Posebna izdaja.
68
štev.
V Ljubljani, ponedeljek 17. marca 1919.
0. leto.
Volja v Ljubljani:
celo leto . . . K 56-
pol leta.............28	-
četrt leta . . . ,, 14---
®n mesec
5- -
Velja po pošti:
M celo leto naprej	K	60-—
z« pol leta	„	,,	30 --
la Četrt leta	„	„	15‘—
sa en mesec	„	„	5-50
Uredništvo je na Starem trgu čIct. 15). Telefon štev. 860. UpravniStv« ju na Marijinem trga štev. 8. Telefon Štev. 44.
Na pismene naro&be lire* poSiljatre denarja so ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust.
shaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja SO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frsuikirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Manifestacije za neodrešene kraje.
Celje za jugoslovanski irredentski sklad.
Odločitev še ni padla!
■e
Bel grad, 16. marca. (Izv. por.) Iz uradnega vira se poroča, da ministrstvo zunanjih zadev ni dobilo nobene uradne vesti o končni odločitvi naših meja proti Italiji.
Ljubljana, 17. marca 1919.
Nikdar nismo bili pesimisti in tudi danes ne bi želeli biti, toda vesti, ki prihajajo iz Pariza v zvezi s prestolnim govorom, nam pravijo, da moramo biti pripravljeni na najhujše.
V	prestolnem govoru se izreka nada, da bodo v Parizu ravnali pravično z nami, Ta nada pa je izrečena v nekem strahu, da se naše pravice vendarle ne bodo upoštevale v polni meri v naš blagor.
Da, iz Pariza ne moremo pričakovati ničesar dobrega. Zato nam ne preostaja ničesar druzega, nego da stisnemo pesti in se pripravimo za tisti veliki čas, ko nam bo treba izvojevati pravice, ki nam jih odreka pariška konferenca vkljub vsem deklamacijam o samoodločbi narodov in vzlic Wilsonovim 14 točkam ter njegovi svečani izjavi, (la narodi liC smejo več biti predmet igre državnih oblasti. Po Wilsonovih načelih se mora rešiti vsako vprašanje glede ozemlja v interesu in v prh! prizadetega prebivalstva. Vse jasno začrtane narodne zahteve se morajo rešiti v najširšem obsegu.
Zrušili smo silni turški imperij, razrušili no manj silno habsburško cesarstvo, pa naj no bi uničili inegaloiiomijo in imperialističnih stremljenj Italijanov, ki hočejo igrati ulogo potomcev starih Rimljanov?
Naj pride karkoli, mi ne obupamo v nobenem slučaju. Pravica je Da naši strani in ta pravica mora zmagati nad našim zadnjim sovražnikom.
Bratje, končna zmaga je naša!
manifestacije proti nasilju in krivici.
■ Ljubljana, 17. marca. Ko so v soboto došle vesti, da je svet desetorice v Parizu priznal Italiji polovico slovenske zemlje ne oziraje se na 14 Wilsonovih točk in trdno zaupanje slovenskega naroda v pravičnost antante ter njenih načel — se je včeraj ob 11. dopoldne zbrala tisoč glava broječa množica, da izpove javno svoje nezaupanje v dosedanje stvaritelje svetovnega družabnega ustroja.
Sprevod se je vil izpred magistrata preko frančiškanskega mostu pred Union, od tam mimo sodnije po Dunajski cesti do Pošte, kjer se je obrnil po Franc Jožefovi (!!!) cesti proti Mladiki; tam se je sprevod ustavil in je nagovoril občinstvo dijak N., ki je v svojih besedah poudarjal, da manifestira slovenska užaljena duša Proti činu sveta desetorice. Neposredno nato je prevzel besedo slovenski pisatelj, ki je v besedah, polnih ogorčenja, izrazil svoj gnev, da je roparska Italija v svojem zločinskem pohlepu s priznanjem antantnih velekapitalistov iztrgala iz telesa slovenskega Naroda njegovo srce in dušo. Po teh besedah, ki so našle odobravanje v srcih vse množice, se je sprevod podal pred vladno Poslopje, Tam je ponovno raztolmačil demonstrantom pomen te
manifestacije eden mlajših slovenskih pisateljev, ki je s treznim nagovorom povdarjal, da slovenski narod ne bo osvobojen, dokler ne pade imperijalizem ter svet ne pripozna pravic človeštva. Z eno-dušnim odobravanjem in klici, da nočemo ostati več sužnji, se je množica v najlepšem redu razšla.
