Štev. 51. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 22. decembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A ■ merikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništva M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, Va strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Vesele božične svetke želita vsem (naročnikom, sotrüdnikom, prijatelom, čitatelom i oglašüvalcom), ki ste v lepoj Slovenskoj krajini i onim, ki ste raztepeni po varašaj naše domovine, po Nemčiji, Franciji, Ameriki i po drügih delih sveta UREDNIŠTVO i UPRAVA NOVIN. Naročnikom na znanje! Cena Novin v državi ostane kak je bila: na sküpni naslov 25 Din., na posameznoga 30 Din. Vsaki novi naročnik dobi samo prvo številko i v njoj Ček. Kda dobi uprava peneze, de naprej pošilala list; če jih pa ne dobi, ga taki Stavi. Kolko penez što pošle, tolko časa de dobivao list. Pri zadnjoj številki, kda njemi preteče naročnina, dobi pali Ček i lehko znova naroči list. Lehko si zato vsaki naroči naš list na mesec, dva meseca i tak naprej, kak zmore z naročninov. Te mesec začnemo čeke razno pošilati starim naročnikom, da ponovijo svojo naročitev, ki je ne ponovi, lista ne dobi. UPRAVA NOVIN v ČRENSOVCIH. Novoletno številko razpošlemo 29. decembra. — Uredništvo. Mir lüdem na zemli... Puna skrivnosti je božična noč. Zveličiteo se je narodo. Za hip se je odprlo nebo i nesrečni človeški rod, ki je blodo v zmotaj i je bio stiskani od sovražnih sil, je čüo nebeski glas: „Mir lüdem na zemli“ . . . Kral mira je bilo malo Dete božične noči. Človek je bio potreben mila, zato mali Zveličiteo ne mogeo Prinesti na zemlo bolšega dara, kak ravno mir i to trojni mir: mir z Bogom, mir s samim seov i mir z bližnjim. Prvi greh je prineseo na svet prokletstvo. Razmerje med Bogom i človekom se je spremenilo. Prle je bio človek dete bože, po grehi pa je postao izgnanec. Zapravo je božo naklonjenost i je ječao jezero i jezero let v izgnanstvi. V prvoj božičnoj noči pa se je razveselo, ar je bože Dete pomirilo srd nebeskoga Oče. Človek je bio potreben notrašnjega srčnoga mira. Miseo, da živi v prokletstvi i ga čaka še vekše zavrženje, ga je napunila s strahom. Tolažbe, zadovolnosti ne najšeo. Rojstvo Odrešenikovo njemi je vzbüdilo v srci vüpanje. Začüto je, da znova postane dete bože i bo rešeni jezero i jezero letnoga robstva. Zapoved lübezni je prineseo božični Krao s seov, z njov vred pa mir človeka z bližnjim. Človek je spoznao v svojem bližnjem brata i začno ga je lübiti kak sebe. S tem se je naselo med narode i lüdstva mir. Želimo si, da bi nam prinesli božični svetki dare. Ka naj si najbole želemo ? Najvekša sre- ča za človeka je mir srca, zadovolnost, zato pa tüdi prosimo Krala božične noči miloščo, da bi ga oznanili angeli, kda so v prvoj božičnoj noči spevali: „Mir lüdem na zemli, ki so blage vole.“ Ka novoga v Belgradi ? Hrvatje v Belgradi. V pondelek se je pripelalo v Belgrad odposlanstvo hrvaških varašov i drüštev, štero se je prišlo poklonit Njeg. Vel. krali. V odposlanstvi je bilo okoli 500 lüdi. Belgrad je sprijeo hrvaške goste jako lepo i prisrčno. Na jezere lüdi se je zbralo na postaji. Pozdravo je goste zastopnik belgrajske občine, Potom so pelali Hrvate z vojaškov bandov po varaši. Na čast hrvaškim gostom se je vršilo več slovesnosti. Ža poklon se je Njeg. Vel. krao jako lepo zahvalo v posebnom govori, v šterom je povdaro, da bo vsikdar njegova najvekša skrb, da bo Jugoslavija vsikdar bole napredüvala. V V sredo se je odposlanstvo vrnolo v Zagreb. Vinski zakon. V Službenih novinaj je bio v sredo objavleni novi vinski zakon, ki stopi v velavo po šestih mesecaj. Smrt odličnoga moža. S hrvaškim odposlanstvom, ki se je pokloni Nj. Vel. krali, se je pripelao v Belgrad tüdi velki človekolüb Aleksander Šandor, ki je bio pravi oča sirmakov. Na veselici ga je zadeo boži žlak i je za nekaj vör vmro. Za velkim človekolübom žalüje ves Zagreb. Konferenco so meli v sredo ravnateli ljubljanske, Zagrebške i bel- grajske univerze, na šteroj so razpravlali o važnih zadevaj, ki so v zvezi z novim zakonom o univerzaj. V avdijenco sta bila sprejetiva poslanca Zagrebške konference püšpekov, belgrajski nadpüšpek dr. R. Redič i djakovski püšpek dr. Akšamovič. Svetovna politika Zmaga katoličanov v Švici. Za predsednika Švice je bio zvoljeni z velkov večinov Ivan Maria Musy, ki pripada katoličanskoj konservativnoj stranki. Socialisti so napnoli vse sile, da bi zmagali, a njihov kandidat je itak propadno Težave angleške vlade. Mac Donaldova vlada ma vroče dneve. Z vsemi zakonskimi načrti najeti tak pri konservativcih, kak pri liberalcaj na velki odpor. Včasih nastane še celo med pristaši delavke vlade same spor. Burkajca v vogrskomi parlamenti. V četrtek je v budapeštanskom parlamenti govoro predsednik demokratske stranke dr. Rassay. V svojem govori je popunoma obsodo vladimo politiko. Naglašao je, da vladajo na Vogrskom razmere, šterih ne mogoče prenašati. Omeno je tüdi različne afere, pri šterih trpi država do 100 miljon pengöjov (1 miijarda Din) škode. Slovenci se poklonijo krali. Šestoga januara se Slovenci poklonijo krali. — Zastopana tüdi M. Sobota. Kak so listi poročali, stopi 6. januara prišestnoga leta tüdi odposlanstvo slovenskih varašov i občin, da se pokloni Njeg. Vel. krali. V tom odposlanstvi bo zastopana tüdi Murska Sobota. Za odposlance sta določeniva gg.: Franc Čeh, podžupan i Franc Lanjšček, občinski odbornik. Dr. Korošec v Nemčiji. Berlinski i drügi listi poročajo, da je bio naš minister za šume i rude, dr. A. Korošec pri predsedniki nemške republike, Hindenburgi na avdijenci. „Novine“ v novom leti. S tov številkov se poslavlamo od 1929. leta, ar bo prihodnja številka, ki izide v nedelo 29. decembra že novoletna. Bilo bi predugo, da bi popisovali vse, ka vse so Novine to leto včinole. Samo edno povdarjam. Vsikdar so mele pred seov cio, da bi v vsakšem pogledi hasnile našemi lüdstvi. Te cio so dosegnole ednok v vekšoj, drügoč v menšoj meri. Za novo leto pripravlamo naročnikom i prijatelom Novin nekše presenečenje. List se na zvüna nekolko spremeni. Novoletna številka bo tak obširna, kak dozdaj Novine še nikdar neso bile. Mela bo najmenje 24 strani (z oglasi vred). Uredništvo se potrüdi, da spravi v to številko kem več zanimivosti. V novom leti bodo Novine nadalüvale svoj cio. Da pa bodo še bole hasnovite, bomo v vsakoj števiki objavlali stvari, štere so potrebne neprestano. Zvün člankov, novic iz naše krajine i sveta, zvün zanimivosti i drügih spisov, kak so jih prinašale Novine do zdaj, najdejo naročniki i čitateli v vsakoj številki senja, ki se vršijo med tednom pri nas, v Medjimurji i v Slovenskih goricaj, kam naši lüdje radi hodijo, nadalje vozni red vlakov, ki vozijo med Hodošom— Sobotov— Ormožom do Maribora i Ljubljane ino med D. Lendavov i Čakovcom, tak da bo vsakši znao vse potrebno za potüvanje, sporočimo tüdi, kakše vreme preroküje jo za vsakši teden i nazadnje najde vsakši v njih popun katoličanski, evangeličanski i židovski kalendar. Skoz celo leto bodo Novine prinašale kak Podlistek jako lepo povest: „Kralica Estera“, štere vsebina je vzeta iz sv. pisma. Zvün ugank i smešnic naši mali dobijo še poseben kotiček pod naslovom „Našim malim“. Pod tem naslovom bomo objnvlali vesele i Žalostne zgodbice, povestice, Pravlice, pesmice i vse drügo, ka zanima malo deco. Že zdaj zagotavlamo vse naše naročnike i prijatele, da včinimo vse mogoče, da pri čtenji Novin vsakši pride na svoj račun. V njih bo našeo vsakši kakšo stvar, ki ga bo zanimala. Vse, ki ste bili Novinam dozdaj verni, prosimo, da ostanate tüdi nadale. Cena ostane itak ista, list pa bo bolši i nekolko Obširnejši, kak je bio do zdaj. Zednim pa tüdi prosimo vse naročnike, posebno pa širitele, naj pokažejo i priporočijo list tüdi svojim prijatelom i znancom. Kem več bo naročnikov, tem bolše bodo Novine. Uredništvo. 