trgu. Tudi o predlogu oblastnega odbora glede nadzorstva nad okrajnimi samoupravami nad občinami se bo razpravljalo in sklepalo že v prihodnji seji.
Nato prečita predsednik celo vrsto došlih predlogov, ki jih izroči tozadevnim odsekom,
S tem jc bilo poročilo predsedstva izčrpano, Za sejo jc bilo napovedano tudi poročilo odsekov za javna dela in za kmetijstvo. Stvar se odstavi z dnevnega reda, ker sta načelnika teh odsekov prosila, naj bi prišla njihova poročila na dnevni red, ko bosta odseka predelala vse predloge, ki so bili odkazani tem odsekom. Prihodnja seja oblastne skupščine bo v četrtek, 28. t, m., ob 9. uri dopoldne. To pa radi tega, da bo dana vsem odsekom možnost, da predelajo vse predloge, ki so jim bili odkazani, tako da pridejo potem poročila vsakega odseka na eni seji skupaj na dnevni red.
25. t. m. popoldne ob 3. uri jc zboroval odsek za prošnje in pritožbe, in siccr v posvetovalnici mestnega magistrata. Istočasno jc zboroval odsek za proračun in finančne predmete na Turjaškem trgu v prostorih oblastnega odbora. Ker ima ta odsek za enkrat primeroma malo gradiva, je takoj po njem ob 4. uri na istem kraju, to je na Turjaškem trgu, zboroval odsek za javna dela. 26. t. m. je rezerviran za Dosvetovania v klubih, ker imajo
t
predcbatirati obširno službeno pragmatiko, da bodo na prihodnji seji lahko zavzeli enotno stališče. V sredo, dne 27. t. m., naj bi zboroval odsek za uredbe in druge predloge, in sicer ob 9. uri dopoldne na Turjaškem trgu v prostorih oblastnega odbora. Istočasno bo zboroval odsek za kmetijstvo, in sicer v posvetovalnici mestnega magistrata. Odsek za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve se bo 5 e dogovoril, kdaj bo eventualno zboroval, najbrže v sredo popoldne.
Dnevni red prihodnje seje oblastne skupščine 28. t. m. je: Poročila predsedstva, nato poročila odseka za uredbe in ostale predlogo v zadevi službene pragmatike in nato glede dodatka k §§ 2. in 102. zakona o okrajni samoupravi, ki ga je predlagal oblastni odbor.
Veliki shodi SLS.
LEPA MANIFESTACIJA SLS V SLOVENSKIH GORICAH.
Nepričakovano lepo manifestacijo je pr,-redila okrajna organizacija SLS za lenarški okraj dne 24. aprila pri Sv. Lenartu. Na shodu jc bilo navzočih okoli 30 županov, 5 oblastnih poslancev in na stotine naših najboljših mož.
Shodu je bil predsednik g. G o m i 1 š e k , za podpredsednika sta bila izvoljena gg. Hinko F a n e d 1 iz Partinja in trojiški trški župan Valentin K 1 e m e n č i č. Ko je predsednik omenil, da se je zbora udeležila tudi depu-tacija narodno-radikalnc stranke iz Maribora z načelnikom g. dr. Ravnikom, so zborovalci pozdravili prijatelje iz Maribora s ploskanjem in Živijo-klici.
Govor pcJanca Fr. Žebota.
Prvi je dobil besedo poslanec Žebot, ki je v poljudni besedi opisal ves razvoj notranjepolitičnih dogodkov, ki so sledili volitvam v oblastne skupščine. Govornik se zahvali v imenu SLS volivcem lenarškega okraja za velikansko delo, katero so izvršili pri teh volitvah, ko so vrgli popolnoma ob tla vse nasprotnike. Nato je govornik opisal dogodke, ki so bili v zvezi z vstopom SLS v vlado in delo naših poslancev in ministrov za naše ljudstvo. Ljudstvo je zlasti viharno ploskalo, ko je g. poslanec omenil, kako se je posrečilo strmoglaviti velikega župana Pirkmajerja. Govornik je nato opisal, kako je na čuden in deloma nepojasnjer način naša vlada moraja odstopiti in kako smo dobili vlado, katera nin i ne zaupanja ljudstva ne večine skupščine za seboj. Slovenska ljudska stranka se zaveda svoje velike naloge, ki jo ima in zato kliče našemu ljudstvu, ne klonite glave! S svojim poštenim delom za ozdravljenje žalostnih gospodarskih in upravnih razmer v naši državi si je SLS pridobila veliki ugled, radi česar jo bodo merodajni faktorji morali vpoštevati. Nato je poslanec govoril o zadevah domačega okraja. Njegovemu govoru je sledilo dolgotrajno živahno odobravanje in ploskanje.
Predsednik da nato na glasovanje resolucijo, s katero zbor odobri delovanje in pa taktiko Jugoslovanskega kluba, kakor tudi skupni nastop z najmočnejšo stranko, t. j. z radikalno stranko.
Oblastni odbornik in poslanec dr. Vcblc.
je poročal o pomenu in delovanju naše oblastne skupščine. Naštel je v svojem lepem govoru, koliko važnih sklepov je napravila mariborska skupščina v tem kratkem času osobito za naše kmetsko ljudstvo. Zbor je izrekel našim oblastnim poslancem zahvalo za prve velike korake za našo samoupravno gospodarstvo.
Pozdrav zastopnika narodno-radikalne stranke.
Za besedo je nato prosil g, dr. Ravnik iz Maribora kot načelnik radikalne stranke za mariborsko oblast. Izjavlja, da radikalna stranka z veseljem zasleduje pošteno delo SLS in
želi s to stranko šc nadalje skupnega delovanja. Da prejšnja leta ni prišlo do sporazumnega delovanja, so bili edino krivi samostojni demokrati, kateri so sejali samo sovraštvo in so s svojimi grdimi intrigami preprečili sodelovanje najmočnejše slovenske stranke v vladi. Od sedaj naprej morajo biti intrige esdeesarjcv proti pošteni SLS in njeni parlamentarni delegaciji izključene. Složno delo bo rodilo bogate sadove za ozdravljenje sedanjih žalostnih razmer v naši domovini. Zborovalci so sprejeli besede dr. Ravnika z dolgotrajnim odobravanjem. Sprejeta je bila nato sledeča rcsolucija:
Zbor pozdravlja nastop zastopnika radikalne stranke dr. Ravnika in izraža željo, da bi tudi v bodoče prišlo ao složnega sodelovanja z najmočnejšo stranko v državi v korist in napredek naše domovine.
Po govoru s prisrčnim aplavzom sprejetega oblastnega odbornika Alojzija S u p a n i č a ter pozdravih oblaslnih poslancev S t a b e j a , K o r e š a in domačega oblastnega poslanca P o 1 j a n c a so bile sprejete resolucije važne gospodarske vsebine, n. pr.: Ljudstvo enoglasno zahteva uvedbo jesenskih šolskih počitnic, regulacijo Pesnice in njenih večjih dotokov, da sc tako v bodoče poplave in metu-Ijavost živine preprečijo ild.
Poslanec Zebot in predsednik Gomilšek sta na koncu pozvala zborovalce, naj širijo idejo Slovenske ljudske stranke od hiše do hiše, od občine do občine in se dobro pripravijo na bodoče borbe.
PARLAMENTU NJEGOVE PRAVICE.
Na belo nedeljo je bilo pri Sv. Križu pri Ljutomeru zborovanje zaupnikov SLS iz celega ljulomersko-gornjeradgonskegi okr tja. Zborovanje je bilo izvrstno obiskano. Poslanec dr. H o h n j e c je podal izčrpno poročilo o delovanju, naporih in uspehih poslancev SLS v poslednji Uzunovičevi vladi, o velikonočnih dogodkih v Belgradu, o protiparlamentarnem postanku sedanje vlade, iz koje so poleg Hrvatov izključeni tudi Slovenci. Z izvajanji poslanca dr. Hohnjeca so soglašali vsi zbrani volivci in zastopniki kràjevnih organizacij brez izjeme, kakor so tudi z odobravanjem vzeli na znanje njegovo poročilo o zunanje-političnem položaju, zlasti o našem sporu z Italijo. O delovanju SLS v mariborski oblastni skupščini je poročal njen član poslanec Jakob Raj h, kateremu je soglasno bila izrečena zaupnica. Soglasno je tudi bila sprejeta naslednja resolucija:
»Volivci, zbrani na zboru zaupnikov SLS iz celega Ijutomersko-gornjeradgonskcga okraja p.i Sv. Križu pri Ljutomeru dne 24. aprila, izražajo poslancem SLS, ki zastopajo slovensko ljudstvo v narodni skupščini v Belgradu, priznanje in zahvalo za smotreno in uspešno delovanje v vladi. Obžalujejo, da se je s spremembo vlade temu stvarnemu in koristnemu delovanju v blagor države in ljudstva, zlasti slovenskega naroda za sedaj napravil konec ter da je Slovenija v centralni vladi v Belgradu ostala brez zastopstva. Obsojajo nc-parlamentarno postopanje pri spremembi vlade o Veliki noči, ko sc ni oziralo na pravice legitimnega ljudskega zastopstva na postavitev, odnosno na odpustitev vlade. Zahtevajo, da se s početkom izrednega zasedanja narodne skupščine ne čaka do 1. avgusta, marveč da sc parlament naše (Iržavc čimprej pozove na zasedanje.«
SHOD SLS V CELJU.
Shod Slovenske ljudske stranke, ki sc jc vršil na Belo nedeljo v Celju in je bil namenjen somišljenikom iz celjske okolice, je bil izredno zadovoljivo obiskan. Nad poldrugo uro trajajočemu zanimivemu poročilu posl. dr. H o d -ž a r j a so zborovalci sledeli z navdušenjem za delo SLS. Pravilno so razumeli, da sta dva meseca bila pač prekratka, da bi bilo mogoče storiti vse, kar ljudstvo od svoje stranke pri-
čakuje. A to, kar se jc — kljub polenom slovenskih Efialtov — izvršilo, pomenja mogočen korak k konsolidaciji zavoženih gospodarskih razmer. Ti uspehi imajo zakonsko obliko in, najsi stranka danes ni več zastopana v vladi, bo izvršitev teh zakonskih določil prinašala slovenskemu ljudstvu koristi ter pričala, da mu jc Slovenska ljudstva stranka resnična prijateljica, ki se nc ustraši niti odgovornosti niti očitkov, kadar gre za dobrobit države in ljudstva.
Nemčija in Dugoslaviia.
Graška »Tagespoetc z dne 23. I. m. prinaša na uvodnem mestu dopis svojega poročevalca iz Nemčije, v katerem razpravlja o zbližanju med Nemčijo in Jugoslavijo. Pravi, da vrača nemški narod simpatije jugoslovanskega naroda iz celega srca Nemci Jugoslovanov nikdar niso smatrali za svoje dedne sovražnike. Sploh obstoja nemško-slovanski spor le nasproti Poljakom, Cehom in Slovencem in tam bi ne bilo težko, da zadnje ostanke toga spora odstranijo. Vse druge slovansko narode pa more vsak Nemer vsak trenotek smatrati kot narode, katerih prijateljstvo more biti za obe strani blagoslovljeno in trajno. Zelo popularno bi bilo med Nemci naziranje, ki smatra za skupne nemško-jugoslovanske interese na Snežniku in Brennerju.
Gotovo je, nadaljuje člankar, da motri nemški narod politiko, ki stremi očividno za tem, da se Jugoslavija obkoli, z ogorčenjem in vsem sočutjem z.a Jugoslavijo, na katere strani je vsa pravica in popolno poštenje. S prepričanjem in odkritosrčnim veseljem priznava danes Nemčija geslo: Balkan balkanskim narodom in rada priseže, da za vse čase odklanja politiko, ki bi za narode med Karpati in Egejskim morjem kdaj pomenjala kako odvisnost od nemške države. Pač pa bi Nemčija z, vsemi temi narodi zelo rada živela v tesnem političnem prijateljstvu in gospodarskem sodelovanju. Kljub vsemu temu pa Nemčijo danes ni v položaju, da bi posegala v balkanske zmede, ki ne kažejo enotnega prizadevanja za svobodo. Ne samo za Nemčijo, marveč tudi za Evropo bi bilo usodno, "' o bi Nemčija v sedanjem napetem ozrač " " "-lila svojo nevtralnost in se pridružila enemu izmed obeh tekmecev. Danes se lahko reče, da je evropski mir v varstvu Nemčije. In če ga ne bo mogoče rešiti, utegnejo nastopiti najbolj nepričakovani položaji in za ta slučaj je za Jugoslovane gotovo dragocena zavest, da jih smatra Nemčija za prijatelje, od katerih je ne loči nobeno nasprotje.
Niffi o fašizmu in Jugoslaviji.
Belgrajsko »Vreme« objavlja obširen pogovor svojega pariškega poročevalca z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom in slovitim političnim pisateljem Francescom N i t -t i j e m. Nitti je ostro obsodil politiko sedanjega italijanskega režima nasproti Jugoslaviji. Italija nc potrebuje dalmatinskih čeri, pač pa svobodne trgovinske zveze z Jugoslavijo. Albanija je revna, malarična dežela, ki je bila važna za Italijo kot pomorska baza, dokler je živela Avstrija, danes Italija v Albaniji nima po pameti kaj iskati. Na vojno ni misliti, ker bi vojna z Jugoslavijo ne mogla ostati lokalizirana, a Evropa je utrujena in izčrpana. Italijanski riarod sam je globoko miroljuben in ni pametnega človeka v Italiji, ki bi želel vojne.
Ob sklepu je Nitti rekel: Evropa mora biti demokratična, da bo izlečila svoje zastrupljene in izmrcvarjene medsebojne gospodarske odnošaje. Vaša dežela se po prirodi mora in treba skoro popolnoma združiti z Bolgarijo. Demokracija bi s tem pridobila. Italija bo zopet postala demokratična, svesta si svojih resničnih interesov bo stopila v tesen
stik in najiskrenejše prijateljstvo z vašo lepe in demokratično deželo, povečano z zedinje-njem z Bolgarijo. To so splošni evropski interesi, pa tudi naši posebni.
Prijatelj Slovencev.
V Ptuju je imel g. Stjepan Radič na Belo nedeljo sestanek svojih pristašev, na katerem je seveda po svoji navadi, kadar pride na Slovensko, kjer nima pravzaprav nič iskati, zopet krepko udrihal po SLS; to tem bolj, ker je, kakor znano, g. Radič v zadnjem času zaveznik g. Pribičeviča, kar je toliko kot bi bil zaveznik g. Žerjava. Torej spada tudi on k napredni fronti in je njegova napredna dolžnost zabavljati na klerikalizem in na klerikalce.
predvsem si jo g. Radič privoščil dr. Korošca. Napadel ga je, češ da prezira Hrvate, da stoji na stališču, da je do Siska dol vse slovensko, od tam dalje pa vse srbsko "in da g. Korošec samo zaradi tega preziranja Hrvatov ni hotel vstopiti v peto Uzunovičevo vlado, či prav mu je on, Radič, vedno prigovarjal ...
