Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 110. »Llo&lfam. v nedeljo, ie t maji 1920. LelO MIH. SW Uredništvo )e v Kopitarjevi nlloi štev. 6/UJL Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne sprejemajo. Drodn. telef. štv. 30, npravn. štv. 326. b v Oprava Je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naro5nlno ln št 349 u oglase, avstr. ln češke 24.737, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7583. »SLOVENEC« velja • po pošti na vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oelo leto naprej. & 180'— za pol leta „ .. „ 90«— sa četrt leta „ .. „ 45"— za en mesec „ •. „ 15 •— Za Inozemstvo celote Ino K 240-- B Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 30-— za Inozemstvo. ... „ 35 — ■ ") InseraU: r 1 iv 'i Knostolpna petltvrsta (58 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 45Q nradnl razglasi, poslana Itd.....po K 8'—. rrl večjem naročilu popust. Najmanjši oglas 5 9/9 mm K10, Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljek ln dan po prazniki, eh 5. url sjutraj. Jugoslovanska Kmetska zveza se je v svoji plenarni seji dne 13. maja bavila s sedanjim političnim položajem in z zad-jnim prevratnim komunističnim poizkusom, Skenila je sledečo proklamacijo: Naša kmetska organizacija smatra za predpogoj ljudskega blagostanja mir in red v državi; zato obsoja vsako gibanje, ki skuša izpremeniti položaj z nasiljem in prevratom. Kakor je naša organizacija pripravljena z organizacijami drugih stanov skupno iskati potov in sredstev za zboljšanje gospodarskih razmer in ozdravljenje vojnih posledic, tako bo z vso svojo organizirano silo podpirala državo in vse one činitelje, ki obsojajo nasilje in prevrat kot politično sredstvo; zato pa naša organizacija pričakuje v tem stremljenju vsestranske podpore od vlade in vseh, ki jim je mar miren in reden razvoj in napredek našega ljudstva in obsoja krvave poskuse komunistov, ki dosedaj še nikjer niso prinesli sreče. NaSa dele§aciia zapustila Pall anzo. LDU Trst, 14. maja. »II Piccolo« poroča i zPallanze z dne 13. t. m.: Jutri dopoldne zapusti jugoslovenska delegacija Pal-lanzo. Gosp. PaSič se odpelje v Erian, da nadaljuje tam svoje zdravljenje. Minister idr. Trumbič odide s svojim tajnikom Pavlovičem in z ostalim osobjem delegacije v Pariz. Jugoslovenska delegacija je ostala dva dni v Pallanzi, ker je pričakovala, da se bo italijanska ministrska kriza skoraj rešila in da se bodo nato pogajanja nadaljevala. Ta odhod ne znači nobene izpremembe s strani Jugoslovenov, V kolikor se tiče morebitnega nadaljevanja pogajanj. V zeleil Hlarftar! Živo so vsakomur še v spominu dnevi lanskega dijaškega zborovanja v Ljubljani, kjer se je po strah oviti vojni prvikrat v novi državi zbralo jugoslovansko katoliško dijaštvo, si učvrstilo svoje vrste in začrtalo pot, ki naj jo hodi odločno v mladi idržavi. Življenja in hotenja polno dijaštvo je šlo na deJo in delo ni ostalo brez sadu. Danes stoji jugoslovansko katoliško dijaštvo močno organizirano, da mu je mogoče izpeljati vse svoje dalekosežne načrte. Sredi zmed in zmešnjav, ki so nastopile — žal — kmalu, se je katoliško dijaštvo utrdilo v svojem prepričanju, da je samo v jasnem in odločnem krščanskem geslu naša rešitev. Pomnožile so se vrste mladih inteligentov, zavedajoč se velike naloge, ki jo je prevzelo nase. Odtod tista klena samozavest, ki je vladala v preteklem letu v naših dijaških organizacijah, odtod tisto mladobojno vse presnavljajoče življenje, ki hoče kvišku k svojemu idealu! Letos pa so vse oči uprte v Maribor, kjer se bo koncem julija in začetkom avgusta vršil I. slovanski orlovski tabor. Jugoslovansko katoliško dijaštvo ni pomišljajo kam naj skliče svoje počitniško zborovanje. Od vseh strani so odmevali glasovi: Maribor, Maribor! Zato kličemo celokupnemu jugoslovanskemu katoliškemu dijaštvu, da se bo letošnje dijaško zborovanje vršilo hkrati z orlovskim taborom v Mariboru, kjer hočemo nastopiti skupno z našimi prosvetnimi mladinskimi organizacijami in v prvi vrsti z Orli, našo najvzornejšo mladinsko organizacijo. Maribor je dan slavi j a jugoslovanske katoliške kmetske, delavske in dijaške o m I a-d i n e ! Mi katoliški dijaki hočemo kot pravi demokratje skupno z delavsko mladino in kmetskimi fanti manifestirati za naše prepričanje, za krščansko prosveto našega troimenega naroda, za pomirljivo zbližanie vseh stanov v naši državi. Dijaško zborovanje se bo pričelo v četrtek, 29. julija in bo trajalo tri dni. Zborovanja bodo skupna kakor tudi posebna za srednješolce in za akademike. 