JJ)>(ite■•**♦*'
^ in prauukot.
^J^V Holidaj«. v.
PROSVETA
__glasilo slovenske narodne podporne jednote
Predniiki in npravniftki pro »tort: 8667 8. LsvmdaU A v«.
Offic« of PublicsUoa: 2667 South Lsiriulal« A v«. Tslsphons, Kockw«ll 4004
■YEAKXXV)n-	C<M li.ta J« «.00 rgMSr:— 'ITS gj? -	CHICAGO. ILU. PONDEUEK. IS. APKI1.A (A1M
___Subscription $6.00 Yenr|y.
Accopunc« for mailing >t ,peci»l rsf of po,utCo providod for in »»ction 1108, Act of Oct. 3. 11117. suthorl.ed ^Tiuno 14. 1916.
8TEV<—NDMBER 74
ij v kongresu za Lundeenov
načrt se nadaljuje ta teden
prvem glasovanju je bila približno tretjina glasov za Lundeenov načrt zavarovanja proti brezposelnosti. Vse kaže, da končnega glasovanja ne bo ae tako kmalu in dovolj je prilik za amendiranje skopega administracijskega načrta. Nižja kongresna zbornica razdeljena na tri tabore
fashington, D. C., 13. apr.—
U v nižji kongresni zborni-w socialnem zavarovanju tra-fr tretji dan. Upanje na Lun-ov načrt zavarovanja proti _posclnusti še živi, čeprav je ,mica zadnji četrtek odglaso-i 289 proti 103 glasovom, )o v razpravi upoštevala le inistradjski načrt in nobe-j drugega, 'o glasovanje so forsirali pri-ij Townsen4ovega starostne-nvarounja, i i -o hi teli i-i tvoLotao dčDato o vseh loAf.-hh načrtih, dočim so vdealovci" predlagali, naj ica debatira le o enem nato je o načrtu Roosevelto-administracije, ki sta ga v gresu osvojila senator Wag-in kongreanik I/ewis. Gla-ranje je pokazalo, da ima "rabini Wok", ki je pri volji *j<?ti Town»endov naičrt statik* pokojnine $200 mesečno Lundeenov načrt brezposelno-tavarovanja, le okrog sto stašev. Nemogoče je torej, da bila ta dva načrta socialnega irovanja sprejeta v celoti, logoče pa je, da so sprejete »mezne točke in posamezni i Lundeenovega in Town-dovega načrta v formi amend-ntov. Voditelji zl>ornice so raj izjavili, da so amend-nti neomejeni in vsak Član rnice ima pravico, da predlo-n zagovarja kar hoče. debati zadnjih treh dni nanjo v glavnem republikan-burbonci, ki napadajo admi-iracij.ski načrt socialnega zaganja. Ti burbonci nočejo enega socialnega zavarovanih administracijski načrt, če u* silno skop in suh do kosti, 'ni n'< drugega kot "nova in Mna |x»t rata denarja na ra-1 davkoplačevalcev". )e,'a,a torej pokazala, da 1 nižji kongresni zbornici tri-)loki 'dede socialnega zuvaro-"n< wdealski" blok, ki za-ana WagneMiewlsov načrt, 'kalni 1,1,»k. ki »agOvaefa Lun-B»v načrt in b!ck burboncev, nobenega načrta in gla-* Proti vsem.
Kavčukarska stavka odvrnjena
Delavska tajnica pridobila obe stranki za pakt
Washington, D. C., 14. apr. — Frances Perkinsova, tajnica delavskega departmenta, je včeraj pridobila voditelje Ameriške delavske federacij in predstavnike treh kavčukarskih družb v Akro-nu iza odvrnitev stavke v tej industriji. Podpisali so pakt, na podlagi katerega bosta obe stranki čakali razsodbe sodišč v zadevi delavskih volitev glede kolektivnega pogajanja.
MARSH ZAHTEVA SOCIALIZACIJO INDUSTRIJ
DVIGNE
Joče na krizi.
SUH PO AMERIKI
^'"gton. !>.<•. _ Predsed-
r;^} i" zadnji |»etek iz-«. da federalna vlada začne [r-odstranjevati nevar-
Po vsej d«-želi, kjer V	in avtne ce-
1:1 kri/inča bodo odpra-£ n-sta pojde pod ie-l'r,'go aH tisd progo, kar i. [j '"1-rneje v |K,sameznih
*« relifna dela, ki je L,	|>r,,jet v kon-
L	.»'., .'(Hi milijonov
I« ' I7.'".'za °dpra-
I i,r . ,	na v«eh glav-
Pridigarji in rabinci
se organizirajo
New York. — Protestantovski pridigarji in židovski rabinci so te dni ustanovili krajevno unijo, katero nameravajo pridružiti A-meriški delavski federaciji. Poslali so ji že prošnjo za čarter in federacija ga jim bo gotovo izdala. Unija je bila ustanovljena s 75 Člani in se je vrgla v kampanjo, da pridobi vse pridigarje in rabince v New Yorku v organizacijo. v
Delavske sole
v Netv Orleansu
New Orleana, La. — Svet delavskih in strokovnih unij je v zadnjem mesecu v zvezi s pokrajinsko relifno administr&cijo u-stanovil štiri šole za belopoltne in zamorske delavce.
Prašni viharji delajo silno škodo
Cene pšenice poskočile
ubil
11 tolarjev
"Vlak B. & li či trte k tre-1 križišču i«* bil de-J« bilo ubi-
L
^ vložil nov pr,z" ^ m v obod o
Tom Moo-
vkjtil pe-
1 vrhovno Hodiš-'-»l*>ra. IV
Kansas Clty, Mo. — 13. apr.— Oblaki prahu so pokrili južno-zapadno države in napravili veliko škodo. Najbolj so prizadete države Colorado, Kansas, Okla-Homa in Texaa. Samo v slednji državi se ceni škoda na uničenem pšeničnem pridelku osemnajst milijonov dolarjev.
Harry B. Cordell, predsednik državnega poljedelskega odbora v Oklahomi, je dejal, da so prašni viharji uničili najboljša pše-nična polja v tej državi. Nad sto farmarskih družin se je izselilo iz dveh okrajev, ko so viharji opustošili polja. Izseljevanje farmarjev je v teku tudi v Coloradu, Novi Mehiki, Kansasu in Texasu.
Deževni nalivi v Nebraski, Io-wi in v severnem Illinoisu so u-stavili oblake prahu iz zapad-n«*jših držav in preprečili veliko škf>do na polju. V drugih državah so težki <A>laki prahu zakrili Mto in i<y^adala U»ma, da so morale Iu6f (roreti ves dan. Cestni pron^'t je bil i)araliziran in v nekaterih krajih popolnoma u-stavljen. Prašni viharji so pa dfavgli južni Illinois in se celo raztegnili na državo Ix>uisiano. V mnogih krajih so morali ljudje nositi maske, drugače bi jih prah zadušil.
Farmarjem, katerim je prašni vihar uničil polja, bo priskočila vlada na pomoč. Administracija AAA je fj» naznanila zadevni načrt, ki določa odškodnine.
Na žitnih tržiščih so se JU* po-kazale posledice prašnega viharja. kajti črne pš*»niri so poskočil« za štiri cente.
Domače vesti
Rojak "načel" ukradeni denar
Milwaukee. — Jakob Rozman, o katerem je bilo pred kratkim poročano, da je bil okraden za $8200, je zadnji teden "našel" pogrešano vsoto. Tako je infor miral policijo, ko je začela pritiskati nanj za razne podrobnosti. Kako je bil okraden in kako je potem našel svoj denar, je doslej še v meglo zavito.
Novi grobovi v starem kraju
-Livingston, 111. — John Vidmar je prejel žalostno vest, da je v Bistrici pri Litiji umrl njegov brat Frank Vidmar v starosti 61 let. Pokojnik je bii svoje-časno štiri leta v Ameriki in je bil ustanovitelj društva št. 63 SNPJ v Rilltonu, Pa. V Ameriki zapušča dva brata, enega v Livingstonu in drugega v Mil-waukeeju, v starem kraju pa hčer in sestro.
Cleveland. — Iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah je prišla veat, da jo tamkaj umrl Tone Centa, star 36 let. V Ameriki zapušča brata in tri sestre.
Uapešna delmta
Chicago. — Zadnji petek zvečer je bila v dvorani SNPJ debata a "new dealu" med sloven skim socialistom Ivotrichem in češkim demokratom ter urednikom Serdiukom. Dvorana je bi la polna poslušalcev; vsi stoli so bili zasedeni in mnogo ljudi je atalo v ozadju. Predsedovala je Mary Jugg. Lotrich je dobro zastopal svpje stališče in pobijal je "new deal" striktno iz eko nomskih razlogov, dočim je Ser-diuk začel s Kristovim rojstvom in se lovil z odlomki vsega mogočega. Serdiuk je priznal, da "new deal" nima namena odpraviti starega reda in da Roosevelt delu napake. Le majhno število demokratov je bilo navzočih in njihovo aplavdiranje je bilo zelo poparjeno. Največ zabave je bilo na koncu, ko so prišla nu dnevni red vprašanja( ki so trajala z odgovori vred najmanj pol ure. Največ vprašanj je lebil Lotrich in vsi njegovi odgovori so bili jedrnati in sarkastični. Tako živahnega in zabavnega večera že dolgo nismo imeli v svoji sredi in hvaležni sni ) angleškemu odseku kluba št. 1 JSZ, ki nam ga je aranžiral.
Nov grob v ('hirat'u
Chicago. — Zadnje <lni je u-mrl Jos. Andrič, star 7'i let. Pokojnika so odpeljali v Staunton, Ill„ kjer je bil civilni p< greli 9. aprila. Zapušča več sinov in hčer, omoženo Gabrov še k in vsi spadajo k SNPJ.
Tajnik bolan
Lincoln, III. — Mike Brllli, tajnik društva 116 SNPJ, se nahaja že dalj časa v kritičnem |m»Io-žaju. Člani upajo, da se mu čim prej obrne na bolje.
Watihington, D. C. — (FP)— B. C. Marsh, tajnik Ljudske lobi-je, je označil zakon obnove in drugo "newdealsko" zakonodajo za največjo sleparijo, ko je nastopil pred senatnim finančnim komitejem. Razgalil je fašistične tendence te zakonodaje in priporočil socializacijo industrij kot edino zdravilo proti depresiji.
"Načrt za podaljšanje zakona obnove je zvijačna skema v prilog velebiznisu, da bo lahko še nadalje grmadil prof i te na račun konzumentov in delavcev," je rekel Marsh. "Delavci so morali drago plačati partnerstvo z vlado in delodajalci in sedaj se pripravlja nov napad na njihove pravice.
"Vlada pod krinko zakona obnove izvaja fašistična načela, ki so bila v Italiji in .Nemčiji uveljavljena s proklamacijo, ki Je sankcionirala mezdne redukcije, kar je omogočilo industrijskim magnatom grmadenje profitov."
richberg ostel
časopisne
reporterje
Obdolžil jih je, da se vtikajo v stvari, ki ne spadajo v njihovo področje
TOČKA 7A NA SETU
RE
lekesova ideja se
izvaja v Oklahomi
Guymon, Okla. —- Prašni viharji v severnem <lelu Oklahome so storili tisto, kar Je hotel imeti Harold L. Ickes, tajnik zu notranje zadeve, pred poldrugim letom in kar je izzvalo veliko o-pozicijo pri "Billu" Murrayju, takratnemu governerju.
Po veliki suši 1, 1933 je Ickes priporočal izselitev prebivalstva petih okrajev v severni Oklahomi, katere je suša skoro uničila. Ta sugestija je izzvala veliko nejevoljo in guverner Murray je zapretil, da no bo Ickes izvedel svojega načrta, dokler bo on (Murray) razpolagal z ogroženo silo 5000 miličnikov.
Toda sedaj se prebivalci Izseljujejo v velikih skupinah. V to so jih prisilili peščeni viharji, ki šo opustošili pokrajino.
Zmaga zelezniikih
telegrafistov
New York. — Telegrafisti, u-posleni pri Delavvare & Hudson železnk'i, so si? pri volitvah, ki so se vršila pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora, izrekli za bratovščino železniških telegrafistov kot svojo predstavnico pri kolektivnih pogajanjih z delodajalci.
Naciji oprostili
Američana
Berlin, 13. apr. — Richard Ro-iderer, ameriški državljan, ki Je bil obtožen vohunstva in ki je prebil zadnjih deset mesecev v nemških za|M>rih, je bil včeraj pred nucijskim ljudskim »odiš-čem v Berlinu oproščen.
Sedem antifaiistov
obsojenih v Trstu
Waahington, D. C.. 13. apr. Donald R. Richt>erg, načelnik odbora NRA, se je nu četrtkovi konferenci s časopisnimi poročevalci silno razjezil. Napravil jim je dolgo pridigo, v kateri je kri tiziral njihovo radovednost, ker so hoteli pojasnila o zadevah, sa katere se po njegovem mnenju ne bi smeli brigati,
Reporterji so hoteli namrpČ izvedeti vzroke spora, ki je nastal med njim in F. Biddlom, načelnikom federalnega delavskega odbora. Slednji je izjavil pred senatnim finančnim odsekom, da je točka 7-A zakona NIRA samo "pobožna želja, ki vara ameriško delavstvo." Priporočil je odpravo te točke, kot nadomestilo pa naj kongres sprejme Wag-nerjev zakonski načrt, ki nudi delavstvu večjo zaščito..
