Kmet, dflevec ln obrtnik nai bodo narodu vodnik 1 3E IE Izhaja vsako sredo. Naročnina: za telo leto Din SO'— za pol lata „ It'— za Inozemstvo za eelo leto Din SO'— Insarati po tarltu. • Pismenim vprašanjem na| ae priloži znamko za odgovor. — Netrankirana pisma ae ne sprejemajo. l/„.l.| ■ i; I Kmetski list Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Vsakdo vlivaj ▼se sadove svojega dela ln marljivosti I tr IE Rokopisi se ne vra-čajo. — Plača In toži se v Ljubljani. — Uredništvo In uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon Inter. It. 2506. — Račun pri poštni hranilnici it. 14.1*4. Kmetje skupaj! - Kmetje naprej! Odločilen dan! -- Edini dan, ko je Kmetje, združite sel — Vsi do zadnjega gospod, na volišča! Proč s pokvarjeno gospodo I ~~ zemlji svoj gospodi geslo: Na svoji Važen dan se bliža in za kmete, in klerikalno gospodo, ampak vse obrtnike in delavce tudi odložilen' glasove dan. To je dan volitev za državni' zbor (narodno skupščino). Tega dne boste odločevali vi kmetje, obrtniki in delavci o tem, kdo vam bo rezal kruh prihodnja štiri leta in kakšen kruh. Odločali boste vi sami in nihče drugi o tem, ali vas bo še za naprej mozgala in izkoriščala pokvarjena liberalna in klerikalna gospoda, ali pa si boste izbrali svoje prave kmečke zastopnike. Za vsakega pametnega kmeta, obrtnika in delavca izbira ni težka in ne more biti težka. Leta in leta že gledate in trpite in čakate, kdaj se vam bo približalo odrešenje. Vi ste dajali skozi desetletja večino klerikalcem — toda kaj vam je to pomagalo? Kar v svoje žepe sezite, pa boste našli v njih plodove klerikalne pokvarjene gospode za vas! Potem ste volili liberalce. Dali ste jim svoje glasove, toda kakšne so posledice za vas? Kaj vam je to pomagalo? Kar v svoje žepe sezite, pa boste našli v njih plodove liberalne pokvarjene gospode! Odločite se in ne omahujte ! Zato pa je že zadnja ura, da spoznate, da vam vsa pokvarjena gosposka politika nič ne pomaga, čeprav se enkrat zavija v verski, drugič pa v napredni plašč. Pokvarjena gospoda je in ostane pokvarjena gospoda in s to je treba dne 11. septembra obračunati in sicer tako temeljito, da se ne bo nikdar več pobrala, da bi zopet kmetu, obrtniku in delavcu sedla za vrat ali pa mu zopet zlezla v njegov žep! Kmetje, obrtniki in delavci! Ne omahujte več in ne premišljujte več — premišljevali ste o svojem položaju že menda dovolj, ampak odločite se in storite trden sklep: Dne 11. septembra niti enega glasu več za pokvarjeno liberalno za SLOVENSKO KMEČKO STRANKO! Naša skrinjica je na Kranjskem prva, na Štajerskem pa druga! Iz vseh drugih skrinjic gleda ven sama pokvarjena gospoda in te se bojte kakor hudič križa! Možje in fantje! Nam je prav dobro znano, da pravi mnogo kmetov: E, kaj bom hodil volit, saj je vse en pes, če grem ali ne grem, boljše itak ne bo! 0, ko bi možje in fantje vedeli, kako strašno napačne so take besede! Morate namreč razumeti, da danes niso več tisti časi, ko so »pre-svitli cesar« skrbeli za celo državo, ampak danes odločujete vi sami o svoji bodoči usodi. Kogar si boste izvolili, take postave boste imeli! Zato ni treba nič govoriti, češ, da »vse nič ne pomaga«! Seveda »nič ne pomaga,« če ostajate doma ali pa če volite samo pokvarjeno gospodo, bodisi liberalno ali pa klerikalno! Enkrat pa se vam morajo vendar odpreti oči, da boste spoznali, da je treba tudi vam samim nekaj narediti in ukreniti, da se vam bo boljše godilo. Zato se pa morate odločiti, da pojdete vsi na volišče, do zadnjega moža. Noben kmečki gospodar, noben fant in noben hlapec ne sme ostati doma, ampak vsi morajo storiti svojo dolžnost, da se bo enkrat zrušilo gospodarstvo pokvarjene gospode nad kmeti in da bo sijajno zmagala misel kmečke sloge, kmečke svobode in kmečke pravice! Niti eden ne sme ostati doma! žene in dekleta! V našem boju proti zatiralcem kmečkega stanu morajo pomagati tudi žene in dekleta. V nedeljo dne 11. septembra vstanite že zgodaj zjutraj in pripravite svojim možem in sinovom krepak zajutrek, da bodo šli z doma na volišče zadovoljni in veseli! Pripravite jim lepo obleko in lepo perilo in šopke jim pripnite na krepka kmečka prsa, da pojdejo kakor na veselo ženito-vanje. Vsaka slovenska mati naj se zaveda, da se njen mož ta dan s krogljico ne bo igral, ampak da bo s krogljico soodločeval, kako bo živel on in cela njegova rodbina! Bodrite in opominjajte svoje može, da morajo za vsako ceno na volišča, ko pa se bodo vračali domov, jim pripravite dobro kosilo in dobro večerjo, kajti ta dan je edini vsaka štiri leta, ko so naši možje in fantje tisti, ki si sami pišejo postave, a ne samo sebi, ampak tudi vam ženam in vašim otrokom! Vsem našim organizacijam pa bodi priporočeno, da pravočasno poskrbe na vsakem volišču za primeren lokal, kjer se bodo volilci zbirali. Delajte povsod na to, da bodo prišli volicina volišča že takoj zjutraj po prvi maši. Vse, ki bodo volili zjutraj, naprosite, ida stopi vsak domov gredoč še k temu ali onemu sosedu, da ne bo prav nihče ostal doma! Za bolnike in za starčke pa poskrbite za A'ozove, da bodo tudi ti lahko oddali svojo krogljico za zmago naše velike kmečke misli! Vsi na dan, vsi na plan, da bo sijajen naše kmečke zmage dan! Kjer imate volilne imenike glejte, da boste natančno nadzorovali, kdo je že volil in kdo še ne! Po zamudnike takoj pošljite! Kolesarji, pozor! Danes imajo zlasti v ravnini tudi kmečki fantje biciklje ali kolesa. Kdor je srečen lastnik kolesa, naj se ta dan oglasi v službo za volitve! S kolesom je pot silno skrajšana in vsak kolesar lahko dvigne nekaj zamudnikov ali zaspancev na noge. Ne prizanašajte nikomur, vsak mora iti! Seveda je treba ljudi bodriti z lepo in pametno besedo! Tudi nevolilci naj bodo pripravljeni! Tudi tisti fantje, ki še nimajo volilne pravice, naj bodo