30. julija bo slavnostno zborovanje zopetne uposta-vitve »Slovanske lige katoliških akademikov«, kjer se bo položil tudi temelj za »Katoliško dijaško internacionalo«. Popoldne bo sestanek vseh prosvetnih akademskih društev: Kačiča, Strossmayerja, Pa-vlinoviča, Martiča in Slov. dij. zveze, ki bo imela tudi svoj redni občni zbor. Spo-redno bodo zborovale tudi organizirane jugoslovanske katoliške dijakinje. Dijaško zborovanje bo zaključil predstavniški sestanek »Jugoslovanske katoliške dijaške lige«. Organizirani jugoslovanski katoliški dijaki bodo imeli v Mariboru svoje posebno stanovanje, ki bo prosto in hrano, ki ne bo presegala 15 K dnevno. Enako bodo imele i dijakinje svoje posebno stanovanje in hrano ter posebno dvorano za zborovanja. Zato naj vsa akademska društva in srednješolske organizacije do konca maj-nika naznanijo vse svoje slovenske člane na naslov: Pripravljalni odbor S. D, Z. za Maribor, Ljubljana, Ljudski dom 11/25. Vsakdo naj natančno označi koliko in katere dni da se bo mudil v Mariboru. Pripravljalni odbor O. Z. bo preskrbel polovično vožnjo na vseh progah južne in državne železnice. Za hrano bo preskrbljeno. Tovariši in tovarišice! Pridite v čim večjem številu v Maribor! Malo ne ves kulturni svet bo poslal svoje zastopnike v Maribor in tudi mi dijaki smo že povabili naše tovariše iz Češkoslovaške, Poljske, Švice, Francoske, Angleške, Belgije itd. Delajte prihranke že sedaj! Organizacije in društva naj prirede kake predstave, da se omogoči siromašnejšim tovarišem pot v Maribor! Katoliške dijakinje! Pojdite v Maribor v večjih grupah in ako je mogoče v narodni noši! Maribor je dan slavlja jugoslovanske katoliške mladin. Maribor je začetek novega dela slovanskega — jugoslovanskega katoliškega dijaštva! J. K. D. L. nsu3 doneiMi k agranal reformi. V sobotni številki »Slovenca« smo priobčili v bistvenih točkah pogodbo, ki se je sklenila v svrho eksploatacije Auer-spergovih gozdov. Konštatirali smo suha dejstva. V bistvu jih še enkrat pribijemo: Kmetje dobe lesa, kolikor ga potrebujejo; domača obrt dobi na razpolago lesa, kolikor ga potrebuje. Gospodarska zveza ne dobi niti enega hloda, pogodila se jc le za zadruge, ki so pri njej včlanjene. Tisoče zadružnikov bo udeleženih po tej pogodbi na eksploataciji gozdov; to je že socializacija, vsaj delna. Zastopniki mizarske in stavbinske obrti cele Slovenije so se dogovorili z lesnim oddelkom, da jih preskrbuje v interesu javn~°ti po znižani ceni z lesom. Količina bi z_ašala do 26.000 m*. To so dejstva. In sedaj čuj, javnost, kaj pišejo varuhi in protežeji židovskega kapitala kot odgovor na gola dejstva. »Naprej« replecira na naš članek s sledečo res kavalirsko gesto: Včerajšnji »Slovenec« se jezi na naše odkritje glede eksploatacije kočevskih gozdov po znani družbi. Pravi, da so naše objave demagoštvo. »Slovenec« mora v obrambo kapitalizma tako pisati. Koliko pa bodo imeli lesni zadrugarji in stavbeniki od te eksploatacije dobička, jc drugo vprašanje. Naravnost smešno se nam zdi trditev, da bi bila, recimo Gospodarska zveza, sklenila to pogodbo speciclno v korist kočevskih in ribniških zadrug. To lahko pripoveduje »Sovencc« tistim, ki nc poznajo zadružništva. »Slovenec« naj objavi pogodbo, pa bomo lahko uvideli, koliko dobička bo in kdo ga_ bo imel. To je najkrajši izhod. V treh tednih ste organizirali vse interesente, zadruge in stavbenike? Kaj še, niti ozirali se niste nanje! Tej polemiki pravzaprav ni treba komentarja, Za razsodne ljudi pove več kot vsak drug argument, »Kaj še, še ozirali se niste nanje!« S tem je seveda za razredno zavednega socialista stvar opravljena, Pred to dogmatično trditvijo se razblinijo vsa dejstva v prah in pepel, Roma loruta, »Naprej« je govoril, kaj pomenijo proti njegovim besedam vse pogodbe in vsi dogovori. Če se naštevajo bistvene točke pogodbe in med načelniki organizacij sklenjeni dogovori, vse to ne more vzdržati proti veličastveni besedi »Napreja«: »To naj pripoveduje »Slovenec« tistim, ki ne poznajo zadružništva.« Ta način polemike je značilen. To je načelno hujskanje, načelno zvodništvo javnega mnenja, načelno poneumnevanje ljudstva. Značilna je pa tudi še v drugem oziru. Mi smo v včerajšnjem članku namignili na pogodbe za izvoz lesa, ki jih je bivše socialistično socialno poverjeništvo sklepalo z raznimi tvrdkami. Omenili smo »Croatio« in g. Drufovko. Zakaj se »Naprej« ne potrudi, da bi prinesel jasnost v to temno zadevo? Zakaj se ni socialistično poverjeništvo oziralo na domače ljudi, ki so nudili vsaj iste ugodnosti, če ne boljših, kakor »Croatia«? Zakaj se je z enim samim kapitalistom pogodilo za izvoz 1000 vagonov lesa? Kje so bili tedaj oziri na državo, javne interese in naše zadružništvo? Kateri so bili razlogi, da se je tega moža na državne stroške in z državno pomočjo dvignilo iz nekdanje brezpomemb-nosti v milijonske višave težkega vojnega dobičkarja? »Naprej« ima tukaj bogato polje za razmišljanje in stilistične vaje? Mi bomo pa v te temine posvetili in preiskali tudi razne druge temne kote, V očigled tej umazani kampanji in zlobnem napadu na zadružništvo pa poživljamo vse svoje zadružniške delavce po deželi: Na zadružno delo! Že obstoječe zadruge utrdite, razširite in poglobite. Kjer še ni zadrug, pripravite nemudoma tla zanje. Velika bogastva so na naši zemlji, ki jih bomo lc z združenimi močmi mogli postaviti na trg. Tuj kapital sega od vseh strani po njih, skuša nas spraviti v gospodarsko zavisnost, kakor smo bili prej v politični in gospodarski sužnosti. Židovski kapital je imel in bo imel v gotovih krogih, ki tudi sedaj vikajo in sikajo, vedno svoje zagovornike. Mi pa hočemo s trdnim, zdravim in vsestransko razširjenim zadružništvom preprečiti to