Fosatsrczna številka 40 vinarjev.
fiev. 203.
VLMol, t felrtel dne 4. septembra m
liio m
• SLO V tiUEC« volja
po pobu aa vh3 strani Jugoslavije la v Ljubljani: ea oelo leto naprejb 04'— sa pol leta „ .. „ 42"— ss četrt leto « ,. „ 21'— ss en mesec „ .. „ 7'—
Xs taosematvo celoletno K 85*—
ea Sobotna Izdaja: a
Ss oelo leto.....K 15'—
sa Inozemstvo.... ,, 20 —
Inseratli mmm poti trata (M mm I mm vtasks sU s*
V« K tU
ca eakrat . ■ mlil nsglssl Pri nsroiUn ul ti sfrj«
POpVSli
■a)sun]il eglss 3I/B«m Z«W
■■■ Poslano: bhb taostolpn* petttrrsta K 8'— Uhaja Tssk daa lsrsenutl ponedeljek ln las po praaalifc ek«. url dstraj.
Br Uredništvo Js v Kopitarja** nllot MM. (40. opisi ss ne vračs]o; n&'cG&WrrB* pl«su* «c m sprejemajo. Dreto. telet it* BO, rprsrs it% IM>
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi nI. 0. — Bstan peitaa hrsn. tjobljsnake it UO ss naročal bo ta it 349 aa oglu«, svstr. ln fieike 24.787, ogr. 28.311, bosn.-hero. 7568.
PuHtiEna bigiiens.
SCe Človek gleda v slovensko in Jugoslovansko javnost skozi okna našega časopisja, se mu vsiljuje sodba, ida so v njej razmere nezdrave ali vsaj Itako nečedne, da možnost kasnejših idivjih epidemij ni izključena, če ni Celo verjetna. Demokratsko časopisje jje s tistim dnem, ko je njegova vlada dobila osem glasov večine, začelo boj, ki je po svojem načinu tak, da nam more približno dati okusiti lepoto dni, ki čakajo državo ob volitvah. Pa tu nam ne gre za demokratsko časopisje jn za slučajni krik, ki je nastal ob nujni vladni krizi; gre nam za to, da opozorimo na pogubnost takih metod. (Civiliziran narod je dolžan skrbeti tudi la politično higijeno, in če je kaj resnice na tem, da se kultura ljudstva meri po množini mila, ki ga porabi, je Se bolj resnično, da se njega politična zrelost meri po načinu njegovega političnega boja.
Oni torek je Charles Benoist dejal sr francoski zbornici: »Človek nikoli ne ,t6, kaj ga lahko stane beseda, ki žali.« Pri nas si nasprotno mislimo: beseda ni konj, in tako je besed, ki žalijo in hočejo žaliti, več nego kdnj ob času prevrata, ko jih je bilo v Ljubljani več nego prebivalcev. Mi ne varčujemo niti 8 stavki, niti s kolonami, niti s stranmi, kaj da bi tehtali besede. Jugoslovanski klub je na primer glasoval proti vladi; demokratsko časopisje je nato pisalo z debelimi črkami, da je klub za draginjo in zoper odpravo carine, česar človek niti na zakotnem shodu reči ne sme, kjer takoj pokoplje njegove besede pivsko razpoloženje, dim cigar in pozaba jutranjega mačka. Jugoslovanski klub je od vsega po-četka zahteval, naj se doseže sporazum' med demokrati in radikalci, ker sicer ne more v teh razmerah nihče vladati, iu ko se je pokazala pravilnost tega staliSča, ko se sporazumu bližamo, piše demokratsko časopisje, kako je Jugoslovanski klub »poražen«, kako je »zavozil«, »šel na limanice« in podobno. In to dajo telefonirati v Ljubljano sam gospod minister. Ljudje in parlamentarne skupine se slikajo, kakor zahteva trenutni položaj. »Slovenski Narod« ni mogel najti dovolj črnih besedi za Narodni klub, — a ko se zazdi, da se ta klub približuje vladi, se mu takoj pove nekaj laskavih besed. Socialni demokrati so bili včeraj ro-kovnjači, danes so edini napredni čiui-telj v narodnem predstavništvu, razeu
LISTEK.
Milan Skrbinšek:
Moderns režija/
Bilo je tekom pretekle sezone v Trstu. Srečal me jc človek, ki se »zanima za umetnost«, in ki jc napisal tudi sam že dvoje dramaatičnih del. Pogovarjala sva se o neki predstavi, in opozoril sem ga na enega izmed igralcev, češ, kako dobro je razumel moje občutenje njegove vloge, celotnega sloga, v katerem se je imela drama igrati in prav posebno še razpoloženje neke scene, in kako jc zato tudi vstvaril svojo vlogo čislo sledeč mojemu, to je režiserjevemu, razumevanju. »Kaj tako daleč sega režiserjevo delo?!« je začudeno vzkliknil moj znanec.
Drugi slučai Akademično naobražen gospod me je ustavil na cesti, da mi »izreče svoje zadovoljstvo« nad dobro uspelo vprizoritvi'o komedije »Za narodov blagor«, češ, šlo je vse tako točno in gladko, kar pri velikem žtevilu nastopajočih gotovo ni za režiserja lahka stvar. Odgovoril sem mu, da ceni bil v splošnem tudi sam
* Delni nekoliko izpremenieni ponatis
f-^Ua •-••Moderna režija in tržaški o d e rt, ki jc izšel v prvih številkah tržaške »N|ive«.
"demokratov seveda;. Korošec je bil včeraj trezen politik, ki se prijetno razlikuje od svojih zabitih strankarjev doma, a danes, ko je glasoval proti vladi, je tudi on zabita neroda, in temu možu, ki se ima prav tako zahvaliti slučaju, da ni obvisel na avstrijskih vislicah, kakor so ima človek, ki zoper njega piše, zahvaliti slučaju, če sedi na ministrskem stolu, se z brezskrbno fri-volnostjo zaluči v obraz: »Živela Avstrija!« Z izdajalci in sovražniki domovine, ujedinjenja in podobnih reči se obkladajo ljudje na način, ki je najbolj primeren, da ta očitek, ki bi moral vendar nekaj veljati, ostane brez učinka in da se stvar sama, ki bi morala tudi nekaj veljati, diskreditira. Dokler je kaj upanja, da se ohrani demokratska vlada, je koalicija slabost, a ko se ona vlada ne more več držati, velja od nekdaj sveto načelo, da je treba »strniti vse narodne moči«. Tresič-Pavičič je notoričen človek in njegova najmočnejša stran, dasi je sama po sebi šibka, je poezija; a čo govori v parlamentu eno izmed svojih dolgih tirad, o kateri imajo tudi demokrati svoje mnenje, in če je ta tirada slučajno demokratska, postane naenkrat junak dneva in velik človek.
Ne moremo se prav zamisliti v dušo ljudi, ki vse to berejo dan za dnem, a sodimo, da to vsakodnevno spakovanje ne more ostati brez posledic v javnem življenju. Majhni in sami po sebi neznatni dogodki nas potrjujejo v tem. Surovost pri nas narašča. Orlice, mlada dekleta, se vračajo z zleta domov in iz temo jih napadejo ljudje s koli, zato, ker so orlice. Duhovnik potuje lahko mirno po Italiji, Francoskem in Nemčiji; pri nas smatra paglavec za svojo svobodomiselno dolžnost, da ga osebno žali. V Savi tone mlad človek in je slučajno sokol; rešiti ga hoče drugi mlad človek in ta je slučajno orel; ko ga ne reši, mu demokratsko časopisje očita, da ga jc hotel izročiti smrti. Če prištejemo še vse osebne napade, ki jih skoti zavist, maščevalnost in dobičkaželjnost v radikalnih dnevnikih, se nam zde to simptomi, ki ne napovedujejo ničesar dobrega.
V ljudeh, ki prebivajo po vagonih, ki so zbežali preko žičnih ovir ali ki mislijo morda na koroško glasovanje, vzbujajo ti simptomi občutek gnusa. Ta gnus je zdrav in higijenično pomagalo ter opravičuje našo zahtevo, naj poskrbi vsaka stranka za čedne razmere v svoji hiši.
Samouprava Prefc-mnrja.
Ljubljana, 3. sept. Glasom odredbe ministrstva notranjih del, naslovljene na deželno vlado za Slovenijo, tvori ves po vojaštvu zasedeni upravni del Prekmurja do ustavne ureditve upravno enoto, ki se ima samostojno upravljati pod vodstvom civilnega komisarja, vpeljanega po zasedbeni oblasti. Deželna vlada za Slovenijo je dobila nalog, dodeliti civilnemu komisarju vse potrebno uradništvo in uslužben-stvo.
Ljubljana, 3. sept. Prekmurska deputacija sosveta civilnega komisarja za Prekmurje se je oglasila 3. septembra pri deželni vladi v Ljubljani ter poslala po komisiji za mirovno konferenco sledeči protest: »Deputacija prekmurskih Slovencev, poslana od narodnega sosveta za celo Prekmurje k vladi v Belgradu in v Ljubljani, protestira najodločnejše proti grozni krivici, ki bi se zgodila s tem, da bi Prekmurje izgubilo Slovence v Radgoni in okolici, ter zahteva, da ostane Radgona z okolico pri kraljestvu SHS, kakor je to določila že mirovna konferenca po dolgotrajnih kompromisnih pogajanjih. Pošiljamo ta obupen klic na mirovno konferenco v Parizu ter jo prosimo, da ga sliši in nam ne stori nove krivice.«
LDU Ljubljana, 3. sept. Krivična odločitev mirovne konference glede pripadnosti radgonskega okraja k Nemški Avstriji je izzvala med ondot-nim prebivalstvom vihaj- ogorčenja in razburjenja, ki se izraža v zaporedoma prihajajočih protestnih izjavah, katere prejema predsedništvo deželne vlade za Slovenijo od ondod. Tako so dospele danes zopet nastopne protestne brzojavke:
Radgona, 2. sept. Prihajajo vesti, da se hoče Radgono z okolico priključiti Nemški Avstriji. S tem bi bile našo okoliške občine pahnjene v vsenem-ško žrelo in okrog 10.000 Slovencev bi bilo izgubljenih za večno. Kot zastopniki teh občin, ki so popolnoma slovenske in nimajo v svojem okrožju nič Nemcev, zahtevamo najodločneje, da takoj sporočite v Pariz naše ogorčene proteste in izjavo, da se temu nasilju ne vdamo. Nočemo nikakor pod Nem-
gko Avstrijo, ker spadamo nerazdelno
po vseh božjih in človeških postavah edinole v Jugoslavijo. Spodna, Zetince, Dedonci, Slov. Gorice, Zenkovci, Stara Ves, Navova, Plitvica, Plitvički Vrh.
Radgona, 2. sept. Gospodarska zadruga je začela v Radgoni dalekosež-no gospodarsko organizacijo, da reši slovensko prebivalstvo pangermanskih pijavk. Protestiramo najkrepkeje proti slabi nakani, da se Radgono iztrga Jugoslaviji in pahne slovensko prebivalstvo v popolno oblast pangermanov. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske Gorice.
Radgona, 2. sept. Pričeli smo z radostnim kulturnim delom med zanemarjenim prebivalstvom slovenske narodnosti v Radgoni in okolici. Naše kulturno delovanje hoče prekiniti nameravana korektura meje, ki izroča to staro slovensko postojanko oblasti pangermanov. V imenu pravičnosti in kulture protestiramo proti tej vrtoglavi politiki. Ljudska knjižnica, Izobraževalni klub, Čitalnica, Orel, Sokol Radgona.
Radgona, 2. sept. 80.000 prekmur skih Slovencev, združenih sedaj z Jugoslavijo, doznava z ogorčenjem, da se hoče iztrgati mesto Radgona z okolico naši državi. V tem slučaju bi bil pretrgan ves stik osvobojenega Prekmurja z ostalo Jugoslavijo, ker sta pri Radgoni edina dva mosta, ki v ozemlju slovenskega Prekmurja vodita čez Muro. Radgona z okolico je slovenska. Radgone si ne pustimo iztrgati. Brez nje ne moremo živeti. Radgono bomo branili, če treba, s silo. Zahtevamo najodločneje, da se naš protest proti pan-germanskim nakanam takoj naznani v Pariz. Prekmurski narodni sosvet.
31 ZE
miroma
S
LDU St. Germain, 2. septembra. (Dun.-KU.) K vsebini državnemu kanclerju dr, Rennerju izročene mirovne pogodbe je mogoče z ozirom na besedilo, ki ga je imel načrt dne 20. julija t. 1. pripomniti nastopno;
Republika Avstrija,
Uvod ostane neizpremenjen. Nemški Avstriji se torei priznava le ime republika »Avstrija«, ki se bo imenovala po ratifikaciji mirovne pogodbe in objavi iste v državnem zakoniku »Avstrija.« Določbe, ki se nanašajo na zvezo narodov, so neiz-premenjene.

zadovoljen in da se je posebno prvo dejanje res prav lepo odigralo, tako da sem sledil igri tudi jaz na stojišču z užitkom. — »Na stojišču, med občinstvom ste bili?« — Jaz pa sem mislil, da ste bili za kulisami, ker so bili nastopi tako točni in se je tako lepo vezalo eno z drugim!«
Čital sem letos kritiko o neki predstavi v ljubljanskem gledališču. »Režija je bila dobra«, pravi poročevalec, »samo odmori so bili predolgi.«
In takšnih slučajev bi mogel našteti brez števila. Pa zakaj kažem nanje? Ker pričajo vsi o tem, da niso le redni obiskovalci gledališča, temveč celo ljudje, ki so čisto blizu gledališču, avtorji in kritiki, največkrat največji lajiki vpričo vprašanja o moderni režiji. Režiser, ki bi bil to, kar mislijo oni, da je, bi ne bil umetnik, Lera-več čisto navaden aranžer, oderski policist, ki stoji za kuhsnimi vrati, kakor stražnik ob uličnem križišču, in pošilja ljudi na oder, zakulisni bog, ki zapoveduje solncu, mesecu, zvezdam, viharju, blisku in gromu in nadzornik kulisnih postavljal-cev, ki jih naganja z bičem k čim hetrejše-mu delu.
Ti ljudje ne vedo, da ie režiserjevo delo končano s trenotkom, ko se dvigne za-stor prvič ob premijeri nanovo naštudira-ne drame, in da bi mogel biti takrat režiser sto mi!j daleč proč in bi vendar bil prisoten v scenični sliki, ki jo kaže oder, v posameznih igralcih, ki nastopajo, v duhu,
ki preveva vso predstavo in posamezne scene, v ritmu dogajanja na odru, v dinamiki govora, zdaj v šepetanju sredi velega mraka, zdaj mogoče celo v kriku posameznega igralca, zdaj sredi viharnega prizora, ki zažene gručo ljudi, kakor hudournik na oder, zdaj zopet v molku, ko lije skozi nemo okno speče sobe tiha mesečina...
Ti ljudje ne vedo, da ni direktno režiserjeva zasluga, če ob priliki predstave v »Narodovem blagru« posamezne osebe točno nastopajo in da ni njegova krivda, če pleše mesečina v veseli polki po živi sliki rokovnjačev v Črnem Grabnu.
Zakaj torej? Kako in kdo torej?
V odgovor naj poskušam skicirati režiserjevo vstvarjajoče delo, pričenši s tre-notkom, ko prične čitati delo, in končujoč v hipu, ko se dvigne prvič ob premijeri 2aslor.
Predvsem naj povdarjam, da ni le iz samo tehniških vzrokov potrebno, da vodi vaje fčisto nedostatno rečeno) ena sam za to določen človek. Sploh jc ta samo tehniška poireba naravnost malenkost napram oni drugi, ki zahteva, da se dramatični proizvod, ki je umetniška vstvaritev ene same glave, uresniči umetniško na odru tudi iz ene same glave,kcr samo tako je mogoče, da nam poda oder nekaj enotnega. Kakor je vsak pisatelj zase človek čisto svojega čuvstvovanja in svetovnega naziranja, tako da bi isti sujet, obdelan od različnih avtorjev, zadobil tudi povsem različ-
ne oblike, tako je tudi vsak režiser indi> vidualnost zase, in isto dramatično delo bi ob vsaki ustvaritvi različnih režiseijev zadobilo različno obliko, Razumevno je, da so vse le različne oblike lahko vse popolnoma na mestu, kar se tiče umetniške resnfčnosti in verojetnosti. Toda tudi eden in isti režiser bi mogel dati oderski vstva-ritvi dramatičnega dela različne oblike. In tu se dotaknem nečesa, kar pri naši kritiki največkrat pogrešam, in najsi potem govori o režiserju ali o igralcu. Zavedajmo se, da sta režiser in igralec po svojem čustvovanju nenavadno bogata človeka, ki zamoreta občutiti poverjeno jima dramo oziroma vlogo na v e č načinov, in da je ona oblika, v katero zlijeta svojo vstvaritev, le izmed veČih oblik izvoljena, Z drugimi besedami, režiser in igralec torej vedno vesta, kaj hočeta in bi mogla tudi drugače čc bi hotela. Največkrat tudi od njiju izvoljeni način razumevanja ni zato izvoljen, ker sc jima zdi najprimernejši, temveč samo zato, ker sc za enega morata odločiti. Čc pa moreta vstvariti res kaj enotnega, je pri nas vedno lc vprašanj« časa. Tako sem na primer stremel pri režiji »Tekme« za tem, da b; bila igra j>osa-meznika in tako cela vprizoritev kolikor mogoče naturalistično zasnov., da vstva-rim tako nekako protiutež napram za moj občutek preveč efektnim, glasnim, dramatičnim scenam, s katerimi jc drama natrpana od začetka, da kaw*. AU vtkur
Stran Z
SLOVENEC, "dne 4. septomSra t9iQ.
Sfev. 203/
Izremcmba mej,
Glede obmejnih vprašanj se niso vpoštevali ugovori mirovne delegacije. Iz-prememba je nastopila le v toliko, da so mesto Radgona in na levem bregu Mure ležeče štajerske občine priznane Avstriji. Tudi zapadna Ogrska se prizna brez ljudskega glasovanja z že znanimi meb.Ti Avstriji.
Državljanstvo.
Kar se tiče državljanstva, so prejšnje določbe izpremenjene le toliko, da so bile zmedene določbe v tem pogledu združene z dotičnimi odstavki, ki se nanašajo na posamezne države. Pač pa vsebuje poglavje o varstvu manjšin določbo, da priznava Avstrija vsaki v kako nemžko-avstrijsko občino pristojni osebi nemško-avstrijsko državljanstvo; nadalje se določa, da je vsaka na nemško-avstrijskem ozemlju rojena oseba nemško-avstrijski državljan, ako ni vsled svojega rojstva podanik kake druge države (7). Prva določba se navaja v poglavju o državljanstvu kot splošno veljavno pravilo, tako da je domovinska pravica v kaki občim mero-dajna za državljanstvo one države, kateri dotična občina pripada. Od tega pravila pa se v prilog Italije, Čehoslovaške in Jugoslavije priznavajo razne izjeme, ki so medsebojno deloma v protislovja
Določbe o deležu jezikovnih in verskih manjšin na javnih sredstvih ostanejo ne izpremenjene.