2. NOVINE 22. decembra 1929. Horvat Franjo: Romarje mi. Romamo . . . Ceste nepoznane, samo se pelamo, idemo, paščimo, iščemo, blodimo, srečo obetamo, brez cila delamo cesto si vsi ... Kinčov si iščemo, v strahi trepečemo, vsega se strašimo, komaj se spravimo, Sküpnost ne razmimo romarje mi... Romajmo ! Cesto si zmerimo, cile poiščimo, vöre ne zgüblajmo, v svojo moč Vüpajmo, sküpni dom zgradimo, v sunci se znajdimo romarje mi . . . NEDELA (IV. v adv. Evang s Luk. 3, 1 - 9.) V petnájsetom leti ládanja Tiberiuš casara bio je Pontiuš Pilátuš poglavnik Judeje, i Herodeš poglavár Galileje, Filip pa brat njegov ládavec Iturije, i Trachonotiskoga dr zánja, i Lyzaniás Abiline poglavár, za dühovski poglavnikov Annáša, i Kaj fáša: včinjena je rejč Gospodnova nad Ivanom Zakariášovim sinom vu püstini: i prišo je vu vse jordánsko držánje predgajoči krst pokore za odpüščanje grehov, liki je pisano vu knigaj Izaiás proroka: glás kričéčega vu püstini: priprávlajte pot Gospod novo: rávne činte steze njegove: vsákí dol naj se napuni, i vsákí breg, i gumila naj se ponizi: i kriva bodo rávna i ostra glatke poti. I vidilo bode vsáko telo božega Zveličitela. Koledar. pondelek: Viktorija dev. tork: Adam i Eva sreda: Jezušovo rojstvo četrtek: Števan mantr. petek: Janoš, Evag. Sobota: Nedužna deca nedela: Tomaž, püšp. Murska Sobota Dnevi pred Božičom. Na vulicaj celo leto ne bilo tolko smeha i krika kak te dni. Cele trüme dece so postajale pred oknami nešternih trgovin i so poželivo gledala lepoto, ki je bila notri. Božična dreveca so se svetila v zlati i srebri. Pod njimi pa je bilo vse puno lepote. Cukerčki, čokolada, pomaranče, fige i drüge sladke i dobre stvari so se smejale deci. Vnogi so z veseljom čakali božični večer, ar so znali, da jim Jezušek prinese cuker, čokolado, svetle sable, bele konjičke, mala kolica za babike na kolicaj pa babike, oblečene v lepi pisani gvant. Drügi so odhajali žalostni od svetlih oken. Zaželeli so si, dabi lüdi oni meli doma božično drevece i drüge lepotije, a znali so, da za njih ne bo doma nikaj lepoga. Oni še neso nikdar meli zlatoga i srebrnoga božičnoga dreveca. — Koncert vojaške godbe, šteroga so priredili rezervni i aktivni oficerje, v proslavo rojstnoga dneva Njeg. Vel. krala, se je dobro posrečo. Obiskali so ga Predstavniki vojaških, političnih i sodnih oblasti, kak tüdi vsi trgovski i obrtni krogi ino drügi prijateli glasbe. — Nove uradne vöre na sodniji. Od 15. decembra naprej majo na sodniji sledeče urádne vöre: delavne dni od. 8. do pol 1. vöre i popoldne od pol 4. do 6. vöre; po sobotaj nepretrgoma od 8. do 2., vöre; po nedelaj i svetkaj ma slüžbo samo dežurni Sodnik i to od 9. do 11. vöre. — Stranke, ki majo kakše opravke, naj pridejo po sredaj. Drüge dni se uraduje za lüdi, ki pridejo na povabilo. — Zahvala. Ravnatelstvo Martinišča se jako lepo zahvaluje blagim gospem iz „Kola jugoslovanskih sester“, da so tak bogato obdarile nešterne Vrle dijake iz Martinišča. Vzgoja v zavodi polaga veliko važnost na to, da se v gojencih vtrdi čüt hvaležnosti za prijete dobrote. Zato se bodo vsi naši obdarovanci celo živlenje hvaležno spominjali svojih dobrotnikov. i za nje molili. — Poslüvanje pošte na den pred božičom. Na den pred božičom se vrši po odredbi o poslovnom časi pri poštaj, telegrafih in telefonih pri vseh poštaj slüžba tak, kak ob nedelaj, to je samo od 9 — 11. vöre in to za vse vrste poštne telegrafske i telefonske slüžbe izvzemši pakov, ki se te den ne Sprejemajo. (To vala tüdi za vse drüge pošte v Slov. Krajini. — Martinišče. Dne 24.-toga decembra bo v Martinišči pobožnost vaje srečne smrti. Ob 6h bo sv. meša, potem kratka predga i molitve za srečno smrt Ta pobožnost se bo obhajala vsakši mesec 24-toga. Kda pa 24. na nedelo spadne, bo ta pobožnost 23, to je v soboto. — Tiskovine za rentni davek. Ar so Vnogi spitavali v Prekmurskoj tiskarni ali se dobijo tiskovine za rentni davek, je tiskarna istinsko založila ino izdala te tiskovine. V tiskarni jih lehko vse posojilnice dobijo. — S. K. Mura obdrži 1. februara prihodnjega leta svojo običajno športno veselico. Vsa društva se naprošajo, da te den ne priredijo nikše zabave. — Lepa povest „A njega ni...“ ki se dobi v Prekmurskoj i Slovenskoj knigarni za 15 Din. je najlepše i najfalejše božično darilo, kak tüdi jako lepo čtenje za duge zimske večere. Küpite si jo ! Franc Kolenc: Petrov sveti večer v - tüjini. Tresno je z dverami, da se je strosila sobica, ki je bila pod strehov nekše palače na deset štokov. Obraz je meo zakajeni roke mastne i požgane. Prišo je iz fabrike. Celi den je stao pred velikanski kotlom, v Šterom je noč i den gorelo. Slekeo je strgano bluzo i si podsükao rokave. Z obraza i rok je oprao prah, saje i zamazani olij. — Tak ! — je zdehno i si je seo na stolec. — Eden den je pa mino. Na stoli je ležalo pismo. Peter se je za hip razveselo. — O, ti dobra Magda! — je zašepetno. — Niti ne misliš, kak velka tolažba so za mene tvoja pisma. Pismo je odpro. V rokaj ga je držao kak kakši kinč. Oko se njemi je za hip zarosilo. Obrisao je skuze i potom začno čteti. „Dragi Marko ! Sprejmi topeo Pozdrav od tvoje žene, od Tineka, Jožeka, Markeca i Štefana, kak tüdi od svaka i tetice, od dedeka i mamice, od kuminih i od sosidovih. Dugo ti že nesam pisala, zato znam, da že žmetno čakaš moje pismo. Ne sem mogla pisati. Znaš, kak je doma. Vsikdar mamo dela prek glave. Pomoč je slaba, zato moram biti Vseširom jaz poleg. Največkrat niti po noči nimam mira. Po dnevi je vöni puno dela, po večeraj pa trbe šivati i opravlati drüga domáča dela. Pa naj bo ! Hvala Bogi, da nam še tak pomaga. Gotovo bi rad znao, kak je kaj doma, zato ti na kraci vse napišem. Edno kravo sem odala, ar nam trbe obleko in obüvalo. Do sprotoletja zraste telica, da bom lehko vozili. Na njivaj smo opravili vse. Krumpli so tak po Srednje obrodili. Prosa, ajdine i kukorce je tolko, da nam bo dohajalo. Zdravi smo vsi. Tinek je že preci pameten. Od tebe si vsikdar guči. Večkrat me pita, kak to, da majo drüga deca očo, on pa svojega očo nikdar ne vidi. Skuze mi vujdejo ob takših prilikaj, ar si tüdi jaz mislim, zakaj so lehko drügi moževje doma, ti pa si morao oditi zavolo siromaščine tak daleč. Lübi mož, nezgrüntano mi je žmetno po tebi. Tak dugo te že nesam Vidla. Posebno deca se te že nemrejo včakati. Ne dneva, da ne bi pitali, kda prideš domo. Mislijo, da jim prineseš Vsefele dobrote. Tolažim jih, da naskori prideš, jaz sama pa Skrivoma jočem, ar znam, da te še dugo-dugo ne bo. Bog moj, zakaj mamo tak žmetno živlenje. Tak računam, da dobiš to pismo rávno nekak okoli božičnih svetkov v roke. Kak lepo bi bilo, že bi bili vsi zbrani na božični večer. Vsi bomo mislili na tebe. V tom pismi pa ti želem vesele božične svetke. Mali Jezušek naj te blagoslovi. Še ednok te vsi prisrčno pozdravlamo i ti Želemo od Boga lübo zdravje tvoja Magda.