splošno poplavo in s tem tudi mirnim potom pripraviti tla za pravičnejše socialno urejeno gospodarstvo. Problem IfiaiteisiSs Majhna je kultura slovenskega rodu. Vendar je pa v njej toliko svežega in samoniklega, v njo je položenega toliko napora, in idealizma, da čutimo, da je nekaj svojstveno našega, nekaj, česar nam ne more nuditi ne bogata kultura duhovitih Francozov, ne špekulativni in razglabljajoči duh Nemcev, še manj pa hladna, računajoča polkultura Novega sveta. Iz slovenskih kulturnih zakladov diha vonj naše zemlje. Ljubimo jo tembolj, ker so jo ustvarili gladni idealisti, od Čopa, Wolfa in Prešerna pa do rodu jetičnih genijev Murna in Groharja, Dobili smo najvišji kulturni zavod, ki ga more posedovati narod. Na prvi hip bi se zdelo, da mlademu rodu ne bo priso-jena trpka usoda stoterih talentov, ki so se pogreznili v močvirje, ali se izgubili v tujini, hrepeneč po izobrazbi. Toda od naroda, od države in cd agilnosti slovenskih strank je odvisno, ali bo tudi ta kultura, ki bo zrastla iz svobodnega, samolastnega življenja Jugoslavije, kultura beračev, sloneča na bedi slovenskih množic. Nc moremo zanikati, da stoji razvoj kulture v tesni zvezi z blagostanjem najširših ljudskih plasti. Dokler jc slovenski umetnik pisal stotini izvoljencev, dokler je slikal iz slovenske zemlje in duše s tesno zavestjo, da ne bo mogel v domovini prodati slike, — toliko časa je bila ta kultura tuja ljudstvu, ne morda po svojem duhu, ampak zato, ker se je od sto naših ljudi moralo boriti za skorjo kruha s tako silo, da so pustili ob strani vse kulturne interese. Iz tega obupnega stanja, v katerem se je aa- j hajala kultura naših bednih množic, se je izvil genijalnemu Janezu Wolfu krik: »Če kje, gre v naši deželici umetnost za kruhom.« In ne samo umetnost, ampak tudi vse panoge znanstva, idealne in realne. Ali ima danes slovenski kulturni delavec širše poti pred seboj? Če pomislimo na kulturno puščavo, nad katero je vzža-rel pred leti Prešernov genij, če pretehtamo ves slepi odpor, ubijajočo malobriž-nost takratne inteligence, — potem šele občutimo, da so se obzorja in pota neizmerno razširila. Na drugi strani pa moremo z lahkoto ugotoviti, da že dolgo svet ni doživel dobe, ki bi tako omalovaževala duševne vrednote, kot jih sedanja. Mate-rializacija vsega življenja napreduje z orjaškimi koraki; vse, česar ni mogoče spremeniti v denar, je podrejene vrednostL Vedno globje se ukoreninja nazor, da je znanost »teorija brez praktične vrednosti« in da je umetnost luksus, ki si jo privošči pošten meščan ob nedeljah po tečni večerji in črni kavi. In tako smo prišli do tišine v kulturnem delu, do tišine, ki vpije: Če kje, gre v naši deželici umetnost za kruhom.., Kulture, sloneče na ramenih socialno gaženih ljudskih množic, ne potrebujemo. Za razvoj slovenskega človeka, za razmah slovenskega plemena pa nam je nujno potrebna kultura, ki jo bo moglo in znalo nositi jedro ljudstvo. Danes je ne zmore. Ali naj jo podpro tisoči bajtarjev, ki so zemlje lačni, ali drugi tisoči, katere je vojna potisnila med vrste mezdnikov? Jasno se moramo zavedati, da se je zgostil problem slovenske kulture v eno temeljno vprašanje: Kako osvoboditi jedro našega plemena od najnujnejših skrbi za kruh, kako ga gospodarsko osamosvojiti, da se potem obrne smernica njegovega duševnega življenja tja v ono mesto, kjer snujejo tihi kulturni delavci neumrlive duševne vrednote? Problem slovenske kulture je v prvi vrsti socialno vprašanje vsega naroda. Tu se stikajo vsi bregovi in križajo vsi veliki problemi. Kapitalistični družabni red je zadel naš rod v koreninah, tudi v tisti korenini, iz katere raste kultura. Preporod in razmah samobitno slovenske kulture bo prišei s socialnim preporodom družbe. Na mesto nenaravnega, anarhičnega gospodarskega reda, ki absorbira vse sile v golem boju za kruh, mora stopiti nov gospodarski red, socialna organizacija produkcije in konsuma. Potem se bodo množice oddahnile, odtrgale od same tvari in posvetile svojo pozornost tudi kulturi, kot življeniskj potrebi vsakega človeka. Na kulturnih delavcih pa je, da neprestano pleto niti med ljudstvom in kul-j turo. Če se odtrgajo od naroda, se grupi-| rajo kot poseben razred, ki je v oholem j samozadovoljstvu sam sebi »kultura«, — | potem odmrjo za nas in za resnično slo-| vensko kulturo. Njihova naloga je, da i zgrade most med živimi silami naroda in ' ogromnimi kulturnimi zakladi. Dolžnost in cilj ljudskega gibanja je pa, da si z ; lastno močjo izvojuje socialno svobodo, ki i bo trden temelj slovenskemu kulturnemu | hramu. Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 14. maja. 89. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob pol 11. uri dopoldne. Ker ni bilo zadostnega števila navzočih poslancev, je sejo zaključil in določil prihodnjo na sredo ob 6. uri popoldne. LDU Belgrad, 14. maja, V ministrstvu za notranje stvari sc dela na organizaciji občin v Bosni in Hercegovini po srbskih zakonih. Načrt za to organizacijo je bil izdelan še za prejšnje vlade. LDU Belgrad, 14. maja. Od 1. marca lanskega leta pa do danes se je porabilo za začasno narodno predstavništvo skupaj 8,132.000 dinarjev. LDU Belgrad, 14. maja, Uvozna carina za platno jc znižana od 10.000 na 1000 dinarjev za vagon. LDU Beigrad, 14. maja. Za ministrstvo prehrane in obnove zemlje je došlo 15 vagonov sladkorja. LDU Beigrad, 14. maja. Čehoslovaški poslanik Kalina je posredoval pri naši vladi, da bo belgrajsko vseučilišče določilo profesorja, ki bi prevzel na vseučilišču v Pragi mesto lektorja za arbo-hrvatski jezik. Italija. Ministrska kriza. JLDU Trst, 14. maja. Listi poročajo iz Rima z dne 13. t. m. o vladni krizi: Kralj je sprejel danes dopoldne bivšega ministrskega predsednika Giolittija, ki mu je obrazložil svoje naziranje glede rešitve vladne krize. Giolitti je dejal, da prihodnji kabinet ne sme biti reakcionaren, marveč da mora dati narodu pravo svobodo, hkrati pa dati državi potrebno avtoriteto. ,Voditi mora politiko, ki se opira na voljo ljudskih mas, katero zastopajo v zbornici italijanska ljudska stranka in socialisti. Ker pa sedaj ni mogoče sodelovanje obeh strank v kabinetu, naj kralj poveri sestavo nove vlade oni teh dveh strank, ki bi hotela prevzeti odgovornost in izvesti vsaj del programa, ki mu ga je on očrtal. — Nato je kralj Viktor Emanuel sprejel v kratki avdijenci bivša ministrska predsednika Bosellija in Salandro. popoldne pa v daljši avdijenci voditelja italijanske ljudske stranke Medo, ki mu je obrazložil stališče svoje stranke. Meda je nasve-toval kralju, naj poveri sestavo kabineta osebi, ki ni zastopnik ne kake parlamentarne skupine in tudi ne kake politične stranke; ta oseba pa mora imeti zaupanje vseh strank- On sam je odklonil sestavo vlade. — Popoldne je kralj sprejel voditelje drugih strank ter predsednika in podpredsednika zbornice, da mu povedo svojo mnenje. Zvečer je bil iznova sprejet Nitti. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi bil Giolitti najprimernejša oseba za novega ministrskega predsednika. Nitti bi v tem kabinetu prevzel listnico zunanjega ministrstva, ker želi Giolitti, da se ne iz-premeni dosedanja zunanja politika. V novo vlado bi vsekakor vstopil tudi Meda. Mnogo izgleda ima tudi ministrstvo, kateremu bi predsedoval reformirani socialist Bonomi. Nitti je odklonil sestavo vlade, je pa pripravljen prevzeti kak drug portfelj. Ker je kralj ponovno sprejel Nittija, ni, kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, izključena kombinacija Nitti-Meda. Za jutri se pričakuje sestava nove vlade. Češka. Nemška parlamentarna zveza. LDU Praga, 15. maja. (ČTU) Nemška parlamentarna zveza, ki obsega meščanske stranke, je postavila na čelo triumvi-rat: Krepek (nemški agrarec), Lodge-mann (svobodomiselc in grof Vctter von der Lilie (krščanski socialec). Rusija. Ententa zapustila Sibirijo. LDU Praga, 15. maja. (ČTU) General Jenin ententni poveljnik v Sibiriji, je odpotoval v Evropo. Tako so evropske države ip Amerika oficielno zapustile Sibii*ijo. Mirovna ponudba Finski. LDU Kodanj, 15. maja. (DKU) »Ber-Hngske Tidende« javljajo iz Helsingforsa: Tukaj se govori, da je čičerin te dni ponovil mirovno ponudbo sovjetske vlade Finski. Finska proti boljševikem. LDU Berlin, 15. maja. (DKU) »Vos-stsche Zeitung« javlja iz Kodanja: Kakor doznava »Daily Ejjtress«, je sklenila Finska udeležiti so ofenzive proti boljševlkom. Ukrafina. Novo ministrstvo. LDU Berlin, 15. maja. (DKU) »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Varšave: Novo ukrajinsko ministrstvo je sestavljeno. Ministrski predsednik Levickij prevzame tudi ministrstvi za zunanje zadeve in za pravosodje. Zveza narodov. LDU Rim, li. maja. (DKU — Štefani) £Jvet zveze narodov je zboroval danes dopoldne in popoldne pod predsedstvom Tittonijcvim. Obravnavali so naslednja vprašanja: Sestanek glavne skupščine držav, ki pripadajo zvezi narodov, vrnitev ujetnikov, ki se še nahajajo v Sibiriji, mednarodno varstvo žena in otrok, pritožbe nemške vlade, pripustitev novih držav k r vezi narodov, mednarodna statistika, preiskava na Ruskem in vprašanja, ki se tičejo tranzitnega prometa. Sklepi se objavijo v jutrišnji javni seji, najvažnejši ukrepi pa v sredo v javni skleoni seii. i Politične novice. 4- Brez vzroka! »Naprej« piše: »Kdor da streljati brez vzroka, ta je krivec!« Pri tem dokazuje, da je vlada dala brez vzroka streljati na zapeljano množico na Zaloški cesti. Toda »Naprej« čisto nič no migne in ne zine, zakaj so njegovi nemški sodrugi v Ltncu dali streljati na komunistične sodruge. V Lincu so trajale demonstracije le pol dno in socialistični vojaki-sodrugi so streljali. A11 se nad tem »Naprej« ne zgraža? Zakaj ne piše o tem? Mar zato ne, ker so dali streljati Kristanovi prijatelji? Zakaj ne piše »Naprej« tudi o tem, kako opisuje soc. demokratska »Arbeiterzeitung« linške demonstrante? Pravi, da so bili masa nezavednih Ijudlj, mnogi pripravljeni na rop in plenitev. Ali Arbeiterzeitung« tudi »sumniči delavstvo«? Ali je to tudi »beli teror«? »Arbei-ter Zeitung« odobrava streljanje v Lincu in le obžaluje, da so bili zadeti nedolžni in ne hujskači, ki so se skrivali. Zakaj o tem ne piše »Naprej«? Zakaj piše le o Ljubljani? V Ljubljani je vlada mirno gledala m se ni ganila, ko so se vršile demonstracije