Poročevalci so hoteli tudi izvedeti, Če je administracija NRA res skušala cenzurirati ali potlačiti serijo kritičnih člankov proti NRA, ki so bili objavljeni v raznih revijah. To vprašanje je spravilo Richberga v zadrego in povedal je poročevalcem, da nI na dnevnem redu.
Richberg je bil kot načelnik odbora NRA obdolžen, da je on odgovoren, ker Colts Firoarms C o. še nI prejela zaslužene kazni zaradi kršitve točke 7-A zakona obnove. Ta firma izdeluje strojnice za ameriško armado in jI jo bil odvzet znak plavega orla. Richberg bi bil moral takoj, ko je firma izgubila plavega orla, preklicati pogodbe med njo Jn vojnim departmentom, ker zakon določa, da ne more nobeno prijetje izvrševati vladna naročila, če nima plavega orla.
Senatni munlcijski odsek Je Xe prej zahteval od Richberga pojasnila, zakaj odlaša z akcijo proti Colts kompanljl. Pozval ga je tudi na zuslišavanje, toda on se ni hotel odzvati pozivu, Izjavil Je te, da je pmivzel korake za mirno rešitev spora med omenjeno kompanijo in njenimi delavci in da bi Javna dlskuzija tega problema ovirala pogajanja.
Richberga je najbolj rasburi-lo vprašanje, ali je res skušal cenzurirati ali |»otlačltl serijo člankov, ki Jih piš«? za revijo "Li-terary Dlgest" George S. Bra-dy, član odbora NRA. Rekel Je, da so ni vmešaval v afere te revije, zaono pu je priznal, da Je hotel od Bradyja pojasnila gl<*-<!♦' nekaterih faktov, katere j«' Mra ly omenil v svojem prvem
MLEKARSKI TRUST ODIRA FARMARJE INKONZUMENTE
Wa*ihington. I>. C. — (FP)-Federalnu obrtna komisija je ti dni objavila poročilo, ki je rezultat dolge študije, kako mlekarski trust ropa tako farmarje kakor konsumente. Medtem, ko so mnogi mlekarski farmarji sa brodil v dolgove ali pa jim je bilo imetje prodano na javni dražbi, so predsedniki mlekarskih kor poracij in drugi visoki uradniki vlekli ogromne plače.
Plača predsednika National Dairy Products Co. je bila I. 1031 $187,047, I, \\m $171,(>W in 1. lim $108,000, toda v slednji ni uključen bonus, ki ga je prejel. Plače drugih uradnikov v isti dobi so bile od $30,000 do $»5,000.
Predsednik Borden Dairy Co. je prejel l, 1931 $180,030,1 1932 $108,350 in I. 1933 $100,000 poleg bonusa. V šestih letih so podružnice teh dveh korporacij v Pennsylvaniji in Connecticutu izplačale v dlvidendah $27,500,-000, kar Je 70 odstotkov več v primeri s vloženim kapitalom.
Preiskava federalne obrtne komisije je ugotfvila, da so bili mlekarski farmarji v teh dveh državah samo v preteklem letu prikrajšani za $600,000, ker je mlekarski trust luhko določal cene, še večjo vsoto pa je spruvil trust v svoj žep na račun odjemalcev.
Rim. 13. apr. — Sedem pro-tlfašistov je bilo včeraj obsojenih v zapor od dveh do štirih ! članku v omenjeni reviji, ker so let pred posebnim sodiščem v bili po njegovem mnenju ne-Trstu. '	| točni.
HOLC dobila
nove milijarde
VVashington. 1). C. — Predlog za novo jnjslovanje federalne posojilne korporaclje IlOU: Je bil sprejet te dni tudi v senatu in zdaj se nahaja pred konferenčnim odsekom. Po novem načrtu se posojilni kapital te korpora clje dvigne na Štiri milijarde In 750 milijonov dolarjev. Nove prošnje za posojila se lahko vlo-ie v 60 dneh po sprejetju teh določb. Osebe, ki imajo Inter« se v zemljlščnlh trgovinah, ne smejo biti v službi te kor|W>rac
J«'.
Kupčijski davek ne bo zvišan v Illinoisu
Horner ni dobil večine
Hpringfleld, III., 13. apr. — De mokratskl člani spodnje držav ne zWnice so opustili nadaljnje poskuse gledo zvišanja ku|>Č(J-skega davka za 50 odstotkov. H tem Je bil govemerjev rellfnl program ubit iri Horner bo moral Iskati sredstva za naslčeva-nje IsMlnlh družin drugje. Demo-kratje so uvideli, da ne morejo dobiti niti navadne veČine r.a go vernerjev načrt, zato so kapitulirali. Za sprejetje govemerjev»• ga programa jo bila potrebna dvetretjlnska večina.
Program Je vseboval dva načrta za zvišanje ku|>člj*k<'gs davka. Kderi Je dobs^al zvišanje <*l dveh na tri odstotke, drugi pa obdavčenje elektrarn in plinarn, ki sedaj ne plačujejo tega davka. Prvi načrt Jo bil poražen s Mi proti 52 glasovom, drugI pa s 03 proti 45.
Governer Mor nor, čikaški župan Kelly in nekateri drugi pro minentrti dunokratje so so odlo-• Fli za svitanje kupi ijskegs davka, ker so bili posvarjenl, da f<* d* mina vlada ne 1mi prl«|H'valb denarja za onkrbo brezposelnih, ako država nama ne /.Im-m* »klada $:tfl,<HHMH>0 v i nt c a vrhe, Kakor /i- \orkrat pri*j, no tudi *««faj j priataši llornerjev«* adminintra
1 rije atrašili opozicijo, da Imi pil I Mo do odprt«' reVolte in ds Ih» ! Ii-kla kri, le ne bodo sprejeti na ; črti, ki bi zagotov II nadaljnji' podpori* bri-zpoM Inim
Ponlanra T. Ma« Downing in f('l(nton H«*arli' -tu argumentirala, ds nsJlMilj milit sni hm or Hani/.ftftja brezposelnih, llllnoi« VVorkern' Alllanre, na zvišanju ku(Wjda
Trije v »raki brezdoatri, ki so na«li pod trotosrjrm začatno 'MtaAovanje'.
Ho na |)U'čs ti najbolj obdi
til-
hitler dal koncesijo zb0r0 valcem v stresi
Pripravljen je podpisati "vzhodni pakt ne-agresivnosti"
3 VELESILE SLP2NE
Streaa, 14. apr. —- Francija, Anglija in Italija so danes sprejele resolucijo, ki vsebuje miro\^ ni program za Kvropo in obsoja nacljsko Nemčijo radi kršitve versajskega |>akta. Prihodnji meseo se vrši v Rimu nova konferenca, na katero bo povabljena tudi Nemčija in mala antan-ta; na tej konferenci bodo razpravljali o podonavskem problo-mu in neodvisnosti Avstrije. Anglija In Mussolini sta se sedinlla Francijo glede njenega apela na Ligo narodov proti Hitlerju. Ta apel pride na dnevni red ta teden na seji sveta Lige narodov v Ženevi.
Streaa. Italija, IH, aprila. — Predstavniki Anglijo, Francije in Italije, ki tu zborujejo le tretji dan glede "pomirjanja Kvro-pe'\ so včeraj prejeli zagotovilo Hitlerjeve vlade, da Je Nemčija zdaj pripravljena podpisati vzhodni pakt neagreslvnosti kljub temu, če se drugo podpisnice toga pukta domenijo med sebttj o vzajemni oboroženi |k>-močl".
Ta koncesija nacljsko Nemčije je prišla v obliki odgovora na brzojavko angleškega zunanjega ministra Johna Mtmona, ki Je vprašal Hitlerja, naj sporoči tbo-rovakem v Stresi, kaj misli o vahodnem paktu, Hitler Je odgovoril, da podpiše ta pakt s svojimi vzhodnimi sosedi, toda ne bo se zavezul s nikomur za kakšno vziijemno pomoč.
Hitlerjev odgovor Je precej potolažil- duhove v Stresi. Iz kratkih uradnih poročil, ki Jih izdajajo (»b koncu vsake seje, Je razvidno, da tri velesile vsaj na zunaj kažejo slogo. Htreška konferenca |s»menl nov kompromis. Francija opusti svoje načrte za agresivno postopanje proti Nemčiji i rt se nasloni na sistem ne-agreaivnih paktov, ki Jih sprej* mejo v načelu v Stresi In prepu-ste Ligi narodov v formalno sprejetje In Izvajanje. V ta sistem paktov bodo uključili vse vzhodne države, malo antanto In Avstrijo.
Francija najbrž umakne avoj ' apel na Ligo naristov za kazensko postopanje proti Nemčiji, I/iga pa sklene novo proceduro kazenskega postopanja proti bodočim kršiteljem |H>godb. Ta sklep se ne Im» nanašal na nacljsko Nemčijo glede njenih preteklih kršitev.
Konferenci predseduje Mussolini. Sinoči, ko je Hitler s|>oročir svojo koncesijo, Je Mussolini po-goatil vse zbrane diplomate, o-krog 150 po številu, in bil je zelo dobre volje,
■	■	.T-	1
Mehika ne mara komunizma, pravi Cardenas
Mežico ('lty, 13. apr. — Mehiški predsednik Lazaro Cardenas Je di jal včeraj, da vsaka trditev, da Ima njegov r<<žlm v načrtu komunistični siatem v Metliki, Jo smešna. Komunizem ni loktrlna za inxpirariJo njegove |M»litikc Oirdenas je tudi kritiziral sedanj« »lutkovno gibanje v Mehiki rekoč, da *e I »od o mehiški «!elsvei prej otresli ekonomskega i/k<u i*< anja, če ImmIo ki»-operirali z vlado, katera Jim želi samo dobro
Vladno poročilo
o porasti cen
Walihifitftoli, D. C, Dočim moraj«» konzumentje plačevali ve.' %a tivljenske kakor so plačevali " vojno, prejemajo o 4 odatotk«* več za 'IhkI |Nfročilo f«*dr-
V» ml toi
potreliMli f»rvt uje I P^ed «v«-t ka, ker i farmarji
pridu raln. i m« ut
deltkega depart
FR0STB1A
PROSVETA
THK ENI.IGIITKNMKNT
GLASILO 1K LASTNINA SUiVKNSKS NASOUNB JED NOT«
Or*.. W hMIM k» t*. »!•'•» N.IWI IniAi Sa«l*»
NvU.Int M UrvU— drUn (te»aa Chtc«.| Ib ftaaa«a HM M Wto 93 M M pol w.'im	Cklaaaa
i« Ctearr. flj« m aalo Urta. II TI aa pol lata. aa la..a»N»a
•M«.	_	_. .,
SMlMcriHtM r»u» i tu* Um UaHaS luu« |«M*ft Cfciaaea) • mI Caa^a MN p*r raar. Cktca«« aa4 Ctaara 9T.M pav forrtga MMtlrl« K-M r«'
O*. «l««>f Sa«a»nr» Itoh.^Ui *ovtmr> la amar««aaia /tenko, m m vr»*a>w. **<»»»! litararaa »Mfclaa Urtiaa. pu-*«U. iniM p«.l iU-f M »r.aja i**>UaulJ« la v »iuAa>u, «a
te jrllrtll ^oiUiM
Ai«wiiiiii r.ua m	M»»mwlS« a# «m*«ub(-
MllMi • i»l 4M0iUiU4 artklM arlll a«t Im raturaa*. Otkar aiaaattriH«. Mt«fa a* au»r>■». P'a »a. pu»n»a. ala.. wlTI U rafcimad »i Mn4rf mtljr .b«. pseumpamimi kjr mII l«mn< aa4 a«aae»a4
HmIm m »aa, kar I m. aiik ■
PHOHVKTA
Mil il Sa. U>altu A»a„ Ckln«*. USa^a.
MIMMI Or THK MCOBSATKO PMM

Drobiž
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Oalun v <Alrf>aiti, n« primer iMarrh II, l»Mi, pola« «•!»»• iKM-na na H.»lovu po«,»ni, da »am H a U-m datumom poUfcla na-rolalna faMvita >• pravo«a»nw. da a« vam I lat m uatavl.
"Kather" Coughlin pravi, da ni fašist in da njegova "Unija za socialno pravičnost" nima fašističnih tendenc. Travi fašisti v Ameriki so bankirji. Ker katoliških bankirjev ni v njegovi organizaciji, torej še ni fašistična.
Kljub temu se "fathru" dopade Mussolini (zakaj slovenski "fathri" v Ameriki ne informirajo Coughlina, kako Mussolini krščansko ljubi in krščansko p< stopa s škofom Margotti-jem vred z jugoslovanskimi katoliškimi duhovni na Primorskem?!) in svojo "Unijo za socialno pravičnost" vodi natanko po Mussolinlje-vem zgledu. On je edini odbornik in diktator v organizaciji. Zadnjič je naznanil, da bo zdaj •vojo "Unijo" razdelil po drŽavah in v vsaki državi bo on postavil voditelje. To ni fašistično!