Ko bi tega, kar je g. Radič tu povedal, ne bil povedal, bi l>®ho čudež, ln bi to tudi ne bil več g. Radič. In se zato tudi tem njegovim ptujskim razodetjem dalje nič ne čudimo, in se z g. Radičem o tem tudi prerekali ne bomo; ampak hočemo samo tistim, ki so ga šli v nedeljo tam v Ptuju poslusat, ooklicati v spomin par suhih dejstev, da jim bodo opomini za hrvatsko-slovensko skupnost, ki jih je g. seljaški predsednik pri tej priliki svojim poslušavcem polagal na srce, bolj zalegli.
Na prej moramo ugotoviti, da dr. Korošec absolutno nikoli ni stal na kakršnemkoli protihrvatskem stališču, ampak je ravno nasprotno res: njegova politika je od prvega dne našega državnega zedinjenja zasledovala samo en cilj: srbsko-hrvatski-slo venski spora um, brez katerega je sploh vsak harmoničen razvoj našega državnega življenja iluzoren. K temu cilju je bila usmerjena tudi vsa politična taktika dr. Korošca, za kar bi lahko navedli na tucate dokazov, kar bi nas pa predaleč zavedlo in tudi ni potrebno, saj so politi ni dogodki zadnjih let vsem v svežem spominu.
A kdo je bil prvi, ki se je ideji in akciji narodnega sporazuma izneveril in jej tako-rekoč skočil za hrbet. To je bil uprav g. Stjepan Radič. On je bil, ki je sklepajoč separatni »nari dni sporazum s Pašičem, s suverenim preziranjem šel preko slovenskega naroda in Slovenije, in proglasil srbskohrvatskl dualizem kot državopravno formulo, proglasil srbskohrvatski narod za dominantni narod te države, proglasil kraljevino Srbov in Hrvatov. Takrat je g. Radič Slovence enostavno iz te države ven vrgel, da se tako izrazimo, ne Slovensko ljudsko stranko oziroma klerikalce, ampak slovenski narod kot tak; on slovenskega naroda kot obstoječega in enakopravnega dela te države sploh ni priznal, njegovo časopisje pa jo Slovenijo enostavno proglasilo za hrvatsko sfero in jo »prisaediniio Hrvatsltoj«. Tako jo bil torej ravno g. Radič tisti, ki se je proti Slovencem postavil na stališče, kakor ga danes po krivici očita dr. Korošcu proti Hrvatom, in tako je nastopil proti Slovencem takrat, ko je prišel do oblasti in ko je v silni megalomaniji mislil, da bo samo on posihmal v naši državi vedril in oblačil — ta isti g. Radič, ki se danes, ko sedi na suhem, pa navdušuje za slo-vensko-hrvastko skupnost...
Iu fakt je tudi to, da je ravno g. Radie bil tisti, ki je vstopu SLS v vlado vedno najbolj nasprotoval, in bi SLS gotovo tudi nikoli ne bila prišla na vlado, da je bilo to odvisno od volje g. Radiča. Tako je torej postopal g.
Janko Maierhofer:
t švars lic.
Spomini na svetovno vojno.
Ponosito krepki, tisokostasi Ivan! Ali Te res že krije črna gruda?
Spoznala sva se v — ječi. Videla se nisva ne prej ne pozneje. Častno znanstvo — kaj ne? Kreature, ki so zatajile svoj materai jezik, nemškutarška sodrga, je tirala v usodnih dnevih mobilizacij, v zadnjih dneh julijevih in v prvih avgustovih 1914 s pomočjo orožnikov z nasajenimi bajoneti nas slovenske duhovnike, ki smo službovali tedaj ob jezikovni meji od Šmohora na Koroškem pa do Maribora na Štajerskem, kot veleizdajalce, »Srbe« v celovške, mariborske in graške ječe.
Mene — bil sem tedaj župnik v Pokrčah pri Celovcu — so gnali prvega od vseh že v četrtek po usodni Anini nedelji, dne 26. julija 1914, ravno na tržen dan celovški. Mobilizacija je bila že v polnem teku. Vse cesle proli Celovcu polne vozov, vojakov, orožnikov in civilistov. Množica nas je sovražno gledala, klela, nas uboge slovenske duhovnike V Celovcu pred poslopjem deželnega sodišča, na Heuplatzu, so bile zbrane ogromne na-hujskane množice, ki so vpile: »Dol s farji! Dol s Srbi!« Nazadnje sem bil še vesel in hvaležen Bogu, da sla me orožnika spravila nepoškodovanega v varno zavetje celovških ječ. Smrdljivo kiblo sem moral nositi sam iz celice, čeravno sem bil šele v preiskavi!
Duhovnov-sobratov ni prišel k meni nobeden vseh pet tednov, kalere sem prebil v
zaporu v Celovcu. Slovenskim ne zamerim, ker bi si nakopali s tem činom krščanske usmiljenosti sami enaki zapor na vrai. Nemška duhovščina pa se je tedaj postavila z vso »gorečnostjo« proli ubogim nedolžnim slovenskim duhovnikom. Tudi v plebiscitnem času je kazal »der deuische Priesterbund« očitno svoje nasprotstvo proti slovenskim duhovnikom in slovenstvu sploh. Žal, da še dandanes ne marajo nemški duhovniki nobene, tudi ne stanovske zveze s slovensko duhovščino. Smo manjvredni v.« (politiseh ver-dâclitig) se nas drži še vedno.
Rusi so med lom časom razbili avsi'-"-ske polke pri Grodeku in Lrvovu. Koroški oldajči so me potisnili v višjo ječo» v Gradec v nedeljo dne 1. septembra. To je bila grozna eskortacija iz Celovca v Gradec! »Cenena vožnja, a malo časlna«, poje Stritarjev »Berač«. Kdor ni imel jeklenih živcev, je podlegel ter si nakopal kal zgodnje smrti. Tako najbrž tudi ruški župnik lic. tedaj še kaplan ravnotani. V isti noči, a v drugem vagonu. so tudi njega gnali v graško ječo.
Kar so delali in uganjali z nami po noči na kolodvoru" v Mariboru in zjutraj ob 3. uri na postaji v Gradcu, je bilo luije in groznejo kakor v deveti soški bitki na Fajtovem hribu. Če kdo do tedaj ni verjel, da postane človek divja zver, se je to noč lahko prepričal. Najhujše gnjusno-svinjsko so se obnašale proti nam duhovnikom pijane babe. Smrdljivi njihovi pljunki so nam kar tekli po obrazih in obleki, lic, ledaj v cvetju svojih let, krepak mlndcnič, a finega obnašanja, vajen olikane družbe, je pri tej grozni eskorti omedlel.
Zvedel sem to drugi dan. Videl ga to no5 še nisem, ker so nas tirali kot velezločince v ločenih gručah, da so nas mogle besne po-nočne tolpe lažje opljuvati in tepsti.
v v i>
V starodavnih lepih Rušah so obhajali tisto usoclepolno nedeljo — 28. junija 1914 — sokolsko slavnost. Navzoči so bili tudi Sokoli iz Ljubljane in Zagreba. Naenkrat pride vest: »Franc Ferdinand umorjen v Sarajevu! Srbi so ga!« Takoj je seve utihnila godba, ples se je prekinil, slavnost zaključila. Tiha, srčna žalost je objela vse, saj Slovenec obsoja umor, četudi političen. In plačilo? Po izbruhu vojne so gnali vrle ruške narodnjake, med temi ludi kaplana lica in več učiteljev in učiteljic v ječo! Isti dan pa so imeli nemški burši visokošolci v Wolfsbergti v lavantinski dolini na Koroškem slično slovesnost: pelje, godbo in ples. Prišla je tudi vest o sarajevskem umoru, pa — so peli in plesali veselo naprej do ranega jutra, saj tako se je slišalo: : Prava reč, ist ein Schvvarzer wenigerk Je vsaj enega »klerikalca« menjl ln noben ni bil kaznovan zavoljo tega. Avstrija je imela vedno dvojno mero.
* V
Kakih 14 dni so me imeli samega v celici. Za veleizdajalca in žaljivca cesarjevega Veličanstva celica-samica! Kar na enkrat zarožljajo težki ž.6lezni ključi, vstopi sam pro-fos z debelim trebuhom. »Z menoj!« Pelje me v drugo celico k licu. Objela sva se. oba gi-I njena. Konec je bil za naju dvatedensko slra-I sne samote. Jaz sem bil kar buržikozno raz-
! posajen, družbe s sobratom viharnov vesel. Kmalu se je potolažil tudi lic. Posebno ko sem mu pravil, da sem obtožen zaradi vohunstva, konspiracije s srbsko »Narodno obrano«, da sem grozil javnp s srbskimi ka-noni, da sem javno zavpil: »Cesarja Franca Jožefa moramo umoriti (abmurksen) !« »Potem sem jaz angel proti Tebi,« je vzkliknil i in bil veselo pomirjen. Saj sploh ni vedel, i zakaj da so ga aretirali. Živce pa je imel pre-I cej razdražene vsled prestanili grozot iz prej omenjene noči. Večkrat ga je streslo ponoči na smrdljivi trdi blazini ter je mahal v spanju z rokami in nogami.
Vidno ga je pomirilo tudi, ko sem mu povedal, da ima kot inkviz.it pravico zahtevati polo papirja ter poslati preiskovalnemu sodniku pismen zagovor.
Da sva si medsebojno povedala povsem odkrito vsaki korak zgodovine dosedanjega najinega življenja ter si medsebojno odkrila najskrivnejše skrivnosti najinega srca, vse uspehe in zablode, je bila le naravna posledica iskrenega prijateljstva, ki ga more ustvariti le katastrofalni čas in — skupna ječa.
Zal, da so najin nočni mir motile — stenice. Da more biti taka majhna žival ponoči tak satan! Po dnevu so nama bile v zabavo. Ko sva spravila najine blazine v železni okvir na steno, kjer so so sliladile, so začele lesti stenice po visoki steni na strop 1er so se zbrale _ živalski instinkt v redni vrsti 1er tam čakale, da pr'fffi noč. Ko sva imela z ležo . že dosti razgu le blazine, so pa padale stenice s stropa na naju... Čudovit instinkt ima I ta žival — ali je kdo žc ta zanimivi mrčes
Radié proti SLS in dr. Korošcu. A Slovenska ljudska stranka njemu ni vračala milo za drago, ampak je postopala napram HSS vedno lojalno. To se je najbolj pokazalo, ko je pod zadnjo Uzunovlč-Koroščevo vlado nastalo vprašanje eventuelnega razširjenja koalicije z radičevci, pa se je Jugoslovanski klub načeloma brez vsega izjavil za tako sodelovanje. Ker, kakor rečeno, SLS je načeloma vedno bila za vladno koalicijo, stvorjeno od vseh treh večinskih strank, kot naravno bazo za najuspešnejše varovanje interesov naše državne in narodne zajednice.
Danes dviga tudi g. Radié na svoj ščit geslo te vzajemnosti in je zaklical v Ptuju: >Nikdar več Hrvati brez Slovencev v vlado, a tudi ne Slovenci brez Hrvatov!« To pravi danes, ko Slovence potrebuje; a ko je mislil, da nas ne potrebuje, Slovencev niti poznati ni hotel. In ni imela radičevska vlada za Slovenijo prav nič srca, čeprav je sedel v njej .tudi g. Pucelj kot minister, ki je obljubil skomendirati vsaj slovenskemu kmetu kake drobtinice, pa niti teh ni bilo.
To smo morali mimogrede ugotoviti, ko zahaja g. Radič spet med Slovence zatrjevat jim svoje prijateljstvo, kazat svoje zanimanje za našega kmeta iA delavca in spodbujat k hrvatskoslovenski smipnosti. G. Radič je imel dovolj priliko, da se dejansko izkaže kot prijatelja Slovencev, a je to preizkušnjo tako slabo prestal, da je slabše ni mogel. Zato bodo pa tudi njegovi pozivi našli kaj slabega
odmeva po Slovenskem; zlasti še, ko je na ptujskem shodu vnovič eklatantno pokazal, da je prišel v resnici le hujskat proti Slovenski ljudski stranki in na denmgoški način Slovence ln Hrvate razdvajat, ne pa jih zbliževat in združevat.
Д Ta pravat Kar je med Slovenci pridobitev — tako piše »Jutro — ki lahko vzdrže tudi mednarodno kritiko in oceno, na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju, vse to z malimi izjemami ne izhaja iz klerikalizma (Ampak iz Slovenske ljudske stranke. Točno). Vse važnejše narodne in kulturne organizacije so v rokah naprednih ljudi (to je iz naših vrst, iz vrst SLS). Vzemite Slqvencem te napredne kulturne reprezentante, izbrišite napredne gospodarske predstavitelje ter napredne borce na socialnem polju, pa bo zavladala v Sloveniji tema in srednjeveška reakcija. — Trikrat vse točno in res, potrdimo, podpišemo in podčrtamo. In pristavljamo: zavladala bi v Sloveniji tema in rcakcija kot pod PP2-režimom: uničevanje kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov, nasilstva, obznane, inkvizicije in justifikacije delavcev, deporta-cije etc., etc. In nas h koncu na socialnem polju prav posebno še to veseli, da ludi »Jutro« priznava velikega slovenskega sociologa dr. Kreka za naprednjaka!
Kaf se godi doma
Lepota naših Julijskih alp.
Snoči se je vršilo v veliki unionski dvorani že dolgo napovedano predavanje znamenitega turista in velikega ljubitelja naših planin dr. Julija K u g y a. Ogromna množica, ki jc do zadnjega kotička napolnila dvorano, je z burnim aplavzom pozdravila predavatelja ter dajala ves čas z živahnim ploskanjem izraza svjemu navdušenju lega propagatorja Julijskih Alp in njenih krasot.
Predavatelja je pozdravil prof. Ravnik, izražajoč mu hvaležnost Slovencev za njegovo delo.
Dr. Kugy, burno pozdravljen in obsut s cvetlicami, je govoril, tiho s prva, toda prisrčno, ob napetem pričakovanju vse dvorane, ki je pazila na vsako njegovo besedo, da ne presliši ničesar, kar pove neslovenec o lepotah naše zemlje.
Dr. Kugy se je uvodoma oprostil, da ne more govoriti slovensko. Sam čuti lo kot svojo veliko pomanjkljivost. Predavatelj zatrjuje, da je že od otroških let čutil globoke simpatije za našo zemljo in naš narod. Po njegovih žilah se pretaka, poleg nemške tudi italijanska in slovenska kri. Njegov ded je slovenski pesnik Vesel-Koseski.
Nad 50 let je hodil po planinah, prehodil in preplezal vse Julijske Alpe, ki jih pozna, kot le malokdo, ali nihče, v Švici in na Savojskem, torej vse Alpe sploh.
Leta 1918 se je moral radi starosti odpovedati planinam, toda srce mu je ostalo še pri njih. Prikazujejo se mu v snu, v spominu se mu obujajo sladki spomini nanje.
S pesniškimi besedami je govoril predavatelj o Julijskih Alpah, 'o mestih počitka v planinah, kjer izvirajo studenčki in vabijo divjega lovca. pastirja, planšarico, planinca, naj se vsede in odpočije. Navdušeno in prisrčno je govoril o svojem stalnem spremljevalcu in vernem mu vodniku Antonu Tožburju, po domače Špiku, s katerim je prehodil planine okrog Trente, Suhi plaz, Montaž, Jalovec, Mangart, Škrlatico itd.