pred deželno vlado, ko so komunistični hujskači zavajali stavkujoče k uporu. Še le, ko je bilo znano, da bodo demonstrantje — po načrtu hujskajočih komunistov — hoteli prodreti v mesto in izvršiti puč, je vlada postavila na stražo 20 orožnikov na Zaloško cesto. Preiskava bo dognala in javnost bo izvedela, zakaj so orožniki streljali. Toda, če bi res ne bilo vzroka za strele, zakaj in kako sta bila obstreljena od strelov iz revolverjev dva orožnika? Zakaj tega »Naprej« ne pove? Naj bo pošten ter naj obsodi hujskače, ki so r*>, vedli reveže v nesrečo, kakor zaslužijo! če to stori, bomo verjeli,, da tudi resnično obžaluje padle žrtve. Sedanje pisanje »Naprejevo« pa napravlja vtis, da hoče prelito delavsko kri porabiti za to, da Kristamu zopet pridobi izgubljeno slavo. Žalostna slava bo to! -j- Židovsko hlapčevstvo, ki se v Ljubljani nazivljc tudi Kristanov »Naprej«, je včeraj na uvodnem mestu objavil voden članek, kjer zabavlja na levo in desno. Stvar pa ni čisto nič tragična. Prav gotovo je pisec vodenega uvodnega članka bil precej razburjen kot smo mi. Mi nimamo razloga, da bi se razburjali, mož ga pa ima. »Naprejev« gospodar in duševni ter denarni vzdrževatelj gospod Kristan je sku-ai z dunajskim judom dr Kranzem špekuliral na milijone, ki tiče v Auerspergo-vih gozdovih. To pa jc judu in Kristanu splavalo po vodi. Zato se sedaj nič ne čudimo, če je »Naprej« v Kristanovem imenu besen. Morda je celo »Naprejevo« pisanje plačal kak judovski Kranz, če se mu ne zdi škoda za tako vodeno besedičenje. — Kristan je bil v družbi kapitalistov nad pol leta minister in je s svojimi prijatelji zafural vse od lokomotiv do svoje stranke. Če danes zabavljajo on in njegovi še preostali sodrugi, zakaj ni volitev, moramo to imenovati veliko hinavstvo. Nihče nima več povoda, da se boji volitev in ljudstva, ko ta socialpatriotska gospoda okrgo »Na-preja«, Nad pol leta so sedeli na vladi, pa si niso upali izpeljati ne volitev, ne davka na vojne dobičke, čeprav so imeli moč in tudi parlament bi jih bil v tem podpiral. Ta gospoda se je rajša brigala za kupčije i dunajskimi judi ko za socialno zakonodajo v Jugoslaviji, Sedaj pomagajo onemogočati delo v paramentu z obstrukejio ter se delajo kakor nedolžna jagnjeta. Toda javnost in ljudstvo delo teh ljudi pozna. Tega se gospoda sama zaveda. Zato besni od jeze in groze pred bodočnostjo. Židov, skih hlsjpcev je strah, -f Odgovor demokratov Vesniču. Pod tem naslovom poroča »Hrvat« od 14. t. m. iz Beigrad med drugim: Dne 13. t, m. je potekel rok, ki ga je Vesnič stavil deme-kratski zajednici ko je zahteval decidirano izjavo, ali vstopijo na podlagi njegovega programa v koncentracijski kabinet ali ne. Po poslednjem pismu, v katerem so odklonili sodelovanje, se je bilo bati, da bodo dosledni nazorom v tean pismu tudi na Vesničev ultimat odgovorili podobno in onemogočili koncentracijo. To bi tudi storili, da bi bila Protičeva vlada v demisiji. Po tem neuspehu bi Vesnič vrnil regentu svoj mandat, regent bi designiral novega ministrskega predsednika, sledila bi nova pogajanja, pri katerih bi demokrati po svojem mnenju več pribarantali. Sklep sedanje vlade, da pred sestavo novega ministrstva ne poda ostavke, pa jim je prekrižal račune, ker jc po neuspehu Vesniča postal Prcrtičev kabinet jačji, ker je iskreno hotel koncentracijo, V tem je iskati vzroka odgovoru demokratske zajednice pred poteklim rokom, .— Imenovana Demokratska zajednica je po burnem posvetovanju, v katerem je došlo do ostrega spora med desnim in levim krilom, odgovorila Ves-liiču, da je pripravljena, stopiti v koncentracijski kabinet. Treba poudariti, kako je došlo do tega spora. Vodstvo dsmokrat-ske zajednice je pristalo na to, da Protidev kabinet izpremeni §§ 6. in 7, Krizmanove uredbe od 14. februarja 1920 o beglukih Po tero formelnem pritrdilu ie ministrski svet ukinil omenjeni sporni točki ter je regent podpisal ukaz o izpremembah. Nato je med demokrati došlo do hudih bojev,, ker je vodstvo pristalo na ukinjenje orne-, njenih točk. Vodstvo kluba demokratske zajednice je pod pritiskom nemuslimanskih poslancev in dr. Poljaka desavuiralo samo sebe, ko je izjavilo v znanem pismu g. Ves-niču, da prcklicuje svoje pritrdilo in da ne pristaja na izpremembo. To je bil trenutek, v katerem se je vprašanje koncentracije vrglo nazaj. Nato je Vesnič poslal svoj ultimat. Na to so sedaj odgovorili zelo uljudno, da so pripravljeni iti v koncentracijo. V svojem zadnjem pismu ne govore o vprašanju beglukov. Znak, da pristajajo na izpremembo agrarne reforme, ki se je izvršila z regentovim ukazom na podlagi njihovega prvotnega pritrdila. Po tem pismu je smatral Vesnič, da je spor rešen ln more pričeti s formalnostmi glede sestave svojega kabineta. Zato je posetil Protiča in se posetoval žnjim o nadaljnjih korakih, + Demokratski politični uspehi. »Hrvat« piše: Demokrati so vsled notranjih bojev, radi katerih je položil Davidovič mandat na pogajanja, ki ga je sprejel potem Drašhovič, precej prizadeti. Zadnji dnevi so jim prinesli več udarcev: poostritev notranjih bojev, razhod demokratsko-socialističnega bloka, ker so demokrati