Armada.
V vojaških ozirih je za Nemško Avstrijo pridržana določba, da sme imeti le najeto vojsko, da pa mora odpraviti obvezno brambno dolžnost Glede tvornic za orožje je dovoljeno le izdelovanje lovskih pušk. Obveznost glede izročitve in uničenja gradiva ter razorožitve kakor tudi glede načina o uporabi pomorskega gradiva se omejuje le na predmete, ki se nahajajo na avstrijskem ozemlju. V ostalem se predlogi nemško-avstrijske delegacije tudi glede vojaških določb niso vpoštevali.
Neodvisnost.
Splošna novosprejeta določila (člen 188) določajo neodvisnost Nemške Avstrije za nepreklicno, razen z dovoljenjem sveta zveze narodov. Avstrija se mora brez dovoljenja zveze narodov vzdržati vsakega dejanja, ki bi vplivalo na njeno neodvisnost neposredno ali posredno po kateremkoli potu, zlasti, da Avstrija sodeluje pred pripustitvijo k zvezi narodov pri zadevah kake druge vlasti
Gospodarska in finančna določila.
Spremno pismo vsebuje izjave, da se pooblašča komisijo za odškodnino in obnovo, da izda pooblastila, ki jih smatra 2a primerna sekciji, ki bo imenovana v svrho izvedbe posameznih v pogodbi navedenh vprašanj. Sedež te sekcije bo Dunaj. Nem-iko-avstrijska vlada bo v njej zastopana po članu komisije. V odgovoru se opozarja na to, da ni bila določena nobena odškodninska taota in da je dana komisiji za odškodnino in obnovo prosta roka, da se ščiti nemško-avstrijska republika, katere 'z-premenlCDa vladna oblika omogoča obnovitev prijateljskih odnošaiev. Določba, da mera Nemška Avstrija oddati živino, se vzdržuje z utemeljitvijo, da more iz oddaljenejših pokrajin Nemška Avstrija oddati živino brez posebnega vpliva na zadostno preskrbo Dunaja.
Italijanska vlada je pripravljena vrniti predmete, ki jih je zasegla italijanska vojaška komisija po premirju, kolikor jih ne pripada po določbah mirovne pogodbe Italiji. V odgovoru, ki se nanaša na fi-nancielne klavzule, se izraža želja po obnovi financielnega reda v Nemški Avstriji, da bo mogla nova država svojo, kar se ra-
riti takšno kompromisno igro v celoti in pri posamezniku je veliko delo, ki ga ni mogoče dovršiti tekom tako maloštevilnih vaj. Tako pride torej na oder nekaj nepopolnega, neenotnega. Mogel bi se pa bil odločiti tudi za čisto, rekel bi, sudermanski slog, ki bi občinstvo gotovo tudi bolj zadovoljil, ali nebi vzgojil njegovega ne le po naših odrih, temveč prav posebno še po kinu skvarjenega okusa. Ali vsaj toliko sem dosegel, da smo se izogibali preglasnih in preburnih momentov. Ker pa nismo imeli časa izdelati docela hoteni način igre, so nastali nedostatki, ki si jih je pa kritika razlagala čisto napačno. Mislila je na
Erimcr, da igralec tam kjer gradacije ni otel, gradacije ni bil zmožen. Danes, ko pišem to, še ni izšla kritika o »Pohujšanju v dolini Šentflorjanski«, ali mogoče je, da kritika ni bila zadovoljna s slogom, v katerem se je ta farsa odigrala in bo obsodila, kjer bi morala razumeti. To pot sem se odločil za naturalistično igro, ki je pa preprežena tu in tam s stiliziranimi linijami — za poskušnjo. Drugič bom poskil-sil vstvariti, v kolikor bo to pripuščal čas, fino karikiran slog, tretjič celo groieskni. Vsak teh načinov bi bil zase utemeljen.
Prvi predpogoj za uspešno režijo je, da režiser delo, ki ga ima zrežirati, vzljubi kakor lastno dete, da se navdušuje zanj. Ali to vendar ni mogoče! Saj vemo iz iz-
do priznava, pametno politiko, nadaljevati.
Izmed predlaganih izprememb sc pri-poznajo nastopne: Z ne po titrih reprezen-tiranimi dolgovi, nastalimi po pridobitvi železnic ali drugih imovinskih objektov, sc bo ravnalo kakor z vknjiženimi dolgovi. Nobena država, kateri pripadejo ozemlja Avstro-Ogrske, ne more staviti na drugo zahtev iz naslova vojnih posojil, ki so last njena ali pa njenih državljanov. V ostalem ostanejo določbe glede državnih dolgov neizpremenjene, pravtako tudi členi, ki se tičejo emisijske banke in bankovcev. Odgovor vsebuje zagotovilo, da bo komisija za odškodnino in obnovo te določbe izvajala tako, da se bo preprečil finančni polom. Obenem se zahteva v odgovoru takojšnja ustanovitev novega bančnega zavoda, ki naj nadomešča dosedanjo Avstro-ogrsko banko.
Med gospodarskimi klavzulami se nahaja tudi določba, po kateri se v.drž'J'e enostranska največja ugodnost skozi tri leta. Vendar sta Čehoslovaška in Poljsk? obvezani, nuditi Nemški Avstriji skezi 15 let največje carinske ugodnosti glede količin premoga, ki ga bosta izvažali, kakor tudi glede omejitve premogovnega izvoza V odgovoru je določeno tudi, da se sklenejo posebni dogovori, glede doba-.-e premoga Nemški Avstriji, kakor tudi glede sirovin, ki jih bo Nemška Avstriia dobavljala Čehoslovaški in Poljski. Ti dve drževi ne bosta tri leta plačevali sploh nobenih pristojbin za izvoz premoga v Nemško Avsfriio ter bosta dovolili izvoz gotove količine premoga, ki jo bo določila komisija za odškodnino in obnovo, ako se vlade teh držav ne bodo sporazumele same. Komisija za obnovo in odškodnino se bo ozirala na to, koliko premoga se jc dobavljalo v času pred vojno in koliko ga dandanes stoji na razpolago za izvoz. Določila bo tudi, katere sirovine in v kakšni množini bo morala Nemška Avstrija dobavljati Čehoslovaški in Poljski. Dobava premoga se bo vršila z enakimi pogoji, kakršni veljajo za promet v tuzemstva.
Dolgovi
V poglavju »Dolgovi« se je Nemški Avstriji ugodilo v toliko, da bo Nemška Avstrija izplačevala zaostale obresti za dolgove, ki jih je prevzela remško-avstrijska vlada (se mora najbrže glasiti: avstrijska vlada) samo v izmeri, v kateri odpadejo ti predvojni državni dolgovi na na-s'edstvene države. Nadalja veljajo za proračun naslednje določbe: V odnošajih z novoustanovljenima državama Poljsko in Čehoslovaško bo določila vrednote in proračunski kurz za obveznosti komisija za odškodnino in obnovo, ako se interesirane države ne bodo prej same zedinile o tem predmetu. S pridržkom tega predpisa se bodo dolgovi med podaniki bivše avstrijske države plačevali v vrednoti one države, katere podanik je postal bivši pripadnik avstrijske države, pri čemer se bo določil kurz za preračun po povprečnem tečaju, kakršnega je beležila borza v Ženevi tekom meseca oktobra 1918 (Ta klavzula jc zelo nejasna; zdi se, da se nanaša na dolgove in terjatve napram prebivalcem ozemlja, ki pripade Jugoslaviji in Italiji.) Enake določbe veljajo tudi za povračilo imovin. Kompenzacijsko postopanje, ki ga predvideva tretji odstavek, pa se ne more uporabiti pri dolgovih bivša avstrijske države.
Likvidacija.
Člen, ki govori o likvidaciji imetja nemško-avstrijskih državljanov, nahajajo-čih se na ozemlju ene izmed aliiranih in asociiranih držav, ostane v veljavi. V odgovoru se opozarja na to, da se morejo te države poslužiti navedenega pooblašče-nja k likvidaciji, ako jim to kaže, Določ-
kustva, da človeku vsako dramatično delo ne more prijati, kakor se, kar je vendar čisto naravno, navdušuje na primer ta le za socijalne romane, oni samo za historične, tretji le za filozofične ali pa celo samo za detektivske. In je vendar mogoče. In tu je prvi dokaz, da ne zadostuje, če je oni, ki se hoče posvetiti režiji, literarno na-obražen, da ima smisel za sceno in da zna psihološko pojmiti in razložili posamezne značaje, da ima okus za aranžma scene itd. itd. Ne, režiser mora biti oderski človek, po njem se mora pretakati gledališka kri, to se pravi, biti mora doma iz dežele igralcev, četudi mogoče sam ne igra, in kakor oni mora biti obdarjen tudi on z ono močno avtosugestijo, ki mu omogoči v umetniškem deliriju vzljubiti vsa-k o dramatično delo — kakor hitro mu je poverjeno v režijo, kakor zamore vzljubiti tudi vsak pravi igralec vsako vlogo, kakor hitro mu jc poverjena njena vstvaritev. In ta avtosugestija je tako silna v njem, da zamore vzljubiti celo ono delo, ki ga je do hipa, ko mu jc poverjena njegova oderska vstvaritev omalovaževal, in ki ga bo zopet omalovaževal in : sovražil, kakor hitro je iz v ; -)jc umet-i niško delo.
In režiser gre s tem	v samoto
in ga bere, čisto drugače bere, kakor ga je mogoče dozdaj, s posebno ljubeznijo. Tu
ba, po kateri se nemško-avstrijsko imetje na ozemlju bivše avstroogrske monarhije ne sme likvidirati, se je izpolnila v toliko, da se razveljavijo vse odredbe, naperjene proti označenemu imetju in izdane po 3. novembru 1918; dalje se mora imetje vrniti v enakem stanju, v kakršnem se je nahajalo pred uveljavljenjem proti njemu naperjene naredbe. V odgovoru se nahaja pripomba, da se te določbe nanašajo tudi na imetje pravnih oseb. Pogodbe sklenjene med podaniki bivše monarhije ostanejo pravomočne; izvzete so samo pogodbe o dobavi blaga po morju, ki so bile sklenjene pred 1. junijem 1917. Te pogodbe se razveljavijo, v kolikor se dobava oziroma plačilo še ni izvrSilo. Javni zavarovalni zavodi morajo izdajati deleže na svojih zakladih in takih vrednotah, kakršne de-janjski imajo. Posebna komisija, v kateri bodo zastopana vse udeležene države, bo določila podrobnosti pogojev«
Promet.
Glede odnošajev na polju prometa se skrajša enostranost največje ugodnosti oziroma paritete od pet na tri leta. Napram državam, katerim so se prisodila ozemlja bivSe Avstro-ogrske monarhije, se ukine enestranost največje ugodnosti in določa recipročnost v odnošajih z pokrajinami bivše monarhije. Železniški mat^rijal se mora smotreno in pravično likvidirati. Razdelitev blaga, ki jo bodo nadzorovala posebna ameriška razsodišča, ostane t veljavi. Ta tazsodišča bodo odločevala tudi v vseh spornih vprašanjih glede posesti donavskih ladij. Provizorno bo upravljala te ladje Icom.rjia, sestoječa iz zastoonikov Anglije, Amerike, Francije in Italije. Dohodki iz teh ladij se bodo porabili po navodilih komisije /a odškodnino in obnovo, Razsod, bodo odločevala tudi v vseh primerih, kjer bo tieba razsoditi c lastninskih pravicah donavskih parc/brodnih družb, oziroma o ladjah, ki se bodo odstopile tem družbam. Določba, po kateri odškodnina ne sme presegati nabavne cene, je črtana. Tudi sicer vsebujejo členi o pristaniščih, vodnih ccstah in železnicah v podrobnostih mnogo izprememb. Določba, ki pooblašča Čehoslovaško, da pošilja svoje vlake preko nemško-avstrijskega ozemlja proti jugu, je ostala neizpremenjena. Prekop, ki veže Donavo in Odro, se bo upravljal po enakem načinu, kakor prekop med Renom in Donavo. Želja Nemške Avstrije po zastopstvu v komisijah za La-bo, Odro in Ren, je odklonjena. Vprašanje, da-li naj pripadejo tudi Drava, Sava in Tisa pod mednarodno upravo, se bo rešilo pozneje. Posebna končna klavzula določa, da se v vseh primerih, kjer bodo potrebni posebni dogovori med interesi-ranimi državami in kjer bi nastale težkoče pri sklepanju teh dogovorov, pridrži odločitev aliiranim in asociiranim državam tako dolgo, da bo Nemška Avstrija sprejeta v zvezo narodov.
Fran Erjavec:
ZsssbfflB Argousta lote.
Letošnjo pomlad je sklenilo poverjeništvo za uk in bogočastje, da s primernimi naredbami čim najbolj onemogoči eksistenco zasebnih trgovskih tečajev, zlasti pa da bodo vsi absolventi izprašani pred izpraševalno komisijo, ki jo bo imenovalo poverjeništvo za uk in bogočastje. Le-ta komisija bo upravičena izdajati tudi učna izpričevala.
Kdor ima nekoliko več vpogleda v to panogo »šolstva« in komur so podrobneje znane razmere absolventov teh šol, ta bo imenovane ukrepe poverjeništva za uk in bogočastje pozdravil iz vsega srca in jih odobraval; zato si gonje, ki se je zadnje
že se pričenja njegovo vstvarjanje. Beroč živi z ljudmi, ki jih srečava v delu, živi čisto ž njimi, tako da jih vidi kot čisto določene osebe s čisto določenimi kretnjami in govorico, in vsakega seveda drugače. Živi ž njimi, razume jih, a le rahlo se oprijema tega prvega razumevanja, ne sme se mu še vsaditi globoko v dušo, seznanja se ž njimi, kakor človek, ki hoče dognati značaj in čisto individualno čustvovanje ljudi, ki mu pridejo nanovo na pot, sodi z rezervo in raziskuje naprej in potrjuje svojo sodbo ali jo korigira, svojo zmoto spozna ob dani priliki na prvi hip, človek, ki je stal prej še v mračni senci pred njim, je obžarjen naenkrat od žarečega solnca, njegov obraz, njegova postava, njegove kretnje, njegova individualnost, vse to ostane, kakoršno je bilo v spoznanju prvega srečanja, ali pa se pretvarja do konca drame, ko se sklenejo vse te sodbe, zmote in poprave v čisto določeni obliki, in stoje vsi ti ljudje jasni pred njim.
Ali s tem spoznavanjem posameznih ljudi, vsakega zase, gre vsporedno tudi spoznavanje njihovega medsebojnega razmerja, in to ne samo v toliko, v kolikor spozna to tudi vsak drugi bralec. Za njega ne obstojajo v teh razmerjih le dolžnost, prijateljstvo, ljubezen, ravnodušnost, antipatija in sovraštvo, ki vežejo ali ločijo vse te ljudi. Režiser pojmuje ob tem branju
čase začela po nekaterih listih proti tem naredbam, ne moremo razlagati drugače, kakor da je insc^nirana od lastnikov teh tečajev samih. Samoposebi je pa umljivo, da interesi lastnikov teh zasebnih trgovskih tečajev nikakor ne smejo in ne morejo biti merodajni pri presoji teh naredb. Tu mora odločevati edino le vprašanje: so li ti tečaji umestni, potrebni in dobri.
Brez premišljevanja pa lahko smelo odgovorim, da so postali zasebni trgovski tečaji, zlasti v Ljubljani, zadnja leta pravcato —■ socialno zlo.
Pred vojsko je delovala v Ljubljani cela vrsta zasebnih enoletnih trgovskih tečajev, in ti so lovili z veliko reklamo učence. Kdor je padel v prvem, drugem razredu kake srednje šole, kogar so pognali iz prvega jetnika učiteljišča, kdor iz različnih vzrokov ni mogel ali ni hotel končati vsaj vseh osem razredov ljudske šole, je našel varno zavetišče v enem ali drugem »koncesijoniranem trgovskem tečaju«, ki ga je seveda vedno in brezpogojno absolviral vsaj z odličnim uspehom.
Nič čudnega tedaj, če se je tekom let nabrala pravcata armada takih odličnih absolventov, ki danes v celih stotinah (poglejte le izkaze »Državne posredovalnica za delo«) tavajo brezposelni po Ljubljani in po deželi ter ne vedo kaj bi začeli. Res, da vlada danes v trgovini velika stagnad« ja ir ni povpraševanja po trgovsko naobra-ženih močeh, res je pa tudi, da se absolventov zasebnih trgovskih tečajev dosledno brani vsak delodajalec, ker so po veliki večini nerabni. Če pogledamo učne na« črte teh tečajev, tedaj je program res pray pisan, a učenci ne dobivajo o vseh teh disciplinah pogosto niti najprimitivnejšili pojmov, kar je popolnoma umevno, če pomislimo, da traja pouk le 10 mesecev pO par ur na dan. predmetov je pa skoro za dva ducata. Lastnikom tečajev gre y glavnem le za to, da dobijo čim največ učencev, zato so poleg tega še razredi nabito polni. Učne uspehe si tedaj lahko predstavlja vsak sam in rad sem verjel da-iodajalcu, ki je imel z absolventi teh tečajev že mnogo izkušenj, ko mi je rekel, da ne znajo pogosto napisati niti pravilnik naslovov na pisemske ovitke.
V Ljubljani smo imeli pred vojno dvoletno Mahrovo trgovsko šolo, ki je vzga-jala naši trgovini sproti potrebno osobje, polt g tega pa deluje že nekaj l«t tudi do* bra in brezplačna dveletna trgovska šola, ki našim potrebam za enkrat popolnoma zadostuje. Ni mi treba povdarjati, da se kvaliteta zadnjega zavoda ne da niti primerjati z zasebnimi enoletnimi trgovskimi tečaji in to znajo prav dobro tudi delodajalci. Zasebni trgovski tečaji so torej pri nas za dogledno dobo popolnoma nepotrebni, Pa to ni poglavitno, ker javnost prazaprav ne briga potreba in nepo-treba kakih zavodov. Poglavitno je, da so postali zasebni trgovski tečaji, kakor sem že omenil, pravo — socialno zlo in to je, kar mora javnost zanimati in to ja ludi, kar je upravičilo pove<*jeništvo za uk in bogočastje do zgoraj omenjenih naredb in ukrepov. Trgovski tečaji namreč »vzgajajo« leto za leto stotine trgovskega naraščaja, ki je vsaj prva leta v življenju ■"eč ali ma »i neraben in tako le zapeljujejo nepremišljene mlade ljudi in neinformi-rane starše, da se posvetijo poklicu, v katerem jih baš vsled popolnoma nezadostne strokovne izobrazbe ne čaka nobena ugodna življenjska perspektiva. Ker dobijo mladi ljudje v teh »šolah« sama odlična izpričevala, tišči vse v te tečaje, tako se vzgaja silna nadprodukcija in posledica je neprimerno velika brezposelnost v tej stroki, kar je prav gotovo socialno zlo, če pomislimo, da nam pa v drugih poklicih manjka na vseh koncih in krajih kvalificiranih ljudi. Koliko teh ljudi bi zašlo a
tudi najmanjše tresljaje vseh teh duš, naj-rahlejše in najbledejše odtenke v njih medsebojnem čustvovanju. Nehote, izhajajoč iz njegove umetniške individualnosti, ki ga je privedla v ta poklic, in hote zbog svoje vstvarjajoče volje, pa oblivava vse te ljudi, vse te scene in dejanja neka posebna luč ali senca, ki se pa morda tudi, zdaj ob kakšnem prizoru, zdaj ob kakšnem dejanju za nijanso spremeni, dokler ob koncu prebranega dela ne zadobi neko gotovo enotno svetlobo in barvo, ki daje vsej oderski vstvaritvi drame čisto posebno obliko. V okviru tega sloga, ki ima svoj karakteristi-kon tudi v nekem splošnem ritmu se pa ta ritem vendarle zopet v posameznih de>-lili dejanja izpreminja, analogno, kakor gre v muzikalnem delu takt zdaj hitrejšo, zdaj zadržujočo, zdaj pospešujočo pot.