“ Podpisani so bili še Tinek, Jožek, Markec i Štefek. Izkazao se je posebno petletni Tinek. Nekak njemi je držao roko, kda je pisao i je naškrbetao takše slove, kak da bi se kokot razkoračo na paperi. Peter je prečteo pismo. Potom pa ga je še dugo držao v roki i ga gledao. Nazadnje ga je neseo k vüstam i ga je küšno. Zameglilo se njemi je pred očmi i po lici sta se valili dol dve debelivi skuzi. — Vesele božične svetke — je čteo še ednok voščilo svoje žene. Zdehno je. — Ja, dnes je sveti večer. Pismo je spüsto na sto, naslono se je na stolci nazaj i se je zagledno skoz okno vö. Pod njim se je razprostirao varaš, razsvetlen od jezero i jezero električnih svetilk. Njegov pogled je šo prek varaša daleč-daleč, prek morja do rojstne vesnice, do domače — hiše. Pred petimi leti je zapüsto dom, ženo i četvero dece. Neso se mogli preživlati, zato se je podao v Ameriko. Dolare je šteo Prinesti domo. Kakše pol vöre je sedo Peter, ne da bi se zgeno. Bio je kak zamaknjení. Oči niti za hip ne odtrgno od okna. Zasenjao je i je v dühi vido svojo kučico, ženo i deco. Vsi so sedeli okoli božičnoga dreva. Bili so žalostni, Naednok je Peter stepeo z glavov. Zgeno se je. Odkapčo si je pruslek i je privlekeo iz notrašnjega žepa strgan bankaš. Odpro ga je i položo na sto. V njem je bio Petrov zaslüžek kakših petdeset bankovcov po en, dva i desét dolarov. Peter je pomali začno šteti bankovce. Prečteo jih je trikrat. Pri tem je skimavao z glavov. Nazadnje je zdehno. — Oh, kda bo jih tolko, da bom znova lehko meo božični večer doma ! Nekaj ga je stisnolo pri srci. Bilo je to domotožje. Zbüdila se njemi je miseo da bi pri prvoj priliki seo na ladjo i se odpelao proti domi. Za pot je že meo peneze i nekaj maloga bi njemi še ostalo. — Ne ! Premalo je to, — je presekao svoje misli. — Več moram zaslüžiti ! Glavo je nagno na sto. Nekaj časa se je skuzio, potom pa je zadremao. Bože Dete njemi je poslalo sladek sen. V senjaj je bio doma i je z ženov i decov vred sedo pri božičnom drevi. Slovenska krajina Veličastna proslava 25 letnice Marijinoga Lista. V dnevaj 8. 9. 1.0 i 11. toga meseca se je vršila v Črensovcih velka cerkvena pobožnost, štera je bila namenjena proslavi petdvajsti letnice našega prvoga i edinoga slovenskoga pobožnoga lista, naime Marijinoga Lista. Pobožnost si je zamislo ustanoviteo i urednik Marijinoga Lista, g. Jožef Klekl, vpokojeni plebanuš. Vodili pa so jo gg.: Jožef Tkalec, rav- nateo Marijanišča v Veržeji, Jožef Bakan, prefekt Martinišča i Jožef Cigüt, upraviteo župnije na Razkriži, pomagali pa so tüdi drügi gospodje dühovniki. Na pobožnost je privrelo na jezere i jezere naroda iz vseh krajov Slovenske krajine. Samo pri sv. prečiščavanji jih je bilo prek 8000. Ta pobožnost pomeni veliko zmago Marijinoga častenja. Bila je to Zahvala nebeskoj Materi, ki je celih 25 let podpirala Marijin list, da je lehko vršo svojo velko nalogo. Bio je vsa ta duga leta düševni voditeo našega naroda tak v verskom kak narodnom pogledi. Kak g. vredniki tak tüdi Marijinomi Listi Želemo ob toj priliki vnogo blagoslova. Od leta do leta naj se bolša i širi med nami, dokeč ga ne bo mela vsaka naša katoličanska drüžina. — Vsem, ki majo pravico do kalendara sporočamo, da ga dobijo v Prekmurskoj tiskarni (pri g. Hahni) v M. Soboti. — Nogo si je potrla 63 letna Rozalija Bokan iz Gradišča. Pred par dnevi je šla po krmo na štalo. Kda je bila že preci visiko, se njoj je lestvica podmeknola i je tak nesrečno spadnola, da si je potrla levo nogo. — Vesele božične svetke i srečno novo leto želejo vsem Meglič Anton i pajdašje iz Francije; pišejo, da se njim dobro godi i so zadovolni. Ravnotak pozdravla vse, posebno kotrige izobraževalnoga drüštva Škafar Alojz. — Nemščina brez učitela. Drügo leto bo znova šlo vnogo naših delavcov i delavk v Nemčijo. Vsem tem za duge zimske večere priporočamo, da se začnejo včiti nemški. Vse, ka jim je potrebno znati, najdejo v knigi Nemščina brez učitela, ki košta 16 Din. i se dobi na uredništvi Novin v M. Soboti. — Brezsrčna kraja. Pečarovci zadnji čas nemajo mira. Vsako noč je zvršena kakša kraja. Lüdje že skoro spati ne vüpajo. Pred kakšimi desetimi dnevi so tolvaje vdrli tüdi k Šerügovim. Dva dni prle so Šerügi klali. Bili so prisiljeni k tomi, ar so že cele tedne küpüvali slanino, da so meli s čim beliti. Küpili so za peneze, štere sta zaslüžila dva domačiva s žmetnim delom, dve vreči mele. S tem so se za silo preskrbeli za zimo. Vživati pa neso mogli niti mesa, niti mele. Ponoči so vdrli v hišo neznani tolvaje i so odnesli oboje. Sirmaška drüžina je ostala brez vsega i bo znova morala skrbeti za to, ka bo v zimi jela. — Osebna vest. Evangeličanski dühovnik g. Franc Šoštarec, doma iz Püconec, je postavleni v Subotici za farara. Imenüvani gospod je Znani po svojem velkom znanji, zato zaslüži to Odlikovanje. Kak svojemi domačini, njemi tüdi mi Čestitamo. Dari na Martinišče. Balaško Roza Rakičan 100, Gaber Treza Gradišče 30, Prša M. G. Bistrica 10, Tudjan Andrej Gradišče 30, Fras Ferd i žena Bakovci 50, Kočar Janoš Lukačevci 20, Hren J. kovač. M. Sobota 100, Fujs Ana Prosečkaves 15, Bežan Fr. Gederovci 25, Bakan M. M. Pet lovci 100, N. N. Ljutomer 100, Ritlop Stefan Turnišče 100, Sukič Štefan Martinje 10, Kozar Jurij Martinje 20, Gančki romarjl 50, Horvat Iv. Beltinci 20, N. N. 10, N. N. 10 Din. — Betlehemsko Detece naj da vsem dobrotnikom svoj blagoslov. — Naznanim vsem čitatelom Novin, da seni v Murskoj Soboti na Glavnom trgi št. 4. (poleg Fürstove trgovine) odpro svojo lastno knigoveznico in založbo molitvenih knig v našem domačem prekmurskom jeziki. Tüdi pa mam na zalogi veliko izbero slovenskih i vogrskih molitvenih knig. Knige izdelavam vezane v najbole močna platna i v celuloid v vseh vrst finih vezavaj po jako nizkih cenaj. Tüdi pa preporačam vsem čitatelom knig: „mojo veliko zalogo pripovednih i zgodovinskih knig“. Pri poračam se za obilen obisk ! Z odličnim poštüvanjom ZVER IVAN knigovez, Murska Sobota. — Napredüvanje naših vučitelov. Pred par dnevi so listi prinesli imena vučitelov, ki so napredüvali v višjo sküpino. Med našimi vučiteli so napredüvali; g. Eugen Antauer na Tišini, Grubelnik Marija i Šušteršič Marija v Črensovcih i Horvat Albina na Hotizi. — Tolvaji na beltinskoj postaji. Preminoči teden so obiskali skladišče beltinske železniške postaje tolvaji. Spravili so se nad blago, ki je bilo tam shranjeno. Med drügimi sta mela v skladišči vnogo blaga beltinski trgovec Klepec i turniški Bader. — Bakovci. Cehmeštra Horvata je zadela preci občütna nesreča. Poginola njemi je mlada kobila, ki je bila vredna okoli 6000 Din. — Krog. V petek je Vmrla Kata Horvat. Pokojna je bila stara 82 leti. V levo stran tela jo je zadeo boži žlak i potom se njoj je obrno beteg na slabše. 22. decembra 1929. NOVINE 3. Po katoliškom sveti. Moč dobroga vzgleda. V varaši Maastricht na Holandskom je par možov ustanovilo drüštvo, šteromi so dali ime „Drüštvo dobroga vzgleda”. Za cio so si postavili širjenje prejemanja sv. obhajila. Pred vsem so sami davali dober vzgled. Vsakši mesec so sküpno pristopili k sv. obhajili, ednok v ednoj cerkvi, drügoč v drügoj. Verniki po cerkvaj so jih nekaj časa gledali, potuni pa se je pridrüžilo tem gorečnežom vsikdar več možov. Število se je zvišalo na več stotin i pristopilo je k njim tüdi delavsko drüštvo mladeničov z 1500 člani. V katoliško Cerkev je pristopila baronica Handel Mazzeti Leontina, dovica avstrijskoga generala. Bila je luteranka. — Okrstiti se je dao tüdi apotekar Brunó Rotschild. Po spreobrnenju je stopo v bogoslovje i se pripravla za dühovniško zvanje. Redovnik je postao v Italiji Palerho herceg. Njegova žena pa je Šla k nünam. Svoje [imanje (vredno 25 miljon) sta zapüstila sv. Cerkvi. Doma i po sveti Zgorela cukrna fabrika. Preminoči ieden je v Tavernoki na Češkoslovaškom zgorela velka fabrika za cuker. Škoda znaša okoli 30 mil- jon čeških kron. Upor v vozi. V Auburni v Ameriki so se v vezi uprli kaštiganci i so zahtevali, da jih vse izpüstijo. Ar se neso šteli pomiriti, je prišlo do prave bitke med njimi i stražniki, v šteroj je zgübilo 12 lüdi živlenje. Norc bujo očo i mater. V ednoj vesi pri Zagrebi se je zgodilo grozno hüdodelstvo. Podivjao je norc Tomaž Zajec i je v podivjanosti z nožom bujo očo i mater. Podivjanoga norca so kmetje pomirili i ga odpelali v bolnico. Bolševiki proti božičnim svetkom. Ruske bolševiške oblasti so prepovedale, da bi se smela odavati božična drevesa i darila. Tüdi inači delajo z vsemi silami na to, da se božič ne bi svetio. V vesi Golovki so zažgali nad 4000 svetih podob. Strelivo se vüžgato. V Popovi na Bolgarskom se je vüžgao strelivni prah. Eksplozija je bila tak močna, da je porüšila 7 