pripravljeni za dan volitev, ako jim le količkaj dopušča njihov čas. Oni naj se oglase pri okrajnih volilnih odborih, kjer se bo za njihove nagle noge kmalu našel kakšen opravek. Naša kmečka armada mora biti 11. septembra vsa na nogah, kakor ob mobilizaciji, ko nihče ne sme manjkati na svojem mestu, ne vojak iz prve vrste in tudi ne nihče y ozadju. Vsi na noge, vsi na plan, da sijajen bode zmage dan! Ne dajte se motiti! Po svoji stari navadi bo poskušala liberalna in klerikalna pokvarjena gospoda še zadnji dan motiti kmete z raznimi lažmi in izmišljotinami. Mi vam pa pravimo: Ne dajte se motiti in begati od nikogar! Pri nas ne bo prav nobene izpre-membe, to si zapomnite že danes! Kar bodo razni zvijačneži širili okrog po vaseh zadnji dan, to je in bo vse od prve do zadnje črke zlagano! Izkoristite še zadnje dni! Vsak zaveden pristaš naše stranke in naše velike kmečke misli je dolžan, da vsaj v zadnjem trenutku žrtvuje še nekaj dela za našo zmago. Mnogo je še povsod omahljiv-cev. Stopite do njih in povejte jim, da ni nobena sramota, če tudi oni enkrat izpregledajo in opuste svoje dosedanje zmote ter krenejo na nova pota. Tako delajo vsi volilci na Angleškem, ki je najbolj parlamentarno razvita dežela! Če vidim, da ena stranka ne dela tako, kakor bi bilo potrebno, potem jo pač enostavno pustim, ne pa da v zmoti trmasto vztrajam! To je treba pa ljudem povedati, da bo vsaj v zadnjem trenotku izginila iz kmečkih glav tista trapasta misel, kakor da morajo (!) vztrajati pri liberalcih ali klerikalcih zato, ker so doslej bili liberalci ali klerikalci! Pameten človek pusti to, kar spozna za škodljivo. Ne bojte se! Vsi naši veliki voditelji so mnenja, da je najhujša šiba, ki duševno mori kmete, tisti nesrečni prazni strah pred zamero. Eden se boji svojega upnika, drugi svojega žup- nika, tretji žandarja, četrti okrajnega glavarja ali župana itd. Mi pa pravimo kmetom: Ne bojte se, kajti vsi ti strahovi so prazni! Poglejte vendar samo nas, ki smo še vedno živi, in potem premislite: Ali ne bi bilo že nas zdavnaj konec, če bi ti »strahovi« kaj pomenili? Evo, vidite! V nedeljo dne 11. septembra se nikogar ne bojte! Ne glejte ne na desno in ne na levo, ampak udarite jo moško na pot, ki je za kmete, obrtnike in delavce v Sloveniji edino rešilna in prava, in glasujte složno za SLOVENSKO KMEČKO STRANKO! Ma delo! Le nekaj dni nas loči od ure, ko bodo volilci cele države dali odgovor na vprašanje kaj hočejo. Borba se bliža vrhuncu, delo prehaja vse bolj in bolj od vodstev in načelstev in glavnih odborov, od kandidatov in njihovih namestnikov na občine in vasi, na poedince. Delo zadnjih dni je delo naših krajevnih organizacij in njihovih funkcijonarjev, je delo zaupnikov in najbolj vnetih pristašev stranke. V teh dneh mora vsak pokazati kaj zna in hoče, vsak je poklican in povabljen, da pokaže z delom kaj zmore trdna kmečka volja, ko se bori za svoje kmečke pravice. Našim poedinim delavcem bo to delo z ene strani v tem volilnem boju silno olajšano. Namreč s te strani, da stojita obe nasprotni stranki pred slovenskim narodom cisto razgaljeni in ne moreta več igrati ponarejenih vlog, kakor je bil to slučaj pri prejšnjih volitvah. Pokažite samo na dr. Korošca in Slovensko ljudsko stranko. Dvakrat je zbrala 21 odnosno poslancev, to se pravi: vso politično moč slovenskega naroda. Zbrala jo je za borbo proti centralizmu in nosilcem centralizma, srbski radikalni stranki, proti korupciji in pa za avtonomijo. Vseh sedem let ni za Slovenijo storila ničesar. Zato se mora danes kititi s pavovim perjem. Vse, s čimur se baha kot uspeh, je bil sporazum vlade RR. v januarju letošnjega leta in g. Smodej se je takrat drl v »Slovencu«, da je to premalo ali takorgkoč nič. In g. Korošec je moral v Ptuju uvrstiti med svoje »zasluge« celo železnice, celo zvezo Slovenije z morjem, kar je notorična zasluga moja in mojih tovarišev, on pa je takrat z vsemi enoindvajsetimi poslanci glasoval proti ameriškemu posojilu. Le naj pove g. Nemanič kakšne brzojavke je takrat dobival od svojih volilcev. Šel pa je še dalje. Da bi zakril svojo revščino, svoje osamljeno stališče, ko ga ne marajo Hrvatje niti od ene stranke, ko ga ne mara polovica sedanje vlade in pol Srbijancev, je šel in se je za volitve oženil z radikali in to z najmanjšim, z g. Vukičevicem. Stopil je v »najprisrčnejšo zvezo«, s tistimi radikali, o katerih je sedem let pridigal, da so največja nesreča za državo, a posebno še za slovenski narod. Jasno je, da tega ljud- stvo ne more razumeti. In ker nočejo ljudje od SLS za tako politiko na volišče, se poslužujejo prav grdih stvari. Zlasti vero zlorabljajo! In ali ni zlorabljanje vere, če je vse polno dekanijskih katoliških in evharističnih shodov, na katerih nastopajo klerikalni kandidatje, govorijo v početku sicer samo o Kristusu kralju, na koncu pa se bahavo potrkajo na prsai »Za Kristusa kralja se borimo mi, samo mi!« -Ali bi ne bilo lepše, da se taki katoliški shodi vrše po volitvah brez politike, da se jih zamoremo udeležiti vsi katoliki brez razlike stranke? In ali ni zloraba vere in sicer prav grda zloraba vere, če je polno kaplanov in župnikov predzadnjo nedeljo z leče oznanjalo, da so Radičevci na Hrvatskem ubili človeka Jezusove stranke? In da zato nihče ne sme voliti Slovenske kmečke stranke. Med tem se je izkazalo, da sta dotično nesrečo zakrivila dva Marinkovičeva demokrata, toda obrekovalci krivice ne popravijo. » Z delom, z dobrim političnim delom torej sedaj klerikalci ne morejo volilcev loviti. S te strani je delo našim poedincem olajšano. Zato pa se poslužujejo laži in obrekovanja. Tu je pa že težja. Proti lažem, praznim obljubam in obrekovanju je borba težka zlasti za kmečko stranico, ki mora ostati vedno poštena in dostojanstvena. Mi vemo, da je bodočnost naša, mi vemo, da