Hearstovo časopisje še vedno vodi vojno z Rusijo. Na eni strani piše, da Rusijo danes krmarijo najslabši in najmanj sposobni ljudje, kajti vse "dobre" in "sposobne" Ruse so bolj-ševiki pobili v revoluciji, na drugi strani pa piše baš narobe.
Na drugi strani, namreč v Brisbanovi koloni, čitamo, da ima današnja Rusija najsposobnejše letalce in skakače iz letal ter najbolje organizirano letalsko floto na svetu.
Zakaj se Hearatovl pisači ne domenijo, kaj bodo piaali, da ne bodo pobijali drug drugega?
•	*• a
v "Kingfish" Long ni največji "dumbbell" v senatni zbornici. Tamkaj imajo še enega senatorja iz Oklahome, ki se piše (>assaway. Ta možakar hoče, da se ekonomska kriza za vse Čase reši na sledeči enostavni način: vlada naj tiska denar toliko časa, da ga l>o vsakdo imel kolikor bo hotel! — In s tem bodo vsi problemi rešeni! Ječe lahko zapremo, sodišča odpravimo in policijo pošljemo na počitnice, ker ne bo nihče več kradel in ropal in ubijal zaradi denarja! Cerkve bodo tudi lahko zaprli in dušne pastirje p<atlali na severni tečaj, ker he bo več treba moliti in prositi Boga zn to in onol Vsi ljudje bodo bogati in vsi dobri .
(Hej vi tam v Clevelandu ali l^orainu ali kjer ste že! Ali je senator (*aaaaway napred-
njak ali ni? Kam prav za prav spada?)
•	• •
lllinoiska relifna komisija je obdplfcena, da nakazuje čeke za rellfno delo ljudem, ki so že davno mrtvi, ki so že več mesecev v zaporu, ki no odšli neznano kam, ki so že zapustili re-lifno službo, sploh tisočem in tisočem, ki niso upravičeni do teh čekov in Jih tudi ne dobe, Škandal kajpada, toda nič novega. Kadarkoli in kjerkoli mečejo javni denar z lopato, tam je »mirom bila korupcija. •
Nekdo pobira relifne čeke. Nekdo — In teh je na tisoče ~ dobiva "something for nothing". V kapitalistu no-krščatiski družbi je to stara povest.
Med "pozabljenimi modroMrni", ki Jih izkopava irpajčevine in prodaja "napredna" A. U., je tudi tale: "življenje je tako, kakršnega u-stvarimo" Nič čudnega, če je ta "mislrost" že pozabljena. Domislite m> in povejte, katero ilvlj< nje je to?
Kpig n. ki \ A. K. uči, "kaj uči socializem", bi im moral |>rej ».am učiti, predno uči druge zablod in potverb. To, kar on rčl. je tako daleč od resnice in enostavnih dejstev kakor Je H '' • ( i k« •« lai . (u ion. Nič ni manj " i u n M pega' kakor ekrpucatl moftioa It slame in cinj ih potem tega molita raSf-etverltl. To je morda zaiiavn? za pastirčke, toda odraslim pastirjem, pa naj bodo kozji ali kravji, se tudi to "frimaga". , .
Sov J' trka vlada Je odredila smrtno katen s« mladino x dvanajstim letom V časi so socialisti načelno |*d>jjali smrtno katen v v *akem slučaju, sploh vsako nasilje, ampak tudi to je danes menda "deaničarako", Ali gre Rtiaija ato M nazaj v barbarsko dola., ko ao v Angliji ob«Aeli otroke, ki ao kradli jatadk«? Cpajmo, da ae
motimo!
o ahodlh in igri
Canonaburg, Pa. — Govorniška tura s. Joška Ovna po za-padni Penni, ki se je zaključila 1. aprila, je bila zelo uspešna; vsi aranžirani shodi so bili zaznamovani s precejšnjim uspehom. Udeležba je bila na vseh nadvse zadovoljiva. Poslušalci so z odobravanjem vzeli na znanje podučljive in stvarne besede, katerim je govornik dodal potrebnega humorja. Posebno razveseljivo dejstvo je bilo to, da so bile na shodih v precejšnjem številu zastopane tudi ženske. To je pač znamenje, da je tudi ženstvo začelo spoznavati, da je v sedanji uredbi nekaj narobe. Zato upam, da se bodo ženske odse-daj naprej še bolj udejstvovale v našem delavskem gibanju, ki je svetovno delavsko gibanje.
V vseh naselbinah, kjer so se
vali, da ne gredo prej delat, dokler me kompanija spet nazaj ne uposli.
Ob 8. zvečer je bila spet dvorana polna delavcev. Posredovalci so nam povedali, kako so se večkrat nadleguješ, rečejo, da ■ kompanijo dogovorili Po mo delaš trouble ali nemir in da se .mnenJu »o pristali na vse, lahko seliš, ako ni zate.	Ikar [lm J® P* kompanija nare-
V soboto 30. marca pa je | kovi^ Kompanija bo plačevala vrelo do vrhunca. Opazil sem, da mezdo bo,J red"° Posedaj; je pred tovarno precejšnje šte-jf08^ ^«lužek bo upla-( vilo delavcev, katerim sem se č«vaia med fednim, ako bo mo-( pridružil tudi jaz, misleč, da *la; stanarino bo znižala za nam bodo izplačali naše groše. 25 * • Vprašal sem jih, kje je V tistem momentu pa je prišlo fretJj predlog, to je, da ne sme sporočilo od kompanije, da da- '^ompanija „ nobenega odsloviti, nes ne dobimo nikake plače. Vsi Opomnil sem jih tudi, da naj smo postali nekam razburjeni 1 vprašajo delavce, če so s temi nad to izjavo. Vprašal sem, če Poeredovanji zadovoljni^ Eden so vsi delavci za to, da gremo vsi skupno vprašat kompanijo, da hočemo imeti ne samo 50^ od plače, pač pa vse kar nam dolguje, to je cela dva meseca plače. Vsi so se strinjali s tem. Vsi skupaj smo šli do vrat glavne pisarne. Stopil sem v pisarno in vprašal za superintendenta.
ra«araUS PUturaa.
William P. McCracken, pomožni trgovinski tajnik v Hoov-
vršili Ovnovl shodi, se trudi ma-1 p?v®d»" ^ mj'da «a ni' da Je
la skupina sodrugov, agitira in	VPrafia!
nista, pa je tudi ta bil odsoten.
pcsredovalsev ee je zadri nad menoj, naj bom tiho. Takrat sem hotel zapustiti dvorano, ker pa rovem kabinetu, je bilo vsepolno klicev, naj osta-1 . .... . 7 nem, sem ostal. V dvorani je na- ltak ljolJe» ^J*1
na "onem
star nemir. Po par minutahse %ve\u"	dovo,i za
je oglasila cela vrsta govorni- Ca8j	2ato ne ""et®
kov, ki so zahtevali, da me mora f ažalt,^£e {van?	kapl-
kompanija nazaj upoellti. Prva Glisti ukaiejo, da morate delati
je govorila naša Slovenka, nam-	mwdo' E€ morate P0^
•n^iLtn^i^ ,jimJl	Tako je rekel župnik, ki je pri-
in jedrnato povedala, kaj se je redi|
piše dopise, prodaja tiskovine in "7»' \>a J"	»» oosoien. ; t,Mtf dan	' '	misijon, ki naj upotolažl
razpečava delavske knjige. Pa	lzmcd »i* Je	*	i______________glad m pouči ubogo delavstvo, po
ne samo to. Večina naših sodru- ( * on z«»topa suiierintendenta. gov se udejstvuje tudi v podpor- Pozval sem ga, naj vstopi ven, nih organizacijah, tako tudi v d» mu predložimo naše zahteve: gospodarskih in kulturnih kakor Želimo in hočemo imeti vse naše i strokovnih. Zato upam, da bo-	kar nam jih kompanija
do shodi ki so se baš kar za- dolguje. Povedal nam je, da nam ključili, obrodili v vseh teh na- on tega ne more obljubiti, selblnah zaželjen sad in cilj, da j Tako smo se obrnili, ne da bi se naši klubi pomnoie ter na- vedeli pri čem smo. Mislil sem ročtoiki na Proletarca potroje, »i, kaj sedaj? Naenkrat mi je ši-kajti to je bil cilj teh shodov.! n|lo v glavo in sem pozval vse Dolžnost nas vseh je, da se že delavce v dvorano. V dvorani enkrat zbudimo. Samo jamranje 8em jih vprašal, če so za to, da ln kritiziranje nam ne bo nič koristilo. Današnjih razmer smo si delavci v veliki meri sami krivi. V prošloati se je volilo republikance in demokrate. Nikar se ne bojmo socializma! Pristopajmo v soc. klube brez vsake bojazni. Velikokrat vam je bilo že pojasnjeno, da socialisti ne bodo delili vsega premoženja; saj to nam hočejo republikanci in de-mokratje vzeti z vedno večjimi davki. Imejmo trdno prepričanje, da če se ne bomo sami rešili iz-pod teže sedanjih razmer, da drugi nas tudi ne bo.
Se par dni nas loči od 21, a-prila. Ta dan naj si zapomni vsak zaveden delavec in se tudi ne bo kesal, če pride v Canonsburg k uprizoritvi ene najboljših vzgo-
vprašamo družbo, da nam mora izplačati ves naš zaostali zaslužek, znižati za 50r/t stanarino in da ne sme družba niti enega delavca odsloviti, ako bi koga osumila za kakšnega voditelja v tej
Ker niso bili na jasnem če me katerj ti ^^ hoditi dft dofle_
bo kompanija nazaj uposlila, " jte nebeško kraljeetvo. Caettti žu-zahtevali naj se vrši fe ena se- ^ je povabn farane, da jim
ja, to je 2. aprila ob 8. zvečer.' dokaže> koliko ima cerkev dolga
Ko me je super odslovil z dela, Čudno se mi zdi, zakaj častiti
mi je rekel, naj pridem po denar j župnik ne predloži računov Bo-1. aprila ob 9. dopoldne. Ko sem^u jn kapitalistom, ki imajo vse-prišel do tovarniških vrat, me|ga zadosti. Zakaj? je paznik ustavil in mi rekel, daj Tak tlačijo revne d€lavce ^ so mu naročili, da me ne sme vsem 8vetu> Kdaj ge bo delavec pustiti v tovarno. Vprašal sem prebudil iz trdnega spanja? Toga, če lahko rabim telefon, kar |iko ia8a ne> dokier lbo poslušal mi je dovolil. Zahteval sem nam-, take molitvice. Ne sovražim žup-reč, naj mi takoj prinesejo moj1 nika, ki prejema od pobožnih denar. Nekdo se je oglasil, naj ljudi velike vsote denarja, po-malo počakam. Potem so še več- milujem pa one ljudi, ki sami se-
krat klicali, naj še malo potr-pim. Ob 4. popoldne so me poklicali v pisarno, kjer me je super prav prijazno nagovoril, ka-
%^1'JJ v Pntr eKnnJ<> u	imam- Seveda sem se temu
ploskanje! Ker nas ni bilo veli- pozdravu močno začudil. Po eni ko, smo se dogovorili, da se boiUr, Jn po, 08trega in primernega
razgovora smo se razšli, ne da
vršila še ena skupna seja ob 8. zvečer.
Ob določenem času je bila dvorana polna. Prišli so tudi kom-panisti s superintendentom. Ko se je v dvorani pomirilo, smo kompaniji predložili gori navedene zahteve. In kaj se je zgodilo? Kot bi dregnil v sršenovo gnezdo. Po ostrih govorih smo se dogovorili, da se določi od-
Jevalnih socialnih dram sedanje- lior 5 delavcev, ki bodo posredo-ga časa, k uprizoritvi drame vali med nami i n kompanijo in "Rdeče rože". Kakor je soditi iz odločili, da pridejo naslednji dan
poročil, ki jih dobivamo dnevno, bo na uprizoritvi te drame velika udeležba na velikonočno nedeljo, dne 21. aprila. Vstopnice gredo hitro izpod rok, igralci se pa prav pridno vešbajo, da bodo Zadovoljili posetnike.
Drama "Rdeče rože" se bo pričela ob 2. popoldne. Ker ima pet dejanj, 1k> vzelo precej časa, da se izvedejo. Po igri se bo ser-viral dober prigrizek in v spodnji dvorani se bo pričela plesna zabava. Igral t>o Ludvikov orkester. Na veselo svidenje 21, a-prila pri uprizoritvi "Rdečih rož!"
Za dramski klub "Soča".
John Koklich.
31. marca ob 3. popoldne v pisarno. Pred no so zapustili dvorano, je super izjavil, da bodo kolikortoliko ustregli našim zahtevam, ali tega nikoli ne, da bi jaz še kdaj smel delati v njihovi tovarni.
Spet smo določili čas za sejo, to je za 31. marca ob 8. zvečer, da bomo slišali od posredovalcev, kaj so izvedeli pri kompaniji. Ker imam tako delo, da sem moral 31. marca že ob 5. zjutraj delat, sem se vedno oziral krog sebe, kdaj pridejo, da me izže-nejo iz tovarne. Okrog 9. ure sem jih zagledal, mahnili so jo naravnost k meni. Brez vsakega pozdrava me je super prav grdi nahrulil, seveda pa mu jaz nisem ostal dolžan. Ukazal mi je.