Režiser je delo vstvarjajoč prebral. Zaprl je knjigo. In ko tako v svoji duši še enkrat doživi vso dramo od začetka do konca, mu zvenijo vsi ti glasovi posameznih ljudi v celoti, kakor znana skladba, ki jo je ravnokar odigral na klavirju ali jo slišal na koncertu. On čuti čisto natančno vso dinamiko tega zvenenja, čuti njegova najrahlejša mesta, kakor tudi njegov najsilnejši krik, in jasna mu je ona akustična meja, ki je tudi značilna in potrebna za obliko celote.
Stev. 203.
SLOVENEC, 4. sepfemSfm
Sfrac ?.
{>r. v razne obrtne šole, če bi jih ne zape-jali s te poti trgovski tečaji, in kdor ima danes le malo vpogleda v tozadevne razmere, mi bo priznal, da naša industrija in velika obrt, v kateri leži bodočnost našega naroda, krvavo rabita absolventov dobrih obrtnih šol.
Ne vem vzroka, a dejstvo je, da se pti nas žalibog ljudje, ki so trgali par let hlače po kaki šoli, ki pripravlja ljudi za pisarne, sramujejo ročnega dela in se smatrajo vedno le kot »gospode«, za katere je edino primerna pisarna. Zato tudi ves ta brezposelni duševni proletarijat, ki ga fa-bricirajo zasebni trgovski tečaji, skoro ni mogoče več pripeljati do resnega produktivnega dela.
Pričakujemo tedaj, da poverjeništvo za uk in bogočastje vkljub umetno inscenirani gonji po časopisju nikakor ne bo umaknilo svojih dosedanjih tozadevnih naredb, ampak jih, če le mogoče še poostrilo, ker interes celokupnosti stoji nad interesi posameznikov, v tem slučaju nad interesi last-nikpv zasebnih, koncesijoniranih enoletnih trgovskih tečajev.
BoIjStotassi is Šuflcl.
Vodstvo socialne demokracijo v Švici je razpisalo za čas od 1. do 14. septembra splošno glasovanje v stranki za pristop k Ljcninovi tretji internacio-nalL Ta sklep je konec dolgega, bojev polnega razvoja socialističnega gibanja te dežele. Če pomislimo, da je nosil delavski pokret teh krajev izza najstarejših časov na sebi vse znake politične prevdarnosti in velike treznosti, Se pomislimo, da je Švica ljudovlada s popolno demokracijo in malo razvitimi razrednimi nasprotstvi, mora ta temeljita sprememba ljudske duše napraviti na nas globok vtis. Splošni gospodarski in politični polom, ki ga je prinesla svetovna vojna na kulturno človeštvo, je gotovo mnogo pripomogel k temu, da se socialna tla Švice danes pričnejo majati. Glavni vzrok tega duševnega prevrata v delavskih socialističnih masah Švice pa je to, da je bila socialna politika države v zadnjih desetletjih obrnjena v prid podjetništvu in je izgubila švicarska socialnodemo-kratična stranka svojo vzgojno moč nad delavstvom. Kakor govore dokumenti iz Švice, je bilo delavstvo od svoje lastne stranke duševno in nrav-no zanemarjeno, ker se je socialna demokracija tudi v Švici pomeščanila. 2e jeseni leta 1917. je pisalo glasilo iz Zttricha »Die Forderung«, organ za končne cilje soc.-dem. politike, o ofici-elni stranki trpke besede: »Pristna strankina buržoazija, ki se drži telesa naše proletarske bojne stranke kakor mrčes in slabi njeno revolucionarno moč, obstoja iz ljudi, ki jih je stranka dvignila h gospodarski stopnji meščanstva, in iz ljudi, ki so pristopili k stranki proletarijata le radi tega, da bi se sami ne pogreznili v proletarijat. To so sodrugi, ki jim je dobro uspela volitev več kakor vse revolucije zgodovine. To so ljudje, ki so mislili, da je izmišljotina Wolff-a in Havas, da je vpeljal Ljenin v Rusiji za vse državne uslužbence enako plačo. In vendar je to šele pravi socializem. Socializem je gospodarska enakost in zato je sovražnik socializma vsak, ki vleče dobičke iz obstoječe neenakosti in zasluži več, kakor zahteva to družabna srednja mera. Strankino buržoazijo moramo odpraviti. Pretežna večina naših zastopnikov je popolnoma nesposobna, da bi nas peljala v resničen revolucionaren boj, ker preveč zasluži.«
Iz tega mišljenja, ki je polnilo že leta 1917. švicarsko delavstvo, so se porodili težki nemiri meseca novembra 1917 in v poletju 1918 v Ztirichu in Baslu in istočasno z nemško revolucijo splošna stavka v državi. Ta je imela za cilj revolucijo ter diktaturo proletarijata in se je ponesrečila le zato, ker se vojaštvo ni hotelo pridružiti vstašem. Ta neuspeh socialističnega delavstva ni preplašil. Vrglo sc je na agitacijo in delovalo z vso močjo za zrevolucioni-niranje armade. Prvi mož, ki se je upal ranje armade. Prvi mož, ki se je upal pred parlamentom boljševika, je bil Fritz Platten, najpopularnejši mož med švicarskim delavstvom. Izredno sposoben in energičen, kakor je, je stopil na čelo boljševiškemu gibanju Švice. Plod njegovega dela so sklepi izrednega strankinega zbora v Baslu, (17. avgusta t. 1.), ki določajo, da mora stopiti švicarska socialna demokracija iz druge soc.-demokratične internacionale in se priključiti tretji, ki je komunistična in jo vodi Ljenin. Dr. Welti je izvajal na tem zgodovinskem zborovanju v imenu vodstva: »Vstop v tretjo internacionnlo pomeni, da se odločimo s tem korakom za socialno revolucijo. Revizionistična teorija jc napravila iz socialne reformo, ki je le sredstvo razred noe-a boia. cilj nroletarskeca
boja; mi pa smatramo za smoter te borbe ne reformo, temveč popolni socialni prevrat. Program tretje internacionale je zbiranje vseh revolucionarnih sil revolucionarnih strank sveta, da se zmaga komunistične svetovne revolucije pospeši. Tretja inter-nacionala stoji na stališču, da mora delavstvo, kot največji produktivni stan, zdrobiti gospodstvo kapitalizma, spraviti s sveta vojske in spremeniti svet v ogromno delavno zadrugo. Kot sredstvo služi tudi diktatura proletarijata.«
Splošno glasovanje v prvi polovici septembra bo pokazalo, če dobimo v sredino Evrope novo boljševiško trdnjavo, ki bo za vse sosede in vse države odločilne politične važnostL
HIl ssajj sg
fndi Efrpafiet m Srbi slopnSiline?
Beigrad, 1. septembra.
Da je nam Slovencem potrebno znanje srbohrvaščine, o tem pri nas ni bilo nikoli nobenega dvoma. Tudi pred zlomom Avstrije ne; saj se je poučevala srbohrvaščina obligatno na vseh naših gimnazijah, dokler nam med vojno Avstrija ni tega prepovedala.
Kako pa je obratno: ali naj uče tudi Srbi in Hrvati slovenščino? Odgovor na to vprašanje moramo prepustiti bratom Srbom in Hrvatom, da ukrenejo, kakor se jim zdi prav. To je niihova stvar. Mi si dovoljujemo v vsej skromnosti povedati samo svoje mnenje, kako bi bilo po našem mneniu najbolje.
Mi smo si o tem popolnoma na jasnem, da je za nas znanje srbohrvaščine veliko večjega praktičnega pomena nego za Srbe in Hrvate znanje slovenščine. Iz tega sledi tudi, da je upravičeno, če se goji pri nas srbohrvaščina obširneje nego slovenščina pri Srbih in Hrvatih, Vendar pa trdimo s prepričanjem, da v bodoče ne sme biti izobraženega Srba ali Hrvata, ki bi ne bil zmožen razumeti slovenski s-rs in govor, in ki bi ne poznal glavnih del iz slovenskega slovstva, kakor ne sme biti Slovenca, ki bi mu bila jezik ;n kultura srbohrvaškega plemena tuja. To je v interesu Slovencev,
Poznanje slovenščine jc najprej v irte-resu Srbobrvatov, Vzemimo stvar čisto praktično. Vsi vemo, da večini Srbov in Hrvatov delajo v centralnih uradih slovenske vloge preglavico. Slovenskih vlog bo pa v Belgradu leto za letom več. Kakor je res, da se Slovenec in Hrvat hitro razumeta. ako govorila o stvareh vsakdan:e potrebe, tako je gotovo, da Slovenec še davno ne razume vsake hrvaške *li srbske lcnjige, obratno pa še manj. Nobenega razloga nimamo več, da bi to stvar slikali drugačno, kakor je. Poprej se je resnica vsled politične taktike večkrat malo »popravljala«. Naša jugoslovanska znanstvena in leposlovna literatura je gotovo dosegla že lepe uspehe, nikakor pa ne trdi nilcdo, da nam na cbeh poljih ni potrebno razširjenje našega horizonta po literaturi drugih jezikov in nlemen. Ali ni prav tako za Hrvata in Srba nrrnaravnejše, da se seznanite z literaturo Slovencev, kakor je za Slovenca samoposebi umevno, da si najprej razširi svoje obzorje s poznanjem slovstva Srbohrvatov?
Trud, ki bi ga imel Srbohrvat, da se nauči slovenščine toliko, da z lahkoto bere slovenski, je neznaten. Če določijo Srbi in Hrvati slovenščini vsaj nekaj ur v enem ali dveh razredih višje srednje šole, bo postal s tem slovenski jezik učencem vsaj v glavnem domač in zbudilo se jim bo zanimanje za slovensko slovstvo.
Vprašanje nastane, ali je slovensko slovstvo vredno, da ga spoznavajo Srbi in Hrvati. V tem oziru mi brate Srbe in Hrvate farno prosimo, naj ne sodijo prej, dokler niso spoznali stvari, o kateri sodijo.
Poznanje slovenščine pri Srbohrvatih je dalje tudi v interesu Slovencev. Ne pri-krivajmo si tega: brez poznanja jezika in slovstva ne bodo Srbi in Hrvati imeli o nas nikoli točne slike; ker del naših velikih mož ne bo nikdo študiral, se bo nehote širila misel, da jih — nimamo. Ali Prešeren, Župančič, Cankar, Krek i. dr. ne zaslužijo, da posrtanejo last celega jugoslovanskega naroda? Bratska naroda nas brez Študiranja našega jezika, naše zgodovine in kulture ne bosta n*'kdar popolnoma razumela. Zato sc nam zdi, da je v emi-nentnem interesu notranje konsolidacije naše države, čc spoznajo tudi Srbohrvati nas Slovence. Čc dijak študira jezik in slovsvo narodov, s katerimi ni daleč v tako tesni zvezi kakor je s Slovenci, se gotovo ne more reči, da bi bil slabo porabljen čas, ki bi se porabil za slovenščino. Obratno: v praktičnem orini in iz idealnih razlogov bi bil ta Č2- • •• bljen najbolje.
Ali se ne goji s tem se.mratizem, čc pričakujemo tudi od Srbov in Hrvatov, da se bodo učili našega iezika? Nikakor
ne; vse, kar nas medsebojno
zbližuje, služi ujedinjenju, in vse, kar medsebojno poznanje ovira, je separatizem, čeprav ni nameravan.
Nam se zdi, da je bratski čut, ki ga imajo Srbi in Hrvati do Slovencev, zadel sam od sebe pravo: S kakim veseljem so pohiteli srbski maturanti v Slovenijo, da spoznajo naše plemel In prav tako je med srbskim dijaštvom živa želja, seznaniti se s Slovenci tudi glede jezika in slovstva. Če bi se n. pr. uvedel na kakem srbohrvaškem srednješolskem zavodu pouk v slovenščini fakultativno, bi bilo gotovo število prostovoljnih obiskovalcev veliko. Zato jim tega študija vsaj nikari ne branimo, kakor bi jim bil — škodljiv ali pa nepotreben. Dolžnost, brata spoznavati, je ista pri Srbohrvatu, kakor pri Slovencu.
Ko se je po zlomu Avstrije pri nas poživilo učenje srbohrvaščine, se to nikakor ni zgodilo zgolj iz utilitarističnih razlogov, češ, jaz grem kam na jug v službo, ali stopim s Hrvati in Srbi v trgovske zveze. Med obiskovalci naših kurzov za srbohrvaščino jih je bilo tudi mnogo, ki jih je vodila pri tem jugoslovanska narodna zavest in živo občutena potreba po spoznanju bratov: če smo v eni državi in en narod, se moramo med seboj poznati. Prepričani smo, da se bodo tudi med Srbi in Hrvati vedno našli možje, ki bodo enako želeli spoznati brate Slovence. Sedanje razpoloženje zlasti med Srbi nas potrjuje v tej veri. Zato nismo v strahu, kako se bodo Hrvatje in Srbi glede tega vprašanja odločili. V kolikor bodo eventuelni tozadevni sklepi izpeljivi v praksi, to bo seveda odvisno od števila učiteljev, ki bodo na razpolago.
Končno pride še to vprašanje v poštev, ali se s tem, da se uče Srbohrvati slovenščine, ne podaKša življenje slovenskemu jeziku, ki se morebiti temu aH onemu ne zdi potreben. Ali bo kdaj prišel čas, da bo vsa Jugoslavija oisala in morebiti celo govorila srbohrvaški, in kdaj bo prišel tisti čas, o tem tu ne govorimo. Mi moramo imeti pred očmi predvspm današnji položaj, in ta ie tak, da Slovenci brez slovenščin moramo ustaviti vse časopise in vsako izdaianje knjig, ker nimamo ljudi — razen nekai redkih izjem — ki bi znali srbohrvaški nisati, in tudi ne takih, da bi srbohrvaški tisk popolnoma razumeli. Zaenkrat je za dolgo dobo življenje slovenščini popolnoma zagotovljeno in slovenščina bo obstojala čisto brez ozira na to, ali jo berejo tudi Srbohrvati, baš ker bo neobhodno notrebna. Tn nmo to smo hoteli konštatirati, da ne drži ugovor, češ, slovenščini se podaljša življenje, če se je uče Srbi in Hrvati.
Prof. Rešctar ie zanisal ob z^omu Avstrije v »Književnem Jugu« lepe besede, da je to samo stvar Slovencev, ali in kako dolgo hočejo ohraniti svoj jezik. In ker smatramo to res za svojo stvar, zato ugovarjamo proti temu, da bi se n. pr. del ogrskih Slovencev proti svoji volii priklopil (prtom šol itd.) kakemu drugemu narečju kakor onemu, h kateremu hoče sam pripadati. Pravi prijatelji ujedinjenja so po našemu mnenju tisti, ki imajo v sebi dovolj svobodoljubnega duha in takta, da nastopajo proti bratom res bratski in jih ne dražijo z vsiljevanjem stvari, ki niso za notranjo konsolidacijo države neobhodno potrebne.
Rekli smo že, da vs?ko znanje jezika, ki omogoči človeku, da bere slovstvo tudi v drugih jezikih, mogočno razširi njegovo obzorje in da je za Srba in Hrvata najna-ravne:še in najpotrebnejše, če si obzorje razširita s poznanjem slovenščine. S tem izvršujeta tudi akt brastkega zanimanja za Slovirce in zato moramo stremljenje srbohrvaške inteligence po poznanju slovenskega jezika, ki se kaže tu in tam, le naj-topleje odobravati.
P^fei^I ob Plavi.
Med mnogimi težkimi vprašanji, ki se jim italijanska vlada ne upa pogledati v oči, ni najlažje vprašanje, kako vstvariti kolikortoliko znosne razmere v pokrajinah, ld jih je zasedel in uničil tekom vojne sovražnik. Bolonjski »11 Resto del Car-lino« opisuje v svoji številki od 28. avgusta pod naslovom »Žalostna krvolitja v piavskih pokrajinah« vso bridko realnost. Navaja slučaje pobojev in pokolov med vojaštvom in prebivalci, slika obupno stanje vračajočih se beguncev in mogočnost vojaške uprave.
»Resto del Carlino« jc mnogo preveč razborit list, da sc ne bi zavedal posledic, ki bi lahko nastale vsled njegovih odkritij. Če se je navzlic temu odločil za objavo teh dogodkov, je to storil pač za to, da opozori vlado na nevzdržnost razmer; vendar se je potrudil, da jc dal dogodkom čisto lokalni značaj.
Znano jc, da je po kobariškem porazu prebivalstvo v blaznem strahu pred sovražnikom zapustilo vse in se valilo s pre-; magano armado vred proii notranjosti dežele. Sovražnik, ki jc sledii, tu samo poro-pal vsega, ampak sc je tudi naravnost potrudil, da je vse tako uničil, da ne bi po-
zelenila trava, kamor je stopil. Domovina je sprejela begunce z lepa ali z grda, na rokah jih ni nosila, gotovo pa je, da po svoji navadi ni štedila z lepimi — besedami. In ko je postala na zimo pokrajina osvobojena, je mati domovina z lepimi besedami pokazala zopet bcguncem pot proti severu.