Predavatelj je popisoval lepote teh planin s takim pesniškim zanosom, kakor bi mogel govoriti o njih le domačin, ki so ga nasilno odtrgali od njih. Spominjal se je Trenle in dejal: >Ce so Julijske planine moja druga domovina, potem je Trenla moja domača, rojstna dolina.« Največ svoje ljubezni
pa jo dr. Kugy posvetil očaku Triglavu. Dante je dejal, da je Jeliova posvetil vrhove gora. To velja zlasti za Triglav. Gora, ki ima ime po staroslovan-skeni božanstvu, je že v mladosti bila njegov ideal. Zemlja, kjer so rajale nekdaj Rojenice po krasnih travnikih, ki jih je, po narodni pripovedki, razril in spremenil v divje, kamenite stene razjarjeni Zlatorog (to je opeval v svojem epu tudi pesnik Bautnbach), la zemlja jc bila deležna njegove ljubezni in je sedaj deležna njegovih najlepših spominov.. Triglav ni gora, tudi ni kak vrhunec, Triglav je kraljestvo zase. Ob triglavskih jezerih mu še sedaj visi srce.
Številne skioptično slike je predavatelj spremljal s svojim opisovanjem. Za vsako goro, za vsako planino, za vsak vrhunec je vedel toplo besedo, povsod je vedel obuditi kak spomin, ki ga veže na gore.
Dalje je govoril predavatelj še o številnih nemških, švicarskih, francoskih in italijanskih planinah, kakor o Matterhornu, o Grossglocknerju, o Mont Blancu, ter opisal svoje naporne ture na to najvišjo planino v Evropi.
Občinstvo je vztrajno in pozorno sledilo njegovemu triurnemu predavanju ter mu ob zaključku priredilo burne ovacije, za katere se je ginjen zahvalil. članica kluba .Skale« pa mu je poklonila lep šopek rdečih nageljev. Občinslvo se je razšlo z na novo utrjeno vero v lepoto svoje zemlje.
ODKOD JE KUGYJEV ROD?
Oče slavnega turista in pisatelja dr. Julija Kugyja je doma v — po veliki večini še danes — slovenski vasi Lipa pri Podkloštru v slovenskem delu Ziljske doline. Njegova (očetova) rojstna hiša stoji še danes v neposredni bližini cerkvice v »Lind-u« (Lipi), ki jo najdete naslikano na odličnefti mestu takoj v začetku krasnega dela »Aus dem Leben eines Bergsteigers«. Pri hiši se še danes reče »pri Kugyjevih« in v hiši se še danes govori slovenski. Sedanji gospodar se tudi piše Kugy, a ni sorodnik našega planinca, ampak se je k hiši le priženil. V vasi živi še nekaj sorodnikov oz. sorodnic pisateljevih, ki tudi govore slovenski. Dr. Ktigyjeva mati je pa hči našega pesnika Koseskega. V žilah
s te strani opisal? V zabavo sva jih po dnevi lovila in morila, pa dosti jih je nama ušlo vendarle na strop. Pa množile so se čudovito. Najbrž so imele v vsaki najmanjši luknjici svoje gnezdo.
Ob sobotah nama je prinašal paznik najino perilo izprano in izlikano. Neko soboto pa, ko prideva od »sprehoda« — dva in dva v brzokorakih v dolgi vrsti v polkrogu na dvorišču — nazaj v celico, pa najdeva namesto svojega perila, ono ruških sovjetnic... Se norce so brili iz nas duhovnov!
Tedaj slavno in mogočno politično jugoslovansko trozvezdje: Jeglič-Susteršič-Krek pa je že začelo smotrno in krepko delovati za uboge internirance in jetnike. Kranjskih duhovnov se sploh niso upali zapirati. Po zaslugi dr. Korošca pa se je omenjeni triumvirat potegnil tudi za štajerske duhovne. In bili so tudi prej izpuščeni. Tako tudi lic.
Še sedaj se spominjam, kako pomirjevalno je vplivala na štajerske narodnjake v gra-Ski ječi vest, da je prišel intervenirat znan ljubljanski advokat. Zmagoslavje se je pojavilo v njih obrazih, češ: že delajo za nas. Kmalu l>omo prosti!
Le mi Korošci nismo imeli nobenega iz Koroške, ki bi se upal potegniti se krepko za nas. Ljubljanske intervencije za koroške jetnike pa so sodniki prezirljivo odbili. Te presnete Karavanke! Kar je prišlo na Koroško čez Karavanke, je bilo »srbsko«, je bilo veleizdajsko.
Ilc, živahen in tudi pesniško navdahnjen
kakor vsah Dolenje, si je sestavljal široko-potezni obrambni govor, katerega bi z velikim patosom govoril sodnikom pri obravnavi. Več večerov zaporedoma ga je prednašal z mogočnimi gestami korakajoč po ozki stezi med obema blazinama. Bež' no! Saj Ti sploh ne prideš do obravnave. Saj ni čisto nič proti Tebi. Kmalu boš prost,« sem ga vedno tolažil in vidno ga je hrabrilo in vedrilo to moje zatrjevanje.
Po dveh tednih vstopi k nama zopet pro-fos. lica je pride!il v veliko sobo, kjer je bilo več takih »zločincev« omikanega stanu. Ganljivo je bilo najino slovo. Proîos mu je že stisnil roko. V par dnevih je bil popolnoma prost in je šel nazaj v svoje lepe Ruše Nikoli ga nisem več videl. In sedaj mu pokla-dam te priproste vrstice na njegov prerani grob! Ave anima pial
Mene pa je debelušni profos tiral v drugo celico, v kateri je zdihoval — župnik Fric Volčič iz Brezna ob Dravi. Bil je obupan že do skrajnega. Posrečilo se mi je potolažiti ga že prvi dan. Od samega veselja me je tako strastno objel, da je pokal moj prsni koš. Čez osem dni so izpustili tudi njega.
Pa čudna usoda! Ker ga ni mogla uničili vroča ječa, ga je pogoltnil Drave hladni val.
Ilc in Volčič! Sklenili smo v ječi večno prijateljstvo. Oba rta že pri Bogu. Sprejela sta od Njega večno plačilo za vajino trpljenje tukaj na tem krivičnem svetu. Dočakala pa sta svobodo domovine! Kdaj pridem jaz za Vama? Na svidenje I
slavnega turista se pretaka torej precej slovenske krvi in v marsičem veljajo tudi o njem vrline, ki jih pripisuje njegov ded slovenskemu oratarju. Seveda je pa živel Ku-gyjev oče še v dobi, ko o slovenski narodni zavesti na Koroškem takorekoč še ni bilo ne duha ne sluha. Izobraževal se je izključno v tujih šolah in njegov poklic ga je naravno vodil med druge narode. V njegovem sinu živi neka prirojena ljubezen do naših gora in naših ljudi; naše kraje in naše ljudi je s svojim delom tako proslavil širom Evrope in brezdvomno deloma tudi preko njenih mej, kakor se to doslej bržkone še nikomur ni posrečilo, če izvzamemo morebiti Baumbacha.
Posledice njegovega čudovitega opisa Triglava, ki ga imenuje eno najlepših gora na svetu, opisa Golice itd. bodo za naš tujski promet naravnost nedogledne in se tudi že kažejo. Kugyjeva knjiga bo napotila tisoče, da si bodo ogledali kraje, po katerih je razlit čar Kugyjeve — moremo reči .— pesniško močne osebnosti. Nič manj drag pa nam ni simpatični opis naših ljudi v Kugyjevi knjigi. Nikdar namreč ne smemo pozabiti, da ostane po Krekovih besedah tujcu še bolj v spominu prijaznost ljudi, pri katerih je bival, nego lepota pokrajine. Prim. o Kugyju letošnji »Mentor« str. 14: »Na Kugyjevem domu«! V istem listu imaš na str. 111. tudi sliko Andreja Komaca — »Mote«.)
Vzroka imamo torej preobilo, da pozdravimo sijajnega glasnika lepote naše zemlje in naših ljudi v naši sredi kar najprisrčneje.
Dr. Kugy, Bog Te sprimi!
Krščansko socialističnemu delavstvu!
^Jugoslovanska strokovna zveza« priredi letos v Ljubljani prvomajsko proslavo s sledečim sporedom:
1.	Ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Jožefa.
2.	Ob 10. uri delavsko zborovanje v »Ljudskem domu«. (Govorita dr. A. Gosar in dr. Sta-flovnik.)
3.	Popoldne ob 3. uri je zbirališče pred Kon-zumnini društvom nn Kongresnem trgu in odhod na Vič, Jtjer je v prostorih gostilne g. Kušarja prijateljska zabava z raznovrstnim sporedom.
Ob pol 8. uri zvečer je v Društvenem domu na Viču delavska predstava »Uničeno življenje«.
Vljudno vabimo vse naše delavstvo v Ljubljani in okolici, da agilira za udeležbo naše proslave in se predvsem dopoldanske proslave udeleži v polnem številu. — Živel 1. maj!
Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
Dioklecijanova oalača v Splitu
Včeraj, ob 8 zvečer je predaval v univerzi-leteni zbornici znani francoski znanstvenik umetnostni zgodovinar prof. Jacques Z e i 11 e r.
Odličnega gosta je pozdravil s toplimi besedami v slovenščini in v francoščini rektor univerze g. prof. dr. Lukman.
Prof. Zeiller se je toplo zahvalil za pozdrav in povabilo, s katerim mu je bila dana prilika pred lako odličnim občinstvom podati nekatere rezultate svojega preiskovanja. Predavatelj, ki se vrača v svojo domovino z bizantološkega kongresa v Belgradu, je izrazil svoje najpovoljnejše vtise, ki jih je dobil v naši državi, v Belgradu. severni in južni Srbiji, v Dalmaciji, v hrvaški prestolnici Zagrebu ter končno v glavnem ineslu Slovenije, v Ljubljani. Tu so ga prijetno presenetili zlasti naši vzorni kulturni zavodi, kakor univerza, muzej, licejska knjižnica itd.
Nato je predavatelj prešel na temo svojega predavanja. Naša država ima na svojem ozemlju kulturni in umetrostni spomenik, ki pomenja mejno točko med klasično rimsko in grško ter poznejšo bizantinsko umetnostjo, lo je Dioklecia-nova palača v Solinu pri Splitu. Obžaloval ie le, da Dalmacija pod prejšnjim političnim režimorri — — pod Avstrijo — ni uživala one pozornosti. Id bi jo že radi tega spomenika zaslužila. Vsa Dalmacija je polna sledov antičnih in bizantinskih kulturnih vplivov. Dioklecianovn palača pa pomenja pravo revolucijo v klasični rimski umetnosti in začetek bizantinske umetnosti.
Dikleclan, ki se je I. 305 odpovedal rimskemu prestol, se je nastanil v svoji domovini, v Saloni, sedanjem Solinu, kjer je sezidal velikansko palačo, pri kateri so delovali številni tedanji umetniki. —
Palača je imela obliko štirikota. Najkrnsnej-ša fasada je bila ob morju. Palača ima svojo predhodnico v Antiohovi palači v Siriji. Grška in rimska, sirska in perzijska umetnost združujejo v tem krasnem umotvoru, s katerim se je pričela era bizantinske umetnosti, v kateri se spajajo antični in orientalski vplivi.
Predavatelj, ki dobro pozna tudi kulturne razmere Južnih Slovanov, je omenjal tu odlično delo don Buliča pri raziskovanju te palače, v kateri jc sedaj sezidan sedanji Solin. Po prihodu Avarov v začetku sedmega stoletja so se namreč prebivalci rimske Salone zatekli semkaj in se tu nastanili. Nekdanji Dioklecianov mavzolej pa je pretvorjen v solinsko katedrnlo.
Za elegantno podano, jasno in zanimivo predavanje se je zahvalilo občinstvo prof. Zeillerju z živahnim ploskanjem. Svoje čestitke pa sta mu izrekla rektor dr. Lukman in tukajšnji francoski konzul De Flache. Veselimo sc, da smo zopet imeli priliko pozdraviti v prestolnici Slovenije sina onega naroda, ki je doprinesel več žrtev zn našo svobodo nego katerikoli drugi narod kdaj v svetovni zgodovini. Radii je pn nns posebno, da naša univerza poslnjn čezdaljebolj priljubljen dom vsem nnšini prijateljem v širnem svelu, predvsem
pa kulturnim delavcem velike in plemenite Francije, da se tako navežejo in utrdijo medsebojni stiki, ki so tako nujno potrebni tudi za poglobitev naše lastne kulture.
Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice.
V nedeljo dopoldne se je vršil v mestni posvetovalnici pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice, ki se ga je udeležilo prav lepo število delegatov iz vse Slovenije ter zastopniki prosvetnega oddelka, Ciril-Melodove družbe, Zveze slovenskih vojakov, Prosvetne zveze in Sveta slušateljev ljubljanske univerze.
Predsednik J. M. je v svojem poročilu povdar-jal, da so odstranjene zadnje zapreke proti razširjenju J. M. v splošno organizacijo po vsej državi, kajti radi tiranskega pakta so pričeli tudi Srbi in Hrvati gledati jadransko vprašanje v pravi luči. Mnogo uspehov je dosegla v tem oziru J. M. s svojim »Manjšinskim presbirom«, iz katerega črpa hrvatsko in srbsko časopisje informacije o zasuž-njenju naših bratov. Jugoslovanska Matica je na novo organizirala v Belgradu svojo podružnico, centralni odbor in centralno tajništvo.
Predsednik se je dalje dotaknil vprašanja kulturne avtonomije. Kulturno avtonomijo bi Slovenci sprejeli siccr v Primorju, odločno pa jo odklanjamo na Koroškem, ker nas tam vpričo tamkajšnjih razmer ne bi zadovoljila.
Tajnik je v svojem poročilu podrobno obravnaval položaj naših zasužnjenih bratov v Primorju in na Koroškem. Omenjnl je tudi 6000 obmejnih Slovencev, ki so ostali še pod Madjarsko in katerih narodna zavest je še vedno živa.
Jugoslovanska Matica je priredila v prejšnjem letu več prireditev, ki so vse prav dobro uspele. Več prireditev ima Jugosl. Matica v načrtu tudi za letos; ob priliki desetletnice majniške deklaracije izda posebne odkupne diplome.
Odboru je bil po končanih poročilih podeljen nbsolutorij. Pravila so se spremenila v toliko, da dobi pokrajinska organizacija in posamezne podružnice večjo avtonomijo. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor.
Sledili so še razni predlogi, ki eo se dotikali večinoma čim intenzivnejšega delovanja Jugoslovanske Matice. Občni zbr je bil zaključen ob 18.
Poiar v Gaberskem.