Svojevrstna zmaga delavcev Ihirant C1ty, Pa.—Ker je mnogo rojakov, ki so že delali v tej;jn apjoh iz te naselbine	da to "ia T 'i "'T /n,0< naselbini in ae sedaj nahajajo v w jast te kompani>	Vprašal ,O°,,0lOTN
bi vedel pri čem sem. Cez nekaj časa so mi sporočili iz pisarne, naj pridem naslednjega dne delat. Povedali so mi, da se je kompanija uklonila, da bo redno izplačevala zaslužek, znižala stanarino za 25% ter mene nazaj uposlila.
Izid našega boja je bil torej vsaj delno povoljfn. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so me podpirali, posebno pa se zahvaljujem našim zavednim Slovenkam, ki so bile najbolj vzdržljive in vztrajne pri liaših skupnih zahtevah, zakar jim gre vsa čast. Prav tako se tudi vsem iskreno zahvaljujem za krasno darilo, ki sem ga prejel v ta namen.
Jernej Krajec.
O mlNijonu in razmerah
Sharon, Pa. — Načelnik NRA je preprečil rudarski štrajk, s tem pa je preprečil tudi delo v rovih, kajti pretekli teden so v nekaterih rovih delali samo en dan. Kako se naj premogarji preživijo, je vprašanje, za katero se načelniki ne brigajo.
Pred 1. aprilom so premogar-«ki baroni rudarje zelo prigan-.ali, m ud i'o se jim je, da se pripravijo, ako pride do stavke
_______________....	1UI JC ,	.	__ in
naj se takoj izgubim i/, tovarnik!;vi' 1>a 80 naPra-
vlli velike zaloge premoga, ki ga
Vnr«4.l|fcodo poltt,fomH "pravili v denar, vprasai rudarje pa izstradali, nakar bo
drugih krajih. Jih bodo gotovo W kdaj naj pridem po denar	• • • ---------------. , ^ -M npo denar tlidi pogajanje mirno zaspalo. Ta-
iah	. ' ,, \ nM k» »«' Kodi pod sedanjim kapita-
zanlmale vesti od tukaj; zanimale lK>do tudi o«tale čitatelje, ki radi prebirajo dnevno
P ros vet i.
■ "Je. VI prUII iipratovut ct.ll ,l,.|«vcl. ,
'	vr Vsz
r Tu .mn l,r, , vn«k, de- n»J "" žlllr"1' l»"-v«to- trp. n.kaj l<.t. ,«j bo p„
razmeri
lavske organizacije, kar je pač žalostno za na«. Ce bi bili organizirani, potem ne bi delodajalci z nami tako grdo p<ariopali kot j postopajo. Tu Je tovarna, v ka-L Vri izdelujejo takoevani plate g1"*« ali debele steklene šipe. V njej nra tlela okrog tristo delavcev. ki rmo raznih narodnosti. Sla icjcmo v kompamskih hi-^ah, ki * > laat iate drutlie ko tovarna. Stanovanja si moramo sami |H-prav| tati. ako hočemo i-meti malo udobnoati in čistočo. Pa kljub temu. da Jih Mirni popravljamo, kompanija vseeno zahteva visoko stanarino, pa pri «k» nitki plači In v takem kraju :ot je tukaj. Pri vsem tem , a k »rrpmij* te devet meaecev -ie Izplačuje redno našega težko prislufc nega denarja, tako da nam dolguje fte dva metk- -n pla>e 9% naše atorjeno delo. Ako gr«4 vprašat, da bi ptdreboval nekaj denarja aa ratne potrebščine, pravijo, da ga nimajo, če jih pa
naj po-smr-
Proteatne demonat racije električarjev New Vorku.
pred meatno hišo v
be tlačijo ter ovirajo napredek delavstva, ki se je že zavedlo svoje naloge, da ne more doseči svojih pravi: in izboljšanja delavskih razmer.
Ustavil sem se v Pittsburghu, kjer sem dobil novega naročnika, potem pa sem šel v naselbino Meadowlands na obisk k mojemu prijatelju, s katerim se poznava že 29 let. Obiskal bi ga bil že pred .božičem., pa mi moja nesreča ni dopustila ter obiske za več mesecev prekinila. Anton Tomažin ima veliko trgovino z mešanim blagom. Dne 6. aprila sem se odloČil, da obiščem njega in njegovo družino. S Tonetom sva se takoj podala v u-tico, v kateri sva se pogovarja la o davnih in sedanjih dogodkih, njegova soproga pa nama je postregla z raznimi dobrota mi, ki smo jih pridno zalivali z dobro kapljico. Postala sva precej glasna, kar je privabilo precej prijaznih sosedov k nama. Tone mi je pomagal poagitirati za naročnino in dobil sem na mestu dva nova predplačnika Prosveti, Tone pa je ponovil polletno naročnino. Vsi trije se zanimajo za naš dnevnik Prosve-to, četudi niso člani SNPJ. Oni radi čitajo in priporočajo delavske liste kot sta Proaveta in Pro-letarec. Tu pa tam se pa dobe člani, ki se ne zanimajo za delavsko časopisje.
Cas je potekal in prišla je u-ra odhoda. Poslovil sem se od vesele družbe. Iskreno se zahvaljujem za prijaznost, poatrefcbo in naklonjenost ter naročnino. Obljubili so mi, da bom prihodnjič spet dobil par naročnikov.
Deževalo je, pa sem se podal še k zvestemu dolgoletnemu naročniku Franku Ferliču, ki ;e ponovil celoletno naročnino in postregel z okusno prek-ijeno šunko, njegova soproga pa mi je malo ponagajala, "če je moja žena že prišla nnzaj." Seveda sem moral pojasniti to "zago-netko", da ni šla nikamor, temveč, da se je le "premufala" v drugo sobo.
Poslovil sem se od prijaznih ' Meadowland'anov. ko pa bodo I bolj gtirki dnevi, jih spet obiščem. Iskrena zahva'a vsem skupaj. (Bd sem prrce} moker "na-funsj in znotraj".)
Prišrri i ra Strabare, me je i zalotila prava pbha, kHub temu pa nisem mlčf.val, nmpak1 aem tak j pričel z obifki. Pobrat' društveni t>jn!k je imel dobro zaku-jeno sc.b.-» in sem se malo( oaušll a \r? ni je sledil hud prehlad
Dne 8 a urila stm se podal na-1 jnj prot ^baronu kjer bom o-; I "tal toliko časa. 'okler se ne bo-1 i 'lo kurja fč sa olu»č!la. *'Jr!e a farme" mi je naložil vrhu vsega tega "pokoro", da aem moral! '"•"it tr v. k- d rr-K-e klobase I V'so pot.
Anton Zidanšek. zastopnik
Koliko je živaUkih vrst?
Pred »to leti »o živalski »vet cenili lo 78,588 vr»t, in »icer „a 120< L"'l,ok' eev, 3600 ptic, 643 platilcev, 3500^7.*' mehkutcev, 1290 oklepnikov, 1(M8 rl u 111 »tono«, 49,000 tutelk, 280 bodiiari« vov 600 celenteratov. 306 pr.iiv.li^^J gih živalskih vrst.	*
Petdeset let pozneje, t. j. 1881., ko s«, i, prvo točnejše štetje, so našli že 3u ^ vrst, in sicer 2300 vrst sesalcev n I? 3400 plazilcev, 11,000 rib, 33 tiw mTj 7500 oklepnikov, 8070 pajkov, 220,150 žuželk, 18,043 bodičarjev Z« * 2200 celenteratov, 8500 praživalic in gih vrst.
Od 1. 1881 do danes računajo letni prin-prej neznanih vrst na 12,000, tako da 1909. dobili ogromno vsoto 600 tisoč vre danes jih ceni W. Horn že na 920,000 a? mer jih odpade samo na žuželke 750 ooo n gi raziskovalci seveda pravijo, da bo le 400 vrst žuželk, tako da točnih številk dan*k poznamo. Bolj zanesljive so edino številk, vretenčarje, pri čemer računajo, da j* 2 7000 vrst sesalcev, 20,000 rib, krkonov i Z 1400, platilcev pa 4000. Izumrlih žival vrst pozna znanost preko 100,000.
Ozdravljiva 1 jubotumnoit
«
Pariški zdravnik df. Dumoulni stoji na, lišču, da je ljubosumnost prava bolezen iB takšna tudi ozdravljiva. Po vsej priliki tako, kajti metoda, ki jo uporablja dr moulin za zdravljenje ljubosumneftev, mu vaja vedno dovolj pacientov.
Pred vsem jim zapisuje določeno diet« jim prepove vsak užitek, kakršen je alko čaj, kava, nikotin itd. Šport in jutranji i i. hodi po pol ure imajo važno ulogo pri rd 1 jen ju, pred sprehodom pa priporoča na želodec kozarec mrzle vode. Hrana vad le malo mesa in nič začimb. Poleg vsega poroča pacientom naj se bavijo z abstrakti vedami, filozofijo, matematiko, teologijo in je podobnega. Skratka, če bi človek živel no po predpisih, ki jih oznanja higieni, b mogel biti ljubosumen. Bržkone pa ne bi nfti življenja posebno vesel ...
Kdo je izumil tiskarstvo?
Ob nekem prepiru so se nedavno spop strokovnjaki v tem vprašanju. Iz njihot učenega pričkanja se je pokazalo, da se ia " teljski naslov ne more z -mirnim srcem pod Gutenbergu. Temu so namreč nasproti p« vili tekmece, kakršna sta Bružana J. Bril C. Mansion, Vsi trije so živeli v isti M knjige, ki se nJim pripisujejo, so bile tiri 1. 1446. Klevetniki in pristaši vsakega i navajajo krepka dejstva za dokaz svojih I tev, vendar nobeden ni popolnoma prepri V vsakem primeru ostaja še nekaj dvomi H do 500 letnice tiska kdo stvar na ti«t»| gnal? Ali pa naj si mislimo z modrijan« je lahko več oseb ob istem času prišlo ni misel? To se dogaja še dandanašnji.
Radioaktivni natrij
Prof. Lavvrenceu s Kolumbijskega vi šča je uspelo proizvajati po umetnem žarke gama, ki jih oddaja drugače samo i Ti žarki nastanejo, če bombardiramo elektroni. Najbolj čudno pri tem pa je, dvakrat močnejši od radijskih žarkov Zato utegnejo dobiti v medicinski pri velik pomen. Seveda se konča izžarevanj«! trija Že po kakšnih 15 urah, na kMr pa m to snov znova bombardiramo z elektroaij jo napravimo zopet radioaktivno.
Hitler in mnenje kapitali»tof| o njem
Takole pravijo:
"Hitler je v resnici sveti duh," je rekel J sednik pruskega parlamenta K< rr "Welt de« Kaufmanns" pa pravi: Re** veštva se je pojavil na zemlji preti leti v osebi Jesusa Kristusa, a \ javil nemškemu narodu v osebi Adolfa
ja." Voditelj fašistov v Posasrju
ir tuš
kel, da je Hitler novi Jezus Kristus, to*1 nejši in večji od onega, — P /'•
Prazna »lama
Poljedelstvo velja za eno najMj nih podjetij. Komaj 20 od-tntkov »J linskih snovi, ki se fro*anje;o, prid« ^ na trg, vse drugo pa odpade na «• ve. Šele v najnovejšem času j«- n*** ^ tehnologija pripravne p')*lopk« » izkoriščanje teh odpadkov	>
se da lesovina, ki je v slami, ,rvr,t*°| ^ pri proizvodnji vsakovrstnih M1*1 , rialij, ki nam nadomeščajo leao ♦
Kdo žanjfe v Hali«
»Največja italijanska tov etrije, ki ima 53« milijonov ce. je zaslutila v minulem I lir. Med delničarje so raf lir.
•rt**
,rr
ij nam na
iv:
ja-
ta
u poročila o stanju pri nas
jI da je bogvekaj l»d
t^S reklame v dučejevi dr-* /Jtisi predstavlja mla-
^ o katerem trdi duee,
Tli predstraža, it kovana njegovih bogvekje pobranih tli n ta premodrih izkušenj ti vojaških narednikov m
iltbega moralnega obnasa-J prem^enih učiteljev, kot EI Danteje in Napoleone o-Um Toda Danteji Se ne bodo, P* ni izključno, da bo naša ^od spretnim vodstvom m
gospodarskimi prilikami
-Ula nekaki ciceroni, kod j h doklej produciral neapeljski drugi južnoitalijanski proleta-f Dam m i un soldo, forestie-povero affamato! (Daj mi inarja. tujec, ubogemu lačne-.) zat<» je dovolj če pogleda-nekolikn dejanski položaj, ki nastal, ko za našim visoko ilificiranim učiteljstvom, ki bilo deloma nasilno pognano eko meje, delno premeščeno v rtnje pokrajine, kjer ne ume j književne italijanščine, o-pa njih narečja ne, ni več sle-n ko je prišlo na njih mesta »učiteljitvo, večinoma iz juž pokrajin, ki ne odgovarja ni-po izobrazbi niti po morali nar n poklicnim vzgojiteljem. V razumevanje moramo pove-ti ii izkušenj, da v južnih po-ijinah Italije ženska ne sme ulico brez spremstva; deset več let čakajo absolvirane u-Ijice, da se izprazni mesto v maci vasi. h domačega kraja izselo samo take, ki so prisi-ne večinoma radi kakih mo-nih zadreg in podobnih "čed-iti", ki jih italijanska vaška irala zelo strogo ocenjuje. Ta-8o "stebri" italijanstva v no-italijanskih kolonijah: Goli. Istri in Trstu, taki so tudi ijanski "mučeniki", nositelji Iture (?), ki jih naš narod za-tudi pravično in primerno ce-Da se tega zaveda najbrže i šolska oblast, pričajo vsa-etne premestitve in pogosto o medletne.