gremo sigurni zmagi nasproti, tudi če za enkrat še dobi večino slov. naroda g. dr. Korošec. Hrvatski kmečki narod je trdno zbran v svoji kmetski stranki, pridružili so se mu vekomaj hrabri Črnogorci, zemljoradniki napredujejo kolosalno, da je srbske gospode kar strah in za dobro odnose med nami naj priča dejstvo, da član glavnega odbora Saveza zemljoradnika tov. Jonic kandidira v Beogradu na listi Pavla Radiča. V celi državi je znano, da bo v bodoči Narodni skupščini najmočnejši poslanski klub Narodni seljački klub, a najmanjši in malo pomemben pa Jugoslovanski klub, kakor se v Beogradu nazivlje delegacija »slovenskega naroda«. To prijatelji povejte od hiše do hiše. In če hoče slovenski kmet biti dobro zastopan, naj odda svojo krogijico za to politiko. O samostojnih demokratih ne bo treba dosti govoriti. Ta stranka je nekdaj zidala svojo politiko na denarno moč in vladno silo. Danes vladne sile ni, denarna moč pa se tudi trosi že čisto poslednja. V Srbiji beže pristaši nazaj k Davidovi-ču, uradniki v prečanskih krajih beže bolj na varno, na Hrvatskem bo Radič z dvema ali celo ponekod s tremi listami uničil zadnje sarno-stojno-demokratske račune in izbrisal ta madež s hrvatskega političnega življenja. Politično nemoralo, ki jo je zagrešil g. Žerjav z na-šimi^odpadki, bo slovenski kmetski narod primerno kvitiral in bo ta stranka v prihodnji Narodni skupščini poleg klerikalcev najmanjša in najmanj uvaževana. Klerikalci in samostojni demokrati bodo med seboj tekmovali kdo bo bolj brez moči. Zato tovariši in prijatelji, pogumno na delo zadnje dni! Ne poslušajte laži in klevet nasprotnikov! Ne dajte se begati od trikov in zvijač, s katerimi bodo še morda prišli. Če bi se konj oziral na dirki po drugih, ne bi prišel prvi na cilj. Pogumno in vztrajno na delo in naš uspeh je sijajen. Ivan Pucelj. Tretja skrinja za kmete ni zdrava! To je skrinjica dr. žerjava! pred volitvami, Vlada je sama pogazila ustavo. Sedanja vlada je prišla do oblasti neparlamentarnim potom. Proti ustavi je ona razpustila skupščino, ker se ni smela pred njo pokazati. Razpisala je volitve za 11. septem ber v nadi, da v to novo skupščino dovede s pomočjo policije več poslancev, kot jih je imela do sedaj. Prebivalcem je pa naprtila čez 500 milijonov stroškov. Ustvariti hočejo četrto stranko. Vse se dela v cilju ustvaritve neke poslušne nove meščanske stranke, v katero bodo šli vsi predstavniki reakcije (nazadnjaštva) velikega kapitala, militarizma (prijateljev vojne itd.). Ona ima nalogo, da uduši vsak stanovski pokret, a na prvem mestu naš mladi kmetski pokret, kateri predstavlja za njih največjo nevarnost in končno, da vzpostavi diktaturo kapitala in meščanstva. Na kmeta so vsi pozabili. Naša zemlja še po desetih letih ni našla zaželjenega miru in reda. Kmet, ki je v vojni najbolj trpel, se je vrnil na razrušene domove, razbit in praznih rok. Kmet je moral celo zemljo obnoviti. Na utrujena njegova pleča so natovorili ogromna bremena in vsako leto državnega proračuna od 12 milijard dinarjev in še več. Kmet je prezadolžen. S slabo in sebično gospodarsko politiko, s katero so zaščiteni samo kapitalisti, so pripeljali državo v težko gospodarsko krizo, a kmeta so v dolgovih zasužnjili. Tako je prišel kmet v brezizhoden položaj. Cene njegovim proizvodom so vedno nižje, a cene njegovim potrebščinam vedno večje. Dajatve vedno večje, kredit se vedno težje dobi. Kmet mora danes dvakrat več prodati od svojih pridelkov, ako hoče kupiti isto količino potrebščin. Kakor pred vojno. Vse to mora nemi-novno pripeljati do poloma. Dežela je zapuščena in politično zasužnjena. Naša vas je poleg prezadolženo-sti ponižana, zapuščena in odvisna od meščanske klerikalne in demokratske stranke, katere vodijo mogočni gospodje, bankirji protikmet-ska gospoda, katera služi mednarodnemu kapitalu. Kmetje so poseben podrejen stan. Vas stoji danes v podrejenem položaju napram mestu. Vas ima danes v svoji celoti svoj poseben in-1 teres in potrebe, da se brani in bori kot poseben podrejen stan proti svojim izkoriščevalcem, tlačiteljem, meščanskim strankam SDS in SLS, kakor tudi proti vsem izdajalcem in odpadnikom ter nezavednim, ki gredo sami proti sebi in pomagajo nasprotnikom kmeta. Danes se po celem svetu dviga kmet v obrambo svojih pravic in interesov za dosego enakopravnosti. Ali je mogoče, da Ti pomaga kdo drugi razen Slovenske kmetske stranke? Ali Ti morejo pomagati oni ljudje, kateri imajo že devet let večino in kateri so dovedli našega kmeta na rob propada, ali morejo biti botjl v bodočnosti? Ne? Ali Ti more dati svobodo oni, ki Te je dosedaj preganjal, ali Te more razdolžiti oni, ki Te je do vrata zadolžil, ali more poboljšati Tvoje stanje tisti, ki gleda samo svoj interes in svoje bogatenje? Ali moreš zaupati razbojnikom, da Ti varjejo hišo? Kaj so ti vse obetali, avtonomijo, znižanje davkov, fante iz Macedo-nije, zboljšanje kmetijstva, ozdravljenje gospodarstva, skratka raj na tem svetu. In kaj so storili? V tem težkem in nevzdržljivem stanju, ko izgubljaš vero in upanje v boljšo bodočnost, si moreš edino sam pomagati. Razbita SDS -- razbita SIS. Sam si moreš pomagati, ako izvoliš iz vrst Slovenske kmetske stranke svoje prave zastopnike, kateri trpijo iste muke kakor Ti, ka-s teri imajo iste želje, iste potrebe in iste interese kakor Ti in ki imajo dobro voljo pomagati kmetskemu ljudstvu. Kakšen program ima SKS. SKS je danes edina zastopnica kmetskega ljudstva v Sloveniji z jasno izdelanim gospodarskim programom, katerega uresničitev more edino rešiti kmeta od gospodarske in moralne propasti, v katero so ga potisnile meščanske kapitalistične stranke. Glavne točke kmetskega programa so: 1. Razdolženje kmeta potom cenenega kredita. 