Ko se je družina posestnika g. Ivana Pri-slana v Gabrskem pri Trbovljah ob pol 12. uri spravljala h kosilu, zakliče neko dekle, da gori streha. Ogenj se je ob močnem vetru z naglico širil ter so prihiteli bližnji sosedje mogli rešiti samo pohištvo, medlem ko je obleko, obutev in še več drugih stvari, ki so jih pred dnevi radi be-lenjn spravili pod streho, upepelil ogenj. Po rudniški sireni alarmirani rudniški gasilci so prihiteli k požaru ter so s sodelovanjem že tam se na-hajajoČih gasilcev iz trga preprečili, da se ni razširil ogenj na v bližini stoječa gospodnrska poslopja. Gospodar je bil zavarovan le za malenkostno vsoto ter je popolnoma uničen, ker je posestvo že itak zadolženo. Ima številno družino, za katero jako skrbi. Pred kratkim je bil še uslužben pri Zndruženi elektrarni, toda radi pomanjkanja dela je imel dopust za nedoločen čns. Bolezen ime s'nîno v hiši in šele pred par dnevi mu je mati vstala z bolniške postelje. Dolžnost nam je pa pohvaliti sosede, ki so neumorno pomngali gasiti, dokler niso stopili v akcijo rudniški gasilriv ki so v teku 20 minut prihiteli z brizgalkami k požaru in rešili, kar se je rešili dalo.
Srečen dedič.
Te ilni je dobil poljedelec Božidar Kelemen v Mužliji v Banalu obvestilo, da je umrl njegov stric, ki se je pred tridesetimi leti izselil v Ame-! riko in da je ta stric zapusti! vse premoženje v j vrednosli 42 milijonov dinarjev, srečnemu Boži-I darju.
r
Nedosi-fjiJIva
li u u de Colonne Chypre
Bourfols — Paris
Slovenci v Italiji
Oproščeni fantje. V Podbrdu so bili aretirali 12 fantov, ki so se šalili z nekim miličnikom. Na velikonočno soboto je bila šestorica zaprtih fantov izpuščena. Pred par dnevi pa so se odprla vrata ji če še šesterim našim fantom, tako da so sedaj vsi doma. Posebna hvala gre g. dr. Bitežniku, ki se je pri obravnavi trudil za zaprle fante.
Smrt. 22. t. in. ob sedmih zjutraj je umrl v Tupelčah na Krasu veleposestnik g. Ant. Abram. oče dr. Antona in inženirja Edvarda Abrama. Rajni!: je bil dolgoletni predsednik cestnega odbora, po Ižupan in ud okrajnega šolskega sveta itd. Mil njegovi duši! Družini iskreno sožalje!
Odhod priljubljenega učitelja, lz Dornbergr nam poročajo: Na velikonočni pondeljek se je raz nesln po naši vasi vest, dn nas zapusti naš šolsk voditelj g. Jakob "Rojic in odide v Škofjoloko. — Poli njemu je prosvt Ini minister uvedej svoj čai odpustno postopanje; tedaj so se zavzeli zanj vs domačini in tudi obč. načelnik in zdravnik, ob: Italijana, pn žalibog ni nič pomagalo. G. Rojicn ki jo slovel kot najboljši pedngog in ni nilfol ničesar znkrivil, je nn novo leto v Dornberg došl učitelj Noacco, reete Novak, ki se producira ko navdušen fašist z bičem, s katerim šolske otroki do krvi pretepn, izpodrinil s tem, da ga je de nuncirnl kot »komunista«. Zal je laška vlada šli na ta lim. Če bi bila pametna, bi bila mesto g Rojicn ekspedirnln tako barabo kakor je Noacco ki Italijo lo diskredltira.
Snafna gospodinja
očisti in polira svoje DOtlISfVO, zlasti tudi hlevi!*, usnjene klubske garniture samo г
Jurmoto".
Dnevne
•k Župnim uradom. V noči od velikonočnega ponedeljka na torek je v vasi R o -više, župnije Sv. Gora pri Litiji, nastal velik požar, ki je petim posestnikom uničil vse. Zgorela je tudi vsa obleka, orodje, živež in seme. Ljudje so rešili le sebe. Pokončano je bilo tudi večje število živine. Ker je zavarovalnina prav malenkostna (skupno 8000 D), si ljudje sami ne morejo pomagati. Zato priporoča škofijski ordinariat ponesrečence milosrčnosti vernikov ter naroča, naj se v deka-nijah Moravče, Litija in Leskovec izvrše cerkvene zbirke. Tudi župnijam drugih dekanij priporoča škofijski ordinariat pobiranje milo-darov v označeni namen. Zneski nabirk naj se pošljejo čimprej škofijskemu ordinariatu ali pa naravnost župnemu uradu na Sv. Gori, p. Vače pri Litiji. — Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 25. aprila 1927.
•k Umeščen je bil včeraj 25. aprila 1927 na župnijo Polhov gradeč g. Janez Štrukelj (doslej župnik v Zg. Tuhinju).
•k Duhovniška vest. Kaplan g. Janez Klun je prestavljen od Sv. Ane v Slov. goricah v Zetale.
■jlr Podpora vojnim invalidom. Z ozirom na vesti v časopisih, da jc gosp. minister za socialno politiko povodom velikonočnih praznikov nakazal »Združenju vojnih invalidov« znesek 170.000 Din in sedaj zopet 40.000 Din, poroča podpisani odbor, da je nakazilo namenjeno invalidom, vdovam in sirotam cele kraljevine. Od tega zneska je prejel oblastni odbor v Ljubljani za ljubljansko in mariborsko oblast 8000 Din, ki so razdeliti na 50 podružnic v enakih delih, t. j. 160 Din, ki jih ima vsaka podružnica razdeliti dvema najsiromaš-nejšima invalidoma. To v pojasnilo članom podpisanega Združenja, ki so po večini mnenja, da je to nakazilo v ccloti bilo namenjeno za Ljubljano.
k Poroka. Oženil se jc v nedeljo na Črnučah naš umetnostni in glasbeni referent g. dr. Stanko Vurnik z gdč. Minko Sodja. Poročal je pisatelj Janez Jalen. Mnogo sreče!
•k Šmarnice! V »Prodajalni K. T. D.« (prej H. Ničman) v Ljubljani se dobe nove šmarnice, spisal dr. Fr. Kruljc: »Marija, vzor krščanskega življenja«, in Stanko Stanič: »Marija v senci naših dni«. Dalje se priporočajo J. M. Seigerschmied: »Marija vrtnarica našega srca« in dr. Josip Jerše: »Znamenje na nebu« ter J. Dolenc: »Cvetlice«.
k Kako je »Jutro« potegnilo svoje naročnike. »Jutro« je v velikonočni številki razpisalo za pravilno rešitev križanke »Zajec« šest velikih nagrad. Za prvo nagrado je določilo tritedensko bivanje v odličnem kopališču gornjega Jadrana (brezplačno soba in celodnevna prvovrstna hrana in oskrba, brezplačna vožnja tja in nazaj). Druga nagrada: z luksuznim parnikom »Jadranske plovidbc« od Sušaka do Kotora in nazaj v I. razredu. Tretja nagrada: Enotedensko bivanje na Bledu (brezplačna soba in celodnevna prvovrstna prehrana in oskrba v »Parkhotclu« na Bledu). Četrta, peta in šesta nagrada: Tridnevno brezplačno bivanje v Rogaški Slatini. Pravico udeležiti se tekmovanja za te nagrade imajo vsi naročniki »Jutra«, ki so poravnali naročnino do konca aprila. Rešitve moraio biti v rokah »Jutra« nsjkasneje do 29. aprila 1927. Marsikateri »Jutrov« naročnik sc je v duhu že vozil po Jadranskem morju, ali se »nobel« sprehajal po Bledu ozir. Rogaški Slatini. Vse tc lepe nade pa je prekrižalo »Jutro« oJ 24. aprila. Objavilo je namreč rešitev k: vike »Zajec« šest dni pred določenim terminom. Seveda je sedaj vsako tekmovanje za nagrade iluzorno. Gospodje pri »Jutru« se bodo prav gotovo izgovarjali na »neljubo pomoto«. Mi smo pa prepričani, da je »Jutro« zopet enkrat prav pošteno »potegnilo« svoje naročnike.
■k Poročil se je na belo nedeljo g. Valentin Rode, posestnik in trgovec na Stari Vrhniki, z gdč. Ivanko Furlanovo, iz ugledne Markovčeve rodbine na Verdu. Obilo sreče!
"k Na številna vprašanja glede skupnega romanja na Trsat sporočamo, da je za prijavo sicer še dosti časa, vendar je želeti, da se udeleženci kmalu prijavijo, da more odbor vse podrobnosti pravočasno pripraviti. Pisarna »Svete vojske«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, daje vsem interesentom brezplačna pojasnila.
Д Gostilen, ki nimajo brezalkoholnih pijač, je še vedno precej, kar se posebno neprijetno občuti na izletih, na potovanju! V interesu gostilničarjev samih je, da imajo za ljudi, ki alkoholnih pijač ne marajo, nadomestila.
-k VI. Jugoslovanska umetnostna razstava v Novem Sadu. Srbska matica v Novem Sadu je sklenila prirediti ob stoletnem jubileju svojega obstoja splošno jugoslovansko umetnostno razstavo. Slovenski umetniki se bodo prireditve celotno udeležili, kakor je bilo sklenjeno na skupnem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi delegat Srbske matice g. M. Petrov, ki je obrazložil pogoje in način razstave. Razstava se otvori 1. junija. Sestavil se je pripravljalni odbor za Slovenijo, ki je obenem žirija, ter sestoji iz 6 članov: R. Jakopič, Fr. Kralj, A. G. Kos, M. Stemen, Fr. Tratnik in N. Vidmar. Zaradi obsega razstave in omejenih razstavnih prostorov pridejo v poštev le najboljša dela posameznih umetnikov. Posameznih lahko razstavi največ 3 slike
novice
ali kiparska dela, grafik do 10 listov. Umetniki v Sloveniji naj pošljejo svoja dela v Ljubljano na naslov: R. Jakopič, Turjaški trg št. 2, najkasneje do 8. majnika in na lastne stroške. Za dela, ki jih žirija sprejme, plača transport iz Ljubljane v Novi Sad in nazaj Srbska matica. — Pripravljalni odbor.
■k Gardbena sezona v Zagrebu. Zagrebški listi z zadovoljstvom beležijo, da se je gradbena sezona razmeroma hitro in dobro razvila. Skupno se sedaj gradi v Zagrebu okoli 250 novih hiš.
■k Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, je darovala mesto venca na grob dr. Wisingerja v Litiji rodbina Perparjeva 100 Din, zakar se ji odbor imenovanega dru- j štva najiskreneje zahvaljuje.
*k Pri zaprtju, motenju prebave, zgagi, j kipenju, glavobolu, splošnem slabopočutju, naj | se zaužije zjutraj na tešče čaša narav. »Franz- j Josef-«greničce. Po izkušnjah, ki so jih dobili na klinikah za notranje bolezni, je »Franz-Josei«-voda izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in j špecerijskih trgovinah.
■k Predsczija v Šmarjeških toplicah pri Novem mostu Te slovite toplice, ki s svojo prijetno naravno ogljikovo kislino vsebujočo 27° R toplino blagodejno vplivajo na revmati-karje s srčno hibo, nevrastenikarje, ženske bolezni in v obče živčne bolezni, se otvorijo s 1. majem. V predseziji do 30. junija stane celokupna 20 dnevna oskrba (t. j. soba, trikrat dnevno izvrstna in zadostna hrana, dnevne kopeli kakor tudi dve zdravniški ordinaciji in vožnja iz kolodvora Novo mesto v toplice in nazaj) skupno 900 Din. Iz Novega mesta odhaja v toplice dnevno voz ob 1. uri popoldne. Vsa nadaljna pojasnila daje »Upra-viteljstvo Šmarjeških toplic, Novo mesto 4«.
k Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
k ITO — zobna pasta najboljša. ■k Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ccno: Dr. Ivan Čcrnc, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
BREZ KONKURENCE
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov!
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
ГЈиШјапа
O I)r. Julij Kugy v Ljubljani. Neutrud-ljivi planinec in alpinist dr. Julij Kugy je prispel v nedeljo ob eučetrt na pet popoldne z vlakom iz Trsta v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pričakovalo kljub slabemu vremenu veliko število naših planincev. Pozdravila sta ga v imenu S. P. D. načelnik S. P. D. g. dr. , Fran Tominšek in g. Makso Hrovatin, v imenu Turistovskega kluba »Skala-!; pa g. prof. Janko Ravnik. Isti dan zvečer je priredil tur. klub >Skala« na čast planinskemu gostu v Ljubljanskem dvoru banket, ki bo vrlemu alpinistu in iskrenemu prijatelju naše države, gotovo oslal v lepem spominu. Zanimanje za njegova planinska predavanja v Ljubljani, i Mariboru in Zagrebu je tako med turisti, ka-: kor tudi med prijatelji prirode, zelo živahno. V Ljubljani l o rjegovo zaključno predavanje v petek 29. t. m. ob 8 zvečer v dvorani ho-; lela Union!
0 Sveli Jurij nam je prinesel sneg. Nekateri se togote samo nanj, nekateri pn dolže »beli ponedeljek« ali <elo belo nedeljo Včerajšnje jutro je bilo pač pobeljeno in nežno zeleno drevje je pod težo snega komaj zmagovalo. Nekateri nasadi so bili tu in tam malo polomljeni, na ovinkih proti Gradu je pa vihar in tudi sneg izruval nekaj dreves. Kakor se zdi, sneg ni napravil kakšne občutnejše škode, vsaj v Ljubljani in v bližini ne. Bilo pa je včerajšnje jutro povsem zimsko in ljudi si zopet srečaval po ulicah tesno zavite v zimske suknje. Planine in hribi so bili tudi pobeljeni in še precej gorko solnce dopoldansko in popoldansko ni moglo višin bližnjih gričev popolnoma otajati. Češnjam in slivam, ki so že v cvetju, sneg še ni škodoval, usodna bi bila pa slana. Ljudje pravijo, da je bil včerajšnji sneg »gnoj za berače«. No, potemtakem je letošnji sv. Jurij poskrbel za vse, za zelenje in še za »gnoj«.
O Nova maša. Danes ima primico v hožje-potnem svetišču na Brezjah g, dr. Mari j a n Dokler, gojenec zavoda »Canisianuiu ; v Inoniostu. Slavnostni govor je prevzel kanonik dr. Al Merhar, kol voditelj dijaške kon-gregacije, ki je njen član tudi današnji novo-mašnik. Častitamo družini g. Antona Dokler-ja, ravnatelja na moškem oddelku ljubljanske pripravnice.
G Pastoralna konferenca za Ljubljano bo jutri v sredo, 27. t. m., v semenišču. Začetek ob 16. uri.
O Slavnostni večer Akademije znanost! in umetnosti in Narodne galerije se bo vršil dne 9. maja t. 1. oh 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujoči: dr. D. Lončar (govor), Jul. Roleto in Pavla Lovšetova (koncertne točke), Tvan Levar (recitacija) in Orkestralno društvo Glasbene Matice.
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Roko- r
delskem domu pod vodstvom g. prf. Bajuka | opozarja vse gg. pevce, naj se današnje pev-! ske vaje ob 8 zvečer točno in zanesljivo udeleže.
O »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev, ima v petek, 29. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer sestanek v Konzumu na Kongresnem trgu. — Odbor.
0 Tomhola. Dne 1. maja priredi, kakor običajno vsako leto, Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, svojo veliko četrto dobrodelno javno tombole z 10 glavnih in več manjših dobitkov v korist onemoglim bolnim članom, vdovam ; in sirotam. Tablice prodaj?jo vsi pismonoše in trafike za ceno 2 Din Dobitki bodo na ogled od 25. t. m. dalje. Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti slavnega občinstva.