Vaj važnejše točke, kjer prati vneti dučejevi glasniki, da treba prižgati luč italijanske »vete in zatreti barbarska na-Mja. so predvsem naši ob-ijni kraji zlasti take vasi, kjer prebivalstvo raztreseno, •irodaj že so pričeli razmišljajo bi "kulturno" posvetili Hašistili te kraje. Streljan-Mpiranje, konfinacije lokal-inrna otoke, nadzorstva, prednje. zapeljevanje in posilja-V naših žena in deklet, vse ni doseglo tega namena. Od-je te vedno nezmanjšan, oiskusi s kolonizacijo se ni-Jbnesli. Vprašanje je namreč ker kljub veliki vnemi in tnotizmu. niti bojevniki sami 0 preveč navdušeni, da bi se garali tako blizu Balkana, revidnost je mati modrosti. M' P" marw»lj»kem umoru le n" I)lak«'i graničarji po sv<h mrtv,,m kralju, so te pisali : Jni miličniki tako prestraš-nevestam, da ne *Jko bi se postavili ti pod-K' fa*lzm»- bi kdo res le *J»J |xr/UW| s pestjo. Pra-da prihajajo iz notra-V-raJ"'- lilki "junaki", ki *"lmg (za staro ita-r/e roko na sa-
»
'la ji}
naših ljudi še stalno zaposlenost in Zaslužek. Seveda je treba nekoliko upijaniti sitno vest; po drugi strani pa ni slabo, ie ae da it vabiti v njih družbo kak človek, ki bi radi tega aH onega razloga mogel biti porod novega zaalutka, bodisi, di bi mu ušla kako nepravoverna beseda, ali pa bi govor nanesli na kako u-tihotapljeno blago. Ljudstvo je preplaiteno, a vera j« ostala. Vsakdo -jo ljubosumno skriva, položaj te spominja na Smrekarje-vo ilustracijo v Crnovojnfku. Vsepovsod preže sumljiva ušesa
Vsak s« privadi previdnost! in negotovosti. Ko zvečer ležeš spat, nisi nikoli gotov, da boš res zjutraj vstal. Nikdar ne moreš vedeti, kdaj se zameriš vsemogočnim konfidentom* ki te tekom vnoči pohvalijo pri "letečih skvadrah" (to so orožniške, mi-lične in finančne patrole, ki preže vse noči po vaseh). Gorje zapoznelemu vasovalcu! Ni več dovoljena tradicionalna romantika vasovanja pod oknom: roke v zrak, puškino kopito v rebra in čez glavo, natančna osebna pre-iskavanja in potem v varnostno celico na stražniško postajo. Ce so tvoji odnošaji z gospodi zaupniki. dobri, boš morda tekom dneva že doma, obratno pa pripravi hrbet. Ako si ponoči zunaj to ni le prevratna propaganda, ki danes ni najhujši zločin. To diši že po špijonaži, in ako imaš še žepni nožek — po oboroženem uporu. k
Prijatelj moj dragi, mi smo potomci Rimljanov, zato čudovito modri, da nosi že vsak nele brigadir, temveč vsak karabin-jer In miličnik, bivši brezposelni zidar ali brusač, svojo postavo s sabo. Sto tvojih ju sov ne zaleže nič; ako znaš na pamet vse policijske paragrafe in še Roc-cov kazenski zakonik po vrhu, to še ni nič. Rocco je bil tepec, on ne razume; to vem le jaz, milite confinario (mejni miličnik)! Včasih se pa vendar zgodi, da so sodniki v zadregi, dasi so v fašistični Italiji zakoni silno vleč-ljivi. Toda, da je le zločinec, zločin se že najde; politični moment in nacionalni prestiž naj določita število let, ki naj mu jih prisodijo.
Zgodilo se je, da se je peljal nekoč v mraku iz Cerknega proti Zelinu (finančni .stražnik in mu je počila guma. Revež, ki živi kot vsi italijanski priseljeni-ki, neprestano pod vtisom namišljenih napadov, se je smrtno prestrašil in začel na vse strani streljati. To je: privabilo* o-rožnike, ki stražijo utrdbe pri Zelinu. Seveda je nastala takoj prava revolucija! Na noge: o-rožniki, tajni policisti s psom in vse, kar diši po fašizmu in novi Italiji, pa iskat zločinca! Počilo je, tudi streli so bili in to je dovolj. Zločinec mora biti; ako ga ni, se ga naredi, zakaj pa so po vaseh fantje, ki branijo. da niso vsa dekleta laške pri-ležnice. Hajdi nad zverino! Tako so sedeli (fantje cele tedne, dasi so vsi ljudje vedeli, kakšen "napad" je bil. Fant, ki se je predrznil, da je sodniku povedal v obraz svoje mnenje, ki je bilo tudi mnenje vseh ljudi, da sta zločin napravila kolo in finančev strah, je bil zato nagrajen z dvoletnim policijskim nadzorstvom, dočim so bili drugi oproščeni. Pravica mora biti, to je jasno!
Se več bi lahko povedali o "narodnih herojih" tihotapci, če bi
jan
in zm
lahko javno govorili. Te zgodbe bi morda kdo bi zasenčile še zgodbo o tolmin-i« razvidno, | „kem grofu, ko je šel nad med-" prinesejo s se-jdveda. Ko je bila faš. revoluci-'unkt-ionarji, ko onarna razstava v Rimu in so jo k *** Kdor pa morali naši ljudje obiskati, so J« |W> navadi potem drugi spraševali, če so I K* r ruma moči, videli, kake spodnje hlače iz ob-|odkrito uve- mejnih krajev. Te zgodbe ao togostmi. lailm nB4ih jjudif kj sj jih pri.
' naH'b va- še pet a vajo med-seboj pri delu, ko 'no življen- preje previdno ozro okrog.
i. lu i'i, kri/ft*ovorJtl J* protidržaven
• pod apret-|	I,0*ln
h kvalifici-	"dnjem prmilošč^nju so
.'-tal najbolj- niimreč spet tatovi in alepar-t .mr. -i J' umaknili In naredili prostor našim ljudem Tat in slepar je lahko še velik ^ioliul) in Izvrsten fatist. t m trmastim Slovanom pa ni lahko utepsti v glavo (Klavno rimsko kulturo in faši-iano atfvftki patriotizem, go-i Kot te omenjeno so zaupniki Ae in "camicle nere ncelte" (izbra-ri se-! ne črne Krajca) tudi danes, ko je \adu-j zavladal videz legalnosti, še veni od dno abdolutni gospodarji vasi. 91
tem bi ae TaTfko napisale cele knjige, o teh prekupcih s človeškimi dušami.
Vaaka vas ima svojega nadzornika — konfidenta ali celo po več, ki potem tekmujejo med seboj na račun naših ljudi.
Ti konfidenti, običajno moralne propalice, pogosto povzročajo nele lažnjive ovadbe, temveč vsakovrstne pretepe in nasilja celo nad berači.
Primer — cerkljanski vicepo-desta Celj Josip, ki je lani na cesti proti Cerknem v bližini Reke napadel onemoglega starega berača. To so videli nekateri ljudje, a ae niso upali umešavati, ker^sta že znana, on in njegov brat, po vsej Soški dolini kot fašistična nasilnika, ovaduha in pretepača. Zgodovina Goriške ne bo mogla prezreti teh imen, ki so združena z zgodovino nasilja in krivičnih ovadb.
1P0 vseh vaseh se ljudje malone križajo, ko jih zagledajo. Poleg ovadb in nasilja, kot smo zvedeli zadnje čase, vršita še drugo nalogo, ki se bržkone sklada s fašistično moralo, da pomagata k propasti revnih posestnikov, — da namreč neusmiljeno sleparita pri lesni kupčiji u-boge ljudi, ki morajo pred grožnjami molče prenašati težke krivice in denarne izgube.
Ti konfidenti, ovaduhi, so prvi sad fašistične kulture v naših krajih: DfoČe veren posnemovalec vseh dob, je poleg mnogih lepih stvari spešno uvedel Dionizijevo uho po vsej državi. Mogoče ga je že postavil v svojo sobo, če ne pa se še lahko zgodi, poleg Cezarja še Dionizijev kip. Tako grd nehvaležnež pač ne bo, da bi učitelja pozabil. Govorice trde, da ga ta tretja armada stane nič manj ko prva, ako ne celo več.
Roko v roki z ovaduhi mora iti še drugi kulturni činitelj -»-učitelj stvo.
Dasi fašistični režim ob vsaki priliki naglaša svoja kulturna prizadevanja, teh v praksi skorb ni opaziti. Učitelj stvo mora biti pod sedanjim režimom v prvi vrsti nekako podrejeno policijsko osobje, ne pa vzgojitelj. To je kontrolna policijska oblast v vasi. Oni morajo paziti nad vsem, tudi nad zaupniki, dočim zaupniki po drugi strani pazijo na učiteljstvo, ker včasih le pride kako "pecora perduta" (izgubljena ovca), ki nima dovolj nacionalnih in policijskih sposobnosti; mogoče je celo, da ima kulturne ambicije, pa bi se rada res vzgojno udejstvovala. Te je treba s svarili in primerno grožnjo spraviti na pravo pot. Saj se radi spreobrnejo; ako že ne to, se vsaj kmalu umaknejo drugam, da zasede mesto sposobnejši — policaj.
Nekoč je mlad učitelj, idealen fant, sam tožil, da mu je neprijetno, ker misli varnostna oblast, da je zato gulil sedem let hlače po šolskih klopeh in prišel v te kraje, da ga sedaj ponižajo za navadnegašpijona, ki je še manj kot miličnik. Revež si je pač drugače predstavljal svoje kulturno poslanstvo.
Ravno tako je tožila neka učiteljica iz južnih pokrajin, da je naveličana takega "vzgojevalne-ga" dela, ko ima dnevno v razredu karabinerje, miličnika in finance, ki jo silijo naj za napredek in večjo slavo domovine in režima voha med ljudmi, kaj mislijo in delajo, pazi na tihotapce, zlasti še na gotove nezanesljive osebe v vasi. To so sicer bolj redki slučaji med učitelji, ker običajno kar slepo vršijo svojo nalogo, glavno je pač kruh.
Prav za prav se zdi, da ne od-visi več mi šolskih oblanti, temveč od policijskih, ker je kulturna vzgoja odveč, zadošča nacionalna — poltrtjska. Tako se danea učiteljstvo ne klasificira več
PROBVITA ,
po svojih vigojnih zmožnostih, temveč po "patriotskih" (t. j. policijskih!) Ako si dober ova-Iduh, da spraviš čim več ljudi v varnostne celice in morda celo v Rim, potem bodi prepričan, da postaneš kmalu "fiduciario" (neke vrsti podravnatelj) in v do-glednem času ravnatelj.
Za duhovnost in prosveto ni več mesta, glavno je pest. Ovaduhi in učiteljstvo tvorijo dostojen kader, ki tepta in straši naše ubogo ljudstvo, ki prisiljeno molči in plačuje davke, proti katerim so bile grofovske desetine v fevdalni preteklosti le malenkostno breme. Kako bi ne! Razne javne in tajne armade stanejo. Zakupniki davka potegnejo zadnji • rep iz hleva in zadnji košček kruha izpred ust gladujoči deci.
Poleg pravih davkov in najrazličnejših naklad, zlasti občinskih, ker so nezmožni podoštati s svojim sleparskim osobjem vred po vseh občinah napravili dolgov za svoje, o katerih ae našim bivšim županom še sanjalo ni, pride Še balilski davek. Hočeš ali nočeš, ti utaknejo otroka v črno srajco, ti uboga ivlovenska para, plačaj naj prvo pet lir, potem pa še vsak mesec po eno, i>oleg najrazličnejših stroškov, ko doma nimaš niti soli, o kruhu še govora ni, ker si vesel, ako je moke za neslan močnik.
Neredki so slučaji, da v gorah. ki niso niti v najhujših dneh svetovne vojne poznale glada, danes ljudje stradajo in včasih cele dneve prežive ob samem posnetem mleku.
O mladini še govora ni, namreč o njenih kulturnih pridobitvah v šoli. Milo se ti stori, ko čuješ deco, ki poje o ljubici in rožmarinu, otroških pesmic pač ne zna. Drugače je, v kolikor nima domače vzgoje, čisto podivjana. Sola prispeva k temu.
Kaj meni toliko opevana ba-Hlska vzgoja, lahko sklepate iz tega, kar se je zgodilo lani meseca avgusta, ko so taborili a-vanguardisti (predstraža) na Rojcah v Gorici in je neki avan-guardist v prepiru kar z bodalom zabodel svojega tovariša.