Ljubljana, 17. marca. Sobo,tne alarmantne vesti iz Švico so mesto globoko razburile. Že na vse zgodaj so včeraj ljudje postajali po ulicah in razpravljali edino-le o naših zapadnih mejah. Raz hiše so zaplapolale črne zastave. Okoli 11. dopoldne se je pred pošto razvil mogočen val demonstrantov, zlasti mladine, ki je odločno in pevajoč narodno himno manifestirala za popolno in brezpogojno ujedinjenje celokupnega jugoslovanskega naroda. Ves dan je bilo živahno vrvenje po glavnih promenadah.
Pozno popoldne je predsedstvo deželno vlade za Slovenijo dalo na vogalih glavnih ulic nabiti oglase, v katerih poživlja someščane, da ohranijo hladno kri in pokažejo, da so kulturen narod. Vlada v tem oglasu javlja: „Vesti o neugodni ureditvi zapadnih mej nikakor niso potrjene. — Osrednja vlada v lielgradu ni prejela nobenega poročila, ki bi dalo povod za vznemirjen je“.
Javni lokali, gledališči in kino so bili zaprti. Manifestacije so bile povsem mirne in dostojne. Javni red je bil ves dan vzoren.
Zagreb, 16. marca. (Izv. por.) Na vesti o neugodni rešitvi jugo-slovansko-italijanskega spora so se protiitalijanske demonstracije danes ponovile. Pred univerzo se je zbralo veliko število dijaštva, kateremu se je pridružila še številna množica drugega prebivalstva. Kakor včeraj, tako so tudi danes demonstrirali proti italijanskemu nasilju in za pripo-jenje Goriške, Trsta, Istre in Dalmacije k Jugoslaviji. Demonstracije so bile mirne in dostojne,
Belgrad, 16. marca. (Izv. por.) Švicarske vesti o neugodni rešiUi naših spornih mej so dospele v Belgrad preko Ujub-ljane in Zagreba danes zjutraj. Vzbudile so v vsem prebivalstvu, zlasti pa med poslanci, nepopisno ogorčenje in razburjenje. Večina parlamentarnih klubov se je takoj sestala k sejam, na katerih so razpravljali o možnosti in verjetnosti poročil. Pri tem je prevladovalo mnenje, da je treba počakati z odločilnimi koraki tako dolgo, da pride uradno potrdilo teh vesti, kar s° more zgoditi tekom par ur. Klubi so odposlali svoje zastopnike k vladi, da bi se informirali, koliko je resnice na teh vesteh. Ministrski predsednik Stojan Protič je moral izjaviti, da mu doslej še ni ničesar znanega.
V	Belgradu vlada splošno prepričanje, da naš narod tllke do skrajnosti krivične odločitve ne more in ne bo nikdar priznal.
Belgrad, 16. marca. (Izv. por.) Vest ljubljanskega časopisja o odločitvi moja med Jugoslavijo in Italijo se je danes dopoldne bliskoma raznesla po mestu. Ljudstvo je hitelo pred poslopje Narodnega predstavništva in zahtevalo uradnega pojasnila. V celem mestu je zavladalo veliko ogorčenje proti Italiji. Zbrana množica je vzklikala, regentu Aleksandru in zahtevala brezpogojno ujedinjenje celokupnega ozemlja, na katerem živi jugoslovanski narod.
 ............ ■■!■!	■■■■■.	I ■	         -	•	^
Slovenci, Jugoslovani! Zbirajte za jugoslovanski irredentski sklad!
Stran 2.
JUGOSLAVIJA” dne 17. marca «910.
68 Ste?.
Celje protestira proti italijanskemu imperijalizmu.
Celje, 16. marca (Izv. por.) Celjsko pevsko društvo jo nameravalo danes ob 3. popoldne ponoviti sobotni koncert. Na predlog g. dr. V. Kraševca so opustili koncert v znak ogorčenja in protesta proti samo-goltnemu in zemljelačnemu italijanskemu imperijalizmu, nakar jo bil impozanten protestni shod, na katerem so govorili dr. V. Kraševec, prof. Smrtnik in istrski posl. Sancin, ki je predvčerajšnjim prispel v Celje iz Pariza in je seboj prinesel najklavernejše vtise. V Parizu je bil v stikih z našo mirovno delegacijo. Neki član, ki je stari prijatelj francoskega predsednika, mu je izjavil, da se je predsednik Poincare izrazil:
»Francija je velik* prijatelj Jugoslovanov, toda londonski pakt nas veže."
Shod je končal z ogorčenim protestom proti nenasitni Italiji za na-odrešeno jugoslovanske zemlje.