Položaj je postal težak, za Italijo dvakrat težak. Begunci so prihajali brez sredstev, pokrajine opustošene, hiše in poslopja uničena, država sama na koncu sredstev, ker obup navadno ne rodi poguma in podjetnosti ampak pohlep po uživanju, se je začelo ljudstvo brigati za danes in mu ni bilo dosti mari, kaj bo jutri. Poleg tega se je razvila v celi Evropi in menda tudi drugod med vojno strast veriženja, komod-nega življenja in lenobe ter pijančevanja. In udobnega življenja se človek mnogo težje odvadi kot privadi. K dejstvu, da država ni mogla pomagati, ljudstvo samo pa tudi ne, in ni poleg tega prineslo s seboj lastnosti, ki so potrebne za samopomoč, so se pridružile še druge težave in nepri-like,
V Italiji ni imel pred in med vojno vojak tistega ugleda med ljudstvom kakor n. pr. v Prusiji, saj je imel za seboj samo tradicije večjih ali manjših porazov. Ko pa je Italija dobila »največjo bitko svetovne zgedovine«, bitko ob Piavi, je italijanskemu vojaku naenkrat zrasel greben in hotel je zavzemati stališče nekdanjega svojega pruskega zaveznika. Narod pa je instinktivno čutil, da ni vse tako, kakor si misli vojaštvo, in begunci so poleg tega imeli pač vedno pred očmi beg italijanske »zmagovite armade« po Kobaridu in ko so se vrnili, so jim razvaline vse to vnovič pričarale pred oči. Nehote so začeli to razdejanje pripisovati nezmožnosti vojaštva. Tu jc bil prvi kamen spodtike v odnošajib med vojaštvom in prebivalci,
Kmalu pa je prišel šc drugi. Sonnino, mož stare šole, ni mogel in ni hotel razumeti modemih idej, stal je na stališču, da dobi država samo to, kar lahko brani z orožjem. Zato ni hotel demobilizirati ob koncu vojne, ampak je skušal armado še pomnožiti in italijanski listi so se ponosno trkali, da ima Italija najmočnejšo armado na svetu. Ker pa je vedel, da se vojaška disciplina ne bo utrdila med časom, ko bo vojaštvo brezdelno postopalo, je skušal ohraniti vojaštvo neokuženo s tem, da mu je dal neomejeno oblast in predpravice. S tem ga je hotel odtrgati vplivu beguncev. S tem pa je samo izganjal vraga z Belce-bubom, razširil je prepad med vojaštvom in prebivalci in ustvaril položaj, iz kakršnih se navadno porajajo — državljanske vojne.	(P, P.)
IMBTOSsI pssg^i Ka
B©SS§ssrip»
LDU Lyon, 3. septembra. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov jc v torek nadaljeval razpravo o mirovni pogodbi z Bolgarijo. V posebnem členu te pogodbe se obvezuje Bolgarija, da sprejme vnaprej, karkoli bodo velesile dolečile ;'!ede Tra-cije in obale Egejskega morja. Dosedaj še ni znano, bode-li osnutek mirovne pogodbe, ki bo izročen bolgarski delegaciji, vseboval tudi določbe o bodoči bo!garsko-ru-munski meji v Dobrudži. Zdi se, da obstoji stremljenje, vzpostavili ob Donavi mejo, kakršna je bila leta 1913 , v področju Črnega morja pa dovoliti Bolgariji nekatere ugodnosti. Verjetno je tudi, da bo Rumu-nija imela priliko, da uredi to vprašanje sama v sporazumu z Bolgarijo.
PoSItlfe© novice.
-f- Razstava, »Slovenski Narod« je ves srečen, da mu je uspelo prirediti v nekem izložbenem oknu v Belgradu razstavo, v kateri Srbi lahko berejo, kaj je pisal »Slovenec« o Bolgarih. To je pametno storil in zahvaliti se mu moramo za uslugo, ki nam jo je storil, ko je dal Belgrajčanom to priložnost. Potrebno bi le še bilo, da spravi za vedno s sveta, kar je sam pisal o Bolgarih. Storil bi s tem človeštvu kulturno uslugo.
-j- Slike demokratov. Ped naslovom »Slike iz sedanjega življenja« prinaša sinočnji »Narod« dolgovezen dopis iz Belgrada, kjer seveda zopet napada dr. Korošca, češ, da je kot prehranjevalni minister zanemarjal dobavo sladkorja. Sedanji socialistični minister za prehrano je baje pospešil svoje delo. — Ni še dolgo tega, ko jc buržuazna družba somišljenikov »Slov. Naroda« trepetala pred socialistično revolucijo, ki jc grozila vsled škandalozno slabe prehrane ljudstva. Tedaj gospodje demokrati niso našli dovolj besed zoper socialistično nevarnost. In ni ga bilo med to gospodo, ki nc bi bil pripravljen o belem drevu po Mestnem trgu hoditi bos in gologlav za dr. Korošcem, ko je začel pometati in v prehrani delati red. In zgodilo se je, da jc taisti dr. Korošec zaplenil članu demokratske zajednice 30 vagonov sladkorja in tfa dal med
Stran 4
SEOVENEC, dne A. septemEra 191*.
Stev. 203.
ljudi, mesto da bi bil gosposki demokrat ž njim veri žil. Potrpeli so gospodje demokrati to brco iz strahu pred boljševizmom. Danes boljševiški levi jedo buržuaziji iz roke. Zato sc krotilci levov čutijo močne in menijo, da simcjo pozabiti na kurjo polt, kj jih je oblivala, dokler jih ni rešil dr. Korošec. In zato danes taista buržuazija \Thti kadilnico pred socialisti ter maha po onemu, ki ie ljudstvu preskrbel kruha ter stopil verižnikom na prste. In prav to je do pičice podobno »Slov. Narodu« in njegovim demokratom.
Velik shod S. K. Z. ▼ Gorenfl Savinjski dolini. V nedeljo, dne 31. avgusta, se je vršil pri Sv. Frančišku prav dobro obiskan shod S. K. Z. Prišli so zborovalci iz Mozirja in okolice, Vrbovca, Prečice, Kokarja, Bočne, Gornjega grada, Ljubne-ga, Luč itd. Shod je otvoril poverjenik dr. Verstovšek ter v daljšem govoru opozarjal ljudstvo na razmere v Jugoslaviji, katere more le tisti prav presojati, kateri primerja položaj v naši državi z žalostnim položajem v tujih državah. Tiste brezvestne agitatorje, kateri delajo pri nas še sedaj proti Jugoslaviji, je treba potisniti preko mej, da si poskusijo, s kakimi težavami in s kako bedo se mora tam povsod boriti ljudstvo. Govornik posebno opozarja na dejstvo, da marsikateri pozabijo na to, da trpimo in še bodemo trpeli leta in leta na posledicah svetovne vojne, V političnem ozira osvetli razmere posameznih strank in označi delovanje S. K. Z. pod okriljem ljudske stranke, Z odločnostjo zavrača Ipfž in obrekovanja raznih najetih političnih nasprotnikov na osebo dr. Korošca, katerega sedaj podlo blatijo, dočim so ga še pred mesecem kovali v zvezde. Lažem in obrekovanjem raznih liberalcev slovensko ljudstvo ne bode nikdar verjelo, ker predobro pozna delovanje teh ljudi iz prejšnjih dob. Končna še poziva govornik vse navzoče, da se pridno organizirajo. — Nato je govoril prof, Bogovič iz Maribora o organizacijah na krščanski podlagi. V prav lepih vzgledih je dokazal nujno potrebo zidružitve vseh slojev in energičnega nastopa povsod v javnosti za gospodarske ki politične pravice. — Posestnik Marko Blekač iz Okonine je stavil mnogo resolucij gospodarskega in političnega značaja ter zaupnico Jugoslovanskemu ki ubit zlasti pa njegovemu načelniku dr. Korošcu. ma Gospod župnik Dekorti se zahvali govornikom in posebno dr. Verstovšku za njegovo uspešno delovanje. — Resolucije so se sprejele brez ugovora, zborovalci so se po dovršenem shodu razšli z obljubo, da bodo zasnovali povsod krajevne odbore S. K. Z.
uf-i Dfakovo. 17. avgusta. (Dopis »Slovencu«). V nedeljo stmo imeli tukaj shod pristašev Ljudske stranke, oziroma »Jugoslovanske pučke stranke«. Prišli so gg. dr. Rogulja iz Hercegovine, St. Banič iz Dalmacije in dr. Lovro Pogačnik. Shod je bil zaupen (Pouzdani s as tanek). Bilo jih je poklicanih do 60 obrtnikov, poljedelcev in delavcev, ali prišlo jih je mnogo več, še celo socialni demokratje so poslali svoje ljudi, da eventuelno malo podemonstri-rajo ali proti načelu: »vseobče volilne pravice s tajnim glasovanjem in po proporcu« je pač težk ©ugovarjati. Govorili so vsi trije poslanci izb orno in namah pridobili srca vseh navzočih, tako da so ideje takoj prvi dan pognale krepke korenine. Shodi so bili tudi po okolišnih vaseh kakor: Pižkorevd, Dragotin Satnica in Lev. Varoš, povsod so poslance z radovednostjo pričakovali ali po raztolmačenju programa navdušeno odobravali. Konstituiral se je takoj odbor, kateri bo poskrbel za predpriprave organizacijam po vseh okolišnih vaseh. Zborovalci so burno zahtevali čim skorajšnje volitvel Nadejamo se, da bo »Ljudska stranica« pri bodočih volitvah dominirala nad vsemi stranicami v vseh slovenskih in hrvatskih deželah!
+ Vinica: »boljševiki« in »Jugoslovani«. Prejeli smo: Imel sem priložnost, čitati nekaj prejšnjih člankov v slovenskih listih »Jugoslaviji«, »Slovenskem Narodu« kakor tudi v Vašem cenjenem listu, ki poročajo večinoma pod raznimi kričečimi naslovi o boljševiški zaroti in »boljše-vikih« samih v Belokrajini, zlasti na Vinici. Moji pozornosti seveda ni ušel tudi članek z dne 19. t. m., ki je bil objavljen v »Slovenskem Narodu«, poslan z Vinice, in pa drugi, ravno od tam poslan pa dozdevno iz Kočevja, Poznam razmere vse in nisem mogel verjeti, ko sem bral ta poročila o neznosnih razmerah in boljševiški opasnosti v Belokrajini, zlasti na Vinici, ^delo bi se, da so to poročila o vstaji črncev v Zedinjenih državah S. A,, toda naslov pove nekaj drugega. Piše se o gnezdu odkoder pohaja vsa zarota in zlo v kiasni Sloveniji. Dasiravno sem tu že dalie časa, nisem opazil do sedaj še nič, kar bi og>tžalo poštenemu Jugoslovanu prebil anc v teh krajih in med temi »nevarnimi, državi opasnimi ljudmi«, ki povzročajo piscem onih dveh člankov v »Slovenskem Narodu« toliko skrbi in strahu. Na?r>r0'P0 pa sem se prepričal za ta kratki čas, da na Vinici obstojata dvs popolnoma iz drugih kakor pa patriotičmh .vzrokov nasprotujoči si stranki, kateriu
ena iz osebnega sovraštva voditelja fe stranke b'ari z obrekovanji in natolcevanjem voditelja druge stranke, katerega hoče uničiti s pomočjo desetkrat povedne in sem ter tja tudi precej izmišljene »boljševiške zarote«, kateri voditelj je po mnenju teh gospodov ravno voditelj njim nasprotne itianke, Svariti je treba pred takim postopanjem, ki ni prav nič »državi koristno«, še manj pa »jugoslovansko«. Po mojem in tudi po mnenju večin-s poštenih »Jugoslovanov«, ki se sicer ne ba-hajo s to vilino, bilo bi pravilnejše, da se ljudstvo poučuje in se mu pokaže prava pot, objasnijo se mu dolžnosti in prava, ki so se mu rodila z ustanovitvijo novega, neodvisnega narodnega kraljestva SHS, kakor pa da ee iz osebne nestrpljivosti in sovraštva rovari po naših listih. S tem ne le, da dajemo orožje v roke našim zahrbtnim sovražnikom, ki iz podobnih novic in poročil o boljševikih napravijo »sione« ter jih potem servirajo delegatom mirovne konference v Versaillih. Naše stališče na mirovni konierenci je že itak dosti te žavno in mnogo ran na našem narodnem telesu nam je že prizadela ta skupina modrijanov pri zeleni mizi, toda če tomo postopali še nafrej tako in rovarili po časopisju, izgubil: bomo še več. Toliko v pojasnilo onim, ki te članke o Vinici čitajo. da bodo mogli razumno presojati stvar, in pa onim, ki jih pišejo, da mogoče čas bolje porabijo.
4- Prvi ženski shod v Črnigori se je vršil 19. minolega meseca na Cetinju. Resolucija, ki je bila na shodu sprejeta, daje izraza srbskemu čuvstvovanju črnogorskih hčera, naglaša solidarnost s protestom sestra po vseh jugoslovanskih deželah proti okrnjenju skupne domovine, poziva zavedne sinove, ženine in brate, naj ne služijo sovražnikovim namenom in končno apelira na vse kulturno ženstvo sveta, naj podpira naše opravičene zahteve na mirovni konferenci.
-f; Društvo slovanske vzajemnosti se je osnovalo na Cetinju. Predsednik je vojvoda Stevo Vukotič.
Dnevne novice.
—	Šo!o zopet šoli. Takoj s početkom Narodne vlade so se dala šolska poslopja vsem strankam za razne prireditve na razpolago. Ponekod so izrabljali to prostost, prirejali po šolah veselice, povzročali škodo na šolskih poslopjih tako, da so se množile pritožbe od dne do dne. Zaradi tega je iz pedagogičnih, higijeničnih in političnih ozirov glede uporabe šolskih poslopij sklenila deželna vlada v seji dne 26. avgusta: Šolska poslopja se smejo oddati za izvenšolske prireditve samo za učne namene, telovadnice le za telovadbo, vendar se v slučaju, da so dani ti pogoji, uporaba ne sme odreči nobeni stranki proti zagotovitvi plačila vsake škode ter proti založitvi stroškov za snaženje in eventuelno uporabo luči.«
—	Gozdarski študij. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi so prinesli časniki notico, da podeli vlada 5 podpor gozdarskim visokošoleem za študiranje v inozemstvu (na Dunaju ali v Švici). Podpore znašajo od 2000—2500 K na leto. Za današnje razmere so veliko premajhne. Eksistenčni minimum znaša na Dunaju mesečno 600 K, v Švici pa po nezanesljivih informacijah 250 frankov (najbrže več). Če računamo 1 švicarski frank samo 8 K, znaša eksistenčni minimum mesečno 2000 K, letno 20.000 K. V Franciji je študiranje še dražje kot v Švici, cenejše je v Nemčiji. Za Dunaj ima podpora nekaj pomena, za vsa druga mesta je pa popolnoma brez pomena, ker ne bodo nikogar napotile v tujino, ki ni bil že prej namenjen tja. Kakor znano, so bili izključeni v februarju t. 1. vsi Slovenci z dunajske zemljedelske visoke šole. Gozdarji (bili so le 4 na celi visoki šoli) so odšli v Zagreb, le eden se je pozneje zopet povrnil na Dunaj. Ta je sedaj tudi edini slovenski gozdarski visokošolec (poleg par Hrvatov), ki študira v tujini. Nekateri izmed izključenih so hoteli iti v Švico in so prosili za podporo, a pokrajinska vlada jim jc obljubila 800 K na leto. Sploh so pa vsem odsvetovali Dunaj in Švico in priporočali Zagrob. V naši kraljevini pa primanjkuje gozdarskih inženirjev. Uprava in nadzorstvo gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, je deloma v rokah ljudi, ki nimajo nikako gozdarske, izobrazbe. Mirno lahko trdim, da gredo vsled njihovega neveščega ravnanja z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo. V doglednem času tudi ne bo na razpolago strokovnjakov. Država bi morala skrbeti, da dobi v najkrajšem času dovolj zmožnih in delavnih gozdarskih inženirjev in jili pošiljati v tujino, da spoznajo tuja gozdna gospodarstva. Dvomim pa, da bodo te male podpore vzpodbudile naše dijaštvo, da bi se podalo na ta študij, ki je eden izmed najtežjih, v tujino, Nerazumljiva jo kratkovidnost
vlade, pa najslbo centralna ali pokrajinska, ki skopari in štedi pri tisočih na podporah, medtem ko gredo po drugi strani vsled neveščega ravnanja z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo. S. r—
—	Dijaški transport Čudim se, da smo visokošolci tako potrpežljivi. Rad bi imel, da izve tudi javnost za naše transporte. V zadnjih dneh smo čitali o transportu v Prago. Jugoslovanske visokošolce se smatra za živino, vedno se morajo voziti po živinskih vozovih. Ali to še ni vse; za ta živinski transport bi morali še plačati, kot smo čitali v zadnjih dneh v časopisih. Iz inozemstva sc vozimo navadno s transportom zastonj, za kar smo gotovo revni dijaki hvaležni. Če pa gremo z doma, bi pa tudi pričakovali, da nas se domovina usmili in nam nudi prosto vožnjo na križevo pot. In ne samo to, tudi ne smemo imeti seboj več kot 20 kg živil. Saj vendar človek lahko v osebnem vlaku naloži, kolikor more seboj vleči, dijak pa v žvinskem nc sme več kot 20 kg. Končno naj bo še omenjeno, da traja taka vožnja iz Ljubljane v Prago štiri dni — Ubog visokošolec.
—	Tržaške srednje šole. Na tržaških srednješolskih zavodih — nemški gimnaziji in realki in na slovenskih zaposloval-nih tečajih goriških slovenskih srednjih šol — je študiralo do zasedbe Primorja mnogo slovenske mladine,, od novembra 1918 dalje pa je ostala ta mladina brez redne šole ter je le en del iste nadaljeval študij v tajnih tečajih, ako jih karabinjerji niso izvohali. Navzlic temu je precej slovenskih dijakov obojega spola do konca junija t. 1. v Trstu posečalo ta pouk in posamezni člani učiteljskih zborov nekdanjih goriških učnih zavodov (oni, ki so bili v Trstu) so z veliko požrtvovalnostjo pomagali dijakom pri tem študiju. Koncem šolskega leta se je izvršila tudi klasifikacija in mladina je dobila zagotovilo, da se ji všteje v študij leto in da dobi izpričevala o pravem času v Ljubljani menda pri vladi. Ker se bliža začetek novega šolskega leta in ker nam jc znano, kako so leta 1915 (ko so goriški učni zavodi prenehali poslovati) pač šole po Štajerskem, Nižje Avstrijskem in Češkem dobile naročilo, vsprejeti vse primorske begunske dijake ter jim všteti ves dotedanji študij, niso pa hotele tržaške srednje šole vsprejeti begunskih dijakov iz Gorice, prosimo v imenu širom Slovenije raztresenih tržaških dijakov in njih staršev, naj višji šolski svet čim prej odredi, da se študij na tržaških zaposloval-nih tečajih v šolskem letu 1918/1919 vsem dijakom všteje pri vstopu v kako srednjo šolo v Sloveniji,
—	Iz Novega mesta, meseca septembra. Prejeli smo. Ko sem v 30. številki Dolenjskih Novic z dne 13. avgusta t. 1. bral, da se je 600 naročnikom ustavila nadaljno pošiljanje lista, sem spoznal, da je to naj-resnejši opomin, da se ta časopis bori za svoj obstoj. Poizvedba v tej zadevi je potrdila moj sum. Zamislil sem se. Poznam časopis ves čas njegovega obstoja; poznam smer njegovega delovanja; v nebroj člankih je spodbujal k gospodarskemu napredku naše Dolenjske. Kje bi bilo danes naše vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja itd,, da ni bilo tega časopisa! Nešteto člankov je bilo posvečeno obrtniškemu, delavskemu stanu; koliko za povzdigo trgovine, za ustanovitev raznih dobrodelnih naprav! Poleg tega prinašajo zanimive dopise iz vse Dolenjske, iz mnogih drugih dežela in slednjič domače vesti, zanimivosti krajevnega pomena. Kako rad jih vsak čita! Trdim: V priljubljeni obiiki objavljajo Dolenjske Novice obilo gospodarskih naukov in lokalnih vesti, v politiko se ne vmešavajo. Da danes vižc Dolenjsko železnica z drugimi deželami, imajo tudi Dolenjske Novice svoje zasluge! Da so imeli Istrijan-ci in Goričani, naša metropola Ljubljana, naše meščanstvo in uradništvo v svetovni vojni žitnico na Dolenjskem, kdo bode to pozabil! Tudi k temu so Dolenjske Novice mnogo pripomogle! Petintrideset let krepko bodrijo naš kmetijski, obrtni in delavski stan k gospodarskemu napredku. V zahvalo za svoje tolikoletno nesebično požrtvovalno delo, ker si niso pridobile glavnic za neugodne čase, jih čaka usoda, da bodo sedaj za vedno utihnile. Ker so nastali vsled draginje delavskih moči, papirja in upravniških del preveliki stroški, v nasprotju z majhnimi dohodki, zato je sklenilo založništvo Dolenjskih Novic, da bodo prenehale izhajati. V zadnji uri naj velja ta apel vsem domoljubnim Dolenjcem in Dolenjkam: Priskočite z mnogimi novimi naročili krepko Dolenjskim Novicam na pomoč. Agitirajte vsak v svojem okolišu za pristop novih naročnikov, Iti naj takoj pošljejo članarino, da se zamorejo Dolenjske Novice vzdržati. Tako domoljubno delo bode ugodno vplivalo tnko na založništvo, kakor na uredništvo. — L.