Saj se to učijo. Sole ni več; fizična vzgoja in prepevanja patriotskih in sramotilnih popevk to predstavlja bistvo pouka. A-ko še moralni vzgledi učiteljst-va niso ravno primerni in vzgojni, je nujno, da je mladina taka. Da je to res, namreč da tudi morala tega učiteljstva ni ravno hvale vredna, pričajo vsakoko-dnevni vzgledi, precej zgovorno pa iz zadnjih dni proces proti ravnatelju znano kulturne ustanove, konvikta "tVincIpe Umber-to" v Gorici, ki je zlprabljal svoje gojence ter bil radi tega tudi obsojen*. Škandal je bil ptič preširok, da bi ga kar enostavno pokrili, kot se zgodi ob podobnih slučajih pri učiteljstvu.
Poznan jo slučaj neke učiteljice, ki je bila nameščena v gorski vasi pred kakimi 2 leti, prl-ležnica vseh miličnikov In celo neki vojaški pater z Gorice jo je obiskoval/Posledica tega tesnega sodelovanja med milkijo, vojnim kuratom in učiteljico je bil otrok, za katerega ao potem nudili sredstva kar štirje očetje s patrom vred. Seveda Je ti) tudi delo za "patrio", Haj je to demografski porast, ki Je Dučeju tako zelo pri srcu.
SIcer pa ponekod gotovi eksponenti baliiskih in podobnih u-stanov pridigajo čisto mladim. 12 letnim In še mlajšlrt frkljam, mesto t> punčkah In knjigah o — materinstvu, drugod pa vzgojitelji sami razlagajo v šolah o izvoru otroka na tak način, da pohujšujejo deco, vsaj tisto, ki ume dovolj ifaiijanfUne. Ako se kdo drzne protestirati proti taki vzgoji, je še lahko veael, da mu je pogPoz« In ne kaj drugega.
V neki drugi vasi je bil tudi krasen eksemplar, (kar vse je dobro za Julijsko krajino), ne ravno mladostna, a tembolj krepostna učiteljica.
Radi vlačugarstva jo je zapodil mol in izobčila rodbina. Kam z njo? Lahko vprašanje. V Italiji je neka kolonija, ki se zove Julijska Krajina, kjer je raj ln kruh za vsakega, da je le dovolj patriot in faMst, akoprav "deli ultimissima ora". Da je le pravoverni faMst, morala je postranska stvar! Da se tu ni spremenila je gotovo. Celo financar-ji in miličniki so se morali skrivati pred njo. Med šolskim poukom je pošiljala otroke uro daleč po viiu) in likerje, pravtako se je med poukom upijanjala. Pogosto je peljala otroke na ta-kozvane šolske izlete, pa je izostala ves dan, mesto par ur, ker se je zasedela pri vinu in moškem znanju in pozabila na otroke, ki go gladni postopali okoli gostilne. Nekega dečka je kaznovala tako, da mu je z iglo pre-badala roko in ga je Šele na protest ljudi izpustila. Neredko so imeli otroci modre otekline po glavi, hrbtu in rokah. V pijanosti pač ni pazila, kam prileti. Javna tajnost je, da je, seveda le v vzgojni vnemi, prerada objemala in stiskala dečke iz zadnjih šolskih let. Preveč bi bilo, ako bi našteli vse "vzgojne" vrline, ki jih je kazala v šolskem in privatnem življenju. Sedaj je prenesla svojo kulturo na drugi konec naše domovine. Najbrže so jo tamkaj tudi rabili.
Pa kaj učiteljice, tudi njih kolegi delajo predvsem nai to, da jih naše ljudstvo zgražajoč primerja madžarskim vojakom, ki jih je spoznalo med vojno.
Celo nekateri podravnatelj! dajejo iK)drejnim tako dober vzgled, da so se gostilniške natakarice kar oddahnile, ko so zvedele, da bo Vojna v Abeslnlji. Ena je celo predlagala, naj bi poslali doli predvsem učiteljstvo, da bo po vrnitvi in znani abe-sinjski kuri, lažje in dostojnejše vršilo svoj poklic.
O dostojnem poučevanju tudi ne Škodi povedati. 'Ti, pravi Francek, svojemu popoldanskemu tovarišku, "danes smo bili "porohi" in "bruttl assassinlM. — "Kaj to!,Nam je rekla naša: "Razza d'idloti"!
Ni treba pripomniti, da otroc vračajo to, kar dobivajo. Drugje, ker se otroci niso hoteli vpi sati v balilo, jih je učiteljstvo strahovalo na vse mogoče načine: pretepanje, oslovske klopi, zmerjanje sramotilni napisi Itd. Vsa sredstva torej, ki jih Je mo derna vzgoja že pred desetletji obsodila, kot nekulturna in su rova, se danes uporabljajo na na ših otrocih, poleg drugih speci elnih metod, kot zlorabljanje mladoletnih (slučaj Gorica, prej Idrija in še nekateri, ki radi staršev niso prišli v javnost). . Zato se nihče ne lio čudil, ako bo |H> zaslugi fašističnih vzgoj nih metod zrastla nova mafija, ker je jasno, da so nekdanje ljudske šole, središča In žarišča prosvete Izgubile svojo nalogo In postale v prvi vrsti policijski u radi, v drugI pa kasarne, kjer o-trocl Izgube še tisto malo sodobnosti, katero Jim nudi dom
Pred leti smo poznali berača, ki je prerokoval, da bo kmalu i>o stalo na svetu tako, da bo en sam hlev in pastir. Naši ljudje se ga spominjajo In pravijo, dn je pri nas že točno tako. Življenje nas Je razdelilo v pastirje — |N>licIjsks uprava (n ovce-— nadzirano naše ljudstvo. Proaveta sije razbila, pod pobesnelim fašističnim nacionalizmom propada duhovnost, nastala je vzgoja In šola. kakor je niso poznata zadnja stoletja. V šolah se vzgajn mladina v pret<pače (n ovaduhe; Ae bo kdo slučajno kaj druge}//!, nač !»'» to zasluga fallitlčrN šo le.
Vesti iz Primor ja
PRVE NASB iRTVB AFRIŠKE VOJN K
■ I — I II I I I IIMI
Dva Slovenca sta ie umrla v Somaliji
•mo si
nekoliko
u>jne.
da z dana-
M*m
dim
liter
Gorica. 18. marca 10&5. — Po daljši vožnji po morju iz Napo-lija v Massao ter druge luke italijanske Somalije In Eritreje, so začela sedaj prihajati prva pisma naših fantov. Ko so se izkrcali, so Šele začutili, da so v pravem peklu. Vsa ta pokrajina namreč ob Rdečem morju je znana po izredni vročini in ravno Massaua je eden izmed najbolj vročih krajev na svetu sploh. Zato ni nič čudnega, Če s«* naši fantje zelo pritožujejo zaradi vročega afriškega podnebja. Hitra sprememba temperature in klime je že v prvih dneh po iskrvanju zahtevala svoje prve Žrtve.
Kolikor nam je doslej znano, sta umrla hitro po izkrcanju dva Slovenca in sicer neki Močnik, doma iz Kanomlje nad Idrijo, za drugega pa, ki je doma iz Črnega vrha. ne vemo imena. Njihove družine so le dobile iz Afrike vojaški mrliški list, ki so ga jim poslale vojaške oblasti.
To so torej prve žrtve, ki so jih zahtevale neposredno vojne priprave.
V pismih se nadalje pritožujejo, da nimajo na razpolago zadostne pitne vode, katera jo še po vrhu zelo slaba In gorka. Tudi hrana baje nI prvovrstna In jo dobivajo le dvakrat na dan.
V nove ajdovake vojašnice ae je že naMelllo vojaštvo
Gorica, mnrca IMfi. — V nove vojašnice v Ajdovščini, ki so bile dokončane koncem lanskega leta je prišel koncem februarja I, 1. in se vselil bataljon infan-terlje Iz Gradiške ob fiočl. Sprejem vojaštva In vselitev se je vršila z vso pompoznostjo ob na vzočnosti oblasti ln s povdarja-njem že znanih stalnih koristi, ki jih s tem, da si utrdi svojo meje, država ima.
Failiitlčni sindikat je prevael na brežlnaki kamnolom
Nabrežina, 18. marca 190i6. — Tukajšnje prebivalstvo dobiva kruh Iz kamna, Iz nabreAlnskega marmorja, ki je svetovno znan Lo malo se jih preživlja, s bor nim kraškim kmetijstvom. Kljub temu je bil ta kruh v prejšnjih časih bolj mehak In sladak. Da ne s pa postaja vodno bolj trd in Jo res podoben kamnu. Tudi našem listu smo že večkrat opisali kako jo težak položaj kraš klh kamenarjov. V kamnolomih jo vsak dan manj dela. Znani podjetnik Orlato je moral pred kratkim časom opustiti svoj veliki kamnolom, ki mu Je v času svetovne vojne prinašal lepr ti sočako. Ker je z ukinitvijo dela v omenjenem kamnolomu grozila delavcem nezaposlenost in lakota, Je ta obrat prevzel fašistični sindikat. Radovedni smo, kako se bo pod njegovo oblastjo |KmI jetje razvijalo.
lil-letna Perjančič l*opolda Iz Idrije aretirana In zaprta
Idrija, 10 marca l!KWl. — Ko noc preteklega meseca so prišli tajni |N)lk'isti k Ferjančlč Leopoldi, fil-letni vdovi In JI napovedali preiskavo. Osumili so jo, da skriva orožje. Ker nI notiena mirna iu preudarna beseda ničesar pomagala, se niso mogli detektivi na noben način nprijaz-niti r. dejstvom, da niso dobili v stanovanju orožja in so zato začeli kar na lettem razdirati tla. Toda kljub temu niso mogli dobiti orožja ln gs prinesti na po-licljo, zato so odfteljall njo. Tu so Jo dolgo zasliševali in končno zaprli r.a tri dni. Grrftfll so jI. la Jo |H»stav|Jo pred konfinacij--ko komisijo,
Omenjena Je U del j č sna bole hna In zato pomeni to šikaniranje fašističnih oblaetl zanjo velik fizični In duševn napor, Po vojem umrlem možu, ki Je bil r.aposlen v idrijnkem rudniku, dobiva tudi nekaj pokojnine He-daj so JI grozili celo a tem, da Ji odvzemaj* pokojnino in to zaradi aiitov, ki živijo v Jugoslaviji:
Tiste dni se je mudila pfi njej na »domu ainaha. ki Jo J«* prišla obl«kat Iz Jugoa'aviJe , .He* eda tudi njej niao prizaneali. Po nekaj dnevih bh arija v
vsak dan, ob času ko poštar prinaša pisma, pa so prihajali tajni agenti poizvedovat o vsem mo*
gočem.
Italijaniaacija imen v reški pokrajini
Reka. marca 19&6. — Izšla je posebna naredba reškega prefek-ta. s katero se bo moralo spremeniti večje število Imen v italijansko obliko. S tem bo zaključeno to delo v reški pokrajini in manjka le šo izpolnitev in pospešitev dela nu Tržaškem In Goriškem. Delo je zadelo v zadnjem času na precejšnje težkoče, zlasti na nesporazume, ki so nastali med raznimi komisijami pri izpreminjanju imen. Ker je to večkrat dovedlo do nemogočih absurdnosti (tako so bili možni slučaji, ko so člani iste družine nosile naenkrat po več imen), so postali malo bolj previdni pri dolu. Poleg toga pa tigleda, da so na dnevnem redu gotovo drugo bolj važne stvari, kot pa tako brezplodno in brezpotrebno delo.
Burbofuki "hulabalu" proti čikaiki univerti
Chicago. — Rurbonska propaganda, ki že dalj časa napada radikalne profesorje in dijake, so je zadnjo dni začela konoentrl-ratl nu člkaško univerzo, katero imenuje "komunistično gnezdo", ('•harles R. VVallgreon, znani lekarniški magnat, je cercmonlal-no naznanil v časopisih, da je vZel svojo nečakinjo s te univerze, ker ne mara, da bi jo "komunistični profesorji ln dijaki llutchlna jo odgovoril, da univerza no uči nobenega komunizma, neguje pa svobodo govora, vesti in informacij. Wallgreen Je nato ponovno izjavil, da luhko dokaže svojo trditev, toda preiskava mora biti avtoritativna In javna. Rurbonskl Usti, kot sta Tribune In dve Hearstovi cunji, zdaj pritiskajo na državno zbornico, naj uvode preiskavo.
MMonova kontrola induštrij* aluminija
Washington, D. C. — Medtem, ko so Andrew Mellon, bivši federalni zakladnik, trdovratno bori proti vladi, ki skuša dokazati, da Jo je osloparll za več milijonov pri dohodninskem davku, Je posebni odbor NRA ugotovil, da ima Mollonova firma Aluminum Co. of America monopol nad Industrijo aluminija v Združenih državah in Kanadi. NJona kontrola nad sirovim materialom je stoodstotna In zato je lahko Mellonov trust pognal v bankrot skoro vse tekmece, Je rečeno v poročilu odbora.
Protivojnm </•-monatracij• dijakov na univerzah
Chicago. — Zadnji potok Jo radikalno in pacifistično dijaštvo na ameriških univerzah in drugih višjih šolah (kolegijih) demonstriralo proti vojni in vsakim frripravam za vojno. Na več kampih so bili nemiri, na primer na kampu člkaško univerze, toda v splošnem so demonstracij* potekle brez kakih izgredov. Na tisoče dijakov Jo prisostvovalo demonstracijam.