—	Odbor.
0 Umrli so: Amalijn Drnksler. zasebni-ca, 71 let. — Anion Lenič, sin dnlnarice, 2 leti. — Marija Debelak, zpsebnica, 73 let — Ladislav Pavlin, dijak. 16 lot. — Ivan Svetlin, mag. uradnik v nok., 58 let. — Marija Ko-šak, zasebnim 75 let. — Franja Trompuš, zasebnica, 76 let. — Katarina Čampa, zaseb-nica, 61 let. — Ivan Pinlarič, kočar, 49 let. — Julija Tratnik, obč. uboga, 81 let. — Ma t je t a Hodnik, zasebnica, 83 let — Alojzij Rus, go-stiničar, 62 let. — Josipina Purič, žena ko-čijaža, 42 let. — Marija Joras, posest, žena, '46 let. — Antonija Mali, delavka, 19 let. — Ivan Maren, kurjač, 32 let. — Anton Šparen-blek, dninar, 62 let.
O Posledice preizkušanja dalmatinskega vina. Dalmatinskih kleti se je zadnji čas v Ljubljani nabralo izredno veliko število, tako da se domači gostilničarji vedno bolj pritožujejo. Ker je cena dalmatinskih vin razmeroma nizka, je popolnoma razumljivo, da so takozvane dalmatinske kleti skoro ves dan napolnjene. Da pa se ne toči povsod pristna kapljica, je razumljivo. V petek je pa oblast
—	kakor smo poučeni, sodišče samo — izvedla preizkušnjo vin in analiza dalmatinskega vina je bila za nekaj trgovcev odnosno
j dalmatinskih gostilničarjev usodna. Izkazalo se je da so nekateri prodajali fabricirano vi-: no in baje mešano s pokvarjenim italijan-' ski m vinom, ki je menda prispelo v Split. Nekemu takemu manipulant» so spustili v kanal kar pet sodov, drugemu pa štiri. Poleg tega bosta pa morala plačati čedno globo. Nekaj drugih pa je bilo obdarovanih z manjšimi in večjimi kaznimi. Prav tako! Kakor čujemo, preizkuša vzorce dalmatinskih vin tudi higijenski zavod in to na pobudo, odnosno po naročilu magistrata. Vendar so se oblasti začele brigati tudi v tem pogledu in zasledovati narodnemu zdravju tolikanj nevarne vinske fabrikante.
O Aretacije komunistov. V nedeljo je več delavcev ob priliki sedemletnice dogodkov na Zaloški cesti okrasilo grobove padlih na pokopališču pri Sv Križu Radi tega jp uvedla ljubljanska policija obširno preiskavo in je aretirala več komunistov, med temi tudi dve ženski ter jih zaslišala. Po kralkem pritvoru pa so bili skoro vsi aretiranci še istega dne izpuščeni.
O Angleško sukno najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3.
NAJFINEJŠI KAMGARN
za moške ob'eke po neverjetno nizki ceni dospel. — V^pkn mnn/ino oddaia tvrdka
WPn SfHWAB - Ljubljana.
Maribor
□	Koncert Saltnerjcve^a zbora v Mariboru. V soboto že je dospel naš ljubljeni skladatelj P. Hugolin Sattner v Maribor, da je pripravil vse potrebno za nedeljski koncert. V nedeljo, ki je Maribor, ane z dežjem zadržala v mestu, so bili kmalu vsi prostori v frančiškanski cerkvi razprodani. Pri popoldanskem vlaku, s katerim se je pripeljal Sattnerjev zbor, so čakali na sprejem številni člani posameznih pevskih zborov, kot »Drave«, »Matice«, »Maribora«, »Cecilijinega zbora« in »Lune«, ki so se z Ljubljančani iskreno pozdravili in odšli na kratek prigrizek v 'hotel Meran. — Do 6. ure, ob kateri je bil napovedan koncert, se je velika frančiškanska cerkev napolnila prav tesno. Ko je zbor zapel dve velikonočni pesmi, je že podal dokaz svoje izredne izvežbanosti, s katero je potem tudi izvajal Beethovnovo mašo. Dirigiral je g. P. Hugolin. Njegov miren nastôp je zbo-rovo solidnost le še povečal. G. P. Hugolin in ves zbor z njim je lahko zadovoljen z
i uspešnim nastopom v Mariboru, ki je zboru tudi zelo hvaležen za požrtvovalnost, ki jo je zbor izkazal s to prireditvijo. Po končanem koncertu je bil še blagoslov z Najsvetejšim, na kar sc je publika razšla, vesela, da je imela priliko prisostvovati tako dovršenemu izvajanju Sattnerjevega zbora. — V hotelu Meran so se nato pridružili Ljubljančanom, ki so čakali na vlak, zastopniki omenjenih pevskih zborov, ter jim častitali na uspehu, obenem pa želeli lepih spominov na Maribor.
□	Sestanek akademske kongregacije. V sredo dne 27. t. m. sc bo vršil ob 20 običajni sestanek akn demske kongrcdaciie. — Pridite polnoštcvilnol
□	Članstvo maribor. »Ljudskega odra«
se že dalje časa intenzivno pripravlja na vpri-zoritev Anzengrubcrjevega »Krivoprisežnika«,
V	soboto 30. t. m. bo ob 20. uri v prostorih »Zadružne banke« s'opilo pred marib-rsko občinstvo. Ker je to prva prireditev, s katero stopa Ljudski oder pred javnost, odkar se je znatno spopolnil in reorganiziral, se je nadejati obilne udeležbe.
□	»Jutrov« maček. Ker se je za veliko noč »Jutro« tako postavilo s svojo posebno izdajo, je potem napisalo, da je iinel »Slovenec« mačka, zato ga naročniki niso dobili, pač pa je ležal list cele praznike na kolodvoru. Predvsem bi bilo zanimivo dognati, kako vendar »Jutro« ve, kaj leži na kolodvoru, da se s tem tako neprevidno baha.
V	tem omenjenem slučaju pa se je »Jutro« prav vse lepo izmisillo.. Dejstvo je, da je uprava »Slovenca« v Ljubljani dala list na vel. ponedeljek dne 18. aprila ob 1 popoldne na vlak, zato seveda list ni ležal na kolodvoru v Mariboru vse praznike. Glede mačka pa bomo videli, kakšnega bo šc imelo »Jutro«.
□	Izlet mariborske Ljudske univerze v Zagreb. Zadnjo nedeljo je napravila mariborska Ljudska univerza izlet v Zagreb, katerega se je udeležilo 67 Mariborčanov. Hrvati so izletnike lepo sprejeli, jih pogostili ter jim razkazali vse zagrebške zanimivosti. Od prihoda do odhoda so bili pri Slovencih le federalisti, radičevci so pa izletnike naravnost bojkotirali.
□	Dva smrtna slučaja. V Mariboru jc umrla v Vrazovi ulici stanujoča soproga viš. železn. revidenta Razlag Antonija v starosti 51 let. Pogreb se je vršil v ponedeljek. — Danes je bila pokopana komaj 24 let stara učiteljica Filoména Kristanič, ki je stanovala v Vegovi ulici. Upihnila ji je luč mladostnega življenja jetika.
□	Sneg na Pohorju. Zadnjo nedeljo je deževalo po Mariboru ter Dravski dolini, a po Pohorju jc snežilo kakor ob Svečnici. Še v ponedeljek zjutraj so bili vsi višji hribi na Pohorju pobeljeni od snega.
□	Dve osebni vesti. Za podpredsednika mariborskega okrožnega sodišča je imenovan višji sodni svetnik g. Pihler. — Posle oblastnega inšpektorja na velikem županstvu v Mariboru je prevzel profesor g. Dr. France Kotnik iz Ptuja.
□	Foto atelje Makart, Maribor, Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Zamorc«, ostane odprt vsako nedeljo in praznik do 4 popoldne.
РП7Л1" I Najugodneje kupite razno manufak-' Utlll ^ turno blago, izgotovljcne moške, dečje in otroške obleke, perilo, dežnike, klobuke
čepice, razne vrste nogavice itd. pri
A. Planmšek Ljubljana, Udmat
Št. 17 — kjer se prodaja do 10. maja
po znižanih cenah 15—20 odstotkov?
Celje
O Krščanski socialisti! Praznik 1. maja proslavimo s službo božjo in slavnostnim zborovanjem. Natančen spored bomo pravočasno objavili.
Krajevnim organizacijam SLS v celjsko-vranskem okraju! Na Belo nedeljo se je po dolgem presledku vršila seja širšega odbora SLS za celjsko-vranski okraj. Sklenjeno je bilo, da skliče tajništvo v Celju začetkom maja širšo anketo o vseh organizatoričnih vprašanjih. Da bo udeležba omogočena tudi duhovšični, se bo anketa vršila na delavnik. Tajništvo SLS v Celju naproša vse krajevne organizacije, da takoj stavijo tajništvu svoje želje in predloge za organizatorično politično delo v ccljsko-vranskem okraju na razpolago, da more tajništvo anketo vsestransko pripraviti. Okrajne seje se je udeležil poleg oblastnih poslancev Davorina Kranjca in Miloša Levstika tudi poslanec g. dr. Hodžar.
& Čuda vremena. V Celju smo imeli zadnje dni skoro pretoplo vreme, ki ni oznanjalo ničesar dobrega. In res je začelo v nedeljo, močno deževati. Z malimi presledki je lilo ves darf in noč. Včeraj zjutraj pa je vreme pripravilo Celjanom še prav posebno presenečenje. Proti jutru je namreč začelo snežiti in zjutraj je bilo Celje in vsa Savinjska dolina pregrnjena z belo preprogo. Temperatura jc obutno padla in je včeraj zjutraj ob osmih kazal termometer + 3" C. Barometer jc stal na 738 in tedaj tudi nc obeta ničesar dobrega. Savinja je ob vsem tem močno narastla in je včeraj zjutraj kazal vodostaj ob brvi 1.60.
•O" Požar v celjski okolici. V noči od nedelje na ponedeljek je ob eni uri prebudil Celjane strel z Miklavžkega hriba. Požarna bramba je dobila poročilo, da gori staro kegljišče pri »Skalni kleti« in da je v nevarnosti neko tam se nahajajoče bencinsko skladišče. Požarna bramba je takoj odhitela na lice mesta z vsemi potrebnimi pripravami, vendar so do njenega prihoda že domačini pogasili ogenj tako daleč, da ni bilo nikake nevarnosti več. Ob pol treh zjutraj je bila požarna bramba zopet doma.
•0- Celjsko katol. dijaštvo priredi 1. maja popoldne svojo akademijo v Narodnem domu. Opozarjamo nanjo vse prijatelje našega dija-štva. — Spored prinesemo v eni prihodnjih številk!
& Podjetja, trgovine, korporacije itd.
opozarjamo, da sprejema podružnica uprave našega lista v Celju tudi naročila za inseratc in daje v oziru časopisne reklame vsa potreb-1 na pojasnila. Uprava ima svojo oisarno v hi
Kopališče Lip lit
Pomladna sezona otyorjena, — Nenadkrlltlvt ивреШ zdravljenja. — Moderne naprave svetovnega UopaliSča. — Upozarjamo na lzvanredne ugodnosti v predsezonl (do 16. Junija). — V tem ćasu stane polni pension, sestojeél Iz: stanovanja, s postrežbo ln lučjo, dobre ln Izdatne prehrane, kopeljl s perilom, piailla zdravniških In glazbenlh pristojbin, ter enkratne zdravniške pregledbe za osebo In teden: za dt-iavne ln samoupravne uradnike, oficirje, penzlonlste. Invalide ln člane bolniških blagajn Din 380'- do 680'—, za vse ostale Din 450-— do 700'—, Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča Llplk.
Zanimivosti
Ljudske posojilnice v Cankarjevi ulici in je odprta vsak delavnik med 8. in 12. in 15. ter 18. uro. V pisarni so na razpolago inseratni ceniki,
er Z izredno dobrim uspehom so potekle v nedeljo 24. aprila splošne tekme celjskega orlovskega okrožja. Tekme so trajale točno tri ure in sta jih vodili 2 tehnični in 2 prosvetni sodni ozir. izpraševalni komisiji. V tehničnem oziru so vsi udeleženi odseki pokazali mnogo napredka in volje. Najzanimivejše pa je bilo delo pri prosvetnih tekmah. Na težka vprašanja iz socialne vede so Orli odgovarjali z izrednim razumevanjem in videlo se je, da nudi sistem orlovskega prosvetnega dela v resnici izmed vseh dosedanjih poskusov najuspešnejši način, ki daje naši mladini sistematično in izčrpno izobrazbo. Pri tekmah doseženi in v točkah izraženi uspehi so sle-deič: odsek Tremerje dobi veliko diplomo, ker je dosegel 86.66 točk, odseki Petrovče (83.60), Celje (81.20), Griže (79.03), Vojnik (78.60) in Trbovlje (76.35) dobe malo diplomo, odsek St. Jurij z 72.20 točkami pa pohvalno pismo. — Vsem odsekom na doseženih uspehih iskreno čestitamo!
Trbovlje
Za kaj se vse briga ministrstvo, lvino-podje>tja so dobila te dni poziv, da naznanijo ministrstvu financ, koliko vstopnic potrebujejo v treh mesecih, ker jih hoče ministrstvo za ta podjetja samo tiskati. Radovedni sino, kaj bi naredilo ministrstvo, če bi naročenih vstopnic ne dobili, ker je navada, da se mora čakati na še tako navadne stvari po več mesecev, ter bi se nato morali poslužiti doma izdelanih vstopnic. Ali pa hočejo tudi ves zaslužek tiskarjev odnesti v Belgrad?
Tele brez repa. Posestniku g. Senčarju ali p. ti. Šluteju v Knezdolu, je povrgla krava tele, ki nima repa in se tudi ne pozna, kje bi uioral biti.
Hrastnik
Vsi k Sv. Jurju! Preteklo nedeljo so imeli «ocialisti shod v konzumu. Govoril je zelo oprezno Štukelj iz Ljubljane. Na koncu je rekel g. Malovrh: Kdo bi si mislil 1919. leta, da bo leta 1927 klerikalna stranka tako močna v Sloveniji, da bi si upala za 1. maj sklicati javen shod pri Sv. Jurju. G. Malovrhu namreč ni všeč, ker so sklenile kršč. del. organizacije proslaviti prvi maj z izletom k Sv. Jurju, kjer bo ob 10 sv. maša in nato delavsko zborovanje. — Zato se ponovno opozarjajo vsi naši pristaši, da se v nedeljo izleta v čim večjem številu udeleže!
Dopisi
Kropa. Od nas se poslavlja g. župnik Anton Oblak. Odhaja v Presko za župnika. Bi) je za našo duhovnijo pravi oče, do vseh postrežljiv in zlasti vnet učitelj mladine. Dolgo vrsto let je bil vodja naše Posojilnice in mnogo let občinski odbornik. Vsa župnija se mu tem potom za njegovo vsestransko delo najtopleje zahvaljuje. V nedeljo 24. t. m. smo mu priredili poslovilni večer, kjer smo se mu zahvalili in mu želeli blagoslovljenega dela tudi v novi župniji.