2. Nova carinska politika in trgovske pogodbe, ki naj pospešujejo izvoz lesa, živine, vina, prašičev, konj in vseh kmetskih pridelkov in Volilcem kranjskega in radovljiškega okraja! Prihodnjo nedeljo si boste zopet izbirali svoje zastopnike za parlament. V radovljiškem okraju se je pokazal zadnja leta viden napredek na gospodarskem polju. Dvignilo se je planšarstvo, mlekarstvo in sirar-stvo. Povsod se grade mlekarne in sirarne. Kmalu bomo dobivali tudi sadno drevje iz lastne drevesnice. Živinoreja napreduje. Blagostanje zopet počasi raste. Ni dvoma, da ima največ zaslug za dvig našega gospodarskega napredka naš tov. Ažman. Občina Lesce mu je že izrekla svoje zaupanje s tem, da ga je izvolila za župana. Njegova zasluga je, da spravijo Radovljičani mleko v denar po 9—12 kron, v kranjskem okraju pa, kjer je za poslanca g. Brodar, pa komaj po 5 ali 6 kron, ker ni zadrug. Ali boste še dvomili, kdo za. vas več dela, naš tov. Ažman ali g. Brodar? Gorenjci! Ako hočete, da bo naša pokrajina druga Švica, kjer bo vladalo blagostanje in zadovoljnost, potem se vam ne bo težko odločiti! Glasujte vsi za Slovensko kmečko stranko (prva skrinjica) in glasujte za svojega tovariša Ažmana! Volilcem v brežiškem okraju! Dan volitev bo za nas še mnogo važnejši, kakor bo za druge okraje. Mi ne bomo 11. septembra odločili samo o tem. ali naj zmaga kmečka sloga in vzajemnost proti pokvarjeni gospodi, ampak tudi o tem, č e ie poštenje v javnem življenju še kaj vredno ali n e ! Naš okraj ima nesrečo, da je med nas zasejal g. TI rek razdor in razkol. Zakaj je to storil, to je pojasnil že tov. Pu- prost uvoz vseh kmetskih potrebščin. 3. Izenačenje davkov in ukinje-nje monopola in taks. Ukinejo naj se vse takse in trošarine, katere plača kmet. 4. Razumna* štednja in zmanjšanje števila nepotrebnega uradništva. 5. Skrajšanje vojaške službe na 6 mesecev. 6. Zakon proti korupciji. 7. Zemljo veleposestnikov razdeliti brez odškodnine. 8. Politične pravice samo za one, kateri delajo. To so v sedanjem času temeljne in neodložljive točke kmetskega programa, ki jih more edino kmetska vlada izvršiti in uresničiti. Možje in fantje, kmetje, obrtniki in delavci ter vsa poštena inteligenca! Dne 11. septembra ne zatajite samega sebe, ampak z glasovanjem za kmetsko stranko pripomorite, da se sestavi v parlamentu kmetska večina in kmetska vlada. celj. Tudi mi to vemo. Kdor pa zanaša v kmečke vrste razdor in seje prepir, ne more biti prijatelj kmetov! Pri volitvah v oblastno skupščino smo mu zaupali mandat m i kmetje. Ni pa minilo še mnogo mesecev, ko se je g. Urek nam kmetom izneveril in odšel med gospodo, kisezbirav SDS! Vprašam Vas: Ali morete glasovati za moža, ki se je Vam in Vaši kmečki slogi inzneveril? Ki je zvestobo prelomil? Kmetje volilci! Prosim Vas, da to premislite in da se držite zvesto svoje stare kmečke zastave, ki mora tudi nad brežiškim okrajem zmagovito zaplapolati, če boste složni in če se ne boste dali pre-variti sladkim besedam in obljubam g. Ureka, ki za Vas prav nič ne bo mogel doseči, tudi če bi hotel in mogel,, iz prostega razloga, ker samostojni demokrati nikdar več ne bodo v vladi. Držimo se kot jeklo v vrstah naše Slovenske kmečke stranke in ^aimo svoje kroglice vsi v drugo skrinjico! Vas pozdravlja Franc Pinterič, srezki kandidat. VINOGRADNIKI! Klerikalni agitator v duhovniški obleki je na vprašanje naših Belo-kranjcev. zakaj uvažajo klerikalci cele barke dalmatinskega vina v Slovenijo, ko ne morejo naši vinogradniki svojega pridelka nikamor prodati, odgovoril, da je naše vino za njih predrago. Naši vrli Belokranjci so jim nato pravilno odgovorili: Gospod kaplan, notem so pa tudi naše lflrogljice za Vas predrage. Kjer kupujete vino, tam 'ščite tudi krogljice. Vinogradniki! tako govorite tudi Vi 11. septembra in vrzite kroglico na Kraniskem v prve in na Štajerskem v drugo skrinjico. V Ljubljani bodo 2. oktobra občinske volitve. Za te volitve so postavile svoje kandidate vse stare stranke, kakor so SLS, SDS, socialisti itd., poleg teh pa je postavila svoje kandidate tudi neodvisna gospodarska skupina (ne stranka). O tej kandidatni listi bomo rekli kakšno besedo prihodnjič, po volitvah za državni zbor. Za danes pa hočemo pribiti samo dejstvo, da na neodvisni gospodarski listi za občinske volitve v Ljubljani kandidira tudi nekaj jako uglednih mož, ki so bili doslej pristaši SDS in ki so še vedno demokrati (ker od njih ni nihče zahteval, da naj svoje prepričanje zavržejo), ne kandidirajo pa vkijub vsem vabilom vodstva SDS na listi samostojnih demokratov, ampak na neodvisni gospodarski listi! Tega dejstva se danes ne da več vtajiti. Imena so tu, imena so na neodvisni gospodarski listi, in lista je vložena pravočasno pri velikem županu v Ljubljani. Dejstvo, da so se odločili jako zavedni naprednjaki in dosedanji pristaši dr. Žerjava, da kandidature za občinski svet v Ljubljani ne sprejmejo na listi SDS, ampak da so se odločili za kandidature na drugi listi, t. j. na neodvisni gospodarski listi, pomeni popoln razkol v vrstah slovenskih samostojnih demokratov! Možje, ki so se odločili, da obrnejo dosedanjemu vodstvu SDS hrbet, čeprav so še vedno naprednjaki, so vsi pošteni možje in jako ugledni gospodje. S svojim dejanjem so to najbolje dokazali, kajti oni so dokazali, da političnih metod SDS nikakor več ne odobravajo, ker jih kot poštenjaki ne morejo več odobravati! Prosimo svoje pristaše in somišljenike po celi deželi, da raznesejo to dejstvo po vsi deželi do zadnje vasi, da bodo tudi podeželski pristaši SDS spoznali, da SDS razpada in da taka razpadajoča stranka ne zasluži niti enega glasu! Ali more biti kakšen kmet tako bedast, da bi volil razvaline? »Jutro« in »Domovina« bosta seveda razkol tajila, ker dobro vesta, kaj pomeni razkol tik pred volitvami! Toda z molkom se ne da nič vtajiti — resnica je in ostane resnica! Pri ljubljanskem velikem