Iskreno*!
— Pomislite, moja lastna žena mi je rekla, da som osait
—- Zakaj m* zaradi tega raa-burjate, v zakonu mora vladati Iskrenost.
ZAHVALA!
Zahvaljujem se najsrčnejše vsem, ki ste me tako nepričakovano presenetili za moj rojstni dan. line 24 marca aem šla v družbi moje Mere Joaephine Ko-ahel nekoliko na sprehod, na kar se vrnovl okoli tt. ure zvečer domov. Ko prestopim prag, pr*ae-nesena vagledam vse polno prijateljev in prijateljic okrog z vsem dobrim obloženimi ln a eve-Ulicami okinčanimi mizami. >fl-tleč, kaj naj \se to |iomeni, ao val enoflasno /a v pil! "Ilappy blrth day to you, etc " Nikdar niaern mislila, da M me »ploh mogli tako ianenaditi («epa hvala Vnem »kopal, še |»oM4mo za vašo pr i jaz nuni, xa k r nune *op-Italljl »oi k* cvetlic In r.a droga darila Za-
Viharji, ki ao dOgnili peščene plasti, m minirali neko farmo v Hpringfieidu, (olo.
jI namignili, da je bolje če a* ta- pisal« aetn vas v moje srce in koj vrne v Jugoslavijo, kar je oatanet«* mi v Kpomlnu, želim, da tudi storila	ml ho dana prilika, da bi vam
Onienih moramo, da »o potem mogla lo povrniti.	Vi
ko so jo odvedli na polkijo in v zapor, naredili M dvakrat preiskavo na njenem domu. Uoduo
P)-anr*« Tratnik. pred«*dnica društva št. 192, SNPJ, Mlhvau-
k«« WU.
(A4v.)
Položivši cigareto na podstapek avoje čaše je stresla i glavo; njeni zlati lasje so se usuli v gostih štrakljih jm> hrbtu ih ona je odšla.
Mati je pogledala za njo, vzdthnila, ozirala *e naokolo brez misli, v dremotnem stanju in je začela pospravljati posodo.
III.
Ob štirih je prišel Nikolaj. Med obedom je pripovedovala Sofja smeje, kako je srečala in spremila beguna, kako se je bala vohuna, ki ga je videla v vsakem človeku, in kako smešno ne je obnašal begun . . . Njen glas je spominjal mater na bahanje delavca, ki je dobro opravil težko delo in je zadovoljen.
Sedaj je bila oblečena v lehko, široko, sivo oblačilo. V toplih gubah je padalo s pleč k nogam in je bilo mehko in ni šumelo. Večja je izgledala v tej oblek;, oči so ji potemnele, kretnje ublažile.
—	Tebe, Sofja, — je dejal Nikolaj po obedu, — čaka še delo . . . Veš, da nameravamo izdajati kmečki časopis . . . alt zveza z ljudmi je vsled zadnjih aretacij pretrgana, l^e Peia-geja Nilovna nam more pokazati človeka, ki prevzame razširjanje lista. Pel j i se z njo . . . čim preje . . .
-r- I^epo! — je dejala Sofja in si nažgala cigareto. — Ali pojdeva, Pelageja Nilovna?
-3- Zakaj ne . . .
—	Ali je daleč?
—	Osemdeset vrst
—	Dobrot ... A sedaj še malo zaigram Pelageja Nilovna, ali vas godba ne moti?
—	Ne vprašujte me — kakor da bi me ne bilo tu! — je dejala mati in sedla v kotiček divana.
—	Poslušaj, Nikolaj! To je Grieg. Prinesla sem ga danes seboj . . . Zapri okna.
Odprla je zvezek not in rahlo udarila z levico na tipke. Gosto in sončno so zapele strune. Z globokim vzdihom se jim je pridružila druga nota, glasna in trepetajoča od polnote. Izpod prstov desnice je odletela jasno zveneča, nemirna jata prozornih glasov, ki so se zibali in kakor prepodene ptice »poskrili v temnem zatišju nižjih not; te so pele umerjeno Ln skladno kakor ml viharja utrujeni moraki valovi. V odgovor na pesen so se brezupno odzivali gosti valovi temnih glasov; široki in glasni, ao požirali v svojo globočino roj zvenečih tožba, vprašanj in stokov, zlitih v nemirni pesni. Časih je pesen vrtoglavo odskakovala v višino, stokala in vzdihovala, zopet padala, polzela in ne zibala v nemirnem in gostem potoku baso-vih not, tonila in se izgubljala v njih in se zopet vzdigaia iz enakomernega, brezupno mirnega bučanja, rasla, zvenela in se tajala v šl--rokem razmahu vlažnih not. A te so vzdihovale brez nehanja, silno pokojno, brez odgovora, brez glorlje . . .
Izpočetka vsi tri glasovi niso genili matere; nerazumljivi so ji bili in slišala je iz njih le zveneč kaos. Njen posluh ni povzel najieva iz zamotanega trepeta not. Dremotno je zrla Nikolaja, sedečega na drugem koncu širokega divana, ogledovala strogi profil Sofje in njeno glavo, upognjeno pod težo zlatih las. Holnet je zahajalo ln njegov žarek, zamišljeno trepetajoč, je toplo razsvetljeval Sof/i glavo in pleča, potem pa legel na tipke klavirja in zatrepetal pod njenimi prsti. Godba je vse gostejši' napolnjevala izbo in neopaženo budila materino srce. Tri note, zvonkc kakor glas Fjodje Mazina, no se vrstile druga za drugo, podpirale druga drugo v višini in blestele v i»o-
1.oul* Zajec (Milwaukee):
wwwwntwnrw.
toku glasov kakor srebrne ribe v reki . . . Časih se jim je pridružila še četrta, in skupno so j)ele preprosto, v srce segajočo melodijo. Mati jih je zasledovala, čakala njih petje in poslušala le te note, ki jih je izločila iz nemirnega, glušečega kaosa glasov . , .
In iz temne preteklosti je vstajala pred njo davno pozabljena kritica, grenko in razločno.
Nekoč,, je prišel pokojni mož pozno ponoči domov, silno pijan, jo zagrabil za roko, vrgel s postelje na tla in jo udaril z nogo rekoč:
—	Poberi se, nesnaga, do grla sem te sit! . . . Poberi se!
Da se ubrani njegotih udarcev, je hitro vzela v roke dveletnega sinka in ga kleče pokrila s svojim telesom. Nagec je ves preplašen pla-kal in se zvijal v njenih rokah.
—	Poberi se! — se je zadri Mihajl s svojim rjoveči m glasom.
Poskočila je na noge, odhitela v kuhinjo, ogrnila jopič okolo pleč, zavila ortoka v šal in molče, brez kričanja ln tožba odšla bosa, v sami srajci in jopiču na cesto. V maju je bilo; noč je bila jasna, ulični prah se je hladno prijemal nog in se nabiral med prsti. Otrok je jokal in se zvijal. Odkrila je prsi in pritisnila sina k telesu; od stmhu gnana je stopala po ulici tiho prepevaje.
-Aj-aj . . . aj-aj*! . . .
2e se je danilo, strah ln sram jo je bilo, da stopi kdo na ulico in jo vidi na pol nago . . . Podala se je k močvirju, sedla na zemljo pod gosto skupino mladih jesenov. Tako je dolgo sedela in nepremično strmela v temo s široko odprtimi očmi; da pomiri otroka in svoje užaljeno srce, je tiho pela:
—	Aj-aj . . . aj-aj . . . aj-aj! . . .
Naenkrat je šinila nad njeno glavo črna,
nema ptica in odletela v daljo. Vstala je in od mraza drgetajoča po vsem životu se je odpravila domov, po nove udarce in nove krivice . . .
Poslednjič je vzdlhnll glasen, ravnodušen in hladen akord in zamrl.
Sofja se je (»krenila in potiho vprašala brata:
—	Ali ti je všeč?
—	Močno! — je odgovoril in se stresel, kakor da bi se bil ravnokar prebudil. — Zelo mi ugaja . . .
V materinih prsih je pel in tre|>etal odmev spominov in še bi poslušala godbo. Od strani se ji je prikradla misel:
—	Tako živita . . . brat in sestra, prijateljsko, mirno ... Godba ... Ne prerekala se žganja ne pijeta in ne prepirata za prazen nič . . . Ne žalita drug drugega kakor ljudje črnega življenja . . .
Sofja si je urno nažgala cigareto. Mnogo je kadila, skoro nepretrgoma..
—	To je najljubša stvar pokojnega Kostjel — je dejala in udarila rahel, žaloben akord. — Kako rada sem mu igrala. — Kako dovzeten je bil za vse . . .
—	Na svojega moža misli ... — je menila mati. — In smehljala se . . .
—	Koliko sreče mi je dal ta človek ... je tiho govorila Sofija in spremljala svoje misli z lahkimi glasovi strun. — Kako je znal živeti... Neprenehoma je v njem gorelo veselje, otroško, živo veselje . . .
- — Otroško ... — je ponovila mati sama
pri sebi.
Da-a! — Je dejal Nikolaj in si gladil brado:
—	Vriskajoča duša! ...	,
(Dal)« prihoda tt£.)
Moji doživljaji v svetovni vojni
(Nadaljevanje.)
XX
V začetku junija so pričrlim-ha jat i na našo stran italijanski vojaki, ki mo bili |M>Hta\ijeni za ntrazo v prvih vrstah. Slišali so namreč, da bo treba kmalu na-skakovati avstrijske čete; tega .10 ae hali, zato so prilagali k nam. Vsi ti vojaki so bili jiosla-ni pred vrhovno |>oveljuištvn, kjer ao jih izpraševali in tako izvedeli, da Me bo ofenziva pričela ntfdi junija. Tako amo bili informirani, da »<• r«'* nekaj kuha na nasprotni Mtrani in nu to smo »e morali dobro pripraviti.
Dan pred najMiv etlano ofenzivo smo se dobro oboridtili in vsak m<e je dobil tri škatlje konzer-viranijt živil Kadi bi jih bili ta., knj pgjedtl. ker smo bit tsfni, a treba se je bilo premagovati. MoJ tovariš pa se ni minrel vzdržati in je vsa živila pojedel, če. prav Mmo ga svarili, da ga )*»• \eljnik lahko ustreli za ta pre. Mto|M*k. On ae ui /menil za svaril«! in re» je par ur potne je plačal presto|**k i .življenjem. 7\e-čer je oamrtV prišel čast t,^k, ki
odšel, mi pa smo se zgraŽHii nad tem brutalnim činom.
Po polnoči smo zasedli tunel in ob dveh zjutraj 15. Ju ni; a se je pričela ofenziva. Italijanski topovi mo grmeli, da se je vca gora tresla; granate so tulile v zraku in padale na zemljo nad našo kaverno. Skalovje v ka verni je škripalo in bali smo se, da iiiim bo kmalu |>okopalo pod seboj. Vojake, ki *o atražil. strojnice, je jeklena toča pregnala in pribežali ao v kaverno. Jai sem Imel srečo, ker sent stražil strojnico v ka verni, kjer sem bil varen. Od onih, ki so stratile strojnice na prostem. Je bilo mnogo ranjenih in nekatere so granate raztrgale na tisoče ko sov.
Proti večeru je nas telefonist prejel poročilo, da ao italijanske granate uničile naš«* kuhinje ln tudi skladišče 17. polka. Kar nI-ao rasdejn.*' granate. Je pokon> tal ogei', Paraka. v \nteri smo prej stanovali, je bila tudi uni-< na in p«M" tako isrki. ki jsmo jih lik »;»nl|. Vse Je bilo naroln*. kakor dn s- bliža sivini dan. 1%
je pregledal nahrbtnik« da ugo- pnli smo, da Imi l>omhardiranje
•....; *„ ■	. ------- L*__ ' ____t__»_ ». - . . ___ii^ i _
tov i, če imamo še konzerve, K« r jih moj tovariš ni mogel j kazati, ga je (toklral na atian ln u-Mreltl. Zapretil nam je. da bo »11. čna usoda doletela vsaVga, ki s* bo pulaiumiiiil in d. N.4«» je
prenehalo, ko se Im st Tuillo. da ttomoAli ven ift bitogii in -e na* všilt svežega zraka, ampak *<»-\ rajnik je kar naprej at|ml smr-totoMine granate in trvmeir. Ob-»tr«ljeval nas je 4\a dni in dve
noči neprenehoma in v tem času nismo dobili niti tople vode. Poveljnik nam je dovo!'.l, on l*h-ko vsak večer pojemo eno konzervo in to je bilo vsa.
Bombardiranje je nekoliko pojenjalo šele tretji dan opoldne. Sovražnik jo potem pričel obstreljevati naše rezerve v zaledju. V zraku so se prikazovali Italijanski aeroplanl in eden se je spustil prav nizko, da-vidi, če Je že vse uničeno Istočasno smo opazili pred namifjuj^ražne patrulje. ki ho hf nam bližale. O-tvorill smo na nje ogenj iz strojnic, kar je tako prestrašilo italijanske vojake, da so zmetali puške proč in se podali. Ujetniki so bili takoj zaslišani in povedali so, da so dobili povelje, da morajo za vsako ceno zasesti to goro in vse bližnje hrilie še tisti dan. Kckli so. da je bilo v akciji o«em*to topov in velika armada. Torej nI bilo nič čudnega. k.• je tako grmelo in treskalo. ker je bruhalo ogenj toliko število topov na naše pozicija.