Konečno je predlagal prof. dr. Rus, naj se OS litijC hi organizira za naše zasužnjene kraje poseben sklad za propagando jugoslovanske irredente. Shod je z navdušenjem sprejel ta predlog in takoj po shodu so nabrali v ta namen znesek i4(>7 kron.
(Uredništvo in prijatelji ,,Jugoslavije" se pridružujejo temu sklepu s prvim prispevkom K 180.)
Slavnostna seja Narodnega predstavništva.
Bel grad, 16. marca. (Izv. por.) Današnja seja je potekla izvanreriuo svečano. Pr vsem mestu je vladalo praznično razpoloženje, katero so kalile edino danes zjutraj preko Ljub Ijane dospele vesti o neugodnem mednarodnem položaju. Te vesti so težile zlasti naše poslance, ki so nestrpno čakali, da slišijo jasno in odkrito besedo prvega prestolnega govora. Šele ko so vsi ministri izjavili, da te vesti še nikakor niso potrjene, so se lica ravedriia skrbi in težav.
Ob 10. dopoldne so se zbrali poslanci v svečani in priprosti obleki v zbornici, pred katere vhodom je stala častna stotnija. Točno ob četrt na 11. se je odpeljal v dvorskem avtomobilu ministrski predsednik Stojan Protič v sedanji prestolonaslednikov stan po regenta, ki je takoj zasedel avtomobil. Vozil je skoraj korakoma, spremljan in obkrožen od tisočglave množice z zastavami.
Ob neprestanem vzklikanju množice se je sprevod pomikal proti Narodnemu Predstavništvu, na čelu je jezdila kraljevska garda na konjih, na to v avtomooil h dvorsko spremstvo, v odprtem vozu prestolonaslednik, ob njegovi strani ministrski predsednik. Sprevod je zaključila garda na konjih. Množica je regenta neprestano pozdravljala in zahtevala rešitev zasedenega ozem ja. Čim je dospel prestoloneslednikov voz pied parlament, je izkazala častna stotnija čast, godba zaigrala kraljevsko himno, »Lepa naša domovina" in »Naprej zastave slave". Pri vhodu je prestolonaslednika sprejel predsednik parlamenta poslanec Dražo Pavlovič.
Poslanci so prestolni govor burno odobravali zlasti na onih mestih, ki poudarjajo naše narodne zahteve in s posebnim odobravanjem so poslanci sprejeli regentovo izjavo, da nas londonski pakt ne rn o r e v e z a t i.
Regentov govor so poslanci burno pozdravili, zlasti na dveh mestih, prvič, ko je poudarjal, da je naš narod moral in še mora izdržati težka izkustva, ker mu na več mestih komaj od sovražnika osvobojeni narodni te-titoiij drži drug tujec in drugič, ko je Izjavil, da se ne bo odločevalo o. na s brez nas.
Med slavnostno sejo je pred parlamentom ves čas manifestirala tisoč-glava množica, kljub temu, da je neprestano deževalo.
Ob regentovem povratku v njegov stan so def.lirale pred regentom in min. predsednikom čete belgrajske posadke. Defile je olvorila kraljeva garda, sledil je 2. pešpolk in zaključil je en eskadron kraljeve garde v slikovitih uniformah na belih konjih. Vojaštvo in občinstvo je regentu ves čas prirejalo burne ovacije, dokler se ni oddaljil.
Reorganizacija finančne uprave.
V smislu sklepa ministrskega sveta z dne 26 februarja t. 1 A. Br. 309 (giej »Službene Novine" z dne 8. marca t. L, br. 15) je poleg drugih (Zader Trst) od pra vi j e n o tudi finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani. Na njega mesto stopi ljubljansko »Poverjeništvo ministrstva financ". Teritorijalno območje tega poverjeništva obsega »Slovenijo in lstro“, njega stvarni delokrog se pa približno krije z delokrogom dosedanjega finančnega deželnega ravnateljstva. Bistvena razlika je le ta, da sme poverjenik tudi v zadevah, ki presegajo njegov delokrog ukreniti sam, kar treba, ako je ukrep neodložljiv »zbog večje škode ali koristi državnega zaklada"; mora pa ukrep predložiti f nančnemu ministru, da ga naknadno odobri (član 16, odstavek'2, nav, sklepa).
V podrobnosti bo morala pač še praksa marsikaj razbistriti in tudi potuhniti. Za prvo orijentacijo publike pa zadostuje, da je v vseh fmančno-upravnih zadevah pristojnost (kompetenca) bivšega finančnega d e ž el n e ga ravnateljstva prešla ali direktno na poverjeništvo ali, da bo to posredovalo na nadaljnem službenem poiu.