Ceste v črnoraeljskem okraju. V odgovor >Jutroveinuï dopisniku za >Crnomeljski drobiž« ugotavljamo, da je novi cestni odbor prevzel svoje posle šele pred dobrim tednom. Res je, da so ceste slabe, kakor jadikuje >Jutrov« dopisnik. Daje pa s tem slabo spričevalo sam sebi in svojim somišljenikom iz prejšnjega cestnega odbora, ki so novemu odboru zapustili take ceste, da nisi bil niti življenja varen, če si se ponoči vozil po njih. In nam je čisto prav, če si je mož sam dal zasluženo klofuto. Novi odbor pa bo že poskrbel, da se bo zamujeno popravilo.
Iz Preske. V prvi aprilovi nedelji smo zaključili kmeti jsko-gospodinjski tečaj. Ta dan se je vršila razstava vseh kuharskih in šivalnih izdelkov, ki je mnogobrojnim obiskovalcem pokazala v bogati izberi razstavljenih predmetov — od najpreprostejšega do najfinejšega — ves velik uspeh tečaja. — Ob 4 se je razstava zaključila in so se gojenke tečaja poslovile od gospe voditeljice ter od drugih učiteljic. Po slovesu so postregle gojenke tečaja odbornikom kmetijske podružnice in drugim gostom s prav okusno izbrano južino.
Ljubljansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 2G. aprila, torek: Zaprto.
27.	aprila, sreda: PEGICA MOJEGA SRCA. Red A.
28.	aprila, četrtek: Ob 15. uri TRIGLAVSKA
BAJKA. — Predstava za šolsko mladino po izredno znižanih enotnih cenah. Izven.
29.	aprila, petek: VOJICEK. Red D.
3(1. aprila, sobota: HLAPCI. Delavska predstava v proslavo 1. majnika. Izven. Znižane cene.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
20 aprila, torek: TAJDA. Red E.
27! aprila, sreda: EROS IN PSICHE. Red A.
28.	aprila, četrtek: Zaprto.
29.	aprila, petek: MADAME BUTTERFLY. Red C.
Turneja ljubljanske opere. Naša opera je dobila tudi letošnje leto vabilo iz Sarajeva, Dubrovnika in Splita, da priredi v Uimošnjih gledališčih vrsto predstav. Uprava je povabilo sprejela, zajela razgovore s tamošnjimi gledališkimi upravami in kakor hitro bodo vse formalnosti ugotovljene priobčimo repertoar gostovanj kakor tudi natančne datume Po predpripravah sodeč začne gostovanje opere 14. maja v Sarajevu in konča 1. junija v Splitu.
Mariborsko gledišče
Repertoar :
Torek, 2G. aprila ob 20. uri: MADAME BUTTERFLY. Ab. B. Kuponi. Sreda, 27. aprila: Zaprto.
Četrtek, 28. aprila ob 20. uri PERIFERIJA. Ab. A.
»Periferija« na mariborskem odru. Češki pisatelj F. Langer, ki ie mariborskemu gledališču že
znan z duhovito komedijo »Kamela skozi uho šivanke , se nam bo v četrtek predstavil z efektno dramo iz predmestja »Periferijo«. »Periferija«, ki je eno najnovejših Langerjevih del, je šla po vseh večjih odrih z največjim uspehom. Režira prof. O. Šest.
Cerkveni vestnik
Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu ima v
sredo 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer svoj redni sestanek v kapeli.
Spori
S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Nogometaši se opozarjajo na novo razvrstitev skupin in dni za trening, objavljeno v članski knjigi v kav. »Evropa« in na oglasni deski v garderobi. — Danes, v torek trening za 1. skupino od 17. ure daljo — Načelnik.
ŠPORTNA NEDELJA.
Nogomet.
" V Ljubljani se je nadaljevalo v nedeljo prvenstveno tekmovanje. Zanimanje je bilo osredotočeno na srečanje med Ilirijo in Priinorjem, kateremu je prisostvovalo na igrišču Ilirije okrog 1500 gledalcev. Zmaga je pripadla proti pričakovanju Primorju in to v visokem razmerju G : 3. Ilirija je bila v prvem polčasu sicer daleko boljše moštvo, vodila je najprej z 2 :0 potem s 3 : 1, toda je v drugem polčasu prepustila inicijativo Primorju in morala končno občutno poražena z igrišča. Njen poraz je povzročila v prvi vrsti izključitev centerhalfa Zupančiča v začetku drugega polčasa, ker se je na nedopusten način revanžiral nasprotnemu levemu krilu za grd foul. Bil je v prvem polčasu najboljši igralec Ilirije, po njegovi izključitvi je igralo moštvo deprimiraim in brezglavo. Nemalo so vplivale na rezultat tudi nekatere težke pogreške sodnika. Primorje je imelo svojega najboljšega moža v desni zvezi Ermanu II., trenotno gotovo našemu najboljšemu napadalcu, zelo je ugajal centerhalf Vindiš in tudi srednji napadalec Cebohin. V celoti je moštvo imponiralo s svojo hitro igro, polno elana in skrajne požrtvovalnosti. Lepe igre ni podalo. Sodil je belgrajski sodnik Šneler. — Tekma rezervnih moštev je končala neodločeno z 2 :2. Rezerva Ilirije svoje konstantne premoči v polju ni znala izraziti v rezultatu, ker je pretiravala v kombinaciji. Prvi gol na vsaki strani je padel iz popolnoma neupravičeno diktiranih enajstk. Sodnik Planinšek ni bil dober, enajstke in zavlačevanje igre so ostale njegova stara slaba stran. — Drugorazredna prvenstvena tekma Svoboda:Slavija je končala z zmago Svobode z 2 :1. Tudi ta tekma je močno trpela pod slabim vodstvom.
V	Zagrebu so se nadaljevale istotako prvenstvene tekme. Concordia je zmagala nad Derbyjeni s 4 :1 ter se placirala s tem prehodno na drugo mesto prvenstvene tabele. Croatie je premagala Železničarje z 2:1. Derbv je definitivno na poslednjem mestu in nazaduje neizogibno v II. razred. Na njegovo mesto bo napredovala v I. razred Viktorija. Hašk je igral med tednom v Mostarju z Jugosl. š. K. zmagovito 14 :3, v nedeljo pa ga je občutno porazil v Sarajevu SAŠK s 3 :0.
V	Belgradu se je vršila slovesna otvoritev novega igrišča SK Jugoslavije. Prireditvam je prisostvovalo preko 10.000 gladalcev. Jugoslavija je Igrala zmagovito z zagrebškim Gradjanskim 4 :2, dunajski Slovan s subotiškim SANDom 3:2. — Lahkoatletski cross country je dobil Gradjanski; njegovi tekači so se plncirali na 1., 3. in 5. mesto.
Reprezentančne tekme: Češkoslovaška : Madžarska v Pragi 4 :1, Praga : Budimpešta v Budimpešti 2 :1, Italija : Francoska v Parizu 3 : 3.
Hazena.
llazenska prvenstvena sezona v Sloveniji se je pričela preteklo nedeljo s tekmo Ilirija:Mura (Murska Sobota) v Ljubljani. Izpadla je s 7:5 v korist Mure.
Ilazenska družina SSK Maribora je gostovala dva dni v Zagrebu. V soboto je zmagala nad Con-cordijo z 8:0, v nedeljo je podlega ASKu z 8:13.
Jugoslovanska hazenska zveza je imela v nedeljo svojo redno glavno skupščino. Sklenjeno je bilo, da se prenose sedež za letos v Ljubljano. Ža predsednika je bil izvoljen prokurist gosp. Janežič (Ilirija).
S. K. Jadran. Danes ob 20. uri sestanek vseh aktivnih članov v Narodni kavarni. Sestanek je za vse člane obvezen, radi pojasnil o igrišču, garderobi in opremi.	Predsednik.
S. IC. Jadran : S. K. Javornik (Rakek) 5 : 3. Jadran je nastopil v kombinirani postavi starejših članov, ki se je dobro obnesla. Pri Javorniku so razmeroma dobri igrači kot posamezniki, primanjkuje jim pa skupne igre.
S. K. Jadran : S. K. Elan (Novo meslo) 2 : 2. Rezervno moštvo je gostovalo v Novem mestu. Moštvo je predvedlo v polju lepo kombinacijsko igro pred golom je bilo pa premehko. Elan ima simpatično enajstorico, ki bi se sigurno, kot tudi S. K. Javornik, v prvenstvenih tekmah ljublj. okrožja dobro odrezala, iz katerega vzroka podsavez ne poskrbi za možnost tekmovanj tem dvema kluboma nam ni znano.
ŠPORTNE VESTI POTOM RADIA.
George Allison, angleški radioporočeva-lec nogometa, opisuje v nekem angleškem listu svoje vtise, kadar sedi v neznatni ko-liibi na športnem prostoru ter sproti javlja celemu športnemu svetu trenotni potek tekme. Zavest, da poročilom sledijo stotisoči, je vzvišena. »Mislite si moje občutke,« tnko piše Allison, »ko mi je moja mati, ki prebiva na skrajnem severnem koncu Anglije, sporočila, da me je poznala po glasu! In neki prijatelj mi je pozneje pravil, da je, vozeč se na nekem parniku sredi Atlantika, takorekoč videl celotno tekmo »Arsenala« proti »Wolver-honiptonc. V resnici nekaj čudovitega je to, ko sedim v celici, ne dosti večji od telefonske govorilnice, pričnem govoriti, in v istem hipu me slišijo na vseh straneh sveta, v vsaki koči na svetu, kjerkoli imajo ta čudežen aparat. Cujejo me slepi nesrečniki, bolniki po bolnišnicah, bogatini in siromaki. Moje poročilo zasledujejo na parnikih sredi morja, ovčarji na planjavah Sussex-a, na vzhodu pa vsa Evropa. Da, ko sem prvikrat govoril v mikrofon,, me je mraz spreletaval pri misli, da me posluša ves svet. Ni nobena šala govoriti eno uro tričetrt, natančno opisovati potek tekme, kar je res nekaj drugega kot pa govoriti naštudiran govor, kajti tu ne veš, kaj se bo prihodnjo sekundo dogodilo. Prizori ob priliki take tekme, katero zasleduje 50 do 100 tisoč gledalcev, se menjajo z filmsko brzino in vse to je treba stotisočem poslušalcev nalančno pojasniti. Nek zelo znan nogometaš je prišel k meni s prošnjo, da zakli-čem v mikrofon, da se nahaja tu, tako da bo sestra, ki je poslušala par sto milj od Londona, vedela, da je živ in zdrav. Neki drugi je hotel pozdraviti svojo poslušajočo teto. Seveda da to ni dopustno in sem moral prosilcem odreči. Športna poročila v časopisju bodo še vedno imela svojo privlačnost, toda tisočem je časopisno poročilo muogo prekasno in se raje poslužijo radia, komodno sedeč v naslonjaču svoje sobe.«
KULTURA POTOM RADIA.
Znano je, kako hitro se je radio udomačil. Kdor ima le par sto dinarčkov odveč, si nabavi vse potrebno in posluša doma pri peči ali pa celo v postelji koncert, orgije, petje od vsepovsod, kakor le sam hoče napraviti zvezo. Manj znano pa je, kako velikega pomena je radio z vzgojnega stališča. Neki šolski vodja na Angleškem piše časopisu: >Ra-dio je zrevolueijoniral mojo šolo. Še pred malo časom se starejši učenci v zadnjem letu šolske obveznosti po večini niso absolutno nič več učili. Zgubili so vsako zanimanje in nestrpno pričakovali konca šolskih dni. Sedaj pa je drugače. Lekcije, katere oddaja postaja v Daventry, so učencem tako neposredno pred izstopom iz šole v veliko korist. Učenci sledijo pouku z nenavadno pazljivostjo in prepričan sem, da jim bo to koristilo za poznejša leta. Do sedaj ima na Angleškem že 1900 ljudskih šol radio-sprejemne aparate.
CAR MUMIJ.
Nekateri ljudje verujejo vsako pripovedko o mumijah in ko so odkrili Tutankhame-novo grobnico, so nezgode, katere niso bile v nikaki zvezi s tem, pripisovali odkritju grobnice. Carter je sedaj izdal že drugo knjigo o Tulankhamenu, v kateri zasmehuje praznoverje, da bi se mumije maščevale nad onim, ki si drzne prestopiti prag njih počivališča. Ta ideja je že stara in je bila povod že marsikateremu napetemu romanu. 0 svetovnoznani mumiji v britanskem muzeju je splošno mnenje, da prinese nesrečo vsakomur, kdor ima z njo opravka. Toda tudi to je ali pretirano, ali pa so okoliščine slučajno nanesle, tako da ! se je bila vera v maščevanje mumij tembolj j ukoreninila. Ko se je potopil parnik Titanic se je širila govorica, da so Angleži skrivaj mumijo prodali Amerikancem ter jo naložili na usodepolni parnik, ki se je ravno radi tega I potopil. Vendar pa vse to ni bilo nič res in mumija ne leži na dnu Atlantika, pač pa se še dandanes nahaja v Britanskem muzeju.
To Io on**>
-j- Morala na papirju. »Prerod« v štev. 2 in 3 piše, da je JSS na glavni skupščini v Dja-kovem sprejel tudi celo vrsto predlogov, ki zabranjujejo, odnosno omejujejo uživanje alkoholnih pijač. Med drugim beremo v točki 6.: Društva ne smejo sprejemati v svoje vrste ljudi, ki niso moralno neoporečni.« Tc dni so sc proti večeru vsuli s tivolskega sokolskega igrišča — ali kakor že imenujejo tisti veliki poteptani travnik — prccej dolgi fantje. Kakšni pogovori? Šetalec jc mimogrede ujel to-le: »Kulk punc maš pa ti?« — »Jest imam ena, pa tista fajna.«
-f Naprstnik je iznašel liolandski zlatar Nikolaj van Benschoten okrog 1. 168Г>. Spočetka je veljal naprstnik le kot luksus.
-f V Kašmirju je često izredno hud mraz. Da si ljudje ohranijo telesno toploto, si oblečejo dvojno sešite srajce, napolnjene s toplim pepelom.
NA ANGLEŠKEM SE ZLOČINI MNOŽIJO.
Britansko ljudstvo se je vedno smatralo kot ono, ki najbolj spoštuje zakone in se jim pokorava. Statistika pa dokazuje, da so se zločini v zadnjih 50 letih na Angleškem zelo pomnožili. Notranje ministrstvo je ravnokar izdalo statistiko za leto 1925, iz katere je razvidno, da so zločini posebno od leta 1899 silno naraščali. Leta 1899 je bilo vlomov, pobojev, ropov na celem Angleškem samo 7354, toda leta 1925 pa 18.072. Tudi umori so se pomnožili. V pričetku tekočega stoletja jih je bilo povprečno 148 na leto, leta 1925 pa je bilo število umorov 160. Prestopkov vsled vožnje z avtomobili je pa bilo leta 1925 nič manj kot 150.733, a pred vojno, to je leta 1913, jih je bilo samo 25.701. Prestopki biga-mije so pa precej padli, namreč od 926 v letu 1919 na 406 leta 1925
'T'fcv-iT5-' -
Gospa Suzuki,
lastnica ogromnega industr. koncema na Japonskem, ki je obsegal 70—80 velepodjetij in je prišel pred kratkim v konkurz. Ta polom je potegnil za seboj tudi več velikih japonskih bank in opaziti ga je bilo celo na tečaju jena.
t i.ivaCUHi,
dosedanji japonski min. predsednik, ki je moral zaradi krize, nastale vsled poloma koncema Suzuki, podati demisijo celokupne japonske vlade.