Kmalu smo od levega krila prejeli obvestilo, da se sovražnik pomika proti nam in naj ae oobro pripravimo. Naše strojnice so bile v redu. vsak mnš na svojem mestu In treba Je bilo le pritisnili na gumb. pa bodo pričele sipati jekleno točo proti sovražniku. Tako pripravljeni smo čakali na Italijane.
Naenkrat «mn iagl«dali sovražne čet*«, k i ao ae ia (tod i le proti nam. V tistem hihjm ao ae o*
P108VKTA
glasili naši topovi v ozadju in pričeli bruhati irapnele, mi smo pa morali čakati, da so prišli blizu nas. Dospeli so v malo dolinico in takrat so zadrdrale naše strojnice, ki so jih od prvega do zadnjega pokosile. Niti eden se ni vrnil in slična usoda je zadela druge oddelke, ki so se zapodili proti nam. V par urah je bila tista dolinica polna mrtvakov in ranjencev. Sovražnik je na-skakoval naše postojanke kake tri ure; ko je uvidel, da nam ne more do živega, je odnehal. Naše strojnice in topovi so ubili tisoče Italijanov in tako se je o-fenziva ponesrečila. Tisti, ki smo ostali še živi in nismo bili ranjeni, smo bili veseli, ker se je vse dobfo izteklo. Po ofenzivi je zavladala nočna tišina, katero je v presledkih prekinilo vpitje ranjencev v bližnji dolini. Okrog polnoči smo dobili nekaj tople juhe, katero smo s slastjo povžili.
XXI
Šele proti koncu julija je \ir ginii sneg v tirolskem gorovju, na straneh, ki so bile obrnjene proti solncu, toda v globelih ga je bilo še veliko. Za nas je bilo toliko bolje, ker- ni bilo treba prezebati. Hodili smo se gret na skale kakor martinčki. Nekega dne, ko sva se s tovarišem grela na skali, je prilezla iz luknje velika kača. Ker sva bila lačna, sva jo ubila in odnesla v barako, kjer smo imeli majhno pečico. Razse-kala sva jo na kose in vrgla v lonec ter pričeli kuhati. Kmalu se je začel širiti prijeten duh, ki je privabil tudi ostale tovariše. Mislili so, da sva ujela ribo in prosili so, haj jim dava koščak mesa, ko bo skuhano. Povedala sva jim, da je v posodi kača, ne riba, toda ker so bili lačni, jim je mehko meso šlo v slast kakor nama. Potem smo sklenili, da bomo še ubijali kače in si z mesom tešili lakoto.
Nekaj tednov pozneje se je vrnil k našemu oddelku moj sošolec, ki je bil nekaj časa na dopustu v rojstni vasi. Prinesel mi je hlebček kruha in zavoj cigaret, ki mu jih je izročil moj oče. Kruh sem z veseljem pojedel, čeprav je bil star in trd ko kamen. Vpraševal sem ga, kako se imajo doma in izvedel, da so vsi zdravi, toda fantov je zelo malo v vasi. Prihodnji mesec bodo šli armado sedemnajstletni fantje in doma bodo ostali samo starci, ženske in otroci. Povedal je tudi, da se sliši grmenje topov s fronte v domaČo vas in da se okrog Gorice vrše ljute bitke in da nihče ne ve, kdaj bo konec vojne.
Približala se je jesen in mi smo še vedno čepeli v tirolskih hribih. Pripravljali smo se za hudo zimo, katere smo se vsi bali. V decembru je že zapadlo veliko snega in v januarju je snežilo tri tedne neprenehoma. Sneg je bil tako debel, da smo lahko vrtali predore pod njim. Živil smo prejemali čim dalje manj, ker je vsega manjkalo. Mučil nas je tudi hud mraz, ki je bil dostikrat 40 do 60 stopinj pod ničlo in ni mogel noben vojak vzdržati na straži več ko 16 minut. Mnogim so amrznill nosovi, noge in ušesa, da so jih morali poslati v bolnišnico.
Po dveh letih bivanja v tirolskem gorovju, ko nismo videli
PONDEUEK. 15.
APiU
—Federated Pictur«,
Senator Gerald P. Nye (levo) in Barney Baruch. Slednji je nedavno nastopil pred odsekom, ki preiskuje trgovino z orožjem in mu niči jo.
senati
jarke in tam obležali. Jaz in dva tovariša smo se odpravili v dolino, da se napijemo vode, ker smo bili silno žejni. Ko smo dospeli v dolino, se je v&ula ploha granat okrog nas in ena je priletela naravnost v mlako. Enemu tovarišu je odbila glavo, drugemu pa so drobci železa povzročili veliko rano v trebuhu in je kmalu v groznih bolečinah izdihnil. Jaz sem bil ranjen v nogo in hotel sem se izvleči iz mlake, toda noge so mi odpovedale. Pričel sem klicati na pomoč, a nihče me ni slišal, kajti stotni-ja je že odkorakala naprej. V bližini ni bilo žive duše in tako sem ves dan ležal poleg ubitih tovarišev. Rano sem za silo obvezal, toda krvavenja nisem mogel ustaviti in sem se onesvestil.
Kako dolgo sem ležal v nezavesti, ne vem. Potem sem začutil, da me nekaj liže po rokah in obrazu. Odprl sem oči in zagledal psa, ki je začel cviliti. Bil je od Rdečega križa, kar sem spoznal po znaku na platnu, ki ga je nosil. V svoji krvi sem namočil robec in ga zataknil pod jermen, ki ga je pes nosil na vratu. Žival je takoj odbrzela in dobil sem občutek, da bom rešen. Precej nato so pričele spet padati granate na hrib, pod katerim sem ležal in drobci železa so prileteli tudi v mlako. Slišal sem korake vojaških Čet, ki so šle po cesti in rezgetanje konj, ki so vozili topove. Napel sem vse svoje moči, da zavpijem, toda glas je bil hripav in šibek ter ni dosegel vojakov, ki so korakali mimo mene.
Ko sem že skoro popolnoma obupal in mislil, da bom ostal med ubitima tovarišema, se je vrnil pes in me pričel spet Ilza-ti. V posodici iz aluminija mi je prinesel toplega čaja, kl je dišal po rumu. S tresočimi se rokami sem prijel posodo in izpil tekočino in takoj sem se bolje počutil. Dvignil sem se nekoliko, toda noge, ki je že pričela otekati, nisem mogel premakniti. Vedel sem, če ne bo prišla hitro pomoč, da bom tu ostal za vedno. Pes je spet odšel, odkjer je prišel, kako uro pozneje pn se je vrnil in z njim sta prišla dva sanitejca. ki sta mi rano dobro obvezala in me odnesla. Psu sem bil neizmerno hvaležen, ker mi je rešil nobenega civilista liTbiii popol- življenje. kajti čez noč bi bil go-noma ločeni od ostalega sveta.
Viden znak
^Natakar," zakliče gost, "kadar pride gospod Frisson, mu povejte, da ga čakam na svojem stanovanju."
"Oprostite, gospoda Frissona žal ne poznam . .
"To je vendar tisti veliki gospod s črnimi . .
"Obžalujem, toda vsak dan pride toliko gospodov s črnimi ..
"Oh, njega boste vendar prav lahko spoznali: odlikovan je z
redom sv. Ivane, pa ga ne nosi !H •
"Kako si ti zapravljiv! Poglej mene! Po tri leta nosim vsak klobuk."
'Tri leta?"
"Da, prvo leto zamenjam trak, drugo leto podlago, tretje leto pa vse skupaj v kavarni."
oai
Zakaj? Zato
—	Zakaj dajejo po parnikom ženska imena?
—	Zato, ker se mora u vnanjost potrošiti veliko narja.
Gospa Verižnikova se je slikati. Dve uri je mora miru sedeti. Potem pa je slikar:
"Zdaj boste lahko malo vali. Medtem bom naslika zadje."
Gospa Verižnikova se je i
mežljivo nasmehnila in obr *
Mož: "Poglej, tu piše v niku o tebi!"
Žena: goče!"
Mož: "Pač! Napisano je,< preveč žensk na svetu."
'O meni? Saj ni
NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po aklepT 10. redne konvencije a« lahko naroči na list Pr0*»fU k šteje eden, dva. tri, Štiri ali pet članov ii ene družine k eni iuro/*i.L Prosveta atane za vse enako. >a člane ali nečlane $6.00 ta eno letna a, nino. Ker pa člani že plačajo pri aaesmentu $1.20 ta tednik m ju a iteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da je liat predrte »I 8. N. P. J. Liat Prosveta Je vaša lastnina in gotovo Je v vsaki družini i ki bi rad čital list vaak dan. Cena liatu Prosveta Je:
Za Zdruf, države in Kanado $6.00	Za Clcero in Ckieajco Je ...j
1	tednik In................ 4.80	l tednik ia..
2	t®dnika ln............... 3.60	2 tednika in
J tednike ia............... 2.40	t tednike in...............
4	tednike ln............... 1.20	4 tednike in..............
5	tednikov in...'........... nič	5 tednikov in.............
Za Evropo Je..............$9.00
Iipolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja tli I Order v pisma in ai naročite Proaveto. list. ki Je vaša lastnins.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fltaL tli če se preseli proč od družine in bo sahteval sam avoj liit tednik, 1 moral tisti član ix dotične družine, ki je tako »kupno naročena na i Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnico datum za to vsoto naročniku.
je prišlo povelje, da se sedemnajsti polk umakne nazaj. Vsi smo sc razveselili te novice. V pustem gorovju smo postali napol divji in komaj smo poznali drug drugega. Rili smo raztrgani. zamazani, polni uši in izstrn-dani, vendar smo z radostjo pričakovali trenutka, ko bomo po dveh dolgih letih spet lahko živali lepoto ravnin in dolin, krajev. kjer raste zelena trava, cveto jablane in črešnje ter se pretakajo biatre vode v potokih . . .
< XXII
Neko jutro je prišlo povelje za odhod. Pobrali smo svoje atvari in se pričeli pomikati v dolino. l>o**gli amo cesto, ki se Je vila okrog hriba, na čigar na-protni strani so se nahajali Italijani. Nad hjihovimi |w»zicijami smo zagledali zrakoplov, ki nas je menda opazil, kajti kmalu so se oglasili topovi in pričeli m«-tati granate proti nam. Pričeli smo preklinjati, ker nas ni Italijan pustil pri miru niti sedaj, ko smo odhajali v reaervo, da se' nekoliko odpočijemo.	*
Ko »njo bili že silno utrujeni od hoje in imo bili vsi premočeni (al znoj«, amo dobili odmor* Zvaliti smo se kar v obcestne
tovo izdihnil.
Sanitejca sta me odnesla v vojaško bolnišnico, kjer so mi ponovno obvezali rano. Tam je bilo polno ranjencev, katere so naložili na vozove in odpeljali do postaje zračne železnice, ki je vodila z enega hriba na drugega. Posadili so nas v vozičke in tako smo se spet vozili nad prepadi.1 Na drugi strani je čakal na nas železniški vlak: naložili so nas v vagone in odpeljali smo se \ Trident. Ko smo dospeli na cilj, smo opazili avtomobile, na katere so nas posadili in odpeljali v bolnišnico,.
V l»olnišnici so nas skopali in očistili uši, potem pa je bilo treba iti na operacijsko mizo. da nam potegnejo iz ran drobce železa. I* operacijske sobe so na* od|>eljali v drugo veliko in čisto sOImi. v kateri so stale dolge vrste jHistelj, Novo življenje se je zbudilo v meni. ko so me (»oložili
v čisto posteljo, čeprav s<*m tr-pel hude bolečine. Uši me niso I več nadlegovale in čutil sem se srečnega. Tre-kanje granat in grmenje t«»j»ov mi ni več brnelo
PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave.. Chiesro, IIL
Priloženo poAiljam naročnino za liat Proaveto viioto $.......
O Im«............................................ druitva it..,.-
Naalov ........................................
Uatavite tednik in ga pripifiite k moji naročnini od »ledrčih iluel družine:
2> ............................................... druitva It...
s> ............................................čl društva It...
4> ............................................čl. drnitva It...
5) .............................................čl. druitva It...
Mw,t* ................................Država ..................
Nov naročnik............................ Mrotaik.
TISKARNA S.N.P.
8PREJEMA VSA
v ušesih, ker sem bil fronte. Motilo m«' je le m ječanje ranjencev, 'jijali v Udesinah.
(Kuner Jutri.)
dale
stok
1 od »nje
v tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicf, knjige, koledarje, letake itd. v rlovenskem, hrvsti slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku«1
VODSTVO TISKARNE APELIRA hA
S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojatnila daje vod«tvo tuk«"* Cene emerne, amjako delo prve *r»ta
PUita po informacije na na»l<
S. N. P. J. PRINTER
2f,57 59 RO. I,AWNDAI.E AVKM1 Telefon RorkweH 4*M CHICAGO, ILU
Tam ae dobe aa
tsdi eaa •»!»•»*