hiš. Rüšnive so pokopale več lüdi. 60 delavcov bujtih. Iz Newyorka poročajo, da se je zgodila v nekšem rudniki velka nesreča. Nastala je pod zemlov eksplozija, ki je porüšila jame. Rüševine so pokopale pod seov 63 delavce. Rešili so se samo trije, ostali pa so našli pod zemlov smrt. Žrtev žganice. Den na den zahteva ta vrajža pijača žrtev. V Vinkovcaj je vmrla 12 letna deklica, učenka na gimnaziji. Spila je pol litra žganice i ta jo je vmorila. Brezdelavnost v Nemčiji. Listi poročajo, da je v Nemčiji 1 miljon 400 jezer lüdi, ki zavolo brezposelnosti dobivajo državno podporo. Samo od začetka pa do 15. decembra se je prijavilo 200 jezer brezposelnih. Zanimivosti. Štirideset miljard cigaretlinov se pokadi letno v Nemčiji. To košta šumo, s šterov bi se dalo napraviti dosta- dosta dobroga- tak pa se skadi cela v zrak. Črna lista peštanskih Sabolov. Budapeštanski krojači (saboli) do sklenoli, da sestavijo črno listo tistih odjemalcov, ki ne Plačüjejo dugov. Število takših znaša 20 jezer; med temi so tüdi lüdje iz najbolših krogov. Njihov dug znaša okoli 20 miljon Din. Zanimiv zakonski par. V Cassini na Italjanskom so meli prebivalci posebno veselje. K zdavanji sta se pelala 86 letni Luigia Valent i 64 letna Marija Roso Lio. Pelala sta se na koleslini, v šteroga je bio vpreženi somar. K zdavanji je stariva zaročena sprevajalo vnogo radovednežov, ki so meli pri tem vnogo zabave. Drago zdavanje Svetovni listi objavlajo duge spise o ženitvi bogatoga indijskoga poglavara Aga Khana z navadnov trgovskov pomočnicov. Ob priliki zdavanja je Khan potrošo več miljonov. Samo sirmakom je razdelo pol miljona frankov. Nevestina obleka je koštala eden miljon frankov, ravnotelko prstan. Kolko pa je zdavao ženi za darila, se niti ne ve. Bojevita ženska. V Gyuli na Vogrskom sta se v nekšoj krčmi skregali dve ženski. Edna je naednok zgrabia svojo nasprotnico za glavo i joj je odgriznola nos. Za hišo i dom. Zimski večeri. Ar smo že meli srečo videti prvi Sneg, ne bo nihče trdio, da še nimamo zimskih večerov. Pač, mamo jih. Dostakrat püste, dugočasne večere, ob šterih si niti maček na peči ne ve drügo začnoti, kak da zeha i prede. Takši večeri so za človeka prava nesreča. Spati ne mogoče, ar so noči še itak preveč duge, drügoga dela pa si Vnogi tüdi nemrejo najti. Vnogi si znajo pomagati, da si odženejo dugi čas. Najbolše kratkočasje je lüpanje semena. Ka je to, ne trbe razlagati, ar zna vsakši. Pripomnimo, da je jako lepa navada, da idejo sosedje eden drugomi na pomoč pri lüpanji. Ne pa vse lepo, ka se tam dela. Pred vsem ne lepo, da se ob takših prilikaj lüdje spravijo nad drüge, šterih ne tam i jih ogovarjajo ino ogrizavlejo, dokeč jih popunoma ne oskübejo. Tomi bi moralo biti konec v naših kmečkih hišaj. Ravno tak so obsojanja vredne neslane šale i grdi pogovori. Nešterni lüdje mislijo, da morajo vse izblebetati, ka majo v sebi grdoga. Pri tom ne pomislijo, kolko škode napravijo s svojimi zamazanimi jeziki sebi i drü gim, štere pohüjšüjejo i jim davajo slab zgled. Pri lüpanji semena se lehko delajo dosta bole pametne i hasnovite stvari, To je pripovedovanje lepih povestic, pravlic i zgodbic, nadale popevanje i čtenje. Med lüdstvom žive vse puno zgodbic, povestic. pravlic, ki so znane starejšim lüdem, mlajši rod pa ne ve za nje. Kak dobro delo včinijo starejši, če bodo mladim pripovedavali te zgodbice, da se tüdi nadale ohranijo, Najlepša zabava za mlade i stare je popevanje. Kolko i kolko je lepih pobožnih i narodnih pesmi, ki navdüšüjejo človeka. Popevati jih v dugih zimskih večerih. Velkoga pomena je tüdi čtenje. Zadnji čas je že tüdi med nami dosta knig, štere bi se naj čtete po naših hišaj. Posebi bomo o njih pisali v prihodnjoj številki. Za dnes še ednok ponovimo na- šo želo: Z ogovarjanjom, ogrizavanjom, grdimi šalami i nedostojnimi pogovori vö iz naših hiš i mesto dati lepomi pripovedavanji popevanji i čtenji. Delavske zadeve. Na Del. Dom v M Soboti so darüvali v dinaraj sledeči: Aleks. Molnar Selo 60, Roščan Štefan Brezovica 50, Küzmič Leopold M. Sobota 30, Kerčmar Marija M. Sobota 20, Adela Žökš Pečarovci 30, Ivan Škerlak Pečarovci 50, Ošlaj Štefan Filovci (10 frankov) 21, Koser Treza Sv. Jurij 10, Grah Štefan G. Lendava 20, Kutoš Franc Pečarovci 20, Vukan Štefan Pužavci 50, Huber Jožefina Zenkovci 20, Gaber Verona, Gaber Treza i Ficko Marija Rankovci vsaka po 20 Din., Horvat Marija Pečarovci 20, Zelko Štefan Gorica (7 Mark) 93 Din., Pintarič Matjaš Šalamonci 100, Benkovič Ludvik Bogojina 20, Horvat Ludvik Gederovci 35, Sečko Jožef M. Sobota 50, Erjavec Franc M. Sobota 30, Grabar Mikloš Markišavci (5 Mark) 66 Din., Matija Zrinsky (10 Mark) 133 Din i Hedviga Zrinsky M. Sobota 20 Din. V Markaj so darüvali: iz Srdice: Rudolf Vrečič 5, Mekiš Jožef 5, Viljem Lang 5, Šbüll Alojz 3, iz Nuskove: Bokan Anton 3, Šalamon Trezika 3, iz Sotine: Ther Johan 3, Büček Marija 250, Büček Trezika 250, iz Matjašovec: Karol Bundrla 3. Vsi vküper so dali 35 R. M. Pripravlalni odbor se vsem darüvnikom prav od srca zahvali, pa žele naj lübi Bog vsem vnogo Vnogokrat povrné ! Tomi vzglédi nasledüjte šče vsi drügi, ki dozdáj ne ste mogli dati! VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile objavlene v zadnji številki Novin: 1. Kda je dobro tüdi drobno jabuko ? (Kda nega debeloga.) 2. Kakše kamenje je v Müri? (Mokro.) 3. Zakaj pes nazaj gleda? (Ar Odzaja nema oči.) 4. Što išče tisto, ka je ne zgübo? (Jager zavce.) 5. Kda male rece oprvim plavajo? (Kda oprvim pridejo do vode.) Nove uganke: 1. Kde Müra nema vode? 2. Ka je na zemli tisto, ka sunce nikdar ne obsija? 3. Ka je to: nekaj je nikaj i nikaj je nekaj? 4. Ka je to: Oča je velki, deca pa mala? 5. Zakaj zvonar zajtra, opoldne i večer zvoni? 6. Ka je to: mati je lesena, deca pa železna ? 7. Pri ednoj lüknji ideš notri, pri treh pa vö ? Pošta uredništva. Š. Zelko, Gorica. Za marke sem dobo samo 30 Din., ar za srebrne ne dajo telko, kak za papirnate. Ostane duga teda še 9 Din. — Dopisonikarom i ugankarom. Vsem, ki so za Novine posteli kakše rokopise pa tej še neso bili objavleni, sporočamo, naj bodo malo potrplivi. Vse pride na vrsto, ka je takše, da je vredno objaviti. Pošta upravništva. Vsem. Kalendarje do v Soboti v tiskarni do novoga leta. Dobijo je samo tisti, ki so plačali naročnino. Sukič Janos Martinje. 14 Marijinih podob dobite pri g. Kolenc Franci, vredniki Novin v Soboti. Pri priliki je odnesite. Brodar Franc Sveti Sebeštjan. Vse smo ti doposlali ka si proso, kalendar tüdi, ar si poslao z Nemčije veliko naročnino, ti dve leti za Višek pošljemo Novine i M. List brezplačno k Šebeštjani. Če je vö z države ščeš meti, te moreš razliko plačati. Pozvek Franc G. Slaveči 102. Od 5 Novin je dug 100 din. zato ka vam vaše brezplačno pošljemo. 45 din. ste že plačali, morete še 55 din. Za kalendare plačate vsaki 4 din. Po čeki pošljite notri peneze, pa te je dobite, kak je to bilo naznanjeno. Petek Ivan Filovci. Peneze za M. List sprejeli. Hvala lepa. Smo vam poslali zadnjega tega leta i kalendar. Vse je v redi na to leto. Gjörek Janoš Mlajtinci. Redno vam vse pošiljamo. A dozdaj naročnine nesmo sprejeli. Če ste jo pri širitelici plačali, dajte nam naznanje. Kalendar dobite brezplačno od nas, kda dobimo naročnino. Sukič Janoš Boreča. Kalendarov smo posteli toliko v tiskarno, kak ste prosili. Tü je iščite. Polovična cena kalendara je 4 din. Golob Št. Moravci. Kalendarje naročeni so v tiskarni v Soboti. Miholič Ivan, župan Ropoče. Vaši tüdi v tiskarni. Sukič Franc Radovci. Vaši kalendarje so tüdi že v tiskarni. Vi, šterim to pišemo, pridite sem po nje, kda te v Soboti hodili. Šolske i Pisarniške potrebčine, šolske i molitvene knige, vogrski i slovenhki kalendari ino različne tiskovine se dobijo po najnižišoj ceni v papirnoj trgovini MARICE SEVER, Dol. Lendava. 