županu leži kandidatna lista neodvisne gospodarske skupine in iz te se lahko vsak prepriča, da je naše poročilo točno in resnično! Tudi s Slovensko ljudsko stranko ni nič bolje. Tudi tam je razdor in razkol že tukaj in sicer razkol med onim delom SLS, ki zastopa premožne in bogate ljudi in ki imajo danes vodstvo stranke v svojih rokah, in pa med krščansko - socialnimi delavci. Od Slovenske ljudske stranke se delavci vedno bolj odmikajo, ker ne morejo več prenašati diktatur vodstva SLS. Za enkrat se sicer krščanski socialisti še niso mogli tako organizirati na svojo pest, da bi mogli sami postaviti svoje lastne kandida- te, toda razdor je tu in ga ne more več utajiti niti vodstvo SLS niti klerikalno časopisje. In zato zopet prosimo svoje somišljenike: Povejte to ljudem po vsi deželi, da bodo vedeli, da SLS razpada! Ali mora biti ravno slovenski kmet tisti, ki naj rešuje to, kar se več rešiti ne da? Klerikalno časopisje bo seveda razdor tajilo ker ve, kaj to pomeni tik pred volitvami. Toda dejstva se ne dajo več vtajiti! Mi vidimo torej na celi črti, kako se stare in preperele trdnjave pokvarjene liberalne in klerikalne gospode same od sebe podirajo in propadajo, ker ne spadajo več v današnjo dobo! Danes pada in se ruši sleparija, kakor da bi bilo mogoče združiti vse različne stanove pod eno samo firmo liberalstva in klerikalstva! Mi vemo danes, da za kmete pokvarjena gospoda nima srca in razumevanja in da ga tudi nikdar ne bo imela, kakor ga tudi doslej ni imela. Kmet je doslej pokvarjeni liberalni in klerikalni gospodi samo tlačanil. Danes pa dviga ves zavedni kmečki svet ponosno svojo glavo! Liberalne in klerikalne sleparije z »delom za kmeta« padajo, naša stanovska kmečka organizacija pa raste in se širi vedno bolj! Samo še en krepak sunek, le nekoliko odločnosti in zavednosti še in razbito bo ležalo pred nami trapasto libe-ralstvo in klerikalstvo, ki je davilo kmete nad 100 let, na razvalinah pokvarjene liberalne in klerikalne gospoščine pa bode ponosno za-vihrala zmagovita zastava stanovske kmečke organizacije, zastava SLOVENSKE KMEČKE STRANKE! Sklep brežiškega okrajnega odbora SKS. V Brežicah je imel okrajni odbor Slovenske kmetske stranke v soboto 3. septembra svojo sejo, kjer je po poročilu tov. Puclja ter po krepkih besedah tovarišev Pintariča, Kovačiča, Radeja in Bučarja sprejel na predlog tov. Bertoleta Ivana iz Sromelj sledečo resolucijo: »Predlagamo načelstvu Slovenske kmetske stranke v Ljubljani, da nemudoma pozove bivšega našega tovariša Ivana Ureka, sedaj pristaša in kandidata Sam. derno-la-atske stranke, da takoj odloži mandat v oblastni skupščini ljubljanski, ker je izgubil s svojim izstopom iz stranke popolnoma vse zaupanje okr. odbora v Brežicah, na katerega predlog je bil postavljen za kandidata. Dalje konštati-ramo, da je izgubil zaupanje ne samo okrajnega odbora Slovenske kmetske stranke nego tudi vseh pravih pristašev SKS v Posavju in da zatorej nima več pravice govoriti v njihovem imenu,« Bojte se tretje skrinje! V tretji skrinji je spomin na dr. žerjavov cekin! Proč s pokvarjeno gospodoT Kako se obdelava pokvarjena gospoda med seboj. — Osleparjeni in opeharjeni kmetje. — Dan plačila in obračuna. Demokratska sodba. Neki demokratski prvak v ptujskem okraju se je napram našemu somišljeniku kaj nepovoljno izrazil o vladajoči in odločujoči kliki belih generalov v SDS. Med drugim je dejal, da je vodstvo SDS imeli silno nesrečno roko pri postavitvi okrajnih kandidatov. Tako je za veliki, vinogradniški in poljedelski ptujski okraj »veliki beli generalštab« postavil za kandidata železniškega uradnika gosp. Tumpeja iz Maribora, kot namestnika pa g. Mikša, posestnika. Kako naj sedaj kmetje volijo mladega in neizkušenega gospoda, ki je pač lahko dober železniški uradnik, a o kmetijskem gospodarstvu pa — niti pojma nima? G. Mikša zopet je pripadal svo-ječasno k samostojni kmetijski stranki. Ker se je prelevil v — »čistokrvnega« demokrata, mu samoumevno niti njegovi najožji rojaki v lastni domači vasi ne zaupajo. Radi teh dejstev vlada med redkimi pristaši SDS v ptujskem okraju velika potrtost, agitatorji so poparjeni in pod silno duševno depresijo in so izgubili vso korajžo do agitacije! Ne glede na to pa kandidat gosp. Tumpej ne pozna podrobneje okraja in razmer in tako je polom SDS v ptujskem okraju neizogiben. Nasprotno se je dotični demokratski prvak (trezen mož in odličen javen delavec) izrazil pohvalno in zelo laskavo o našem 'kandidatu tov. A. Prepeluhu. Rekel je, da pozna tov. Prepeluh precej dobro razmere ptujskega okraja že iz prejšnjih let, je starejši, razumen mož, dober in globok govornik, odličen poznavalec socialnih neprilik malega človeka, spreten in izkušen politik in kar je glavno: poštenjak od nog do glave! G. Prepeluh je desetletja javen delavec in poznan skoraj-da v vsaki kmečki in delavski hiši po »Slovenskem republikancu«, »Avtono-mistu« itd. 0 g. Tumpeju pa mi demokrati čujerno sedaj ob volitvah prvič in bo njegovo ime pozabljeno za vedno že 11. septembra t. 1. Sploh je vaša stranka imela kaj srečno roko pri postavljanju okrajnih kandidatov. Vi imate izvečine same kmete in delavce na listi, povrh pa še enega zastopnika za uči-teljstvo, g. Ivanjšiča, priznanega pisatelja »Naše vasi«, Novačana, predsednika kluba oblastnih poslancev SKS dr. Odiča, končno pa ste kronali vašo listo uspešno s tem. da se je nosilstvo poverilo samemu Štefanu Radicu! Pa tudi v drugih okrajih ni nič boljše', za kandidate so odpadniki raznih strank, naš generalštab je lepo demokratično ime naše stranke skril pod skrpucalo »Združenih 'gospodarskih strank« in tako sta ! nam — velikanska blamaža in polom neizogibna! I Ja, ja, g. Urek! Kdor voli SLS, ta odobrava 42 milijonov za črnogorske prince. Kdor voli SLS, ta se strinja s tem, da plačujejo