zapustili in prezrli pri pogajanjih socialiste, naposled pa je postal svoječasno z dr. Smodlako sklenjeni pismeni sporazum brezpredmeten, kar ne taji niti sam dr. Smodlaka, ki je več potov desavuiral izjave Davidoviča, ko je izjavljal, da govori tudi v imenu skupine dr, Smodlake, čegar klub se nikakor ni razšel, kakor trdijo nekateri, ker vodita po odhodu dr. Smodlake iz Belgrada pogajanja v imenu kluba dr. Trinajstič in Jovo Banjanin. Vesti, da bi klub dr. Smodlake sodeloval v koncentracijskem ministrstvu, ne odgovarjajo resnici, kakor tudi ne vest, da bi demokrati dobili kot osmi resort onega, ki je bil določen za klub dr. Smodlake. -j- Iz Boh. Bistrice. V četrtek 13. maja so se peljali mnogi domači in tuji izletniki z bivšo vojaško električno železnico do hotela »Zlatorcg« ob Bohinjskem jezeru. Med hitro vožnjo je skočil iz tira zadnji voz. Domači fant in neka ljubljanska dama sta odnesla precejšnje poškodbe. — Isti dan je bil oklican pred cerkvijo sledeč zanimiv razglas: »Jutri v petek in soboto se bodo prodajali pri . . . lepi pše-nični otrobi po 320 K za 100 kg, nadalje oves K 520 za 100 kg, bela in krušna moka iz Majdičevega mlina po 17 in 12 IC za kilogram. — Člani Jugoslovanske demokratične stranke dobe 5 % popusta pri otrobih in o v s u,« — To je naravnost ogaben pro-zelitizem. Čedne manire zavzema, politično življenje v nasprotnih strankah. -f- Delovanje mestnega zastopstva v Osjekn ustavljeno. Dne 13. t. m. popoldne je bila v Osjeku seja mestnega zastopstva, ki so se je udeležili že zastopniki 20 razveljavljenih komunističnih mandatov. Komunist Hartel je začetkom sejo izjavil, da more kot komunist položiti prisego le s pridržkom. Ker se mu to ni dovolilo, je zapustil zborovalnico. Ostali komunistični zastopniki so položili prisego brez pridržka. Volitev župana se ni mogla izvršiti, ker so oddali komunisti prazne glasovnice. Zaradi tega je sistirano delovanje mestnega zastopstva, Bnmn® nov t ca* — Škofijska kronika. Za škof. voditelja Sodalitatis Ss. Cordis Jesu jc bil vsled izvolitve dekanijskih konferenc, v kolikor so se prijavilo ordine.riatu, imenovan stolni kanonik Alojzij Stroj. — Imenovan je bil za referenta za bogo-častje pri poverjeništvu za uk in bogo-častje Viktor Steska. — Škof, ordi-nariatna pisarna, Oskar Pahor, duhovnik tržaške škofije in bivši škof, tajnik v Trstu je bil sprejet v ljubljansko škofijo in nameščen za tajnika škof, ordina-riata in škofovega kaplana. — K a n o -nično umeščen je bil Janez Š t r u -b e 1 j, župnik pri Sv, Trojici nad Cirknico, na župnijo Studenec, dne 29. aprila 1920. — Podeljeni sta župniji: Polhov gradeč Valentinu Zupančiču, ur-šulinskemu spiritualu v Ljubljani in L e -s k o v e c Alojziju Kurentu, župniku v Krškem. — Za župne upravitelje so bili imenovani: Anton K r c č", župni upravitelj v Št, Jurju pri Kranju, za Čatež ob Savi; Jožef G n i a o v e c , kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, za Sv. Križ pri Litiji; Janez L o b e, kaplan v Toplicah, za Poljanico; Andrej Kopitar, kaplan v Leskovcu, za Bučko. — Premeščeni so bili kaplani: Janez Jeretina v Št. Rupertu kot prefekt v zavod sv. Stanislava; Anton Gole s Studenca v Št. Ru-pert, Jernej Hafner iz Kranja k sv. Petru v Ljubljani. — Za predsednika jugoslovanske plebiscitne komisije na Koroškem bo imenovan rektor belgrajske univerze ter sve-tovnoznani in ugledni jugoslovanski učenjak. profesor C v i j i č. — Umrla je dne 10. maja v Šmihelu pri Novem mestu v samostanu šolskih sester N. D. s. Ingonda Pavlin, ki je bila prej trideset let samostanska prednica in šolska voditeljica v Trnovem. — Slomškova zveza. Prihodnji četrtek, 20. t. m., se vrši v ljudski šoli na Viču zborovainje Slomškove podružnice za ljubljansko okolico ob 10. uri dopoldne. Vzpo-red je sledeči: 1. Predavanje o samotvor-nem pouku. 2. Nastop v zmislu predavanja. 3, Zborovanje podružnice, — Tozadevna odredba višjega šolskega sveta dovoljuje hospitantom pouka prosti dan. Kdor se želi udeležiti skupnega kosila, naj se priglasi pri nadučitelju g. Štruklju na Viču. — Dobrodošli vsi člani tukajšnje podružnice! — Šmarje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmarju je imelo na Vnebohod svoj občni zbor, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Pri tej priliki je imel predsednik Kršč. soc. zveze gosp. profesor; Mezovec zanimivo predavanje o komunizmu, ki je vsem udeležencem izredno ugajalo in jo gosp. predavatelj žel za svoja izvajanja vsestransko pohvalo. Za zmago se borita komunizem in krščanski socializem. Kjer je resnica, tam bo zmaga! —i Treba jo načela raznih današnjih struj razjasniti in prava ločiti od nepravih, da ne bodo nasprotniki grešili na nevednost našega zdravega ljudstva in v kalnem ribarili. Nam so hoče tomcljite izobrazbe in sicer prave, ker če ni prava, je boljše, da je ni! — V odbor so bili izvoljeni novi odborniki, ki upamo, da bodo društveno delovanje zopet vsestransko poživili. Naše društvo dosega lepih uspehov in še veliko lepših bi imelo pokazati, ko nc bi bilo navezano na tako skromno majhen lokal. Na vsak način bo treba poskrbeti, da se v doglednem času dokopljemo