2 Krasno posestvo, v najlepšoj legi, oddaljeno 10 minut od cerkve pri Sv. Ruperti v Slov. goricaj se zavolo razmer v državnoj slüžbi oda. Njive, senožeti, veliki sadovnjaki i logovje v najlepšoj legi. Pridela se 40—50 polovnjakov (petnjekov) jabočnice zvün sada za sto. — Pojasnila, vüstmena ali pismena daje vučiteo FELIKS GRÖGL pri Sv. RUPERTI v Slov. gor. Cene: Zrnje: pšenica Din 185 195 žito Din 180, kukorca Din 170 do 190, proso do Din 200, hajdina Din 180, krumpli Din 50 do 70. Živina: biki i telice Din 8 do 10, krave Din 4 do 8, teoci Din 14 do 15, svinje Din 15 do 16. Penezi: dolar Din 56’20, marka Din 13.49, frank Din 2.21, šiling Din 7.94, pengő Din 9.88, lira Din 2.95. 4. NOVINE 22 decembra 1929 Za smeh. Lepo se ga je odkrižao. Paster Peter je meo to navado, da je vsako jütro na vso moč pokao, kda je šo mimo farofa. To g. plebanoši ne bilo prav. Vse jih je zima stepala, kda so čüli nezerenske strelanje. Čemerili so se i razmišlali, kak bi napravili tomi konec. — Holt ! zdaj ga pa mam ! — so se zasmejali edno jütro. Zgrabili so krščak i bežali k dveram. Peter se je ravno bližao i pokao na vse viže. — Hej, Peter, hodi malo se ! — so ga zezvali g. plebanuš. Peter se je obrisao s šürcom, vzeo krščak z glave i se lepo poklono. — Ti Peter, tak lepo znaš pokati, kak nihče drügi. Samo pokaj ! Tü na okni najdeš vsako jütro kupico žganice. Petri je začnolo salo rasti i je od veselja tak počo, da so se g. plebanuš za vüha zgrabili. Drügo jütro je našeo Peter kupico žganice na okni. Tretje i Štrto jütro tüdi. Veselo je pokao. Peto jütro ne bilo žganice. — Pozabili so — si je mislo Peter i je pokao, čeravno ne veselo. Šesto jutro pa ne bilo žganice. Peter se je razsrdo. — Hudičov pop, ali misli, da njemi bom zabadav pokao ? Od tistoga časa so meli g. plebanuš mir. Učit.: Tonček, kde si se rodio? Tonček: Doma. Učit.: Kak je tvojemi oči ime ? Jürek (pomišla): Mojemi oči je ime atek. Gospodarstvo Kak pomagajmo našoj živini pri krmi? V zadnjoj številki smo naglasili, da so edna najbole tečnih i zdravih hran za govejo živino lenove tropine. Dober gospodar pa ne skrbi samo za govejo živino, nego ravno tak tüdi za svinje. Za te je najbole priporočliva ribja mela. Ribja mela. Za prašiče izborno krmilo je ribja mela, ki je najizdatnejša in najbolša beljakovinasta krma. Ribja mela ma v sebi najmenje 50% beljakovin, teda petkrat teliko kak otrobi. Zvün toga ma še 15% fosforovokisloga vapna, ki je posebno za pujske najvekšega pomena. Što svoje prašiče krmi z ribjov melov, jih vuogo hitreje i ceneje skrmi, ar na ednoj strani skrči čas krmlenja, na drügoj strani pa prihrani vnogo ohranilne krme. Ribja mela se preprosto pomeša med pripravleno prašičjo krmo. Mladim pujskom začnemo pokladati ribjo melo že nekako z desetim tednom, i to po 30 gramov na den i stopnjüjemo to vnožino do 100 gramov. Do Petoga meseca se ta lehko zviša k večjemi do 250 gramov (1/4 kg). Večjih vnožin te tečne krme ne priporočlivo davati niti odraslim prašičom, ar popunoma zadostüje za preskrbo krme z živalskov beljakovinov. Ribja mela se pri krmlenji prašičov bogato izplača. Dobi se ribja mela pri kmet. podrüžnici v M. Soboti i to v podružničnoj zalogi pri tvrdki Čeh & Gašpar v M. Soboti. J. CASAR: Zadrüžništvo. Ar so pri nas dosegamao razširjene samo kreditne zadruge bom napisao nekaj določb, štere se nanašajo samo na kreditne zadruge, Da pa bo vsakši bole razmo i ločo kreditne zadruge od drügih gospodarskih i konzumnih zadrug, se nanašajo te določbe samo za kreditne zadruge i na njih delovanje. Pri rajfajznovkaj se sprejemajo za kotrige samo osebe, ki stanüjejo v določenom okoliši ali majo tam posestvo. Osebe, ki so včlanjene že v kakoj drügoj zadrugi z neomejenov zavezov, se naj ne Sprejemajo v članstvo. Što misli stopiti v Zadrugo, Zglasiti se more pri načelstvi, štero vstop dovolüje, ali pa odreka, ne da bi pri tom moralo navesti razloge odklonitve. Tozadevni sklep načelstva se zabeleži v sejnom zapisniki. Nato mora novi član podpisati pristopnico i se s tem zavezati, da prevzeme vse članske dužnosti. Če pa član ne ve pisati, se mora na pristopnici lastno ročno podkrižati, ka naj potrdita na pristopnici samoj dva svedoka s svojimi podpisi. Za pravne osebe podpišüjejo pristop tisti, šteri so po pravilaj ali po posebnih predpisaj za to upravičeni. Tüdi herbaš, šteri stopi v Zadrugo na mesto vmrlega, se mora sprejeti v načelstvenoj seji za člane i podpisati mora pristopnico. Tü dostakrat grešijo člani načelstva, da ne zahtevajo od dedičov po vmrlom člani podpis vstopnic i niti jih ne sprejmejo v načelstvenoj seji za člane. V bodoče naj tüdi na to pazijo člani načelstva. Podpis pravil ob ustanovitvi se smatra kak podpis pristopne izjave; itak se pa zavolo enotnosti priporoča, da tüdi tisti člani, šteri so podpisali pravila, podpišejo še pristopnice. Za menše kreditne zadruge (rajfajznovke) je priporočlivo, da so pristopnice vezane v knigo. S pogledom na velko važnost pristopili izjav se mora vsigdar skrbeti, da so v najlepšem redi. (Dale prihodnjič). Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že Čez 32 let znana Svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjski i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpüjte Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej bolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Božična darila aktovke, albumi spominske knige, Penkala zlata nalivna pera, pisemski papir v kartah v najvekšoj izberi i solidnih cenah nudi HAHN IZIDOR trgovina z papirom M. SOBOTA. Mali oglasi. Pridno prekmursko deklo za kmečka dela sprejme PENIČ FLORIJAN posestnik, Lahomno 26 p. Laško. Slüžbo išče eden manufakturni pomočnik. Naslov v PREKMURSKOJ TISKARNI v M. Soboti. 2 POSESTVO V Domajincih se oda posestvo obstoječe iz 12 in 1/2 oralov zemljišča ino hiša z gospodarskim poslopjem. Natančnejše se poizve pri PREKMURSKOJ BANKI D. D., Murska Sobota. Pozor! Oda se I.-a friška svinska mast kgr. po 27 Din. na malo, na veliko kgr. po 26 Din., dokler zaloga traja v gostilni JOSIP-a TURK v M. Soboti. 2 On i Ona se Vam predstavlata kak mladi par. Razmita se v vsem, tak tüdi v pitanji negovanja lepote i zdravja. Če želete pravilno negovati Vaš obraz, Vaše roke, te dosegnete to najbole s Fellerovim Elsa-žajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihevih medicinalnih sestavinah. „Elsa“ žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fino cvetlično žajfo, napravi nežno i mehko kožo. „Elsa“ žajfa iz lilijine kreme, zvünrednoga diša, bogatih svilnatih pen „Elsa“ žajfa iz zučaka, jako blago, tűdi za nego deteta. „Elsa“-glicerinovo žajfo, najbokše za razpokane roke. „Elsa“-boraksovo žajfo, odlično proti sunčnim pegam, mozolom i drügim napakam. „Elsa“-Katranovo žajfo, razküžüje, najhasnovitejše za pranje glave. „Elsa“-žajfa za briti, bogatih gostih pen z razküževalnim delüvanjem. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 62 Din. „Elsa“—Creme—pomada proti sunčnim pegam i nečistosti kože, davle gibkost i mladost. „Elsa“-pomada za rast vlasi, najbokša obramba proti prhljaji in izpadanji vlas. Po pošti 2 Ionca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din „Elsa“-Shampoo, idealen prašek za pranje glave, 1 komad 3 Din 30. Den za dnevom negüjte telo z „Elsa“-preparati ! To pomaga! Dobiva se povsédik! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Lokomobil bencin, gasmotor-elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vstrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago ! NOVA LINIJA HAMBURG AMERIKA LINIE, ZASTOPSTVO DOLNJA LENDAVA glavna ulica. Odprli smo svoje zastopstvo. Najbolši hajovi, izvrstna hrana, hitra vožnja, med vožnjov Vsefele zabave in kratko časje. Nemška linija! što šče resan dobro potüvati, naj se zglasi pri nas z rečjov ali s pismom. Vse Informacije brezplačno. HAMBURG AMERIKA LINIE! HAMBURG AMERIKA LINIE! Konjorejska podrüžnica za srez Dolnja Lendava bo mela v petek, 27. t. m. predpoldne ob 10. vöri v Črensovcih v gostilni Bauer izredni občni zbor na šteroga so vsi člani vlüdno vableni. Osebna vabila se ne bodo razpošilala. ODBOR. Kmetje Slovenske Krajine že vsi znajo, da najbole gvüšno naložijo svoje peneze pri Hranilnici in Posojilnici v Bogojini r. z. z n. z. kje dobri stojijo za nje kmetje s cejlim svojim premoženjom Hranilnica in posojilnica v Bogojini ne odtegüje vlagatelom nikšega davka, ár vse davke plačüje sama. Podperajmo kmečko zavest s tem, da damo vsako paro v naše kmečke posojilnice. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Božična priloga Novin. Zveličitelovo rojstvo. (Po Evang. s. Lukača za polnočnico.) Vu onom vremeni: Zišla je vö zapovid od Augustuš casara, da bi se popisao ves svejt. (Eto popišüvanje prvo včinjeno je po Cyrinuši, Syriániskcm poglavári.) I šli so vsi, da bi se Vadlüvali, vsákí vu svoje mesto. Gori je pa šo Jožef z-Galilejo z-Názaret váraša v Judejo vu Davidov váraš, ki se zové Bethlehem: záto, ár je i on bio z hiže i roda Dávidovoga, ka bi se vadlüvao z Marijov zaročenov sebi ženov, štera je noseča bila. Včinjeno je pa, kda bi tam bila: spunili so se dnévi, da bi rodila, porodila je Siná svojega prvorodjenoga, i v plenice ga je povila, i položila je njega v jasli; ar so ne meli oni mesta vu oštarji. I pastirje so bili v tistom držánji verostüvajoči, i čuvajoči nočna verostüvanja nad čredov svojov. I ovo Angeo Gospodnov je stano poleg njih, i svetlost boža je okoli vzéla njé, i zbojali so se z velikov bojaznostjov. I pravo je njim angeo: ne bojte se; ár se je narodo vam dnes Zveličiteo, ki je Gospon Kristuš vu Dávidovom váraši. I to je vam znaménje: Najdete Dete v plenice povito, i položeno vü jasli. I preci je postanolo z angelom vnožino vojské nebeske hvaléče Boga i govoréči: Dika na visini Bogi, i na zemli mir lüdém dobre vole. Horvat Franjo: Božična noč. Zvonovje zvonijo — po hišaj gorijo posveti; na sveti se srca odevlo z veseljom i v sreči prepevlo z zvonenjom: O sveta noč! . . . I zvezde migečo — po hišaj leskečo se sveče; od sreče božične odda je düša i reč se zdaj sveta poslüša: O blažena: I angeli ido — do hiš vekših prido ; mir levlo i odevlo v veselje i mlade i stare — odevle hip čüde vse fare — božična noč . . . Pohenjao vihér je, premino nemér je — mir boži zdaj kroži i düša človeča zamoli . . . Razlevle se sréča po doli v božičnoj noči ... IVAN KOLENC: Zgübleni sin se je povrno. Sunce je zatonilo. Čüdežno nebo. Še nikdar ne sunce tak veličastno zahajalo. Nikdar ne püstilo za seov tak bleščečih žarkov. A tüdi nikdar ne bio takši večer, kak tisti božični večer. V samotnoj kmečkoj hiši so končali z delom, samo mati se je še sükala v kühinji. Okoli nje so se motala deca i jo mantrala s svojim br branjom. — Mama, hodite jaslice delat — jo je sükala za janko Micika. — Včasi bom Šla. Samo Idite v sobo. Deca so odbežala i so navlačila vküp vse. Anica je prinesla jalič. — No, zdaj pa le začnimo — je stopila mati v sobo. Veseli so bili glasi dečjih grl. Mati je samo poslüšala. — Oh! — je naednok žalostno vzdihnila. — Kde si, moj zgübleni sin. Na Franca je mislila, ki je pred desetimi leti odišao i ne da glasa od sebe. Ne mela vüpanja, da bi ga še kda videla, zato so bili njeni božični večeri žalostni. Okoli voglov je füčkao veter i zanašao sneg v okna. Po samotnoj poti je stopao Popotnik. Večkrat se je stavo i gledao okoli sebe. — Vse to mi je neznano — je skimavao. - Mogoče sem zablodo. Dugo pot je že prehodo i noge so njemi bile žmetne. — Oh, če ne pridem domo — je vzdihno. — Božični večer je. Žalostno je gledao okoli sebe, — Deset let že nesam hodo tü. Vse se je spremenilo. Mogoče tüdi dom ? . . . Pri toj misli je strepeto. — O, mati, mati, ali me sprimeš ? Pregrešo se je proti njoj, ar jo je zapüsto i v tüjini pozabo na njo. Samo zdaj, kda ga je tüjina vničila, se je Spomno znova na njo. Iz tmice se njemi je zasvetila medla svetloba. Srce njemi je močno vdarilo. — O, hišica, domača ! - se njemi je zaskuzilo oko. Pomali se njoj je bližao. Pri dveraj je henjao. Žmetno njemi je postanole pri srci. Ne vüpao klonkati. Čüto je, da je velka njegova krivda. Iz sobe se je začüo deteči glas. Potom je zadonela pesem . . . Nemo je poslüšao. Iz oči so njemi privrele skuze. — Srečni so ! — si je mislo. — Mogoče so pozabili na mene . .. Zima ga je strosila. — Ne, neso mogli pozabiti! Mati me je tak lübila. Zbrisao je skuze. Za hip je počakao, potom pa poklonkao. Ža nekaj časa so dveri zaškripale. Pred Francom je stala mati i ga nemo gledala. — Što ste? — ga je pitala za nekaj časa. V prvom hipi Franc ne mogeo spraviti iz grla niti reči. Stao je kak prikovani. Potom pa je razširo roke i zakričao: — Mati — Spadno je pred njov na kolena. Starka je mislila, da se njoj senja. K sebi je prišla komaj te, kda jo je Franc zgrabo za roko in njoj jo je začno küšüvati ... — Ka, ti si, moje dete? — je začüdeno i veselo vzkliknola. Nagnola se je k njemi i ga pritisnola na svoje srce. Med tem so pribežala iz sobe deca. Začüdeno so gledala mater i strganoga človeka. Deca, Vidite Franca! — se je obrnola k njim mati. — O, Francek, Francek — so veselo začnoli kričati mali i so se nalovili na brata. Iz sobe je prišeo tüdi oča. Za deset let se je pomladio, kda je čüo, da se je zgübleni sin vrno. Vsi so meli veselo sveto noč... I. S. Sokolov: Sveta noč. Kaj, se je vrnila mar moja [mladost iz davnih dni — ker v srcu je mojem živa [radost nocoj, da mi duša kopni..? In zunaj divjá vihár in zvon doni — pri meni pa je sladkostdoma in sreča mladih dni: Zvezdice svetle mi sevajo in angelci božji mi pevajo srečo — sladkost, zlato mladost. O sveta noč — postoj, postoji Ti zlata mladost, bodi z [menoj nocoj še vsaj še nocoj ! FR. KOLENC: Na straži v božični. (Iz povesti: A njega ni . . .) Enakomerno so potekali dnévi v strelnem jarku. Do kakih sprememb je redko prišlo. Od jutra do večera mraz in glad, isto od večera do jutra. To je bila pesem, ki se je ponavljala dan na dan. Častniki so jedil, piti in se zabavali, moštvo prezebovalo, gladovalo, godrnjalo in klelo. Strah pred kaznijo ga je zadrževal, da se ni uprlo in le redki so bili, ki so iz ljubezni do rodne zemlje prenašali veliko gorje. Do večjih spopadov ni prišlo. Samo topovi so peli svojo počasno pesem. Ža spremembo so se od časa do časa tudi prednje straže nekoliko spraskale. Uspeh takih iger je navapno bil, da je obležalo v snegu nekaj mrtvih, ostali pa so privedli tu in tam dva ali tri Ruse, nakar so brzela v Budimpešto poročila o sijajnih zmagali in velikem številu ujetnikov. Nekega dne je pesem topov utihnila. V taborišču je zavladalo živahno vrvenje. Iz ozadja so prihajali obloženi vozovi: nekateri polni mesa, drugi vina, ruma in drugih pijač. Poln je bil tudi poštni voz. Ni bilo na njem samo pisem, marveč tudi mno- go večjih in manjših paketov. Moštvo se je kar trlo krog njega in marsikateremu se je razširil obraz od smeha, ko je poštar zaklical njegovo ime in mu nato izročil pismo ali paket. Mnogo je bilo srečnih, še več pa takih, ki so praznih rok odhajali od voza. Toda tudi ti so pozabili na svojo žalost ob pogledu na velike kupe mesa in kruha in na veliko množino vina ter ruma. To se je pripravljalo za vse. Proti večeru sta zanesla dva vojaka v največji strelni jarek veliko smreko. Odločena je bila za božično drevo, kajti ta večer je bil — božični večer. Kozarjev Štefan je bil med onimi, za katere poštni voz ni imel niti pisma, niti paketa. Božični večer je bil zanj tudi drügače žalosten. Ko so se tovariši zbirali krog revnega božičnega drevesa, da bi čutili vsaj senco božičnega veselja, je on moral zadeti na ramo puško in se podati v mrzlo zimsko noč na stražo. V gozdu je praznoval