Slovenci trikrat več davka kot Srbi-janci. Kdor voli SLS, ta je zadovoljen, da so klerikalci oprostili korupcijoniste zaslužene kazni. Kdor voli SLS, ta podpira Trboveljsko premogn-kopno družbo in vsa velekapitali-stična podjetja na škodo naših kmečkih občin in cestnih odborov, katerim so klerikalci napravili s § 82 milijonsko škodo. Kdor voli SLS, ta je zadovoljen s tem, da so določili oblastnim odbornikom in poslancem visoke dnevnice in plače. Kdor voli SKS, ta je za takojšno izenačenje davkov v celi državi. Kdor voli SKS, ta zahteva, da se korupcija v temelju zatre in da se korupcijonisti postavijo takoj pred neodvisno sodišče in tisti klerikalci, ki so jih oprostili. Kdor voli SKS, ta je za to, da se bogate industrijske družbe obdavčijo tako, da ne bodo imele nobenih predpravic in olajšav na škodo kmetijskega ljud- StVJl Kdor voli SKS. ta hoče, da bodi kmetijsko ljudstvo ne samo enakopravno, ampak od ločujoče v državi. Kdor voli SKS. ta podpira in pomaga kmetskemu ljudstvu v njegovi borbi za svobodo, pravico, za njegov napredek in blagostanje. Dandanes je ni bolj prijetnejše in bolj zabavne reči kakor je branje »Jutra« in »Slovenca«, oziroma »Domoljuba« in »Domovine«. Posebno v volilni dobi je to branje silno kratkočasno pa tudi poučno, zlasti za kmete, ker se lahko iz teh listov sami prepričajo, kako nesramno so liberalni in klerikalni gosposki pokvarjenci vlekli kmete za nos in jih farbali z najbolj izbranimi lažmi in sleparijami. Pokvarjena liberalna in klerikalna gospoda se danes dobro zaveda, kako jo je zavozila od 1. 1918. naprej, odkar smo namreč v novi državi. Na vladi so bili eni kot drugi dolgo dovolj, da bi pokazali in dokazali, kaj da znajo. Naredili pa niso za kmeta in obrtnika in za delavca prav nič niti eni niti drugi, ampak so samo obljubovali. Tako delajo eni in drugi še dandanes, ker mislijo, da so kmečki in delavski možgani res tako skisani, da se bodo dali od liberalne in klerikalne pokvarjene gospode še nadaljnih 100 let farbati in vleči za nos kot so se dali doslej. Toda danes se kmetje, obrtniki in delavci probu-jajo. Če jih ni zbudila že nejihova pamet, jih je moral zbuditi iz večnega spanja prazen žep, ki ga je pokvarjena gospoda izpraznila kmetom do dna, in zato kmetje danes po pravici pravijo, če pride pogovor na liberalce in klerikalce, da so vsi enaki, liberalci (žerjavovci) in klerikalci. To je prvo spoznanje, ki ga je rodila nesrečna politika celokupne pokvarjene gospode v priprostih kmečkih glavah. Danes se zaveda ogromna večina kmetov, da niti liberalcev niti klerikalcev ni drugega kakor prazno golljanje in še bolj prazne obljube. Teh so pa kmetje, obrtniki in delavci danes že siti dovolj! Drugi časi — druge razmere. Enkrat je bilo lahko obljubovati. To je bilo takrat, ko se je vsa milost in dobrota delila na Dunaju. Takrat so se hodili naši zastopniki priklanjat cesarju in visoki dunajski vladi in stvar je bila v redu. Kdor se je znal bolj priklanjati, ta je tudi več dobil. Ljudstvo takrat ni imelo nobene besede, čeprav smo tudi takrat volili poslance, ker so gospodje poslanci smeli in mogli napraviti le to, kar je bilo všeč visoki vladi ali pa samemu cesarju. Danes je pa to drugače. Danes odločuje res ljudstvo, t. j. volilci. Zato si zanomnite dvakrat in trikrat in stokrat: Kar si boste izbrali in izvolili v nedeljo dne 11. septembra, to boste štiri leta imeli! To moramo povedati z vso odločnostjo in jasnostjo! Nikar se naj potem nihče ne pritožuje, če se razmere ne bodo spremnile, da je kriv kdo drugi nesrečnega položaja kmetov in delavcev. V nedeljo 11. septembra je vaša usoda in usoda vaših rodbin in usoda cele države položena v vaše roke! V nedeljo dne 11. septembra ne bo odločeval ne kralj, ne vlada in ne Bog in ne vrag, ampak samo in edino vi sami! Dan plačila in obračuna! Vi sami najboljše veste, kako se vam godi. Denarja ni, zaslužka ni. Vaši žepi so prazni. Če jih obračate na desno ali na levo, niti ficek en prileti več ven! Tak je položaj kmetov in delavcev. Na drugi strani pa tudi veste, komu ste dajali svoje glasove pri prejšnjih volitvah. Dajali ste jih pokvarjeni klerikalni in liberalni gospodi, ker ste v svoji zaupljivosti mislili, da vam bo ta gospoda res kaj pomagala. Volili ste pokvarjeno gospodo že prej v Avstriji, posebno pa še sedaj v novi državi. Danes pa čutite plodove svoje zaupljivosti napram pokvarjeni gospodi na svojih žepih. Vaši prazni žepi so najboljši dokaz, kaj je naredila pokvarjena liberalna in klerikalna gospoda za vas. Ali hočete tej gospodi še naprej zaupati, da vam ne bo je mala le denarja iz žepa, ampak da vam bo pobrala še žepe in še hlače? Prihodnja nedelja naj bo dan računa in tudi obračuna! Mi smo vam povedali že stokrat in stokrat: Ne bojte se ne liberalcev in ne klerikalcev! Res je, da vam oni ponekod groze in vas plaše, češ da se bodo nad vami maščevali! Mi vam pa povemo tako: Ne bojte se maščevalnosti pokvarjene gospode. Maščuje se lahko le tisti, kdor ima moč v rokah. Moč ste pa dajali pokvarjeni gospodi samo vi sami, ker ste za gosposke pokvarjence glasovali! Spametujte se samo enkrat in odtegnite pokvarjencem svoje glasove, pa boste videli, kako bo vsa gospoščina ležala strta in onemogla na tleh! Kako naj se potem pokvarjenci nad vam maščujejo če bodo brez moči? V nedeljo dne 11. septembra bodi torej naše geslo: Edina nada dr. Korošca — ženske! G. Korošec še je z najnovejšo zvezo z radikali — kamor se ne meša, kakor pravi! — tako blami-ral in osmešil, da je izgubil vse zaupanje pri volilcih. Najzvestejši pristaši SLS ne morejo verjeti, da je naenkrat vse zlato, kar pripovedujejo o radikalih in kar je bilo dozdaj najgrše in naiškodlji-vejše za slovenski narod. Zato je zdaj vsa nada g. Korošca obrnjena na ženske. »Slovenec« piše »Slovenski ženi, da je od