Presied vremena preteklega tedna.
Depresija, ki se je v soboto in nedeljo 10. in 17. aprila nahajala nad istočnim Mediteranom, se je v naslednjih dneh pomaknila dalje proti jugoistoku in se deloma napolnila, ter tako izginila z našega območja. Za njo pa je vztrajno prodiral visoki tlak, ki je preplavil celo Evropo izvzemši Skandinavije in nam držal lepo solnčno vreme vse do petka 22. aprila. Med tem časom se je stvorila nad Islandijo nova depresija, ki se je pričela širiti v smeri proti nam in nas dosegla v noči od sobote na nedeljo. Njeno bližanje je povzročilo močne jugozapadne vetrove in oblačnosl v soboto in nedeljo, prihod centruma pa dež v nedeljo popoldan. Po odhodu centruma so nenadoma pritisnile hladne severne struje, dvignile tople in vlažne južne vetrove, kar je povzročilo njih ohlajenje izpod 0° C in s tem v zvezi kondenzacijo vodenih par in sneg v pondeljek zjutraj.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani dno 25. aprila 1927.
Višina barometra 308*8 m
	Opazovanja		Baro melei	toploto v C	Kel. »logo « i	Vetei in brzino v m	Oblačnost O-lli	Vrsta padavin		re |l Ss	os II
	krni							ob opazovanju 1	»mm(l(i7h		
		7	756-4	2-7	93	NE 1	10	sneg	49	120	1-5
	LJubljana (dvorec)	8	756-2	2-8	93	W 1	10				
		14	755-2	103	73	SW 2	5				
		21	756-1	8-2	94	mirno	10	sneg	36		
	Maribor			7-0	96	SW 4	3	dež	17	11	4
	Zagreb		754-1	6-0	94	NW 2	10	nevihta		10	6
	Belgrad	K	752-6	10-0	82	NNW 4	10			25	8
	Sarafevo		752-0	12-0	53	WSW 2	10			18	10
	Skopljc		754-4	15-0	54	NE 1	9			24	11
	Dubrovnik		754-1	15-0	74	S 4	7				8
	Praga		751-2	6-0	—	WSW 6	5	nevihta		11	5
	Split	7	752 2	14-0	77	SE 8	10			17	13
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za torek, dne 26. t. m.: Spremenljivo vreme; po/.ne je jasno in topleje.
Gospodarstvo
Dvig lire.
Žc nekaj časa zasleduje javnost dvig lire. Kakor smo že imeli priliko poročali, ni iskati toliko vzrokov za dvig lire v izboljšanju italijanskih financ in zmanjšanju obtoka bankovcev, kakor v realiziranju ameriških posojil, katerih je prišlo v kratkem času v državo o oli 150 milijonov dolarjev.
Tudi najnovejši tečaji kažejo neprestan dvig lire. Sedaj je v Zagrebu že prišla čez 300 in dosegla najvišji kurz 307.
Z dvigom lire je prišlo v italijansko gospodarstvo nervozno razpoloženje. Uvozna trgovina se sicer raduje dviga lire, ki je neposredno tudi znatno izboljšal italijansko plačilno bilanco. In tudi za nas se bo dvig kmalu blagodejno pokazal, ko bodo italijanski uvozniki začeli več kupovati, kar pa seveda ni pričakovati pred ustaljenjeni. Kajti če vse računa na nadaljnji dvig lire, bo trgovina z nakupi še čakala. Dvig lire pomeni tudi za italijansko industrijo na eni strani izboljšanje, ker bo lahko kupovala ceneje surovine, ki jih nujno potrebuje za nemoteno obratovanje svojih tovarn.
Manj koristi bo imela italijanska izvozna trgovina, ki se ima že itak boriti z močno inozemsko konkurenco, ker bo morala pač zviša-rene, kar pa bo težko navzlic temu, da se bodo produkcijski in sploh nakupni stroški zmanjšali. Danes na svetovnem trgu zvišanje ren pomeni izločitev dotične trgovine iz konkurence. Tako torej na povišanje cen v izvozu ni misliti. V tèm slučaju torej ni mogoče reči, da bo dvig lire koristil. Koristil bo le toliko kolikor bo zmanjšal produkcijske stroške.
Trenutno še ni znan cilj italijanske valutne politike, kar povzroča precejšnjo negotovost. Ali se bo lira kaj kmalu stabilizirala ali pa se bo še naprej dvifrala in do katere višine, ne ve nikdo v Italiji; to ravno je povzročilo že deloma zastoj v trgovini in to ravno največ — ker je kalkulacija nestalna, saj zivisi od kolebanja valute — bo škodovalo italijanskemu gospodarstvu.
Adresar regislrovanih industrijskih podjetij na področju belgr. ind. zbornice. V Belgradu je izšel adresar registrovanih industrijskih podjetij na področju belgrajske industrijske zbornice, ki se more dobili pri tej zbornici.
Odaoditev konference v Splitu. Kakor znano bi sc morala 4. in 5. maja t. 1. vršili v Splitu konferenca zbornic iz cele države. Toda zaradi nenadoma nastalih tehničnih težkoč se konferenca ne bo vršila. Nadalje doznavamo, da še ni določeno, kdaj kasneje se bo konferenca vršila.
Obisk Poljakov. Poročali smo Ze, da se pripravlja obisk poljskih gospodarskih krogov v naši državi. Iz programa je razvidno, da pridejo gostje, med katerimi jo več odličnih oseb iz poljskih gospodarskih ministrstev, dne 2. maja v Ljubljano, odkoder 3. maja odpotujejo naprej. Pripravlja se že obširen program za ta obisk.
Zvišanje kapitalu. Družba Elektrowerke A. G. ; Bazlu (fevica), ki je lastnica naše Fale, zvišuje delniški kapital od 20 na 30 milijonov frankov.
Elektrifikacija Crikvenice. Iz Crikvenice nam poročajo, da je začela tamošnja električna centrala delovati 31. marca in dobro funkcionira. Elektrifikacijo je izvedel na lastne stroške trgovec Martin Halen s pomočjo svojega tasla Franca Mikliča iz Ljubljane.
Efektni promet belgrajske borze. V letu 1926. jo znašal promet belgrajske borze: drž. papirji 476.4 milj. Din (623 v 1. 1925), ostali efekti 9.1 (11); kakor je videti, razen državnih papirjev v Belgradu na borzi ni dosti prometa.
Obrtništvo v Srbiji. Na ozeml ju Stare Srbije je bilo lani ustanovljenih 3116 obrtnih obratov (1.1025 pa 4520).
Producenti sladkorne pese se organizirajo. Iz Belgrada poročajo, da sta se v Bački ustanovili zopet dve zadrugi producentov sladkorne pese.
Zvišanje cen koles v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so nemške tvornice koles zviDate ceno za kolesa za 10%.
Karteli. Evropski kartel aluminijeve industrije hoče na novo razdeliti kvote. — Producenti cinka v Belgiji so se načelno sporazumeli. Kakor nadalje javljajo listi, se bodo v kratkem začela pogajanja za ustanovitev mednarodnega — predvsem evropskega kartela. — Tovarne kvalitetnega jekla v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji so sklicalo konferenco, na kateri naj se razpravlja o ustanovitvi tesnejše zveze mod njimi. — Takozvami »vzhodna skupina« Mednarodne zveze surovega jekla, kateri pripadajo Češkoslovaška, Avstrija in Ogrska, se hoče sporazumeti z nemško industrijo jekla glede razmejitve tržišč. Nadalje naj se zaščitijo predvsem notranja tržišča. Nemčija naj opusti italijanski trg, pri katerem ima Češkoslovaška tudi interes. Predvsem pa se naj kontingent ira izvoz na Balkan.
Ponovno znižanje davkov v Ameriki. Kakor poročajo iz Nevvyorka, je računati za leto 1927 s prebitkom državnega gospodarstva v znesku 500 milijonov dolarjev. Od teh se bo porabilo 300 za amortizacijo državnih dolgov, za 200 milijonov pa se bodo znižali davki.
Konkurenca avtomobila ieleznicam v Ameriki. V Ameriki jo nad 352.000 milj avtomobilskih linij, medtem ko znaša dolžina železnic le 300.000 milj. Na avtomobilskih linijah obratuje 69.000 voz.
Bančna kriza na Japonskem. V zvezi s polomom Suzuki-koncerna in fornioške banko je prišlo do ogromnih bančnih polomov na Japonskem. Dosedaj je zaprlo svoje blagajne 29 bank, katerih vloge znašajo 8 milijard jenov, t. j. nad 200 iniljard dinarjev. Vlada je uvedla moratorij, ki pa ne zadeva plač kakor tudi ne izplačila vlog pod 500 jenov (12.500 dinarjev). Tudi jen je trpel radi teh polomov, vendar bo njegov kurz vlad- /.ala. — Naša država ima z Japonsko malenkos rgovske zveze. V lotu 1925 smo izvozili na Japonsko 1034 ton blaga za 906.000 Din (pijače za Г,56.000 Din, rude za 550.000 Din), uvozili smo pa iz Japonske 13 ton blaga v vrednosti 1,041.000 Din in sicer največ bombaža (883.000 Din).
Шог&а
DENAR.
25. aprila 1927.
Zagreb. Berlin 13.50—13.53 (13 502—13.532), Italija 305 51—307.01 (299), London 276.20—277.00 (276.20—277), Newyork 56.75—56.95 (50.75-56.95), Pariz 222.75-224.75 (222.50—224.50), Praga 168.30 do 169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005 do 8.035), Curih 10.94—10 97 (10.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den ), Pešta 90.60 den. (90.60), Berlin 123.25 (123.28), Italija 28.20 (27 62 den.), London 25.25375 (25.25500), Newyork 5.20 den. (5.20 den.), Pariz 20.365 bi. (20.365 bi.), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.05 den. (73.10), Madrid 91 bi., Bukarešt 3.34 (3.36 bi.), Sofija 3.755 bi. (3.755 bi.), Varšava 58 den. (58 den.), Amsterdam 208.05 (208).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4550, Kodanj 189.30, London 34.4550, Milan 38.58, Newyork 709 35, Pariz 27.7850, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 706.50, lira 38.54, dinar 12.4350, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Zagreb 59.24, Pariz 132, London 163.3250, Newyork 33.6150.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 85—86, vojna odškodnina 339—340, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Mcrkantilna 98 zaklj, Praštedionn 850 den, Kred. zavod 160—170, Trbovlje 500 bl„ Stavbna 55 do 65, Vevče 135 den., Sešir 104 den
Zagreb. 7% invest. posojilo 85.50—86, vojna odškodnina 340 zaklj., Hrv. esk. 96.50 den., Iiipo-banka 61—62, Jugobanka 93—95, Prnštedionn 850, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 526—530. Slavonija 20—23, Trbovlje 500—505, Vevče 141 zaklj. k Dunaj. Dou.-savska-jadr. 82 50, Živno 84, Alpine 41.70, Greinitz 7.10, Kranjska industrijska 52, Trbovlje 63.95, Ilrv. esk. 15.70, Leykam 12.75, Hip. banka 7.90, Mundus 185..
BLAGO.
Ljubljana. Les: smreka, jelka: hlodi 4 m, L, II., monte 180—210; hlodi od 4 m naprej 220 do 250; br/.. drogovi 200—260; bordonali merkantilni 260—320; tramiči 240—275; škorete konične 10 nun, monle 550—570; — par. 10 mm, monte 570 do 590; — 10 mm podmerne 560—580; — konične od 16 cm naprej 500—560; — par. od 16 cm naprej 550—590; — podmerne do 15 cm 450—520; deske-plohi kon. od 16 naprej 420—500; — par. od 16 cm naprej 450—540; — podmerni do 15 cm 320—400;
madriers 500—560; temeljni 4 m 430—530; — od 4 m naprej 470—660; letve 400—160; letvice 390 do 480; bukev: deske-plohi nar. neobroljeni 430 do 505; — nar. ostrorobi 600—900; — parjeni, ne-obrcblj. 580—830; oatrobi 700—1150; testoui -M0 do 500; tavolete 900—1100; remeljni 600—800; letve 550—700; frizi 600—800; hlodi Ia 220—250; — I, lia 160- 200; hrast: hlodi Ia 600—1000; — I., Ha 300—450; bordonali 900—1100; deske-plohi
neobrobljeni boules 1250—1500;--merk. 800 do
1100; — ostrorobi (podnice) 900—1300; železniški pragovi, 2.60 m, 14 X 24- bukovi 25—39; — hrastovi 45—55; oglje bukovo (100 kg) 80—95. — 55 i to: pšenica bačka 75 kg, 2—3% 345-355, ban. 75 kg, 2—3% 345—355; ječmen ozimni 300—305, letni 310-315; oves bački 230—240; bos. or. 210 do 215; koruza bačka J. 205—215, ban. J. 205 do 215; cinkvantin 270—280; ajda dom, si. p. 330 do 340; moka: Ogg 515—535, Og 515—535, krušna 2 470-490, 5 430-460, 6 380-495, 7 300—310, 8 190 do 205; otrobi drobni 180—185, debeli luskinasti 205—210. — Tendenca zelo čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključki: les 10 vagonov.
PwavuaÊte naročnino !
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V • LJUBLJANI. Novosti:
Bamberg A. II., Muttergoltcsprodigten. 274 str. nevez. Din 47.—. Bangha A. S. J., Handbuch tiir die Loiter Mariani-scher Kougregationcn. 424 str., vez. Din 92.50. Harrasser G., S. J., Excrzitien-Leitung. 259 str.,
vez. Din 43.—. Kindermann J., Mutter, ich lass dich nicht. 142 sir.,
broš. Din 41.—. Lucas J., An der Mutter Hand. Gedanken und An-regungen zur Mhrienverchrung. 261 str., vez. Din 73.50.
MSrzinger J., Das Blumcnreich ini Diensto der GottcsmUtter. 32 Maivortriige. 202 str., nevez. Din 32.—.
Neukirch, P. M., O. M. Cap., Kleine theologisrh-praktisrlio Mariologie 136 str., nevez. Din 64. Newman Kardinal, Dci1 Maimonat. Gebeto und Be-
trachtungen. 80 str., vez. Din 19.—. Opitz P. H., Š. J., Unterm Lilicnbanner der Maria-nisehen Kongregation. 188 str., vez. Din 14.50. Patiss P. Georg, S. J. Marien-Predigten. 580 str.,
nevez. Din 60.50. Pescli Chr., S. J., Die solige .Tunglrau Maria die Vermittlerin aller Gnadon. 183 str., vez. Din 35.50.
Polz Dr. A., Ave, Maris Stella! Betrachtungen liir
Monat Mai. 208 str., nevez. Din 67.—. VVickl R., S. J., Maricnherrlichkeiten. 342 str., vez Din 63.50.
Wiederkehr G., S. J., Hochzicle eclitor Maricnver-
chrung. 238 str., vez. Din 50.50. Zeij J., S. J., Die monntlichc Geiste9crneuernng.