Poverjeništvo je neposredno podrejeno finančnemu ministrstvu in je-dino temu odgovorno za svoje poslovanje. S tem je izvedena popolna c en t r a 1 i z a c i j a finančne uprave. Zlasti v personalnih zadevah uradništva bodo — kolikor ni pristojen poverjenik — odločevali odslej iz-ključno finančno ministrstvo in višji činitelji. Disciplinarna oblast se bo izvrševala po sedanjih predpisih.
Ni pa dvomiti, da bo poverjeništvo v vseh zadevah splošnega pomena — posebno na gospodarskem polju — po možnosti postopalo v sporazumu z deželno vlado.
Ustroj in službeno razmerje finančnih oblastij prve instance (finančnih okrajnih ravnateljstev in davčnih okrajnih oblastev) ter ostalih organov, ki so bili dosedaj posredno ali neposredno podrejeni finančnemu deželnemu ravnateljstvu, ostaneta zaenkrat nespremenjena. Z ministrstvom občujejo le preko poverjeništva.
Opomba: Odpravljen je tudi finančni oddelek Deželne vlade v Sarajevu in izvauredni delokrog finančnega deželnega ravnateljstva v Zagrebu. Poverjeništva se ustanove še v Zadru za Dalmacijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medjinuirje, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino in v Somboru za Banat, Bačko in Baranjo.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo4*!
S8HUHBI
vesti«
Prestolni govor regenta Aleksandra priobčimo jutri v celoti.
dn Papir za časopise se je podražil za 30%.
dn Demokratizem v praksi. V Dež. dvorcu je nastanjena pisarna za vojaško podporo beguncev. Tam počiva nebroj nerešenih prošenj. Težko pričakujejo begunci rešitev, saj jim vsega primanjkuje. Ker niso tako srečni, da bi bili z vsem ali sploh z ničemur oblagodarjeni, pa nastopi kaka ženska trnjevo pot le prisiljena prosit hitrejše rešitve. Že itak dovolj nesračne begunce brez doma in imetje sprejme v pisarni velikokrat posmeh od v uradovanju ondi poslujočih gospodičen. Posebno se odlikuje s svojim surovim nastopom oseba, ki ima pri oknu svoj prostor. Če ji kaka revica ne da po-vuljnega odgovora, se ji posmehuje s s cigareto v ustih, čemur se tudi druge »dame" pridružujejo. Ali si te brumne glavice predstavljajo, da živimo še v stari Avstriji ali kje v vojaški pisarni? Nad vse obsodbe vredno je početje in šaljenje ljudi, ki so plačani za to, da ljudem pomagajo in se ne šalijo. Upamo, da danes živimo res v demokratični državi, v kateri smo vsi enakovredni, od najnižjega do naj višjega ter mislimo, da ne sinejo ravno gospodične, ako imajo blago srce, biti toliko ošabne in prezirne z ubogimi begunci ter naj kažejo več zanimanja za delo nego za šalo in cigaretni šport v uradnih prostorih in urah.
Položaj proti Italiji težaven.
Belgrad, 16. marca (Izv. por.)
V	poslanskih krogih govoie, da se je regent v zadnji avdijenci izjavil napram ministru dr. Korošcu, da je naš položaj proti Italiji izredno težaven in d a b i m o r a i i vsi jugoslovanski narodi združiti vse svoje moči, da rešijo vse dele svoje domovine.
Odobravajo naše zahteve.
Belgrad, 15. marca (Izv. por.) Slavnostni seji Narodnega predstavništva so v diplomatičuih ložah pri-sostovali tudi vsi v Beigradu akredi-rani poslaniki držav, ki so priznale državo SHS, in šefi vseh tu poslujočih misij. Edino Italija ni bila zastopana. Poslanci so opazili, da so se diplomatje udeleževali vseh ovacij in odobravanj zbornice regentu, zlasti burno so pozdravljali in odobravali ono mesto prestolnega govora, ki pov-darja naše narodne zahteve in apeiira na pravičnost zaveznikov.
Stavka bančnih uradnikov.
Zagreb, 17. marca (Izv. por.) Pogajanja med bančnimi uradniki in denarnimi zavodi so potekla tudi danes brezuspešno. Z Reke poročajo, da so tamošnji denarni zavodi ugodili zahtevam bančnih uradnikov.
Ljubljana, 17. marca. Ljubljanski bančni uradniki so dosegli svoje zahteve.