volitev odvisna verska svoboda slovenskega naroda in da naj zato ta uboga žena skrbi, da gre vse na volišče, tudi stari, bolni in onemogli, da naj agi-tira od moža do moža. Ali ni daleč prifural g. Korošec svojo politiko? Kar ne more doseči pri možeh, bi rad pri ženskah! Verska svoboda ni v nevarnosti, nego tvoje premoženje, dragi slovenski kmet in zato nobene kroglice g. Korošcu za njegovo velikosrbsko radikalno politiko! Proč z liberalno in klerikalno pokvarjeno gospodo! Živela Slovenska kmečka stranka! Za bogate kapitaliste vse — za kmete nič! Vsem je znano, kako so naše ceste slabe, ker ni denarja za popravila in za izboljšanje. Največjo škodo od slabih cest pa imajo kmetje, ker se jim lomijo kolesa na vozovih, živina pa trpi, da se komaj premika. Za slabe ceste morajo skrbeti cestni odbori. Ti pa ne morejo narediti nič, če nimajo denarja. V krajih, kjer so velike industrije, so mnogo prispevala za ceste bogata podjetja. Sedaj pa je šel po zaslugi klerikalcev še ta denar rakom žvižgat! Klerikalci so bili namreč tisti, ki so sprejeli finančni zakon. V tem zakonu pa stoji tudi paragraf 82, ki določa, da se ne sme bogatim družbam nalagati večja občinska in okrajna doklada kakor samo 20 procentov! S tem paragrafom smo prišli torej tako daleč, da morajo kmetje in delavci plačevati po 500 in še več procentov občinske doklade, če hočejo imeti svoje ceste, šole itd. v redu, bogati kapitalisti pa plačajo le po 20 procentov! Zaradi tega paragrafa trpijo zlasti litijski, laški in brežiški okraj in sploh vsi okraji in občine, kjer delujejo bogata podjetja. In za ta paragraf so glasovali klerikalci! Ta paragraf je prinesel našim kmečkim občinam milijonsko škodo. Samo laški okraj izgubi dva milijona dinarjev na leto, ki jih bo spravila bogata Trboveljska družba v svoj žep, litijski cestni odbor pa tudi skoro en milijon dinarjev. Nič boljše ni v Rajhenburgu v brežiškem okraju. Taka je ljubezen SLS za kmeta! Za bogatine vse — za kmeta nič! Bogatini naj plačujejo po 20 procentov doklade, revni kmetje in delavci pa magari tudi po 1000 procentov — to nič ne stori, samo da se dobro godi bogatinom, kmetje in delavci pa naj poginejo, če ne morejo živeti. Kmetje in delavci! Ali morete še voliti klerikalce. Ali vas niso še dovolj oskubli in odrli? Ali vam dovoljuje vaše poštenje 'glasovati za SLS? Tega ne morete in ne smete storiti, če niste brezsrčne zveri, ki ne vidijo trpljenja kmeta in delavca. Združite se vendar kmetje s kmeti in glasujte kot en mož od prvega do zadnjega za SLOVENSKO KMEČKO STRANKO! Na Kranjskem je za državnozborske volitve 11. septembra naša skrinjica • PRVA V nedeljo dajte za spomin v tretjo škatljo znani cekin! Iz organizacije. Vse naše čuvarje skrinjic prosimo, naj nam sporoče imena in poklic čuvarjev skrinjic drugih strank, da bomo sestavili statistiko, kdo se je ob teh volitvah največ boril proti kmetskim koristim v Sloveniji. Tajništvo. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN. Ž A RGI, Ljubljana. Za sebe vse — za ljudstvo nič! Ne smemo pozabiti, kako znajo klerikalci skrbeti za sebe, če imajo moč in oblast v rokah, in kako znajo skrbeti za ljudstvo. V ljubljanski oblastni skupščini so določili, da dobivajo deželni odborniki po 5000 dinarjev mesečne plače, čeprav oblastni odbor še niti ne dela. Te plače so si dali izplačati celo za nazaj, za tisti čas, ko oblastne skupščine niti bilo ni! Za predsednika skupščine so določili še posebno nagrado poleg ostalih prejemkov. Ta nagrada znaša 50.000 dinarjev na leto! Za poslance so določili po 150 dinarjev na dan, tudi za tiste, ki stanujejo v Ljubljani in ki jim ni treba plačevati dragega prenočišča. Sedaj pa računajte, kaj bi se s tem denarjem dalo vse narediti za ljudstvo! A kaj je klerikalcem ljudstvo mar! Mi in samo mi! — To je klerikalno geslo. Volilci! Ali boste na večne čase trpeli tako gospodarstvo? Kmetje in delavci, združite se in poženite take »gospodarje« enkrat za vselej na cesto! Glasujte vsi za SLOVENSKO KMEČKO STRANKO! Na Kranjskem je naša skrinjica prva, na Štajerskem druga! * * * Za črnogorske prince — 100 milijonov! Za slovensko siromašno ljudstvo — nič! Kakor je splošno znano, so imeli odločilno besedo pri sprejemanju zadnjega državnega proračuna po- leg srbskih radikalov tudi naši slovenski klerikalci. Ti so odobrili med drugim tudi za črnogorske prince skoro 100 milijonov dinarjev iz državnih sredstev, toda za revne ljudi v Sloveniji ni bilo nobenega denarja! Denarja ni bilo za poplavljence in ga še danes ni! Denarja ni bilo za kmečke potrebe! Denarja ni bilo za brezposelne delavce! Toda za prince so klerikalci takoj našli skoro 100 milijonov! . Ali je stranka, ki tako gospodari z državnim denarjem, še ljudska stranka?! Ali je pravično, da se v Sloveniji davek ne zniža, princem, ki ne delajo, pa se izplačujejo milijonske svote? Vso odgovornost za tako razsi-pavanje državnega denarja pa nosijo klerikalci! Oni so državni proračun odobrili in podpisali! Kmetje! Če imate še količkaj srca za svoje kmečke sotrpine — ali boste res še enkrat volili SLS? Ali vam vaša poštena vest ne pravi, da to ni prav, kar so napravili klerikalci tudi na vaš račun in na račun vaših davkov? Izpreglejte enkrat, za koga skrbi SLS! Za vas nima njč, za prince pa 100 milijonov! Obrnite torej enkrat taki stranki hrbet in glasujte 11. septembra kot en mož za SLOVENSKO KMEČKO STRANKO, ki ima na Kranjskem prvo, na Štajerskem pa drugo skrinjico! Za klerikalce naj pa glasujejo — črnogorski princi, če hočejo! Nikdar več se ne sme slovenski kmet tako ponižati, da bi glasoval za ljudi, ki tako brezobzirno teptajo njegove pravice kakor SLS. Pristašem kmetske stranke v brežiškem okraju. Urek, ki je bil kot oblastni poslanec izvoljen na programu in kandidatni listi Slovenske kmetske stranke in ki je prestopil k demokratom je s tem enkrat za vselej izključen iz vrst Slovenske kmetske stranke. — Sedaj kandidira kot demokratski kandidat na demokratski dr. Pivkovi listi, na kateri kandidirajo med drugimi tudi dr. Bohinc, dr. Gorišek, dr. Erat in evangelski duhovnik Godina. Vsi imenovani doktorji so pred Urekom, tako, da Urek nikdar in nikoli izvoljen ne bo, če še tako pridno zbira kroglice za demokratske doktorje. Zato prosimo vse volilce brežiškega okraja, da niti eden ne da kroglice za demokrate in za odpadnike, ako neče postati rabelj in krvnik kmetskega pokreta in kmetske stranke in ako hoče ostati poštenjak in značaj.