—	Vpisovanje na dvorazredni trgovski šoli v Novem mestu se vrši 14. In 15. septembra t. 1. v novi gimnaziji. Natančneje glej inccrat!
—	»Maturantmjam Jcta 1909,« Ozriaje se na željo večine, se sc: tanemo v soboto, dne 6. septembra ob 10. dopoldne pod
Rožnikom pri čadu. Zbrane se pogovorimo o nadaljnem programu. Pridite gotovo polnoštevilno! Est-Delakova.
—	Tržič. Katoliško-narodno dijaštvo v Tržiču priredi v nedeljo 7. septembra ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Našega doma« gledališko predstavo »Sveti Vid«, Dramatična legenda v petih dejanjih —. sedmih slikah. Prevel: Dr. I. Ev., Zore. Ko »e je zadnjič pred devetimi leti igrala, je žela obilo pohvale. Zdaj bo pokazal mlajši rod svoj prvi nastop. Občinstvo vabimo, da se predstave kar najštevilneje udeleži. Igra se ponovi 8. septembra ob 4. uri popoldne, h kateri so vabljeni posebno okoličani.
—	Tržič. Na vabilo g. župana so M zbrali v občinski pisarni zastopniki industrije, obrti, uradništva in delavstva radi sestave odbora v podporo učeče se mladine. Za blagajnika je bil izvoljen trgovec Leopold Lavš, za delegata v okrajni od* bor v Kranju g. svdtnik Potokar.	\
—	Poziv dobrovoljcem (leglonarjem). Dobrovoljd (legionarji), ki so služili ▼ Rtu siji, Italiji ali Ameriki v srbski vojski, se poživljajo, da spcrroče svoje podatke, ki so potrebni za skupno podporno akdjo ia sicer: čin, ime in priimek, leto in mesta rojstva, poklic v dvilu, gmotno stanje, se« danji naslov. Podatki naj se pošljejo nai naslov: Stanko Tominec, Janez Trdinovi ulica 2 najpozneje do 15. septembra. Vsi slovenski časopisi se prosijo za ponatis tega poziva.
—	Protialkoholm izreki Hujše! se goBK otrokom pijanega očeta, kot otrokom brez očeta. — Vino ni neumnost, a napravijo! neumnosti. — Vino in žganje sta mirna K steklenici, a ne v človeku. —< Ako ti vina osvoji glavo, niso niti noge več tvoje.1
r— Dijaška solidarnost. Na drugI belgrajski gimnaziji je bil odpuščen eden od maturantov. Vsled tega BO ostali maturanti izostali iz šole in zahtevali, naj se profesor, ki je povzročil izključitev njihovega tovariša, premesti. Na gimnaziji sami je došlo med dvema dijakoma do spopada ter je eden celo potegnil nož. Fanta so zaprli«
—	Po uradnem knrzn 100 dinar* jev = 300 kron se plačujejo odslej tudi pristojbine v mednarodnem poštnem; prometu, in sicer: 1. za navadna pismai do 20 g teže 25 par = 75 vinarjev in zai vsakih nadaljnjih 20 g po 15 par = 45 vin. — 2. Za navadne dopisnice ali za vsak del dopisnice s plačanim odgovorom 10 pa = 30 vin. — 3. Za tiskovine 5 par — 15 vin. za 50 g. — 4. Za poslov« ne papirje 5 par = 15 vin. za 50 g, naj« manj pa 25 par — 75 vin. — 5. Za bla« govne vzorce 5 par = 15 vin. za 50 g* najmanj pa 10 par = 30 vin. 6. V eni pošiljki so lahko tiskovine, blagovni vzorci in tiskovine, tedaj se plača po S par — 15 vin. za vsakih 50 g, minimum! 10 par = 30 vin. Če so pošiljki priloženi šc poslovni papirji, tedaj se plača 5 par = 15 vin. za vsakih 50 g, najmanj 25 par = 75 vin. — 7. Za priporočenje, prejemno potrdilo in reklamacijo 25 par = 75 vin. — 8. Dovoljena je eks-presna dostava (30 par = 1 K), zatheva vrnitve pošiljke in izprememba našlo-' va. — 9. Zaradi nestanovitnega kurza? za sedaj ni mogoče uvesti mednarodne nakazniške službe, prav tako tudi ne povzetij in poštnih nalogov v prometu z inozemstvom. Iz istega razloga se ne morejo sprejemati naročila na inozemske časopise. — 10. V mednarodnem prometu so prepovedana vrednostna, pisma, vrednostne škatle in poštni paketi, ker je uvoz in izvoz takih predmetov prepovedan. — 11. Pristojbine za notranji promet veljajo tudi v prometu s Čehošlovaško, Rnmnnljo in Nemško Avstrijo. V prometu z vsemi drugimi državami veljajo mednarodne pristojbine po pričujočih navodilih.
ŠfaEersfc® novice.
š Dijaški dom v Ptuju. Starši, ki želijo dati svoje sinove v zavod, naj se čimprej javijo, da dobijo pravočasno obvestilo o sprejemu in gojenčevi številki, s katero morajo biti označeni vsi gotenčevi predmeti, zlasti perilo. Vpis v gimnazijo (od 1. do 3. razreda je realna gimnazija), pripravljalni razred trgovske šole, v meščansko in event, v ljudsko šolo oskrbi vodstvo dijaškega doma, ako se mu vpošljejo zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah,
š Mladika v Ptuju. Gojenke internata lahko obiskujejo gimnijo, ki je od 1. do 3, razreda realno, meščansko šolo, gospodinjski šolo (starost 16 let) in vtšio dekliško šole. Prijave raj se takv; vp'.>š''«>jj na vodstvo Mladike v P'.U"4.
š Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred sc vrši dne 16, septembra od 8. do 10, ure v ravnateljski pisarni. Starost najmanj 10 let dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno od 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. Nemščina se ne zahteva. Učenci, ki so že bili na zavodu, sc sprejemajo dne 17, septembra od 9. do 11, .ure
vsak v tistein razredu, v katerega pride. Učenci, Iti pridejo iz drugih srednjih sol, se javijo dne 17. septembra od 9. do 11. ur ev ravnateljski pisarni. Priporoča se, da dijaki razen zadnjega izpričevala in krstnega ali rojstnega lista predložijo tudi izpričevalo o cepljenih kozah. Ravnateljstvo.
Lisiblianske novice.
ljStarešinski sestanek se vrši danes, cbe 4. septembra ob osmi uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union (I. nadstr.). Na razgovoru je delavsko vprašanje in sodelovanje pri Orlu. Prosim točne in zanesljive udeležbe. — Dopisi na starešinstvo naj se naslavljajo na Jugoslovansko tiskarno (II. nadstr.). — Predsednik.
lj Orlovski večer v Ljudskem domu se vrši v petek, dne 5. septembra 1919 na čast zastopnici čeških Orlic s. Nečasovi in a. zastopnicam iz Hrvatske. Program vsebuje telovadne točke, ki sc bodo proizvajale na slov. orlovskem taboru v Mariboru. Vstopnice se dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni. Cene 60 znižane. Vabimo k obisku.
lj Stolna Eljzabetna konferenca nima danes seje, ampak jutri ob navadni uri.
lj Vpokojenke tobačne tovarne imajo v nedeljo, dne 7. septembra t, 1. ob 3. uri popoldne svoj shod v mali dvorani Ljudskega doma, II. nadstropje.
lj Kaj bo z našimi ujetniki? V ponedeljek, na praznik rojstva M. D., to je 8. septembra 1919, ob 11. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma važno zborovanje zaradi naših ujetnikov. Na ta važni sestanek ste povabljeni vsi, ki imate sorodnike v italijanskem ali pa tudi v ujetništvu drugih držav.
lj Odbor slov. farmacevtskega društva sklicuje sestanek članov na dan 9. septembra ob 20. uri v gostilni pri Roži v I. nadstropju. Tovariši in tovarišice udeležite se polnoštevilno.
lj Pričatek šolskega leta na državnem učiteljišču v Ljubljani. — Vpisovanje v učiteljišče in vadnici bo in sicer: za obe vadnici v petek, dne 12 septembra od 10.—12. ure, za otroški vrtec v pondeljek, dne 15. septembra od 10.—12. ure, za pripravljalni razred ter II.—IV. letnik moškega in ženskega učiteljišča pa v torek, dne 16. septembra od 10.—12. ure. — V prvi letnik se gojenci oziroma gojenke v jesenskem terminu ne bodo sprejemali. Natančnejše je razvidno na deski v šolskem poslopju. — Ravnateljstvo.
lj Gg, abonente sezije 1919-20 se vabi vljudno naj blagovolijo predbiležene vstopnice dvigniti v pisarni tajništva opernega gledališča od 3. septembra od 10. do 12. ure dopoldne ter 4. do 6. ure popoldne. Prosimo, da se vstopnice zanesljivo dvignejo, ker sezija v dramskem gledališču začne okoli 6. septembra ter kdor novo vstopnico ne bi imel ne more priso-stovovati predstavi.
lj Surovost. Kar se dogaja pasantom na pešpoti ob St Peterski vojašnici presega že vse meje. Dogajajo se ponovno slučaji, kateri se občinstvu nikakor ne morejo dopasti. Ni dovolj, da vojaki samo izzivajo, ter z raznimi nelepimi izrazi obkladajo zlasti gdč., ki morajo hoditi tod mimo, temveč so začeli kar vodo polivati nanje. Ko se je včeraj vračala gdč. A. C. iz službe domov, jo je neki surovež, ker ni bilo dovolj izžvižgavanjie, polil še z vodo tako, da je bila popolnoma mokra. Vo-\ joško oblast opozarjamo, naj napravi že konec temu surovemu početju, da bodo mamo idoči vsaj varni.
lj Dirka kluba slovenskih kolesarjev »Ilirije« je preložena na 14. t, m. ker se vrši 21. t. m. v Zagrebu velika dirka na 100 km za jugoslovanso prvenstvo. Za dirko se je treba prijaviti najpozneje do 11, t m. klubovemu podpredsedniku gospodu Gorcu, Gosposvetska cesta 14 in zaeno vplačati prijavnino v znesku K 3. Ponovno se vabijo vsi športniki, da se dirke udeleže, ter da s® prijavijo h klubu, ako še niso člani. Po dirki se vr2i zabavni večer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma.
ij Stanovanjska komisija v Ljubljani.
V smislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 600 Ur. lista sestavljena stanovanjska komisija v Ljubljani posluje v hiši policijskega -uvnateljstva, Bleivveisova cesta 22. Z ozirom na kritično nujnost in obsežnost posla se ie komisija odločila za najhitrejše in najenostavnejše ttradovanje. Komisija bo sprejela le one stranke, katere sama povabi. Sprejemanje drugih strank mora odkloniti, ker osebne intervencije za stvar niso potrebne in povzročajo občutno potrato časa. Pič-lost osobja take potrate ne dopušča. Tudi prostori so za tako obsežno ustmeno poslovanje nezadostni, po večjih prostorih v to svrho poseči in stanovanjsko bedo povečati, bi pač nalogi komisije nasprotovalo. Stranka, ki jc op- - cena iskati stanovanje potom komisije aj predloži točno izpolnjeno vprašnlno pole stanovanjski komisiji. Pole se dobe po 20 vin. na policijskih stražnicah. Vsled nezadostnega
števila stanovanjskih prostorov, s kojimi bo komisija zamogla razpolagati, se fco stranki nakazalo lc tako veliko stanovanje, kakor jo družina absolutno potrebuje; na želje po komoditeti in komfortu sc ni mogoče ozirati. K večjemu se bo oddalo: oženjemu brez otrok stanovanje 2 sob, družini do treh otrok 3 sobe, čez 3 otroke 4 sobe. Stanovanja s katerimi bo mogla komisija razpolagati, bodo šele vsled odpovedi prosta. Po omenjeni naredbd Ise ima neopravičenim najemnikom odpovedati stanovanje z rokom enega do dveh mesecev.
la.
Ker ie telefonska proga z Bclgradom že zopet pokvarjena, so belgrajska poročila danes izostala.
NARODNI KLUB IN REKONSTRUKCIJA VLADE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 3. sept. »Hrvat« poroča: Belgrajska »Pravda« poudarja v uvodniku, da so pogajanja z radikalci do-šla tako daleč, da jc Stojan Protič zahteval za svojo stranko ministrstvo policije in da minister dr. Poljak ne obdrži portfelja za agrarno reformo. Min. predsednik Ljuba Davidovič je nadaljeval pogajanja. Včeraj dopoldne so se vršila do 1. ure pogajanja z dr. Laginjo, dr. LorkoviČem in dr. Drinko-vičem, ki so zastopali Narodni klub. Pogajanja so se vodila o načelnih vprašanjih ter je bila v vseh dosežena soglasnost. Kakor se vidi, se vodijo pogajanja s posameznimi skupinami, ker je opozicija razdeljena. Demokrati delajo na to, da bi stopili obe skupini, radikalci in Narodni klub, v vlado. Misli, da bodo danes pogajanja dovršena in da pride do rekonstrukcije vlade. Narodni klub dela na to, da pride do sporazuma. Povoljen izid pogajanj se bliža. Min. predsednik Davidovič je poročal o položaju v klubu demokratske zajednice. — Dopisnik »Hrvata« javlja, da so tudi sinoči bila pogajanja med min. predsednikom in Narodnim klubom. Min. predsednik je priznal, da so zahteve Narodnega kluba državne potrebe. Na podlagi pogajanj dob6 v slučaju koncentracije demokrati 7, radikalci 5 in Narodni klub 2 portfelja. Vsekakor jo očito, da je Narodnemu klubu več za izpremembo sistema na Hrvatskem in v Bosni, nego za ministrske portfelje. Socialistov ne bi Narodni klub rad videl v vladi z radikalci, težko da bi vstopil v vlado, a z Jugoslovanskim klubom nikakor ne.
Zagreb, 3. septembra. »Jutranji list« poroča med drugim: Pogajanja vlade z Narodnim klubom potekajo zelo povoljno. Pogoji Narodnega kluba bodo najbrže sprejeti. Pogajanja z Narodnim klubom so olajšana s tem, ker se je razšel z ostalimi opozicijskimi strankami. Narodni klub je namreč zahteval enoten sklep, da se ne prihaja v parlament k sejam, a ostale skupine so zastopale nasprotno stališče, vsled česar jc došlo do preloma.
LJUDSKA STRANICA V BOSNI.
{Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, 3. septembra. Kakor se čuje, bodo povodom letnega občnega zbora »Napredka« imeli pristaši težaške stranke skupščino, na kateri se bodo posvetovali, ali se bo spojila ljudska stranka s težaško, Ako se ob tej priliki nc odloči, da postane »Jugoslavija« glasilo hrvatske težaške stranke, nameravajo takoj začeti z zbiranjem prispevkov za nov list, — Glasilo hrvatske ljudske stranke za Bosno »Jugoslavija« prinaša oklic, da hrvatska ljudska stranka ni razpuščena.
ARETACIJA RADIČEVE ŽENE,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 3, septembra. Aretirani sta bili žena in hčerka Stjepana Radiča.
SOCIALISTI RADI VELEIZDAJE PRED VOJNIM SODIŠČEM. ,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Osjek, 3. septembra. Obtoženim socialistom dr. Fišerju, Lustigu in drugim, ki so pri divizijskem vojnem sodišču v zaporu, je bila te dni izročena obtožnica zaradi veleizdajstva. Glavna razprava bo koncem tega meseca.
RUMUNI O BANATU.
LDU Veliki Beckerek, 2. septembra. Bukareški list »Dacia« piše o vprašanju plebiscita v Banatu: »Agence des Balkans« javlja iz Belgrada, da so merodajni politični krogi v Jugoslaviji zelo ogorčeni, ker je mirovna konferenca večji del Banata prisodila Rumuniji. V krogih, ki stoje blizu belgrajski vladi, je znano, da je vlada dala svojim delegatom na mirovni konferenci navodilo, naj energično zahtevajo, da se Banat razdeli na podlagi ljudskega glasovanja, ki bi se izvršilo pod nadzorstvom mednarodne komisije. Ob času, ko bi se vršilo glasovanje, bi morale jugoslo-
vanske, oziroma rumunske čete izprazniti dotično ozemlje. — »Dacia« priobčuje o istem predmetu: O verziji, katero so priobčili vsi naši listi, navajajoč srbski pres-biro kot vir dotične verzije, po kateri je srbska vlada zahtevala plebiscit za ves Banat, naši uradni krogi ne vedo ničesar pozitivnega. Zdi sc, da je belgrajska vlada ponovno zahtevala plebiscit v Banatu po občinah, kakor je to že enkrat preponi-rala, a je naša vi oda odklonila, ker je zahtevala celokupni plebiscit vseh narodov Banata. Verjetno je, da izvira ponavljanje teb zahtev iz nezadovoljstva Srbov, zaradi nove banatske demarkacijske črte. S plebiscitom po občinah se nadejajo Srbi, da bodo iztrgali še kakšno občino, ki je vsled nove demarkacijske črte pripadla Rumunom. To je pravo stanje stvari,
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA DUNAJU.