Proti tihotapstvu.
Zagreb, 16. marca. (Izv. por) Kakor poročajo iz Belgrada, je vlada sklenila, da zastraži one dele meja Jugoslavije, kjer se je v zadnjem času razvilo prekomejno tihotapstvo, z močnim vojaškim kordonom. To velja predvsem za demarkacijsko črto proti Italiji, za severno mejo na Štajerskem in v Prekmurju.
Gospodarstvo.
g Svobodna trgovina. Ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je na svoji seji dne 25. februarja sklenil, da se na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev dopusti prosta notrania trgovina z naslednjimi rečmi: vse vrste žita in moke, vse vrste živine v živem in zaklanem stanju, govedo, konje in druga živina, vse vrste mesa, svežega, nasoljenega, posušenega itd. vse vrste zeienjadi in semenja, dalje krompir, fižol, zelje itd. vse vrste sadja, in
sadnih izdelkov, vino, žganje, rum, likerji, vse vrste olja, its, vse vrste gradiva in lesnih izdelkov, pohištvo in kmetijsko orodje. V posameznih pokrajinah obstoječi predpisi glede utesnitve prometa in maksimalnih cen za vse druge reči, ki niso zgoraj navedene, ostanejo v vsaki pokrajini v moči. Odslej naprej je tigovina z vsemi v prvem odstavku navedenimi močmi na vsem ozemlju kraljestva Srboy, Hi vatov in Slovencev, prosta. Razveljavljene so naredbe, ki so. utesnjevale promet s temi rečmi. Še naprej pa ostanejo v moči vsi predpisi, ki uravnavajo porabljanje z živili, in ki določajo prevzemne, nakupne, p r o d a j n e, oziroma n a j v i š j e cene za živila i rj živin o. Da se omogoči uravnava porabljenja in da se zagotovi enakomerna preskrba vsega ozemlja deželne vlade za Slovenijo z dne 7. marca 1919 do preklica nastopno: 1.) Žitni zavod in Vnočeval-nica za živino in mast ostaneta še naprej ter bosta vsak v svojem področju v prosti trg ivmi nakupovala živila in jih razdeljevala po navodilih prehranjevalnega urada. 2.) Vsak, ki ima na ozemlju deželne vlade za Slovenjo zaloge žita, moke, krompirja, trzola, masti ali olja, mora predno proda iz svoje zaloge množine, ki presegajo v vsakem primeru težo 100 kg, naznaniti prehranjevalnemu uradu kam in komu namerava prodati svoje blago. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma, da se proda določeni aprovizačni organizaciji, a.) Kdor uvaža žito, moko, krompir, fižol, mast ali olje iz ozemlja kake druge pokrajine kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlje deželne vlade za Slovenijo v množinah, ki presegajo v vsakem slučaju 100 kg, inora takoj, ko pride blago na to ozemlje naznaniti prehranjevalnemu uradu, količino in kakovost blaga, dalje kako namerava blago porabiti. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma, da se proda aprovizačni organizaciji, ki jo določi. 4 ) Mesarji, ki ne dobe klavne živine od Vnovčevalnice za živino in masti temveč si jo sami nakupijo, morajo vsako nedeljo na dopisnici sporočiti Vnovčevalnici koliko klavne živine so nakupili v pretečenem tedn in kako so nakupljeno živino pora-rabili. Prehranjevalni urad ima slej ko prej pravico določili, koliko klavne živine se sme v vsaki občini klati in kateri okoliš mora mesar zalagati z mesom. Mesarji, ki dobivajo klavno živino od Vnovčevalnice za živino in mast in za katero plačuje država pri nakupni ceni povišek 1 50 za 1 kg žive teže, so dolžni, meso prodajati za tiste cene, ki so bile doslej za to določene. Politična okrajna oblastva morajo s_ primernimi odredbami poskrbeti, da se te cene ne bodo presegale. 5.) Zoper lastnike zalog, trgovce, mesarje in druge, ki se ne bi ravnali po predpisih točk 2 do 4 te nat e obe se bo postopalo po dolččslih cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131.
izdajatelj in odgovorni edink;
Anton Pesek.
Piska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Dr. Bogumil Vošnjak:
stari slovenski
133 H&Uilgl
Z epilogom dr. N. Žup&niča.
Iz angleščine preložil Ing. V. Zupan
V	Ljubljani 1919.
Natisnila in založila Zvezna tiskarne
Cena 2 kroni. Dobiva se v vseh knjig-ar nah kakor tudi v upravništvi »Jugoslavije".