božično noč. Božična noč, kako žalostna si bila za Štefana ! Take v življenju še ni imel. Štefan je zapustil taborišče. Kmalu ga je objel črn gozd visokih smrek. Fant je stopil na eno ozkih stezic in šel proti svojemu mestu. Večkrat je že bil na straži, toda takih občutkov ni imel še nikdar. Ude mu je pretresal mraz. Gd trenutka do trenutka ga je tudi pri srcu prijelo, da se je zgrozil. Nekaj časa je korakal gor in dol. Ko se je nekoliko ogrel, se je ustavil. Tesno se je zavil v plašč, potegnil kapo na ušesa in se naslonil na močno drevo. Noč je bila mirna. Topovi so molčali. Božično Dete je prineso mir na svet. Ta zavest je prisilila k molku velika jeklena žrela, ki so bljuvala ogenj in smrt, Sovraštvo je za trenutek ugasnilo, da se vsaj noč miru ne bi skrunila s prelivanjem človeške krvi. Skrivnosten mir je kraljeval v vsej okolici. Samo vrhove visokih smrek je nagibal vetrič semtertja in stresal z njih sneg. Liki tajnostno šepetanje je udarjalo Štefanu na uho šumljanje iglastega listja. Ves zavzet je prisluškoval. Dozdevalo se mu je, da sliši iz daljave mehko božično pesem. Oko se mu je zasolzilo od ganutja. Po vsem životu je začutil prijetno utrujenost in hipoma mu je izginila izpred oči vsa okolica. Zasikal je. Dežela sanj, kako si bajna! Ubogega zemljana dvigneš iz solzne doline in mu pričaraš pred oči zlate gradove, pravična kraljestva, kjer se mu izpolni sleherna želja. Take so bile Štefanove sanje. Komaj je zatisnil fant oči, mu je duh spaval preko visoke Karpate. Preletel je širno madžarsko ravan in se ustavil pred domačo hišo. Kako spremenjen je bil stari rodni dom ! V venah in zastavah je plaval in se kopat v svetlobi pomladanskega solnca. Krog hiše se je trlo morje naroda. Petje in vriskanje je pretresalo zrak. Na škednju je igrala godba. Takega veselja pri Kozarjevih še ni bilo. Začudeno se je oziral krog sebe. Podal se je v sobo. Mati mu je prihitela nasproti Razširila je roke in ga pritisnila na srce. Obraz se ji je smejal, ko je zaklicala: „O, prišel si ljubi Štefan ! Glej, gostijo smo pripravili. Vedeli smo da prideš, zato smo te pričakovali in pripravili vse potrebno. Kar v cerkev se popeljemo. da g. župnik zvežejo vajine roke . .“ Štefan je strmel in še ni prišel do sape, ko ga je Starka pograbila in peljala v sosedno sobo : „Glej Minko ! Uboga revica te je tako dolgo pričakovala ! Sedaj je več ne smeš zapüstiti !“ Mladenič se je stresel. Prevzelo ga je nenavadne sladko čuvstvo. Pred seboj je zagledal Min-ko, iepo, kakor je ni videl še nikdar. Imela je belo svileno ocleko. Lase ji je pokrival pajčolan, ki je segal do tal, venčal pa jih je lep, bel venec. V naročju je držala šopek krvavordečih nageljnov. Liki kralica iz tisočinene noči je stala pred njim. Milo ga je gledala in se mu smehljala. „Minka, Minka, ali si ti?“ je vzkliknil on prevzet od velike radosti. Skočil je k Minki in ji ovil roko krog pasu. „Štefan, kako težko sem te pričaküvala“, je dahnilo dekle in je nagnilo glavico na njegovo ramo. „Kako si lepa, ljuba moja nevesta!“ Srečna nevesta je povesila oči in se je ljubko stisnila k svojemu ženinu. „Štefan, ti se šališ !“ je dejala z nagaljivo očitajočim glasom. „O, ne! Res si lepa ko ti rdeči nageljni. Minka, takega si mi dala pred naborom. Še zdaj ga imam. Na srcu sem ga nosil in vedno čuval. V žalosti me je tolažil. Poljubljal sem ga in mislil nate.“ Dolgo sta se pogovarjala in obnavljala stare spomine. Potem pa so pristopili oče, mati in Anica. Vsi so se podali na dvorišče. Pred vrati je stala okrašena kočija. Vprežena vranca sta rezgetala in čakala trenutka, da zdirjata. Za prvim vozom so se vrstili drugi. Svatje so jih zasedli. Minka in on sta se peljala proti sreči. Pri cerkvi ju je pozdravila pesem zvonov. Orglje so zabučale, da so se okna stresla. Tako slovesne poroke že dolgo ni bilo. Vsa zmedena sta zaročenca prestopila cerkveni prag. Počasi sta korakala proti oltarju. Tisoč oči se je oziralo proti njima. Začüdeno šepetanje ju je spremljalo. Lepa nevesta je vse očarala. On je bil ves srečen in ponosen. Na oltarju so plapolale sveče. Dozdevalo se mu je, da njihov plamen ni bil še nikdar tako svetel. Pred oltarjem sta se ustavila. Vzdrhtela sta, ko sta zagledala sivolasega župnika. Zvonovi so utihnili, orgije umolknile. Mladi srci sta se tresli od pričakovanja. V trenutku se je dvignila izza oltarja velika, črna pošast. Postajala je vedno večja in večja, bližala se je, zakrila oltar in iztegnila roke proti njemu. Zgrabila ga je za prsi, in ga stiskala, da je ječal in trepetal od groze . . . Štefan se je zdramil. Pred njim je stal vojak, ga na prsih držal za suknjo in ga tresel. — He, komám, ébredj fel. (Hej, prijatelj, vzbudi se) ! — je kričal nad njim. Štefan je začüdeno gledal vojaka pred seboj. Ni mogel razumeti, kaj je z njim. Še vedno je stal pod vtisom sanj in se je šele čez nekaj časa domislil, da stoji na straži in je oni vojak prišel, da bi ga zamenil. Molče je pozdravil, prepustil svoje mesto tovarišu in šel proti taborišču. Težko bi bilo popisati mladeničevo žalost. V sanjah je zrl ráj svoje sreče pred šeboj. Sedaj je bilo vsega konec. — Minka, Minka, nikdar te ne bom videl ! — je vzdignil. Bil je prepričan, da so mu sanje napovedale, kaj ga čaka. Ugrabila ga bo smrt, predne bo videl svojo izvoljenko. Božična priloga Novin. I. S. Sokolov: Kde je bila žalost doma. Bio je lep zimski predbožični den. Sunce je pošilalo svoje žarke. Na strehaj se je začno topiti Sneg. A mrzeo veter je: premoto vso to lepoto. Od bližnjih hribov in logov se je zakadila gosta megla. Včasi nato je tihi mrak razgrno svojo lehko perot po vsem božem stvarstvo V hišaj so se zabliščale svetilke. Vöni je divjao veter i se s silov zaganjao v stene. Pesem mrzloga vetra i misli o svetoj noči so me oča rale. Oblekeo sem si topeo kaput i se napoto v temno noč. Pot me je pripelala do sirmaške kuče. Pri okni sem henjao i poledno notri. Pri stoli je sedo prijateo. Pred njim je ležala debela kniga. Šo sem od okna k dveram. Poklonkao sem. „Naprej !“ se je čülo iz sobe. Vstopo sem i se poklono in mu želim „dober večer". Brez reči mi je pokimao, naj si sedem. Pred mene je potisno debelo knjigo. Gledao sem slike. V koti je sedela mati z zakritim obrazom, pri njoj pa hčerka. V sobi je vladala smrtna tihota. Žalostno je bilo vse, ar so meli deseti božič od tistoga časa, da sta odišla oča i sin v tihinski svet za zaslüženi i nihče ne ve, ka je z njima. Sočütno sem vzdihno, kda sem vido velko žalost. Pomagati nesem mogeo, zato sem vstano i odišeo. Iz daljave je doneo zvon. Za prijatela, mater i sestro ne bio veseli, ar neso meli očé i brata. Beli konjiček — Jožekov jok. Takše čüde mali Jožek še ne vido. Vüsta je odpro i nepremeknjeno gledao na sto, na šterom je stalo ne navadno drevo. Rdeča jabuka so rasla na njem. Med vejami so se zibali zlati orehi. Zlate i srebrne niti so migetale. Pa še šifrice so se vrtele. No i ka je še več, sveče so gorele, drevo pa se vseedno ne vüžgalo. Vse to je bilo preveč za Jožekovo malo pamet. Ne mogeo razmeti, kak je kaj takšega mogoče. Pa še nekaj drűgo je bilo. Pod drevescom je stao beli konjiček. Vejkice so njemi segale do gobca. Edno jabuko se njemi je smejalo ravno pred očmi. On bi ga že davno vtrgno i pojo, konjiček pa niti z vühom ne zgeno. Pa še nekaj se je videlo Jožeki Čüdno. Konjiček je meo pod nogami potačeke. Kak je to? Fuksa v štali pa jih nema. Dugo-dugo je gledao. Naednok je samo globoko zdehno. Obrno se je k materi, ki je sedela pri posteli i zadovolno opazüvala Jožekovo začüdenost. — Mama, ka je to? — je pokazao Jožek na božično drevo. — To je za tebe prineseo mali Jezušek — se je nasmehnola mati. — Jej! — je počo Jožek z rokicami. - Konjička tüdi ? — Konjička tüdi — je odgovorila mati. — Dajte mi ga, mama — je začno prositi mali. Srečnejši