LDU Dunaj, 3. septembra. (DunKU.) Vsled splošne stavke počiva od danes dalje ves promet na južni železnici. Vse vesti se strinjajo, da so državni železničarji sklenili, odložiti odločitev udeležbe pri stavki do 10. t. m. Medtem se bodo pogajali z vlado.
d Slov. kat, akad. društvo »Danica« ima svoj lokal na Poljanskem nasipu, štev, 10. pritličje, levo. Pismene Vloge je pošiljati na naslov; J. Rupnik, stud. techn., Ljubliana, Elizabetna cesta 9,
d Odborova seja Slov. dij. zveze v soboto, 6 septembra, ob 3. popoldne v sobi Orlovske zveze, Jugoslovanska tiskarna, III, nadstropje. — Podpredsednik S. D. Z.
d Odborova seja S. D. C. v petek, 5. septembra, ob 10, dopoldne, kot navadno. Zanesljivo! Predsednik S. D. C.
d Knjižnice S. D. Z. se ie spomnil z lepimi knjigami g. nadučite.lj Dragotin Ro-stohar iz Krškevasi pri Cerkliah ob Krki. G. darovatelju najlepša zahvala! Vsem 6e šc nadalje priporočamo! S. D. Z.
S« ;'. '■» Sil ^aa
* Prosvetno društvo frančiškanske fa-re ali kolodvorski okraj ima svojo društveno sejo v petek 5. t. m, ob 8. uri zvečer. Seja je važna in obvezna za cel odbor. — Odbor,
ci, kakšna je naša sveta pesem, izraz naših najsmelejših sanj.
Zato pa vsi, ki čutite narodno, ki čutite ponos slovenskega pevca v svojih prsih in ki ste sposobni umevati veličino našega poklica v kulturnem delu Jugoslavije, oglasite sc: stari in novi dobri pevci in pevke, da ponesemo v prihodnjem letu s pesmijo svojega rodu bratom, ki so nas osvobodili, pozdrav in zahvalo. 9 Nekdanjim pevkam in pevcem, k! naj bi zopet postali aktivni, pa kličemo:
Prekrasne nosite s seboj spomine, med nje še jeden glas naj zazveni: »Naprej za čast rodu in domovine, naprej, navzgor — umetnost nai živi!«
pr Pevski zbor »Glasbene Matice« v
Ljubljani si je tekom svojega obstoja na glasbeno-kulturnem polju v Slovencih zbog požrtvovalnosti pevk in pevcev, njih vzorne discipline in izborne šole stekel toliko zaslug, da se spričo te njegove zavesti ni čuditi, čc je vstrajal tako v lepih triumfalnih kot v težkih letih svetovne vojske neomajen v delu za najmogočnejšo vejo naše narodne kulture — za slovensko pesem.
Pevci in pevke! V težkih in mračnih dneh, v dneh tlačenja je bila naša sila tem upornejša, ker smo čutili v sebi zavest, da pomagamo izdatno razbijati okove suženjstva našega naroda, in delali smo, da je zasijala svoboda.
Pa v to zoro svobode ne smemo stremeti porlej brezdelni. Zgrajen je svoboden dom, a naša velika naloga sedaj je, da opravimo ta dom tako sijajno, tako popolno, da bo odgovarjal našim nekdanjim sanjam o svobodni domovini. Ne rok na-vskriž in uživanja svobode, na delo, saj v delu je prava svoboda!
Šele prvi del misije pevskega zbora »Glasbene Matice« je končan. Čaka pa nas sedaj še ogromnejše delo. Če smo doslej delali, da pokažemo tujemu svetu moč naše pesmi, moč pesmi zatiranega, pol-pozabljenega naroda, ki mu niso nikdar priznali nadarjenosti, življenjske energije in kulturnega napredka, čc smo doslej peli, da prepričamo nasprotnike o tem, da smo vredni uvaževanja in svobode, čc smo doslej s pesmijo nekako prosili bedni in ponižani v verigah, bomo peli poslej slavo našemu osvobojenju, slavo naši svobodni državi, peli bomo pesem zahvalni-co, pesem ujedinjenja, orali vsega jugoslovanskega naroda srčno polje in sejali vanje blagcst in plemenitost.
Treba bo razširiti naše glasbeno obzorje in : i jati splošne jugoslovanske in slovanske lasberie umotvore, ki bomo z njimi pol M po vsem ujedinjenem jugu kot prorc.i buditelji narodnega ponosa, kot glasni! naše sreče, ki smo jo pogrešali toliko s Jcti|,
Ne moremo pa se pokazati tako, kakor zasluži naša pesem in kakor jo lahko pokažemo, čc nc bo vsak zmožen pevec dal silo svojega -"vla in čustva na razpolago naši pesmi.
Kje so pevke in pevci >7, toliko slav-ljenih dunajskih koncertov, =o oni iz opa-tijskih, sušaških, zagrebški; tržaških itd.? Poslej ni izgovora!
Ponos Slovencev nas sili, da pokažemo bratom na jugu, kaj zmoremo Sloven-
Oilnvski taber v Trbovljah, Železniška uprava je dovolila za udeležence tabora polovične vozne cnne od vse,h postaj južne in državne železnice. Pravico do te vožnje si pridobite z izkaznico O. Z., na katero šc nemudoma obrnite. Železniške zveze so jako ugodne. Iz Brežic odhaja vlak ob %6 zjutraj, ravocbko iz Ljubljane in Maribora, vračamo sc z vlaki, ki odhajajo okrog 7. ure zvečer iz Trbovelj, Obsavci se udeleže polnoštevilno tc prireditve, posebno dekleta in fantje v narodnih nošah pridejo v večjem številu. Vsi, ki se še niste odločili, storile hitro, da se vam pravočasno pošljejo izkaznice. Prenočišča v Ljubljani preskrbi O. Z, onim* ki to do petka javijo.
Iz obsavskega okrožja. Odseki tega okrožja se poživljajo, da sc velikega orlovskega tabora v Trbovljah polnoštevilno udeleže. Oni člani, ki nimajo krojev, naj pridejo v narodni noši ali civilni obleki. Na svidenie! Na zdar! — Predsednik.
Orlovski tabor na Koroškem sc vrši na željo koroških racrcdsjn-*h krogov nepreklicno v nedeljo, 28. septembra (ne kakor včeraj po?-očano 21. sept. 1919). Bratski odseki se poživljajo, da vsaj do 13. t. m. odgovore na tozadevne okrožnice. Oziralo se bo samo na pravočasne prijave. Točnost je prva dolžnost orlovskih odsekov. Predsedstvo.
Vaditeljski tečaj Orlic se vrši na splošno zadovoljnost vseh v prav lepem redu. Udeleženke so vedno veselo razpoložene in zadovoljne, da se morejo izobraževati praktično in teoretično v delu za orliško organizacijo, ki jim napravlja dan na dan več veselja. Med vsemi je pravi sesterski duh in domača vzajemnost. Lepo je videti kako stoje Čehinja, Hrvatica in Slovenka v eni vrsti in se skupno vadijo in učijo. Sestra Žirovnikova je imela v ponedeljek zvečer v Ljudskem domu predavanje o ženski telovadni organizaciji, ki jc v svoj? zanimivosti in temeljitosti zadovoljilo vse udeleženke. Torej prav vsem moremo izreči pohvalo in priznanje.
Šentpeterski naraščaj bo pri Orlovskem večeru jutri v petek nastopil s petimi točkami. Poleg drugega bo nastopil z novimi češkimi vajami in z alegorično skupino, ki predstavlja naše zatiranje od Nemcev in naše osvobojenje. Pridite gledati vsi, ki se zanimate za naše male.
Vodstvo orglarske šolo v Ljubljani je blagohotno vpoštevalo prošnjo Orlovske Zveze v Ljubljani ni odredilo, da se bodo učenci v prostem času vadili ludi v tam-buranju, da bodo mogli voditi pozneje po naših odsekih tamburaške zbore. V ta namen potrebujemo nujno več tamburic posebno nujno bisernice, 1, 2 in 3 brač in 1. bugarije. Prosimo društva in prijatelje, ki svojih tamburic nujno ne potrebujejo, da nam jih blagohotno podarijo, posrdijo ali prodado. Naznanila pod Orlovsko Zvezo v Ljubljani,
Znani zgodovinar Seignobos opisuje v svoji knjigi »Politična zgodovina današnje Evrope« v kratkih potezah potek slovitega Dunajskega kongresa, ki se jc bati, da mu bo sedanji Versaillcski le preveč podoben:
»Odločevati bi se moralo v splošnih' sejah in Zavezniki so naznanili začetek kongresa dva meseca po 30. maju, potem so ga sklicali na prvi oktober, na to so uradno določili s 1, novembrom .formalno otvoritev Kongresa'; začetek so tvorile izročitve overovljenja polnomoči odposlancev. Dejanski pa ni bilo odločitev, Kongres se sploh ni otvori 1; obstojale so samo delne komisije pooblaščencev, ki so podpisale posamezne pogodbe med državami, potem so združili vse tc pogodbe v eno samo, ki so jo imenovali »končni akt Dunajskega kongresa.' —	>
Velesile same so določile ustroj Evro* pe in vsilile te odločbe drugim državam. Štirje zavezniki so ugotovili že 30. maja načela ureditve. Ozemlja, ki jih je bilo razdeliti, so obstojala iz delov, ki so jih vzeli Franciji in po Napoleonu ustanovljenim
državam, iz Belgije, Holandske, levega renskega brega, Italije, Nemčije in Velike vojvodine Varšavske. Zavezniki so se strinjali glede gotovih ozemelj, a si nasprotovali glede drugih. 30. maja so uredili ne- j sporna vprašanja, italijansko, belgijsko, levega brega Rena; pridržali so si nemško ln poljsko, da jih urede na Dunaju.
Na Dunaju so določili zastopniki štirih velesil, da se ujedinijo najprej med seboj o pridržanih vprašanjih, da pa bodo tako vljudni nasproti Franciji in Španiji, da povabijo njih zastopnika, da lahko prisostvuje konferencam. Francoski zastopnik Talleyrand opisuje tako-le potek prve konference. Anglež je reke! Tal-leyrandu: ,Namen seje je, da se Vam neznani, kaj je odločila četvorica v času, leo se nahaja tu.' Dali so mu zapisnik, štiri velesile so se imenovale v njem zavezniki. Talleyrand je protestiral proti izrazu, ki je izključeval Francijo iz zbora evropskih velesil. Nato je vzel zapisnik. »Prebral sem več paragrafov in rekel: ne razumem ničesar. Prebral sem drugič z zbranim duhom in z obrazom človeka, ki hoče proniknuti v smisel kake stvari, a sem rekel, da ravnotako ne razumem ničesar. Zame sta tu dva datuma, med katerima ni prav ničesar: 30. maj, kjer je bil sklenjen kongres in 30. oktober, ko bi se bil moral kongres začeti.«	(P. P.)

f;
Spisek dobrovoljcev 1. jugoslovanskega polka v Tomsku (Sibirija) iz ozemlja, ki so ga Italijani okupirali/
Abram Josip, 1894, Štanjel, Sežana. — Antih Anton, 1887, Kreda, Tolmin. — Bremec Ciril, 1895, Hotenje, Tolmin. — Bratina Josip,
1892,	Otlica, Ajdovščina. — Bovčan Franc, 1891, Dornberg, Gorica. — Bratuš Mohor,
1893,	Draga, Postojna. — Briščik Vekoslav,
1894,	Briščiki, Sežana. — Čerin Ivan, 1878, Grgar, Gorica. — Cerkvenik ivan, 1881, Pre-ložje, Sežana. — Cingerle Anton, 1888, Visoko, Gorica. — Colja Alojz, 1894, Gorica. — Čepin, Alojz, 1890, Idrija. — Čepri Matija, 1891, Kanal, Gorica. — Dobovšek t rane, 1889, Brda. — Frajneraj Jos., 1886, Sv, Tomaž, Gorica. — Fabijan Ivan, 1884, Rihenberg, Gorica. — Feriolja Anton, 1887, Senožeče. — Flo-rentin Franc, 1893, Savodnje, Gorica. — Fa-[aneli Pavel, 1886, Miren pri Gorici. — Gulin ivan, 1872. Gorica. — Grohar Leonard, 1886, Podbrdo Tolmin. — Hladnik Matej, 1888, Križna Gora, Vipava. — Hadulin Valentin. 1881, Zakriž, Tolmin. — Ipavec Josip, 1890, Kapat, Gorica. — Jug Maks, 1893, Selo, Gorica. — Jerman Fran, 1894, Brezovica, Št. Peter. — Kosanc Vinko, 1896, skedenj, Trst. — Klavžar Ivan, 1885, Jasenica, Cirkno. — Kravama Andrej, 1892, Kal, Bovec. — Kaučič Anton, 1886, Žabče, Tolmin. — Krpan Andrej, 1883, Buko-vica, Gorica. — Kraje Ivan, 1893, Lož, Logatec. — Kikel Rihard, 1890, Trebuša, Tolmin.
—	Kirn Ivan, 1889, Zagorje, Postojna. — Kralj Ivan, 1890, Kalovcc, Logatec. — Kandare Anton, 1888, vas Dane. — Kaučič Franc, 1876, Palubin, Tolmin. — Kumar Anton, 1886, Koj-sko, Gorica. — Kenda Anton, 1894, Idrija. — Krašna Franc, 1889, Budojna, Postojna. — Krivec .Jakob, 1882, Ponikve, Tolmin. — Krava-nja Franc, 1887, Soča, Tolmin. — Kravanfa Matija, 1884, Kal, Bovec. — Lah Anton, 1893, ] Dutovlje, Sežana. — Likar Ivan, 1883, Pod- i kraj Postojna, — Lcban Edvard, 1894, Trst.
—	Lulik Avgust, 1893, Ajdovščina. — Lttke-žič Franc, 1893. Vrtojba. — Melharčič Kari, 1887, Slavina, Postoina. — Medved Matija, 1893, Drežnica, Tolmin. — Malic Anton, 1876, Miren, Gorica. — Mozetič Josip, 1892, Dornberg. Gorica. — Možina Franc, 1894, Sobonje.
—	Mahanja Anton, 1888, Stranje, Postojna. — Mere Franc, 1894, Lokev, Sežana. — Možina Franc, 1891, Postojna. — Mlakar Josip, 1885, Otalež, Cirkno. — Milič Ivan, 1887, Mali Rep-nič, Sežana. — MermoUa Bogumil, 1898, Čer-niče, Gorica. — Dr. Male Vojeslav, 1886, Kanal, Gorica. — Nemec Josip, 1893, Gorica. — Obersnel Andrej, 1894, Lokev, Sežana, — Or-har Andrej, 1886, Tolmin. — Obljubek Ciril, 1886, Gorica. — Paškulin Leonard. 1894, Štan-drež, Gorica. — Pavšič Viktor, 1885, Štandrež, Gorica. — Prinčič Josio, 1886, Gorica. — Ple-sničar Ivan, 1893, Solkan, Gorica. — Pagon Ivan, 1891, Cirkno. — Perhauc Matija, 1887, Postojna. — Pintar Aloi/., 1884, Anhovo, Gorica. — Paternost Metod, 1894, Senožeče, Postojna. — Dr. Pless Ivan, 1886. Devin, Goriško. — Pless Leopold. 1891, Devin. Goriško.
—	Pavlin Peter. 1886, Solkan, Goriško. — Ri: javec Josip, 1881, Trnovo. Gorica. — Rupelj Andrej, 1878, Trst. — Školč Josip, Tolmin. — Štrukelj Alfons 1894, Tolmin. — Škok Andrej, 1891, Št. Peter. — Simonetti Franc, 1884. Fo-jana, Biljana. — Šorli Peter, 1884, Podbrdo, Tolmin. — Skočir Daniiel, 1890, Tolmin. — Škarabot Franc, 1879, Šempas, Goriško. — Šumrada Janko, 1884, Stari trg, Logatec. — Sirk Anton, 1887, Medana, Gorica. — Šviligoj Franc, 1893, Dobrovo, Gr,-diska. — Štraus Ivan, 1890, Lukavec, Goriško. — Škriniar Leopold, 1892, Brežec, Sežana. — Širok Štefan, 1888, Grgar, Goriško. — Tomšič Andrej, 1883, Šembu. Postona. — Tcrnovšič Štefan. 1888, Gradej, Goriško. — Unetič Ivan, 1892, Gorica.
—	Urbančič Aloiz, 1890, Kreda, Tolmin. — Vatovec Josip. 1880, Čepno, Postojna. — Vi-drih Franc, 1886, Podraga, Postojna. — Valen-čič Franc, 1889, Nadanje selo, Postojna, — Velikonja Ferdo, 1887, Ajševica, Gorica. — Vižin Ivan. 1896, Gorica. — Valentinčič Franc, 1894, Pr ''-rdo, Tolmin. — Velikonja Anton, 1885, Sp. 'clrija. — Žake'i Radivoj, 1889, Ledine, Lo£aicc. — Žr.idaršič Josip, 1897, Ilirska Bistrica.
Spisek dobrovoljcev 1. Jtt^oslovanskeča polka v Totnskti (Sibirijo) iz Istre in Trsta.
Brezovec Ivan, 1887, Trst. — Budnič <ran, 1S91, Poljane, Pograd. — Babic Jakob, 1887, Trst. — Bu-ič Marko, 1892, Kavran, Pula. — Bokntič Ivan, 1883, Kršan. Pazin — Butkovič Nikola, 1893, Vrbnik. — Blečič Avgust, 1888, Zamet, Volosko. — Cipritan Marij, 1897, Pičnn, Pa/in. — Cokut Anton, 1890, Opčina, Trst. — Damjanic Antun, 1809, Damja-
* »Edinost« in druge prizadete liste prosim. da ta snisek Donatisnejo, — Dr. Štele.
niči. — Delnka Ivan, 1875, Katkovci, Kopar.