do lastnega društvenega doma, ki bi bil v čast in ponos celi lepi šmareki župniji! — Je tudi to uspeh? V Kočevju so po preobratu v februarju 1919 ustavili obrtno strokovno lesno šolo. Vsi Slovenci brez razlike strank smo pričakovali, da se ta reaktivira — toda zastonj! — Bivši poverjenik za socialno skrbstvo Prepeluh se je zmislil, da mora priti v Kočevje ženska poboljševalnica in sedaj dobimo to poslednjo v sredo mesta pred ljudsko šolo ite naredbe hfezdvomno dosegel lep uspeh, katerega bi na kakršenkoli drug način 'etošnie leto ne bilo mogoče doseči. V dokaz za to trditev se bo po preteku izselilnega roka objavilo število stanovanj, ki 6e bodo tekom letošnjega leta dogradila. Deželna vlada za Slove-iio, Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Poverjenik: Dr. Gosar 1. r. URADNO POJASNILO S$l«w ctanovcr.frkib odpovedi po naredbi cclo-kupne i*c?.Ilirijo«. »Ilirija« je prvi dan kazala slabost v napadalni vrsti. Sigurnejša je bila v obrambi. V obliki, v kakršni je nastopila v petek, jc pokazala tudi napadalna vrsta več moči in sigurnosti, — krasen je bil napad, ki ga je izvršila leva zveza in ki se je tudi končal z razbitjem gola. Priporočati bi bilo »Iliriji« po vsakem uspehu v igfi več pozornosti, kajti ravno v takih trenutkih se nasprotniki največkrat takoj maščujejo, posebno pri močnih klubih, kot je bil belgrajski. Tekmi sta bili oba dneva dobro obiskani. a Prodajalna »Vnovčevalnice« v Stritarjevi ulici. Radi snaženja lokala bo prodajalna vsak petek popoldan za stranke zaprta. g Izvoz krme za živino je dovoljen .samo za živino, ki se sme izvoziti, in sicer samo za dobo 5 dni. g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V bilančni seji, , ki se je vršila dne 14. t. m., je odobril upravni svet bilanco za leto 1919. Vštevši prenos dobička iz leta 1919 3,059.687 K 86 vin. — 20. rednemu občnemu zboru banke, ki se bode vršil dne 8. junija t. 1., se bode predlagalo poleg raznih dotacij za rezervne fonde itd. izplačati za leto 1919 9% dividendo, to je 36 K na delnico. — Stanje vlog je zopet znatno narastlo in znaša približno 150,000.000 K, ostali upniki pa 188,000.000 K. Z ozirom na dnevno večji promet in zaradi primernega ojačenja lastnih sredstev se bode predložilo občnemu zboru zvišanje delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron ter pozneje na 100 milijonov kron. g Borzna poročila. LDU Dunaj, 14. maja. (ČTU) Devize: Amsterdam 7800, Berlin 469, Bukarešta 0, Curih 3750, Kri-stijanija 4050, Kodanj 3650, Stockholm 4550. — Valute: marke 460, leji 335, levi 300, švicarski franki 3725, francoski franki 1340, italijanske lier 1100, angleški funti 830, dolarji 205, carski rublji 265. V prostem prometu: Zagreb 152—164, Budimpešta (plačila v denarju poštne hranilnicel 91—101, plačil v žigosanih kronah 92 do 102, mažarske žigosane krone 95—110, Praga 375—395, Varšava in Krakov v poljskih markah 100—112, čehoslovaške krone pettisočaki 372—392, manjši bankovci 377—397, novi dinarji 575—625. — LDU Curih, 14. maja. (ČTU) Devize: Berlin 11.55, Newyork 570, London 21.80, Panz 37.25, Milan 27.60, Praga 9.80, Zagreb 3.60, Budimpešta 2.50, Varšava 2.80, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2.90, Nizozemdska 207, Bruselj 39.25, Kodanj 96, Stockholm 120.25, Kristijanija 107, Madrid 95.75, Buenos Aires 244. Kdo ve kaj poročati o enoletnem prostovoljcu korporalu gospodu Emanuelu Visneggy? Služil je pri gorskostrelskem polku št. 2, prej 27. ljubljanskem domobranskem polku, v 4. stotniji. Izginil je nenadoma med težkimi bitkami ob Piavi od 16. do 19. junija 1918; 20. junija je moral v najbolj sprednje vrste. Od tedaj se ni ničesar več slišalo o njem. Njegova mati še upa, da je sin med živimi. — Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Predstojništvo D. J. Zrinskega cesta 9, Ljubljana. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu ubla-žuiejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim , Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni Steklenici 36 K, Potrebovali bi Uvajajoče, želodec okrepčujoče srp^rtvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza krogljic 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hr vatska. F Naročajte ..Slovenca"! Ženitna ponudba. Iščem znanja v svrho ženitve z deklico ali vdovo z enim otrokom v mojih letih. Sem vdovec brez otrok, 41 let star, jako simpatičen, zdrav in vesel, trgovsko akademično izobražen, s pravico do pokojnine, sedaj knjigovodja pri lesni trgovini. Premoženja nimam. Prednost imajo deklice v mestu ah na deželi s samostojno trgovino ali ekonomijo. Ponudbe s sliko na naslov: Poštno ležeče: Vladimira Srečna, Ljubljana. Opfjfit! Op večja množina trsja za 11 IluU JU strope (štukatura), poizve se pri g. Merljaku v Krakovski ul. 27. 4 »plen okna s^sft&s v trgovini z usnjem Kunstek, Kopitarjeva ulica. m metodi proda.1"6— a8: anončni ekspediciji Al. Matotič, Ljubljana. 