je bio, kak krao, kda ga je meo v roki. Nekaj časa ga ie ogledüvao, potom ga je djao dol i ga je začno rivati po podi. Pošikno ga je i konjiček je sam bežao. — Mama, mama, gledajte ! — je pokao mali. Mati je prinesla nit i jo je privezala konji za šinjek. Jožek zdaj ne znao, ka bi delao od veselja. Konjička je vodo po sobi, drkao je z njim. — Hi, hi, gyüa, gyüa — je kričao nad njim. Mati je odišla iz sobe. Jožek pa je duže drkao. Naednok je henjao. Spomno se je, da je brat Štefan včasih jahao na Fuksi. Tüdi on je šteo jahati. — Oha! se je nagno nad konja i ga je postavo na sred sobe. Razkoračo se je, tak da je meo konjička pod seov. Počüčno je i si pomali seo na njega. — Resk ! — Jožek se je prevrgeo. Niti zakričati ne mogeo, tak se je zosagao. Pomali se je pobirao gor. Stopao je, tak njemi je šlo žmetno. Zd gnoti je šteo tüdi konja. Zosagao se je, kda ga je pogledno, Žalostno je ležao na podi. Potačov ne meo. Noge so bile zvügnjene, črevo stisnjene. Jožek ga je nekaj časa obračao. Ravnati je začno noge. Komaj je prijao prvo, je vkraj spadnola. Drüga ravnotak. Ostali sta samo dve. Edno je zvednačo, zadnje pa ne mogeo. Konjička je postavo na pod Žalostno je stao sirmak. Jožek ga je pošikno. Ne šteo bežati, nego se je prevrgeo. Jožek ga je gledao. Razžalostio se je. Naednok si je samo pokrio oči i je začno bridko jokati . . . Dijaško polje Božično pismo. Dragi — ko se odpravljam v domačo vas, da posvetim rojstvo Gospoda Jezusa in se odpočijem ti pišem to pismo. Ko ga boš bral, boš že v sladkem objemu domače hiše. V duši Ti bo valovilo praznično razpoloženje, zato boš mogoče pričakoval, da bo skrivnostni dih svetil božičnih dni vel tudi iz tega mojega pisma. Povem Ti, da sem Ti mislil napisati toplo božično pisemce, sladko kakor evangelij svete noči. Pa je vse okrog nas táko, da niti poskušal ne bom, pisati božičnega pozdrava. Bojim se, da bo neprijetno zazvenelo moje pismo v tvoje domačnostno občutje, a vendar moram pisati. Odpusti mi, če Ti bom za hip razburil tihi mir, ki Ti napolnjuje dušo. Saj je tudi bolečina lepa, če se rodi iz nje moč in pogum. Prav božične počitnice — se mi zdi — so s svojim mirom najbolj primerne, da se razgledaš po svoji duši in okoli sebe. Saj živimo Sicer tako naglo in površno iz dneva v dan, da se nam zdi vse veliko in nujno le malenkost in smešnost. Zato se lovimo za enodnevnimi, bežnimi drobnostmi in vse ostalo gre mimo nas. Vse, kar zahteva odgovora od nas, preslišimo, spregledamo. V domači vasi živiš te dni Neizrekljivo ugodje čutiš, ko živiš in gledaš to naše preprosto in Zdravo življenje. Kar zahoče se Ti, da bi ostal vedno med temi ljudmi in jim govoril o lepoti in zdravju njihovega življenja, ki ga tako malo cenijo. Pomisli, dragi — kako peša v naših vaseh ljubezen do domačije, kako so si v isti družini ljudje mrzli med seboj, kako vse nekam topo hlepi po drugalnem Življenju In kaj misliš Ti ob tem? Ali boš ob tej véliki stiski v naših vaseh ostal hladen ? Ali boš premišljal, kako bi prinesli v naše vasi novega veselja in zadovoljstva ?... Zavedaš se, da hodijo in bodo še hodili okoli volkovi ki ubijajo naše zdravje ? Če boš mislil te dni na vse to, tedaj bodo Tvoje božične počitnice blagoslovljene . . . Kako hladno je okoli nas. Vse enodnevno, nič stalnega, močnega. Vse posmeh in tarnanje, nič zdravih misli in dejanj. Ti pa ne boš šel mimo vsega slep in gluh, ker taki so že sojeni . . . Brat poglej váse. Izoblikuj se, okrepi se, toláži in osrčuj brate, da bomo vstáli zdravi in močni in pomagali tudi drugim, da se zbudé. Vedno bolj spoznavam da Ti ne morem jasno in določno napisati tega, kar mi klije v duši in bi Ti rad izročil. Upam pa, da si Vsaj zaslutil, kaj sem Ti želel povedati. Če se je to zgodilo, tedaj upam in Ti želim, da bi tvoje spoznanje raslo, da bi Ti rasla moč. Tedaj vem, da boš vsak dan z novo jasnostjo in z novim pogumom šel novim, jasnim dnevom naproti. Želim Ti, da bi se v prelepih božičnih dneh vzbudilo v tebi hrepenenje po polnem življenju. Božje dete naj nam vsem blagoslovi naše dni v domačiji, da bomo v Njem zaživeli . . . HORVAT FRANJO: V božičnoj noči. Tam pri logi, ločen od drügih, je živo stari Mikloš. Meo je malo hišico, okrog nje pa visiki plot. Nihče ga je ne mešao v njegovom miri, lübo je naimre tihoto i njeno živlenje; s tem mirom je šteo počastiti spomenek na svojo pokojno mater. Mikloš je bio sam na božični večer . . . Posvetek je nalejci goro, on je pa sedo na stolci. Bio je žalosten . . . Mati njemi je bila v misli. Božični večer je samoga našeo Mikloša; ne je poklonkao na dveri s tistim veseljom kak Indašnja leta. Bio je to prvi božični večer, kak je ne meo poleg sebe matere . . . Božični večer ... S kakšov radostjov napunjavle vsakše srcé . . . i kda se po celom sveti naseli v krščanske hiše lübezen Gospodnova, lübeznost, štera gori v düšaj kak večni posvet, i perinje, štero zagori v ogenj i se srce segrevle ob Gospodnovom ognjišči, pa naj je bogato ali siromaško . . . Mikloš je sedo pri okni i premišlavao. Večkrat se je zgledno na materni stolec pri peči. Te je Mikloš začüo deteči glas. Poslüšao je. Vönej se je oglašüvao severni veter. Zvezde so svetile i miglale. Prek ravnice se je vlekla s snegom pokrita ravnica. Potok je v bližini cinglao i s tem svojim tokom se mešao med božične zvoné . . . Deteči joč je bio čeduže moč- nejši. Mikloš je skočo k dveram, je odpro i Pogledno v božično noč. Srcé njemi je postalo mehko. Nekše sveto želenje ga je tiralo s praga i napoto se je k potoki. Prišeo je do potoka. Voda se je igrala z ledom kak vorgule, kda pohenjavlo i zvonovje so svetešnje rümeli v božičnoj noči. Na drügom kraji potoka je ležalo dete. Milo je jokalo i mahalo z rokicami. Dober Mikloš skoči i obstane pri deteti. Dete je začnolo zmržavati. Mikloš je vzeo dete, je stisno k sebi i je neseo domo. Djao je dete v stolec materni pri peči. Gledao je jé i je pomilüvao. Dečkec dvej let je prestrašeno gledao i na njegovom lici sta trepetali dve debelivi skuzi. Mikloši se je dete Smililo i pravo je: „Ne joči, dragec, ne joči! Potolaži se! Prineso ti bom pogače, orehe, cuker, vse, vse, ka ti poželej mlado srce. Drüžbo va mela, Smejala se bova i molila maloga Jezušeka. Pripelao se bo tüdi k nama i naj blagoslovi. Jezušek naj zdrüži i najini srci bodeta kak edno.“ Dečkec ga je gledao. Njegove Žalostne oči so začüdeno gledale. Joč je pohenjavao, vüstnice so njemi šle na smej. Začno se je gibati i pokati z rokicami. Stari Mikloš je skočo kak dečak v kühnjo. Vzeo je vsefelé jestvine i je neseo v hišo. Siroče je jelo z velkim tékom i Mikloš tüdi. Smejala sta se. Vönej je bio Sneg i svetle zvezde so glasile Kristušovo rojstvo. Božično zvonenje je svetešnjo plavalo prek po ravnici. Deteče lice je bilo repéče. Z rokicami je pokalo i se smejalo. Obimalo je Mikloša, kak da bi njemi davalo hvalo. Dobromi Mikloši je pritekla skuza z oká. Prazna hiša se je zdaj napunila z veseljom. Iz vseh kotov je gledalo blaženstvo božične noči. Božična noč je klonkala po hišaj i zvonovje, njeni odposlanci, so glasili lüdem Gospodnovo rojstvo. Dečkec je začno odpirati naveki oči, kda je začüo zvoné i djao: „Bom, bom!“ Zvonovje so zvonili k polnočnici ... Dober Mikloš pa je pravo: 'Jezušek pride zdaj, lübo dete. Naskori se pripela k nama. Pripraviva se, zakaj On lübi male i je rad razveseli. On lübi sirmaško i zapüščeno deco.“ Mikloš je prižgao sveče pri božičnom drevi. Bliskeci so se zabliskali. Dete je zadremalo, Mikloš pa je poklekno i molo: „Gospodne! Poslao si mi dete, naj bi me razveselilo, naj bi moje srce pozabilo v toj svetoj noči žalost. Oblübilo Ti, Gospodne, da ga vzgojim kak svojé lastivno dete. Čuvaj mi ga, da ga ne potere vihér živlenja!“ Zvonovje so z glasi plavali s pesmami angelov . . . Bila je srečna, blažena i sveta božična noč . , .