—	Dlačic Franjo, 1892, Podoj, Cres. — De-kleva Franc, 1880, Zajelšje, Podgrad. — Ferhis Božo, 1891, St. Vincenti. — Godina Leander, 1897, Skedenj, Trst. — Grabrovič Ivan, 1893, Muntič, Pula. — Grgič Matija, 1888, Bazovica, Trst. — Gombač Josip, 1897, Krušica, Podgrad. — Golubovič Josip, 1896, Lovran. — Godniv Vinko, 1894, Herpelje. — Ilijič Ivan, 1897, Omišalj. — Jcrunela Ivan, 1893, Kar-nica, Istra. — Jirman Josip, 1884i Nova Vas, Plomin. — Jurkovič Antun, 1896, Opatija. — Jurčič Joakim, 1893, Pazin. — Jakopec Franjo, 1890, Kopar. — Justinič Nikola, 1896, Do-brinj. — Kolman Antun, 1894, Koroman, Bar-ban, Istra. — Korača Ivan, 1890, Poreč. — Keršič Ivan, 1887, Kluni, Poreč. — Koraca Ivan, 1890, Poreč. — Komcli Ludovik, 1897, Trst. — Kuftič Ante, 1894, Kuftiči Pulu. — Kirac Ivan, 1875, Medulin. — Kučič Anton, 1892, Moščcnice. — Kocijančič Josip, 1892, Rožar Kopar. — Kermec Jakob, 1890, Požun Kopar. — Legovič Ante, 1897, Kaštelir. — Lakovič Josip, 1894, Podgrad. — Marjetic Josip, 1888, Prapreče Dekani. — Mlinarič Vranjo, 1885, Sv. Barbara, Optuj Istra. — Mertelj Andrej, 1889, Bestjak, Optuj. — Mi-haljevič Josip, 1892, Pula. — Muleš Josip, 1S85, Pletenci, Volosko. — Nefat Anton, 1893, Rovinj. — Ostanek Franjo, 1893, Trst. — Opat Karlo, 1896, Trst. — Paulovič Anton, Nova vas, Poreč, 1887. — Poropat Anton, 1888, Dane Buzet. — Pištau Jakob, 1887, Kaštel, Kopar. — Radovič Anton, 1892, Sv. Lovreč, Poreč. — Rosanda Anton, 1889, Vin-kuran Pula. — Radulovič Anton, 1870, Rad-mani. — Rojac Roko, 1887, Šmarje, Kopar.
—	Škrlj Franjo, 1886, Gorenjavas, Buzet. — Sonce Ivin, 1885, Kontoveli, Trst. — Samec Hermin, Trst. — Sasič Mihael, 1890, Opčina, Trst. — Sosič Anton, 1886, Opčina, Trst. —
Strolig Anton, 18°2, Račja vas, Buzet__Škra-
bič Jakob, 1887, Krnica. — Saccin Ivan, 1889, Plavlie. — Šverko Anton, 1893, Klenovščak, Buzet. — šušteršič Franc, 1888, Trst. — Šlji-var Josin, 1896, Jarbulišče, Pazin. — Tkalčič Ivan, 1891, Mali Brgud Kastar. — Turica Oskar, 1892, Pula. — Žagar Mate, 1873, Pa-drič, Trst. — Demarin Anton, Pula. — Sti-pamč Ljudevit, 1884, Volosko.
Pozdrave iz Sibirije prinašam sledečim rojakom iz našega ozemlja, ki ga je okupirala Italija, od njihovih sorodnikov, ki se nahajajo v 1. jugoslovanskem polku Matije Gubca v Sibiriji. Njihov naslov je: 1. ju-goslavjanskij polk, Tomsk, Krasnyja Ka-zarmy, Sibirija. Prosim »Edinost« in druge prizadete liste, da te pozdrave priobčijo in jih na ta način napravijo dostopne rojakom, ki so že dolgo brez vesti od sorodnikov v Sibiriji.	Dr. Fr. StelS.
Arhar Matevž, Rovte pri Logatcu, od sina Franca Arharja. — Arhar Katarina, Rovte pri Logatcu, od bratranca Franca Arharja. — Ban Marija, Prosek, od brata Hermana. — Bezin Antonija, Sv, Križ pri Trstu, od očeta vsi družini. — Bing Olga, Trst, piazza Barriera vecchia 10/IV, od brata Edvarda: o Rihardu ne ve nič. — Bokatič Franjo, Kršan, Istra, od brata Iveta. Iz Kršana jc v polku tudi Mate Belušič. — Bokatič Anton, KrSan, Istra, od Iveta. — Bntkovič Marija, Otok Krk, Vrbnik, sin in brat Nikola Butkovič se je javil kot dobrovoljec v srbsko armado v Odesi, kjer je končal oficirsko šolo in 22. maja 1917 stopil v rusko armado in obiskoval rusko oficirsko šolo, sedaj pa je v 1. jugos'ovanskem polku v Tomsku »zastavnik«. — Caharija Bogomila, Nabrežina, od podporočnika Ipavec. — Can-dido Carlo, imniegato giudiziale, o. Krk, Istra, od Nikole Butkoviča pozdrav Pepini Belestra in Eurichetti Grisan. — Cerkvenik Josipina, Gradišče Dri Divači, od bratranca Ivana; je skupaj z D. Firceta iz Lokve. — Cihlar Matej, Trst, via Sette Fontane 35/111. Edvard sporoča pozdrave celi družini; o Mariju ne ve nič, a upa da je že doma; o svoiem bratu tudi nič; sporočiti vse sestri Olgi. — Cingerle Franc, Visoko 78, o. Šempas, Primorsko, od brata Antona Cingei^e; pozdrav tudi od Ivana Grudna iz Užič. — »Ciril-Metodova šola« pri sv. Jakobu v Trstu, učiteljski zbor, podporoč. II. Ipavec vsem tovarišem in tovarišicam pozdrav; jc poveljnik 9. stotnije 1. jugoslovan. skega polka Matije Gubca v Tomsku. — Če-kada Katina, Divača, Eržen pozdravlja Tončka g. in ga. Magajna in Sušovo Mino. — Danev Helena, Kontovelj 63 p. Prosek, sin Andrej Danev; bratranec Ivan Sonce je tudi v 1. jugosl. polku; pozdravlja brata Alojzija, Fakinovega Ivana in vse prijatelje. — DobriUa Antonija, Štranga, Pazin, ocl nečaka Ciprijana.
—	DobriUa Ana, Štranga, Pazin; cel čas se je boril proti Avstriji; v Tomsku je videl Ettorc Marzaz-a iz Pedene. — Dolenc, družina, Prosek. Herman je služil od 1. 1916. v raznih armadah in je sedaj v 1. jugoslovanskem polku.
—	»Edinost« uredništvo, Trst. »Pošiljam v imenu tržaških in goriških Slovencev nahaja-jočih sc v 1. jugosl. polku v Tomsku prisrčne pozdrave vsem borcem za svobodo z želio_, da se naše skupne težnje kmalu uresničijo.« Podporoč. H. Ioavec. — Fabian Karolina, Reifenberg pri Gorici, od sina Ivana. — Fa-nuko Ante, Dobrinj, o. Krk, od brata Nikole.
—	Feriila Marija in Terezija, Senožeče 124 pri Divači, od brata Antona. — Ferlan Ani, Opatija, Rajerova ulica 303, od Antona Ku-čiča. — Ferlin Bože, selo Frlini p. Sv. Vin-cent, Istra; od sina Boža, — Franetič Franja, Senožeče, 1, vas Potoče; od moža; Vražmov Tone' je tu v 1. jugosl. polku. — Frank Ivana, Prem 84, Notranjsko; od bratranca 1. Kima.
—	Freidreich Ferdinad, Sv. Tomaž p. Ajdovščini, od sina Jožefa. — Gerdol, družina, Rocol (na hribu) 496, Trst, od sina Ivana. — Golubovič Marija, Orebič (Pelješac),( Dalmacija, od nečaka Josipa. — Golubovič Antonija, Lovran 69, Istra, od sina Josipa. — Grabrovič Jelena, selo Muntič 44 p. Pulju, od sina Ivana. — Grabrovič Lucija, s. Muntič, p. Pulj, od Ivana. — Graso Metileli, Sušak, Kostrena sv. Lucije, podporočnik Kosta Ruzič pozdravlja. — Gruden Marija, Užice 15, p. Šempas, Primorsko, od brata Ivana; Cingerle iz Visokega ej ž njim. — Ipavec Štefan, Prosek, od sina Hermana. — Ipavec Katarina, Trst, Mon-techi 15/1, od sina Pepi. — Ivančič Marija, Trst, ul. Montechi 15/1, od brata Pepi. — Je-senko Ana, Otlica p. Ajdovščini, od moža Rada. — Jug Franc, Selo 73 p. Černiče, od sina Maksa. — Jurman Marija, Novavas, p. Sušnjevica, Istra, od moža Josipa. — Justinič Ivan, Dobrinj, o. Krk, od sina Nikole. — Katnič Mato, Cirkvenica, gostiona_ »Sušak«, od sina Mata. — Kenda Ivan, Zagrad 26, Idrija, od sina Antona. — Klcmcnte Marija, Tolmin, od soseda Štrukelj Alfonza. — Knez Ruža. Pazin, Corso dom Bertoža, od Cipri-
jana Luk. 1916 je stopil v srbsko armado;
1917	je prešel v jugosl. bataljon v Kijevu,
1918	odpotoval v Sibirijo, kjer je v 1. jugosl. polku. — Kocijančič Uršula, štepani, pošta Črni kal, Istra, od Jos. Kocijančiča. — Kocijančič Jakob, Bazar, o. Črni kal. Istra, od sina Josipa. — Kogovšek Marija, Grampovce, p. Rovte pri Logatcu od Fr. Mrharja. — Kom-para Ivana, Breg, p. Ajdovščina. Sv. Tomaž, od Jož. Freidereicha. — Koraca Mate, s. Ja-senovica, mesto Porič, Istra, od sina Ivana; ž°h kmalu štiti*i Jugoslavijo. — Košanc Anton, Skedenj 639, Trst, od Vinka. — Krančič Andre, Buzet, Sovinjak, Istra, od sina A. — Kravanja Amalija, vas Soča 100, Bovec, od moža Franca. — Kravanja Eliza, vas Kal 2, Bovec, od brata Andreja. — Kučič Benedikt, Moščenicc, Draga, Istra, od Tončiča, — Ku-wor Antonija, Kojsko pri Gorici od moža. — Kutin Anton, mizar, Kobarid, Dreženca od Medveda Matije. — Kvatcrnik Milutin, Kraljeviča, Primorsko, od Oskarja. — Lenarčič Fina, Ospo, p. Črnikal, Istra; od poročnika F. Jp.kopca. — Lukcž Anton, Pičan, 75, Pazin, od sina Ciprijana. — Lukežič Jakob, Vrtojba I. pri Gorici, od sina. »Upam kmalu srečno in veselo svidenje v naši svobodni domovini Jugoslaviji; ne obupajte, bodite ponosni name. Živela svobodna Jugoslavijal« — Lukežič Jožefa, Vrtojba I. p. Gorici, od brata Franca. »Tu smo trije domačini: jaz, Džvani in en JpbeUnovj iz goriške okolice jih je še več.«
—	Lulik Avgust, Ajdovščina, od sina Gustelj-na. »Skrbite za Marijo!« — Majer Valerija, sv. Anton, Koper; od poročnika Franca Ja-kopca. — Malalan Mariia, Opčine 5, Trst, od brata Antona. — Marinič Peter, Kojsko p. Gorici, od brata Toneta. — Marmolja Leopolda, Selo 4 pri Černičah, od Maksa Juga. — Motjac Antonija, Kojsko pri Gorici, od moža.
—	Medved Josip, Dreženca, Kobarid, od Ma-tiasn. — Medvedič Marija Kastav, Voloska, selo Klana, od Roberta. »Bratski pozdrav mojim sovojnikom Tvojim bratoml Srečen sem, da se bom mogel bok ob bok ž njimi boriti za svobodo našo in Tvojo!« — Medvešček Jar.ez, Trst, via de Amicis, od brata Artona.
—	Mermo'ja Alojzij, Batuie 67, Černice, Goriško, od sina Mirka. — MHlovaz Giusepoina, Cittanova p. Parenzo od Cipriana. — Mire Katarina, Lokev 19, pošta Divača, od sina Franca, Iz Lokv«; sta v Tomsku tudi Andrej Obermel in Martin. — Mlekuž Ivan, vas Kal 36, Bovec, od stričnika Andreja. — Moder čin Darinka, Sušak, Boulevard 119 od brata Oskarja. — Mnnih Jožefa, Stržišče 3, Huda-i'i5na cd J. Pojntarja. — Nabergoj Ljudomil, Trcsek 106, od Andreia Rupla. — Nardln Jožefa, Vrtojba II, p. Št. Peter pri Gorici od Maksa Juga. — Ogrin Ivan, Loka 27, Črnikal, Istra, od Ivana. — Orlič Marica, Punat, o. Krk, od Nikole Butkcviča. — Pagon Tomaž, Cirkno 101, od sina I. Pagona. — Paškulin Jožef in Franc, Št, Andrež p. Gorici, od brata Leopolda. — Paternost H:nko st. nadučitelj, Senožeče pri Divači, od sina. — Perbavec Jernej in Peter, Potoče 6, Senožeče, od sina Matija. Iz Senožeč je v 1. jugosl. polku tudi Metod Paternost in Uražmov Tone. — Pertot, družina, Prosek, od H. Ipavca. — Pertot, Marcela, Prosek, od H. Ipavca. — Petrič Marica, učiteljica, Golac, Obrov, Istra, od Edvarda. — Pafntar Lovrenc, Stržišče 36, Huda-južna, od sina Jakoba. — Radovič, žena, Poreč, Zbandije, od moža Antona. — Rijavec Olga, Št. Peter pri Gorici, od Franca. — Ri-favec Mariia, Trnovo p. Gorici 14, od moža Jožefa. — Rizzi Amalija, Trst, via Alice 8, od Edvarda Leban. — Rožič Ivana, Osek, Šempas. od Antona. — Eupelj Ivan, Prosek, De-vinščina 6, od očeta, — Sancin Angela, fp. d. Toč) Skedenj 487, Trst, od Vinka. — Sancin Jožef, Badstia 55, p. Zavije, Istra, od brata Ivana Sancina. — Sever Ivan, Loka 20, Črni Kal, od sina Ivana. — Sever Mariia, Loka 20, Črni Kal, od moža Ivana, — Skabič Mari-
i'a, Krnica 68. Istra, p. Vodnjan, od moža Ja-roba. — Sosič Antonija, Opčina pri Trstu 429, od sina Grge. — Sosič Ivanka, Opčina pri Trstu 119, od možaj v polku sta tudi »Toni od Frencinov« in »Mičel od poloneje«. — Spazza-pan Marija, Ajdovščina, družina Lulik, od Gu-steljna. — Stare Anton, Kontovelj, p. Prosek, Trst, od Andreja Daneva. — Strosar Franca, Trnovo p. Gorici 21, od sina Jožefa. — Šiili-goj Anton, Biljana, Gorica, od sina Franca. — Škerlj Anton, Lupoglava 29, Istra, od sina Franca. — Škrinjar Luka, Ležeče p. Divači, Primorsko, od stričnika Ivana. — Špacapan Slava, Gorica, ul. Levada 29. od Štrukelja. — Čpucopan Marija, Sv. Križ, Plače pri Ajdovščini, od brata Jožefa, Tolmin 109/1, od sina Alfreda. — Tocilj Marija, Zadar, Dalmacija, od sina Ivana. — Tomažič Anka, Gorica, ul. Sv. Antona 12, od Josipa Demarin. — Tratnik Ivan, Trst via S. Anastasio 2, od Edvarda. — Turina Olga, Rijeka, piazza Elisabetta 2./III., od brata Oskarja, — Turnher Nande, Klana, Istra. »Samo posebi umevno, da sva midva z Robertom vojaka jugosl. narod, armije, ter da nosiva mesto kokarde slovenske trobojnice.
Javi Emilu in Edmundu o našem poiavljenju. isto v Ljubljano in Postojno.« Herman. — Tu-šek Marija, Gorje, p, Cirkno 70, od Ivana. — Valentič Marija, učiteljica, Servola 437, Trst, od Leandra Godine. — Valentinčič Katarina, Trnink 5, Podbrdo, od sina Franca. — Vouk Ivan, Trst, posta centrale, espedizione Gior-nali, od Edvarda. — Zavadlav Matilda, Štandrež pri Gorici, od brata Leopolda. — Zee Lavoslava. Moščenička Draga, Istra, od Tončiča. — Zidarič Vinko, učitelj, Pičan, Istra, Pazin, od Ciprijana. V Rusiji je od 13. avgusta 1916, 25. avgusta ie stopil v srbski kor v Odesi; 1. 1917. izstopil iz srbskega kora in vstopil v jugoslovanski bataljon v Kijevu; tam ostal do 13. junija 1918, ko je stopil v rusko armado in bil tam do 10. decembra 1918. Isti dan stopil v Tomsku v 1. jugoslovanski polk Matije Gubca. — Žakelj Andrej, Ledine, Idrija, od sina Radivoja. — Žgaga Frančiška, Trtnik, Podbrdo od Franca Valentinčič. — Rodbina Pless, Devin, pozdravi od sinov dr. Ivana in Ludovika Pless. — Rodbina Hervatld. Trst, od sina Oreste. — Rodbina šusteršič, Trst, od sina Franca. — Dr. Antončič Anton, odvetnik, Krk (ali Omišalj), o, Krk, od poročnika Iliji£ — Ilijič Jelena, Omišalj, o. Krk, od poročnika Iliiiča. — Trpin Antonija, učiteljica, Idrija 232. od učitelja Iv. Gabrovška, nai se po možnosv oglasi na dr. Stelž, Sp. Šiška 172.
Jugoslovanska knjigarna naznanja, da ima sedaj že na razpolago vezane izvo» de Cankarjeve krasne knjige >S poti«* Knjiga stane 12 K 10 vin.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA.
priporoča:
Zemljepis za srednje šole, I. del, tpf-sal prof. Milan Pajk, II. natis, priredil profesor Jožef Xržišnik, je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Ceno r. znesku 5 K je poverjeništvo za uk in bogočastje že odobrilo. Knjiga utegne tudi v! meščanskih šolah služiti pri šolskem pp» uku.
Bežnik, Narod, Id izumira. Pred desetletjem je napravil sloviti Norveški po« lainik Nansen svoje zanimivo potovanje v Sibirijo. Poslužil se je pota, kjer je imel priliko opazovati življenje in propadanj« naroda Laponcev in Eskimov. Neposred« no pc tem petovanju izišla knjiga »Sibi-rien ein Zukunftsland« je prinesla krasne opise o šegah in navadah tega bednega ljudstva. In vtise, ki jih je nabral ta veliki popotnik na bregovih Jenissejska tat ogromnih sevemtfc, sibir kih tundrah, je zbral naš slovtDoki avtor v celotno de!ce* ki nam ga » udi tukajšnja Jugoslovanska krjigurra. Cena brr.širani k»/',»gi 3 K 90 v,
Dostojevski), Zapiski iz mrtvega do* ma. Mož, ki mu pod kožo lazijo želve««" nam nudi galerijo postav tako izklesanih po njega mojstrski roki, tako izrazitih po njega orjaški duševnosti. Spomini velikega ruskega pisatelja so uživotvorjeni v temi velikanskem delu, spomini na orjaške du» ševne muke in silno bedo, ki je vladala v. sibirskih kaznilnicah, takrat ko je bilfl ime »Sibirija« še mrzel, leden curek za evropskega človeka. Knjiga je torej sestavljena iz utisov, med njimi so taki biseri, kakor jih malo nudi vsa svetovna literatura, na primer mala zgodbica »Akulj-kin mož«, v kateri je toliko groznega realizma, ki tako sijajno osvetljuje temo ruskega naroda, nadalje odlomki, kjer dela bedni jetnik — Katoržnik nova znanja, recimo s Petrovim, s to tiho v se segaio-čo dušo orjaške volje in brezprimernega poguma, ali Izaj Fomičem, tem ponižnim, prečudnim starcem, malim židikom, ki je obenem ena najboljših karakterizacij ruskega židka sploh, nadalje s hrabrim vojakom Bakljušinom, ki ubije nesramnega Nemca in pripoveduje svoj zločin tako mirno, kakor da bi sploh ne bil ubil človeka, kajti človek in Nemec sta pri njem dva različna pojma, — Vse te zgodbe in odlomki sestavljajo veliko delo, ki spada med najboljše stvaritve genijalnega ruskega pripovednika. Cena broširani knjigi je 6 K 60 vin., vezani 15 K 40 vin.