1848 Pozor les. V Kočab pri Kočevski Reki se bo prodalo na 30. t, m, približnjo 2000 dreves črnega lesa. Trgovci se vljudno vabijo. PrnilfS QP v bližini Ljubljane in že-11 Umi Jb lezniške postaje hiša, hlev i. t. d. z vrtom in njivo. Vprašati je pod št. 9 poštno ležeče, Ježica. Ženitna ponudba. Rokodelec 39 let z nekaj premoženjem in malo hišo brez dolga, blizu Ljubljane, je vsled bivanja v inozemstvu v domačem kraju sedaj neznan, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo z nekaj premoženjem ali poklicom, v svrho že-nitve. Le pridna, resna in predvsem srčno naobražena oseba nad 25 let. — Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na upravo "Slovenca". M, iiirmini (P holel Slt>1 na Dobravi ipiuuuj Ju nasproti železniške postaje z gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred. Več je poizvedel?, pri lastniku v Ljubljani, Bellevue, Preklic. Spodaj podpisana preklicujem svoje obrekovanje o Julki in Štefanu Guzelj, da nista poročena, in se jima zahvalim, da sta mi prihranila sodnijske stroške in neprijetnosti. Ivana Jamnik Spod. Senlea. ......................................................................................................................................................... C, R. Padian^ i sin nasl. d. d. Brod n. S. veležganjarna, tovarna silvovice, tropinovca, a ruma, konjaka in veletrgovina vina. a 5HmiiimHKm»mi»mimmiinHiiiimiHiniiiiiiiiHmniiHHiiuM^ Trgovci, konsumna druStva i. t. d, kupijo Krnovske suknene izdelke najceneje na staležu tovarne. Ker je izbira velika in cena nizka bi se izplačal obisk. Ako dohod ne bi bil mogoč, pošljem vzorce s ceno v češki veljavi. Tovarniška zaloga sukna Rudolf Foukal, Krnov (Jagerndorf), Šiozija. Prniffl CD biša v Ljubljani. Naslov rl uUC 0K pove upravništvo Slovenca pod št. 1876. ^rpimpfa CP dve dekH v restavra-ujJl CJIuijIu jC ciji pri Slonu za raz lična dela. Vpraša se istotam. Ifiimm srednje posestvo kje v Slove-ItUJJilll niji, ali na Hrvatskem. Cenjene ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Srednje posestvo«. prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Knngota pri Mariboru. novih raznovrstnih ___ tivokoles z najboljšo pnevmatiko, posebej plašče, zračna creva in vsakovrsini deli za dvokolesa in razne stroje, vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun. F. B. trgovina i raznimi stroji. LinbSjana, Stari trs št. 28. pleskarja Breg št. 20 Ljubljana se priperočata slavnemu občinstvu za vse v to svrho spadajoča dela. inMfa pa i i. Zagreb, Boškovičeva ulica 7. Telefon: Brzojavi: 4-96 BIElfSI Spiritindustrija m na deHels, naH so hi. ueeeeeeeeistoeeisee« C • 59 ffi £ lepa, sveža prodaja v komisiji, g dokler traja zaloga • ialikan s« ® | DnnaSsha ceste 33. J e Mi jelkino olje jelki-ekstrakt, rekt. in priporočam 1 lekarnam, dro-gerijam, zdraviliščam itd. Malino v sokasaras debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. Saieesence in kompo- 7 r p za izdelavo pokalic so lilUljU vedno razpoložljive za sodavičarje. 600 Potnik Srečko, LJubljana, Slomškova ulica 27. DPfldfl C0 P®* konj za težko vožnjo. 11UUU JC Srebotnjak, Ljubljana, Kolodvorska ul. 31. ki se je učila 3 leta v trgovini mešanega blaga prosi službe za takoj ali 15. junija. Napravila tudi trgovski tečaj. Naslov pove uprava tega lista pod »poštena prodajalka« 1888. Za zeleno Krmo pripor:eamrJedeča grahoro čisto ali pomešano z ovseni . _ , po K 4'2C kg lečo za krmo „ „ 4..60 grah za krmo „ „ 3.30 n Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12. za parni stroj se sprejme pri Kranjski stavbeni družbt v Ljubljani, Levstikova ulica št. 19. Gorilni špirit ima v zalogi Gospodarska zveza v Ljubljani. Proda se dvo- l/n?>i ja in jezdna oprama vprežna lahka AULIJU (Pritsche). — Na-slov v upravi tega lista pod št. 1857. II prazne, T/to lit, kupuje v vsaki mno-J žini tvrdka Brata Novakovi« Ljubljana (Kolizej) Proda se v Ljubljani z lepim ograjenim vrtom. Naslov pr upravi lista pod št. 1811. Selce pri Crikvenlcl, Hrv. Prlmorla u Z lastnim morskim, solnčnim in peščenim kopališčem. Celo leto ot.vorjeno. Kopališče se otvori 1. junija Izborna .domača kuhinja Privatna stanovanja se dobiva. Vsako uro zveza z motorjem Selce-Crikvemca. Pojasnila daje: Opčinsko poglavarstvo ali pa hotelir Kari Dovečar. 1886 naprodaj. Ponudbe na veletrgovino Birgmayer, Maribor Aleksandrova c. 77. vsako množino dobavi takoj veletrgovina Birgmager, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 77. žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krgjnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni lesna trgovina 0 @ ® @ FR. PHJMflM, CELJE. samo na vagone dobavlja najceneje franko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka- Paiernosi & Remic, Ljiijasa, Rimska cesta Stev. 2. Imamo tudi večjo množino solene lepe, debele banatske slanine ki io oddajamo pri odjemu najmanj 50 kg po K 46-— za kg. ' Brzojavi: Parem, LJubljana. nalbolSia mineralna poda Tempe! prelec, namizna poda Slyrfa prelec, medžeinalna pgda Donatshi preBec. medSctnaliia poda najmočnejše prste. Zastopsfoo o oseb oeE|Ih mesttb In krajih. — Dobioa se oseb prodajalnah. — Pojasnila daje Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina. najelegantnejših oblik in najboljše kakovosti Dobivajo se v ljubljanskem skladišču tovarne čevljev Peter Kozina & Komp., Ljubljana, Breg štev. 20.