267 str., vez. Din 45.—. Vermeersch A., S. J., Die Muttergottesfeste. Ein Muttergoltesbuch. Bang I.f 470 str., vez. Din 73.50.
—	Der Mnttergottesmonat. Ein Muttergollcsbuch.
Bd. II., 272 str., vez. Din 47.50.
—	Der Mutlergottestag. Ein Muttergottesbuch Bd.
III., 456 str., Din 73.—.
3215
E 863/26—7
Dražbeni oklic
Dne 1. junija 1927 dopoldne ob 10.. uri bo pri
podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Litija, vi. št. 91, in sicer hiša z gospodar, poslopji, mesnica, ledenica itd., vrt, travniki, njive in gozd. — Cenilna vrednost 112.730 Din 15 par. — Najmanjši ponudek znaša 75.153 Din 44 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jc ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Litija,
dne 20. aprila 1927.
S/užbe /sče/o 1 Yna/em
Samostojna
kuharica-gospodinja
želi službe na večje posestvo na deželi. Nastopi takoj. Naslov sc izve v upravi lista pod št. 3178.
Trgovski pomočnik,
pošten in zanesljiv, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. •— Ponudbe na upravo lista pod številko 3175.
Za otroka 2c8cvmrr;
iščem popolne oskrbe pri dobri, snažni gospodinji-zasebnici v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na upravo pod: j M ARI.
^fltin г e'ektrlč. raz-01Ш1Ј svelljavo in z zajtrkom išče akademik Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šiiro ^Soba«.
Lepa soba
so odda 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v | upravi lista pod št. 3210.
Odda se več sob
v II. nadstropju v Selen-burgovi ul. oz. Aleksandrovi cesti, za poslovne prostore. Naslov v upravi lista pod štev. 3162.
Posestva
UjOfl novo, prodam ob llli>U Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Jcžica.
LEPO POSESTVO
s hišo, obstoječo iz dveh sob, veže in kuhinje, hlev za govejo živino, hlev za svinje, pod in kozolec, okrog hiše vrt in njiva preko 3000 m- ter druge njive preko 8500 m2 ter preko 15.000 m- vel.'gozd v, Hotemežu pri Zidanem mostu, oddaljeno 20 min, od železniške postaje Radeče, poceni naprodaj. — Hiša in vse ostalo se nahaja v dobrem stanju. — Natančnejša pojasnila pri Ant. Mervar, Trbovlje L
KATERA ŠIVILJA
z dobre kmečke hiše, mirna in pridna, v starosti do 26 let, bi združila obrt s krojačem, z lepim posestvom? Ponudbe s sliko na upravo pod šifro »Združitev« št. 3236.
Kupim SOBNI sedežni VOZIČEK. Ponudbe naj Brata ŠUMER, Celje.
Vsakovrstno
iMo hupu{€
po najvišjih cenah orne, juvellr, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 3
KROMPIR
zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima šc za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU.
DAHLIE (Georgine)
v najplemcnitejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin v treh vrstah, Din 30—, 10 korenin v pet vrstah Din 50,— »VRT«, D'amonja in drug, Maribor.
»Harley-Davidson«
7/9 PS, v dobrem stanju, naprodaj za 12.500 Din. Naslov v irpravi »Slovenca« pod številko 3232.
KONJ s kompl. opremo sc proda skoro zastonj. SLF.JKO, Zgor. Šiška 82.
VHODNA VRATA
(Haustor) z nadsvctlobo, v izmeri 250/130, popoln, nova, iz hrasta, naprodaj po zelo nizki ceni. — SLEJKO, Zg. Šiška 82.
TRSTU ZA STROPE
HUDI. J1NA, « tiradašha ulica
naročajte le pri :
(vornlci
katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje.
Boljše pohištvo
kupim, popolnoma novo, spalnico, kuhinjo in cv. jedilnico po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod šifro: »Plačam takoj« št. 3108.
PLETILNI STROJ
kupim. Brezhiben št. 8/40. Ponudbe z navedbo sistema, opisa in cene na: Ana Bahun. Maribor, Ob železnici 4/II.	3225
Nasa oM
Lonene tropine
in druga krmila
nudi naicenpjo
A. VGLH, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24, veletrgovina iltn in mlcv-iHkih zdnlkov.
Naznanilo.
Otvoril sem svojo zlatarsko delavnico v Spod. Šiški, Tržna ulica št. 5,
ter se si. občinstvu priporočam za delo.
žaiohar Ivan
zlatar.
STOLE
vseh vrst dobite najboljše in najcenejše pri
Jakob Pučko
delavnica za stole in pohištvo, BUDNA —PTUJ.
Sven Elvestad:
17
Ho ž, ki ie oropal mesto.
»Povem vam lahko, kdaj se tat ne bo prikazal!« je pripomnil Krag. »Tak-o-o-?«
»Ako nas bo mnogo tja šlo in bomo postavili še stražo na vse hodnike in na ulico!«
»Saj se uradniki lahko preoblcreio.« »Podcenjujete ta instvenc a gospvln, s katerim imava opraviti. Takoj bi to zapazil in bi nc prišel.c »Menite torej, naj bi šla mi,;va sama?«, : Dn.«
In ie nama je nastavil samo past?« Želel bi, da bi bilo tako!« je rekel Krag. V tem hipu je pogledal skozi okno in se -i!no zdrznil. Zunaj v temi je bil nekaj zapazil. Iznenadcn je pokazal na kuhinjsko okno. Črna tema je polnila vse štiri šipe, toda za levo spodnjo se je videl bled obraz, ki je naenkrat izginil.
»V vežol« je kliknil načelnik. Toda Krag jc bil že zunaj na hodniku. Ko je odprl vrala na stopnice, je zaèul na lesenih tleh v veži hitre korake, in detektiv je spoznal, da je prišel prepozno. Radovednež se jc bil že odstranil. Krag je stopil ven na cesto.
Drevored Bygdô je bil prazen, nikjer ni bilo videti človeka. Tam dalje je drčalo nekaj kočij in avtomobilov, v stranski ulici si je žvižgal neki deček poulično popevko, drugače je pa bilo zavito vse v mir in iemo noči. Detektiv je sprevidel, da bi mu malo koristilo, ako bi hotel sedaj slediti neznancu; saj se ni mogel opirati na ničesar. Uazentega tudi ni bilo gotovo, da je stal za šipo tajinstveni mož. Morda je zašel tja, po naključju, kak drug tat.
Predno je spet vstopil, je za trenutek postal in premišljeval. Nato je zaklenil vežna vrata. Ako bi
bilo v hiši še več skrivnostnih ljudi, bi sedaj ne mogli ven.
V hodniku se je nameril na načelnika in vratarja. Ta je bil zelo razburjen.
Eden izmed njih,« je rekel. »Teh črnih oči ne pozabim nikdar.«
Krag je razumel, kaj je menil. Vendar je vprašal:
»Eden? Kaj hočete s tem reči?«
»Eden izmed selivcev, seveda!« je nadaljeval hitro vratar. Oni, ki je prevračal klavir.«
Načelnik je stisnil pesti.
: Sedajle da bi ga imel tukaj, je mrmral, »po-lcar, :1 bi mu, prevračati moj klavir! Ali se je zmuznil,
Krag?«
»Zmuznil brez sledu,« je odgovoril detektiv, do-čin; je i topil v kuhinjo.
Tu je za hip ros'al iu cmerno ogledoval črno okno. »Jasno je,« je rekel komaj slišno, »da sva napravila napako.«
Načelnik ga je vprašujoče pogledal. Krag je pokazal na okno.
Pozabila sva ga zagrniti ali postaviti zunaj stražo — kar hočete. Vohunili so za nama. Saj je mogel naju videti popolnoma razločno.«
»Ali kaj, napravila nisva ničesar, kar bi nam iroglo škodovati pri zasledovanju. Kazen tega imamo sedaj zanesljiv znak. Saj ste si ga zapomnili?«
»Da, zapazil sem, kako je bil naličen.«
: Naličen?«
»Gotovo. Mislim, da sivi lasje in brada nima ničesar skupnega z mladeniškinii, ognjevitimi črnimi očmi.	'
»Z drugimi besedami,« je pripomnil načelnik s porogljivim nasmeškom, »z vsem kar delajo, inam hočejo dokazovati, da nas motno nadkriljujejo.«
»Je tudi popolnoma res,« je odvrnil Krag odločno in s povdarkom. »Toda odidiva! Tu nn bova pri
umetni razsvetljavi dosegla ničesar več. Jutri morate poslati sem uradnika, morda se mu posreči, da bo našel kakšen odtis prstov.«
Vratar ju je spustil ven. Na cesti je Krag ostro zažvižgal, da je odmevalo po praznih ulicah.
Po kratkih minutah je priteklo nekaj stražnikov. Zelo so se začudili, da so našli tu svojega predstojnika, in spoznali takoj, da se je moralo pripetiti nekaj posebnega.
Krag jim je odločno zapovedal, naj stražijo ob veznih vralih in naj nikogar ne spuščajo ven, ki ne stanuje v hiši in se ne more izkazati.
»Toda, kako naj spoznamo, kdo stanuje v hiši in kdo ne? so vpraševali stražniki.
»Vratar vam bo povedal « je odgovoril Krag.
»Mar naj stojim vso noč tu?« se je prestrašil vratar.
»Seveda. Toda če se rajši vležete in čakate, da vas bodo zbudili vsako uro, storite lahko tudi to. •
Obrnil se je k stražnikom in nadaljeval:
»Tako vam ukazuje vaš predstojnik!« Nato je odšel z načelnikom.
Bilo je sedaj že pol dveh. Na Drammenski poti sta srečala zadnje ponočnjake, ki so se vračali domov. Tam blizu je stal samoten avtomobil in čakal na potnike. Sklenila sta, odpeljati se z njim in pospešila sta korake.
Toda od druge strani se je kričeč bližala dvojica gospodov in tudi krenila proti avtomobilu.
Ob vozu so se vsi štirje sešli in voznik je neodločno pogledoval sedaj ta sedaj onadva.
Oba tujca sta bila nekoliko okajena, ali bolje, eden je pošteno vozil barko.
Opotekel se jc proti Kragu In ga klokaje prosil za zamero.
»Oprostite/- je rekel. ^Avtb bova vzela midva. Saj sva bila prva tu.<
111=111=
£ 2 S>
«5 c C 4 g r p O f _ ; o<
РЧ 3 M.
Л ч o B
° S. P" 3 j S r"
p i Ц
- s a s s
N a S. «
o 3 5 S O
s' ç
£
ra O <
cr	ra
2	N
o- £.	£
g- »	B
P- T	S
ra g n- ni
■o	O
ff	P'
a
»	I
9	to
I
?	3
o?;
p'S *
r*
S. x R £
! £ p
o
x-o
ET
* S
<5 2 f «-.
B O
S.O
V)
e: ^
e
i J»
o o a e*.
v
oo j,-»
2. < УО»
»
i s
s	g
p	»
îo3
O	ra ° JO
B	K
B	O. N N
S	p < <
111=111=
Pore (> m © J Jc LL
zo
'0V£C«<»1
^©jrjJcJe
kUuk Pcr.'fo
kravaie
Modne
PcfreL/cme
Pfetenm«
Palice
baznih'
М*тГп,' tr£
Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm naznanjamo tužno vest, da jc umrla hčerka in sestra, gospodična
Rezika Koren
po dolgi, mučni bolezni v najlepših letih svoje mladosti. — Pogreb se bo vršil dne 26. aprila ob 5 popoldne.
Nadlesk - Ljubljana, 25. aprila 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zalivala.
Za vse sožalje in vso tolažbo ob smrti in pogrebu naše predrage, nepozabne mamice, gospe
Pavle Levčeve roj, Mrak
vdove dvornega svetnika
izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Ljubljana, 25. aprila 1927.
Levčevi, Grassellijevi in Pajkovi.
Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje črvadi in mrčesa je pravi
»DALMATINSKI Bl'HAČ«
Proizvaja na debelo: V. A. BRAĆA MAD1RAZZA, Trogir, Dalmacija
Tvrdka ustanovljena 1837.
PrlftiodcLm Katarju,
oziroma bolečinah in tišča-nju v želodcu, želodčnem ^rču, kislem izpahovanju in bljuvanju — učinkuje sijajno
Hočevarjev želodčni prašek.
Škatla z natančnim navodilom 20 Din, če se pošlje denar naprej poštnine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja samo:
Lekarno Mr. Sianho Hočevar
Vrhniha 23.
ввввввввввввввввовввшввввввв^нвв!
-X
o ■=
-c c
<
■OB
tO ■oe
Mednarodn veloselem v
od 30. aprila do 9. maia 1927
ki ga priredi Trgovska in obrtna zbornico v Budimpešti
SO la popust pri voinjl v Budimpeito In nazaj tako na jugosl. kakor tudi na madj parobr in železniških progah. Prestop meje 2 Itkazom s sejm legitlm. brez vizuma. Madj. vizum se more dobiti naknadno za poloviC. ceno v Budlmpeitl. Potreben je samo zakoniti potni list SHS, ki velja tudi za Madjarsko. Prehod meje brez vizuma m 50"/„ pop. vožnje je dovoljen samo lastn. sejm. legitlm. - Cena sejm. legitimacije Din 40'-. - Pojasnila dajajo In Izdajajo sejemske legitimacije:
V	Ucogradu : JujtorIov. cimtr. častni zastopnik Dr. Gfljza
Szilaey. Madžarski trgovački Opimomo čenik v Beogradu, palača Akademije.
V	LJUBL ANI: Pisarna „Putnika".
sestoječa iz 1 polnojarmenika, 1 venecijanke in krožne žage z lastnim industrijskim tirom se odda takoj za več let v najem oziroma proda. Pomudbe je poslati do 15. maja t. 1. na
„KRIM" lesna industrijska družba, Preserje nad Ljubljano.
BflBBBBflflflBflflnBflBBflBBBBflBBflHBfflBflBÏ
Шг^ :ч :	жу 'тттш ш	тттт ^в

Bili
kakršnikol časi
brez
Izredno ugoden nakup,
Dne 27. aprila 1927 ob pol 10 jc pri okr. so-dišču v Kamniku, soba št. 6, javna dražba za obrl ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja ! vrtom in večjo parcelo v Domžalah. Ugodni plačilni pogoji. Najmanjši ponudek 98.300 Din, var-ščina 18.495 Din. - Informacije pri dr. EMILU STARETU, odvetniku, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4
Tužnim srqem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Malka žumer roj, špan
v soboto dne 23. t. m. ob 9 zvečer po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil v ponedeljek 25. aprila dopoldne na domače pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Planina pri Sevnici, 25 aprila 1927,
Žalujoča rodbina ŠPANOVA.
je danes po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere ob 13 v 61. letu svojega trudapolnega življenja izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice bo v sredo 27, aprila ob 16 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V'sem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Krško, 25. aprila 1927.
Franc Gregorič, soprog. Franc baron Lazarini, zet.
Poldi baronica Lazarini, hči. Henrik in Franc Lazarini, vnuka.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliaai: Karol Cmi.
Izdajatelj: dr, Ft. Kulovec,
Urednik; Franc lerscglav,
Naša predraga in nad vse ljubljena soproga, mati, tašča, stara mati, gospa