Brez posebnega obvestila.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujoŽo vest, da je nai nad vse ljubljeni, preblagi mož in predobri papa, brat, zet, stric in svak, gospod
dr. MlacBimSr Žifek
advokat,
dne 1. t. m. v 56. letu nagloma v Gospodu zaspal
Zeraski ostanki preblagega rajnkega se prepeljejo v Ljubljano na glavni kolodvor, odkoder se polože dne 4. septembra ob 5. uri popoldne v rodbinsko grobnico pri sv. Križu k večnemu počitku. Svete maše se bodo darovale v več cerkvah.
Prosi se tihega sožalja!
Novo mesto, dne 3. septembra 1919.
Jakobina dr. Žitkova roj. Munda, soproga in hčerka Binčka.
2nnva 1/073 »pravljlvčka na prosta llUsU I Ubil osi in perosa in en ko« leseij se ceno prodaio. Jernej Pirnat, kovač, Jarše p. Domžale.
Velik Doslo\eK
kredenco
za salonsko
je naprodaj v giaSčinl BOKALCE pri Dobrovi.
Gakoj se spre/me nekaj

Oglasiti se je v upravi Slovenca.
Vaionor (učenec) iz dobre poštene rod-lUjbUbL blno se takoj sprejme v modni trgovini T. Ecjcr, Ljubljana, Sv. Petra cesta St 2.
Zlato domska uro ss^skfcg:
ditelj naj jo proti nagradi odda na Poljanski cesti št. 18. I. nadstr. desno.
mi orofiail išče šoto Sls
Čedno, z elektr. lučjo. Ima svoje rjuhe. Ponudbe na upravništvo lista pod ši-tro .Soba B"	5181
Spretna šiviljska pomočnica sprejme takoj v trajno delo pri J. Jančar, modni salon, Ljubljana, Pod tran£o2/III.
Ctannvanio 8 hrano se iščo za dija-ululIUlUuJu kinjo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca* pod šu 5182.
600 smrekoviH dreves oo modo
blizu ceste in kolodvora so na prodaj. Ponudbe na naslov A. iickalj, na Milno 70, p. Bled IL
VaPJlhinia k otrokom, zanesljiva, izlili UllllljQ vežbana, se sprejme proti dobri hrani in visoki plači. Ponudbe nasloviti na F. Čuden, Sin, Lj abljana, nasproti glavne pošte.
DMIftatallra » dolgoletno prakso, išče rrUuujlMu primerne službe takoj, izven Ljubljane bodisi v mestu ali na deželi. Naslov na upravništvo „SLO-VENCA" pod šifro »Prvovrstna moč«.
Naznanjamo vsem sorod-oukom in znancem proialostno vest, da Jo nad vsO ljubljena mamica, sestra, tašča, svakinja in tata, gospa
ni
poštariea v pokoja
po dolgi in mn^nl bolezni mirno v Gospodu zaspala. Bodi ji blag spomin, Prodrrad pr) Kočevja, dne 3. septembra 1919.
Otroci BižaL
Glavno zastopstvo zo KosniellCse
i7(lDlk0 s« odda za Slovenijo. Ponudbe ItiUCInu pod „Kosmetika" bo prosijo na Anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana.
Gospodično
zmožno nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi kakor tudi strojepisja, se takoj sprejme. Le zares izborne moči naj pošljejo ponudbe na tovarno Cairl Pollak v Ljubljani.
Proda se dobro ohranjeno, skoro
z dolžino 3 m 60 cm in viso&ino 2 m, z izplačilno mizico pripravno za kon-toarje, tozadevna pojasnila daje upravništvo „Slovenca" pod št 5189.
Večje podjetje išče proti takojšnemu nastopu
za podružnico v Mariboru,
Pogoji: trgovskanaobrazba in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima starejša moč špecerijska stroke bivajoč v Mariboru. Ponudbe pod »Podružnica Mar-bor« 5190 na upravništvo lista.
14—15 letna se išče. Ponudbe do 10. t. m. na upravništvo tega lista pod G. T. št 70—5192.
PK0DJ4 SE
spalna soba za eno osebo, pisalna miza s stolom, karnise, otroški stol, obešal na stena, srebrni namizni nastavek (Ta-felaufsatz) svetilke za petrolej in plin, ženski čevlji št. 36, -J vojaška plašča, moški ovratniki št. 44 in razna drob-njava. Prisojna ulica 3, L vrata št. 4, od 3—6.
Kuharica
srednje starosti, snažna in pametna, za dobro meščansko hišo v Ljubljani se išče. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista do 20. t. m pod M. K. 5191.
Kupujejo sa dobro ohranjeni
Mi stroji in stojala
Ponudbe na Jos. Petollno, Ljubljano.
Dne 8. kimovca 1919 popoldne ob 2. uri so vrši v prostorih gostilne g Ručigaja v Kranju obinl zbor, katerega uaj se udeleže vsi člani, ker se gre za važne zadevo, zlasti za čebelarski sladkor.	ODBOR.
Sprejmeta se takoj dobro lzvežbaua
Alojzi] Pajk, Višnjagora 59.
Zahvafa
Za premnogo dokaze iskrenega sočutja povodom smrti in bolezni našega srčno ljubljenega sina, brata, zaročenca L t. d.
Ivana Slovaka
izrekamo vsem našo globokočutečo srčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo preSastiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti, ter veleč. g. dekanu za tolažilo na zadnjo uro.
Dalje se zahvaljujemo gg. pevcom, posebno pevovodju g. Grudnu za tolažilne žalostinke na poslednji poti, nositeljem, darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, telovadnemu odseku „Orel', Jug. Strok, in kat deL družbi za polnoštevilno udeležbo pri pogreba, ter vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so blagega pokojnika tolažili v mukepolnl bolezni in ga spremili k večnemu počitku.
Vsem Bog plačaj!
V Idriji, dne 30. avguste 1919.
Žalujoči ostail.
Zahwala.
Ekonom, oskrbnik veleposestva. 33 let star, vzorni gospodar s 25000 Iv prihranka, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo do 30 leta. Najraje bi se priženil na posestvo, trgovino ali dobro gostilno, kjer bi lahko odprl vinsko trgovino. Diskr. zajamčena. Resne ponudbo s sliko pod »Josen 33« na Anončno ekspedicijo Ai. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3.
M
v InozecnsSvta broa stroškov do vsake viSIne — nakup In prodaja posestev — premoženjske zadeve.
Dr. Svan Cerno
gospodarska pisarna
UII3UANA MikioSKeva c. telefon 37.
Za kmetijsko šolo, katere glavni namen je praktično notni vzorno gospodarstvo zraven pa podati tudi potrebno teoretično izobrazbo, se 'šša
Martin Zoran
sobni slikar
Lfubljana, Mestni trg št. 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. IzvrSltev točna, , cene zmerne.
Spalne in jedilne sohe,
kuhinjsko opravo, postelje, spodnje in vrbne modroce, umivalnike, vsakovrstne omaro, mize in stole iz trdega in mehkegp leaa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva m tapetniška delavnica, Ljubljana, Kollzej.	Vabimo na ogled.
Prispevajte za sklad s. L. s.
Ponudbe na upravo pod »praktična kmetijska šola«.
Prava Mo domače milo za pranje
1 kg X 16--, 1 za-bojček okoli3'/akg franko K 56-— pošilja po povzetju ■savod za eksport.
Milo za britje
<\3 •—s 1 kg K 30--. Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček K 6 — 1 tuc. K 55-
Maznanito!
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela	505-1
pslilUO ..NARODNI DOM"
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan in Ana Cerne
iz Goriškega.
2 spretna
za trajno delo se takoj spreimeta za veliko in malo delo. Ponudbe na M. BRUNSKOLE, modni salon za gospodo v Semiču, Dolenjsko.
M. JttNKEIt, ZAGREB,
št. 39, x'etrmjska nt.ca 3. Ui, naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
samostojna korespodentinja, z znanjem vseb kontorskih del, urna in zanesljiva, se takoj sprejme v modni trgovini. Cenj. ponudbe pod „Samostojna" na upravništvo Slovenca. 5164
Sladkorja
je treba manje ako se vporablja
.Congo' W
praženo, zmleto, mešano s pravo kavo. 1 original 63 kg zaboj, sortirano, okusnq v 1/5, 1/10, 1/20 kg paketirano franko zaboj K 756-—, Poštna pošiljatev 15 kg s-ict rano franko K200-—. — Odpošilja samo ako se pošlje denar naprej ali po povzetju LAMG & COH3>., ©si.sefc.
Brzojavi: UiHGeOMP.
srbečico, hrasti, liiaie, uniči pH Slovaku ta živini mazilo zoper srbečico. 8rti .'uba in ne maie perilo. 1 lonček za eno ossbo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpoiilja lekarna T?nk6czy ▼ Ljubljani, zraven rotovža.	1631
iaročajte in širite »Slovenca"!

Pravni odsek zi presojo sporov glede značaj.« demoblUsacO-
skegs blaga, zlasti takega, ki io bil zaplenjen pri raznih strankah, se je ustanovil v okviru Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo in jo odobron od direkcije plena z odlokom št. 18.728 z dne 16/VIIl, 19. Imenovani pravni odsek posluje za Slovenijo kot prva inštanca.
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo.
Kupi se vsako množino
JTliši, podgane,
Ponudbe je staviti z navedbo ceno franko vagon na družbo „IMP EX" v Ljubljani,
lee, srni.
m vaa golazen mora poginit* ako porabljate I moja naibolio preizkušen* in aplo&no hvaljena [ ared.r,va, i.ot proti poljskim mišim ii. S, za pod j Kane m miši K ».—; za iiSnrka K i.—; tinktura { za 8'enioo K 6 —; uničevalca moljev K S,— ; prašek proti mr&osom 3— in 8 —K; mazilo j proti uSem pri ljudeh K 3.—: mazilo r-i uši pri I živini K. 3-—; prašek za utU ▼ obleki in po- * rUu K 3.—i tinktura proti mrčesu na aadju m ' salenjadi (uni<*ev. rastlin* K 3.—. Prasok proti mravljam 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport
H. Mer, Zrt 33., Pctriiilska ulica 3.
Trjfovoem pri veSJom od.toruu popust.
Špecerijsko, kolonij aln o in prekmor-sko blago
kupita najceneje in najhitreje od znane veletrgovin«
.Fructus* d. d.
za promet zemeljskih proizvodov, kolonijalnega in drugega blaga, prejo Izidor Scbollera sin.
Zagreb, Vlaška nI 21
Telefon 106. Ustanovlj. 1883. Zahtevajte cenik!
Kupujte samo domače izdelke
ustna in zobna voda tucat K 98
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze iskrenega sočuten, ve ;ce. šopke, kakor za častno spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega sina in brata
izrekamo tom potom svojo presrčn«? isttvalo, Maše zadušnice so bodo bralo a. t. m. ob pol 8. uri v farni cerkvi sv. Petra.
j zobni prašek, tucat K 36'— v škatJjicah, v zavitku K 14-iO.
Ljubljana, 3. septembra 1910.

|: mast proti potenju, tucat K 36. •'; Vsa naročila sprejema glavno
i zastopstvo za Slovenijo
i Josip lic, Novo mesto.
j {Sprejemajo se dobro uvedeni zastopniki.
o začetku prvega šolskega leta 1919/20 na
ckorazrednš trgovski šoli v Novem mestu.
Vpisovanje na trgovski šoli sa vrši 14. in 15. septembra t L v
novi gimnaziji.
Vpisnina znaša 20 kron, šolnina pa 30 kron na mesec.
V	pripravljalni razred so bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stari in dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo.
V	3. letnik se bodo sprejeli: 1.) brez v3akoga izpita tisti učenci la učenke, ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim uspehom dokončali četrti razred kake srednjo šole aH pooolno moičansko oziroma osemrazredno ljudsko šolo, 2.) tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, ručunstva, geometrije, prirodopisa, zemljepisa in prirodoslovjo.
Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikoi si ga pridobž učenci v pripravljalnem razredu.
Izpiti za L letnik se vršijo 15. in 16 septembru. Redni poduk sc lotos začenja šele 1. oktobra ob 8. uri zjutraj.
Trgovski gremij v Novem mestu.

siiiait!, & .astacm taci	cesta šfec. 5
obrestuje hranilno vloge po čistih
C/
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in
je imela Uoucem marca 1S19 nad 40 milijonov kron viog tu nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila so dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteko in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
D
D □
D D D 0
D C D
aaaaaaaaanaaaaaaaz!aaaaanaaaa
(preje: »Stahlwerh Streiteben«)
poŠta in žel. postaja &'uSfaaij (Koroško)
Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete. kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozno osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingoto za izdelovanje orodja. — Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Raunssfeliston feftlarne Maons.
_ __________
mmtmmaaa^jiBHfsaraBSM^
oglje, smrekov les---
deske in trome kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljubljani, Mar. Terezije cesta 2.
Priporočalo se cenjenim čitafeljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tednu ie računa S kron.)
Britonlce
Zajec Fran, Dunajska cesta 14.
Dobass 8rs pDbBadalcl
Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.
Elektrotehnika
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4, Zavod za tehn. in elektrotehn.,
Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.
Gostilne
Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olup Josip, Pod Trančo. Vinska klet pri Maliču, (Pod Jadransko banko).
Gramofoni {n pdbenS
ssžamafa
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Hoteli
»Union«, Miklošičeva cesta 1.
Jacjsa 5%!ae3!£č!a
»Balkan«, I. Ljublj. iavno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.)
Hsraarsse
»Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Union«, Miklošičeva cesta 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg.
Kom T., Poljanska cesta 8. iicmžgar & Smerkol, Karlovska cesta 4.
Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
Knji&oosznfcs
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6, Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25.
Honfektf !ske žrgeseine
Olup Josip, Pod Trančo.
KroSaSi
Gcstrin Fcrdin., Poljanski nasip 8
Le&a me
»Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.
mannS.i9sfE>rRS trsosSsae
Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul, 7.
Bizjak Peter, Spod, Šiška 136, Trink Alojzij, Linhartova ulica 8,
modni salssii
Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.
modne frgooine
Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.
Jurman Karol, Šclcnburgova ulica.
^arSK^eržša Sa kosaneftfsa
»Rex« zastopstvo, Stari trg 11. »Uranus«, Mestni trg 11.
Pcnrfov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20.
l*oprso§8a gramoflisnora Src god&e&Sa mfa ssaioo Rasberger A., Sodna ulica 5.	Trgootae s Ptlobnkl Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.
Pr^agalne Ssaro Brata Eberl, Miklošičeva cesta.	Trgooine s SioaSn. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
Kestaoracijse »Union«, Miklošičeva cesta 1.	Trgovina s ^apiriem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
Sfaražsena podjetja Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, Gosposvet-ska cesta 10.	
	Trgac. x iggšaia. IbSagom Šerbec Friderik, Stari trg 4.
v Sssedtcigs&a <n®djetja »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)	Yr§a»i*se s sSežsafihi ln solnčniki Mikuš L., Mestni trg 15.
	BJruarne Adamič Ivan N., Sv. Petra cesta št. 33.
Trgoofne s urami, zlai- sal^s, sre&rcslno In fracalS Černe Lud,, Woliova ulica 3. Gornik Peter, Stari trg 20.	
	£a?cge pohištva Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Trp§BfB!E GOStllC Bajec Anton, Pod Trančo.	Zašntrkooalnice Grošel T., Poljanska cesta 7.
MRf^p

išŠT
J{ava	3lnra
Gaj	J{oaiak
Gokolada	£ikerii
J{akao	jVtarmelada
Sardine	JCeksl
JKondenz.	31iž
mleko	tJrapstovski
jVtalaga	siv
Fino francosko olje
pnmiss^ma
v dozah po 12 >/2 kg in odprto.
HBMnBBBIBZllj
3 >
-Si.,,-
si«si"
O.
« 5 c
Dl
N r< in
=2 E K u«
cj O o
GOSPO!
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno
Si, j D (Ji
Več vagonov suhih, zdravih
aa manulakturno veletrgovino se išče 7.a takojšni ali poznejši nastop. Zaht».va se popolno znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega, Ce možno tudi italijan-ckega jezika kakor tudi stenografije. Prednost jmnjo oni, ki so že delovali v tej stroki. Obširne ponudbe se prosijo pod »Postni preda! 35*, Ljubljana.
Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino žo zgotovljenih
se takoj kupi. Ponudbe z navedbo cene franko vagon na-kladane postaje poslati je na
nm zvezo
LJUBLJANI.
Obvezno ponudbe s skraino ceno, dobavnim časom in opisom istih na; »LjcbMana — poštni predal 151."
Komisijska trgovina
Filip Pečenka. Ljubljana, Oonajska cesta G.
priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega blaga: ccfirja, tiskovine, barhsnta, klota, hia-čevir.e, nogavic, robcev, sukanca, sviSc xa šivanje, bombaža za pistenje nogavic, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje iu drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Parketne deščice
hrastove dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi po-kladanje ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Josip Puh Ljubljana, Gradaška ul. 22.	5041

vina MILKO JESIH
Rudnik — Ljubljana Otvorifl sem
Kupim vsako množino
ponudbe in ceno na: IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana.
novih in starih garantirano naravnih vin.
UubUana, FBorianska ulica 36.
osobito. 10c/„ staro ogrsko, letnik 1917 12 o ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice VrSac-Beiacrkva; 10% banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost
kupi v vsaki množini strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2.
iesensko saditeo
imamo v zalogi lepe Jablane hruSke in slive (čeSplje). Vrsto in cono na zahtevo pismeno. Ker je jesenska saditev veliko ugodnojSa
nego spomladanska, priporočamo takoišnjo naročitev. Razpošiljanje se začno v drugi polovici vinotoka in sicor po vrsti, kakor bodo dohajala naročila. Sadna drevesnica graSCIne Mokrice pošta Jesenice na Dolenjskem.
MtniMMttm
BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJ/1, SPLIT, ŠIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. Delniška alavnica 30 000 000«— sPrc)Gma: vloge na knjižice, vloge na tekočI raCun in žiro raCun proti najugod-Ke^erve nad looooiooo*—' neišemu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja:
'	* menice, devize, vrednostne papirje i. t d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. =========================	Brzojavni naslov: JADRANSKA.
I __
I »IIMIHMM«"-™	1

...........S 1
acjcjg^ugaciaaaaaaaaanaaaaaaanaanagnaaaaaacjiaaaaaaaaaaaaaau