___ Kmetje, obrtniki in delavci! Vsi na volišče 11. septembra! Sveta dolžnost vsakega kmetskega pristaša je, da gre volit sam, in da se volitev udeleže tudi vsi starčki, bolni in onemogli. — Nihče ne sme ostati doma! Kmetske žene in dekleta, tudi Vaša dolžnost je, da skrbite da gredo volilci vsi na volišče. Kdor bi ostal doma, ravno tako pomaga nasprotnikom pobijati kmetsko stranko, kakor Urek in Kušar. Poziv. Zadnje dni klerikalni agitatorji silno izrabljajo vero na svojih agitacijah. Prosimo zaupnike, da nam vse take slučaje javijo, da po volitvah zbrano gradivo primerno porabimo. Na Štajerskem je asa državnozborske volitve 11. septembra na$a skrinjica •DRUGA Na Kranjskem smo prvi, na štajerskem drugi! Kmet, zgodaj vstani in volit' se potrudi! Kurijozitete. Po mišljenju političnih krušnih očetov g. Korošca iz SLS, gg. dr. Voje Marinkoviča in Velje Vukiče-viča, je bila prejšnja Narodna skupščina razpuščena zato, ker ni bila sposobna za delo. Da bo sposobnost bodočega parlamenta g. Korošec tudi s svoje strani povzdignil, je kandidiral vse dosedanje poslance, zamenjal pa g. Škoberneta z g. Vračkom. Vsekakor je g. Korošec s tem plemenitim činom mnogo pripomogel, da bo bodoča skupščina mnogo boljša od prejšnje. Na našem javnem shodu v Kamniku je dobil desedo tudi nosilec liste, ki ima peto skrinjico na Kranjskem, g. Hlebec po imenu. Ko je u videl, da nima sreče s svojimi zabavljanji čez »veleposestnike« na shodu samih malih kmetov, je končno obupano vzkliknil: »Ja, pa če navsezadnje vsi volite peto skrinjico, vendar ne bo nič boljše na svetu'? Med smehom so poslušalci sklenil, da ga ubogajo, da nihče ne vrže v peto skrinjico, ki je po besedah samega nosilca liste čisto brez pomena. »Slovenec« piše 1. septembra v uvodniku: »Nikoli in nikjer ni manjkalo ljudi,« ki menijo, da morala v politiki nima nič opraviti, da je poštenje v politiki popolnoma nerabno orožje. In dejansko v politiki zmaguje neredko tisti, ki najbolj brezobzirno koraka preko vsega prava in preko vseh nravnih zakonov. 0 tem ne manjka zgledov ne v notranji, ne v zunanji politiki — ne pri nas ne drugod. Toda, če zasledujemo pot take politike, se prepričamo, da vodi končno vsi-kdar in povsod v propad in pogin.« Je prav, da to ponatisnemo, da bo »Slovenec« vedel zakaj bo 11. sept. politika laži in obrekovanja z SLS vred propadla. Edina lista za volitve 11. septembra v celi državi, ki si ne upa pod pravim in lastnim imenom na dan, nego se skriva pod tujim imenom, kakor nepošteni ljudje po hotelih, je lista g. Žerjava na Kranjskem in lista g. dr. Pivka na Štajerskem. Že to je dovolj kvalifikacije za pametne volilce, toda demokratskim agitatorjem to še ni dovolj. Tako n. pr. skušajo dopovedati našim ljudem, da Urek in Kušar ne bosta šla po volitvah v demokratski klub. Seveda nel Urek in Kušar ostaneta lepo doma, samo sramota, ki sta jo s svojim izdajstvom storila, pojde v sam. demokratski klub v Beograd! Predsednik vlade g. Velja Vu-kičevič je v Prijedoru v Bosni med drugimi razlogi zakaj je Narodna skupščina razpuščena, povedal tudi to-le: »Ona (Narodna skupščina) je učinila, da je u jedno vreme postala i šala. Jer kada dodje do toga da se u Narodnu skupštinu unosi čovjek, kojem da prostite skidaju i gače onda se od te skup-štine ne može tražiti ozbiljan rad.« — Tisti, ki so prinesli nagega človeka v skupščino, so bili demokrati, iz katerih vrst ima g. Vuki-čevič polovico ministrov. Prav tisti, ki so ga nosili, zopet kandidirajo in bodo tudi izvoljeni. Tisti, ki je bil notranji minister in odgovoren, da je policija siromaka tako pretepla, tudi kandidira in vlada g. Vukičeviča ga podpira in če bo izvoljen g. Božo Maksimovič, bo zopet lahko dosti tepenih ljudi in demokrati bodo zopet lahko »te-rali šalo« in nosili nage ljudi po dvorani. Ivan Pucelj. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga e neomejeno zarezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Dopisi. štajerska. Iz revnih Haloz. XXI. Gospod urednik, ste gotovo že hodili po naših slavnih Halozah. To ste se čudili lepi naravni krasoti naših vinorodnih gričev, na katerih se blestijo čedne, bele hišice. Na posebnih razglednih točkah ste videli križ ali kapelico, postavljeno v čast božjo, v blagoslov kraju in revnim ljudem. Ako Vas je pot vodila mimo lepo zgrajenega župnišča, videli ste tam domačega g. duhovnika, kako je v hladni senci čital brevir. Obiskali ste naše znamenite cerkvice, kjer Vas je v pobožnem premišljevanju motil samo domači cerkovnik, ki je čistil hram božji, čedil svetnike prahu in otiral nadležno pajčevino. To je bila haloška idila ... In danes? Haloške idile ni več! Še nosi sv. Urban grozdek, kot nekdaj v vročem solncu, še stoje hišice čedne in kapelice bele, a naše cerkvice so tihe, božje tišine ne moti najmanjši šum, še muha, katera je z glasnim brenčanjem sedla svetniku na nos, drema in menda premišljuje o minljivosti tega- sveta. Debeli prah seda na častitljive glave svetnikov in pajki predejo nemoteno svoje mreže. Kam neki je izginil strah in trepet cei-kvenih miši in suhih pajkov? Ni ga! Ali se je morda pogreznil v mater zemljo? Kaj še, opasal je naš mežnar torbo, veste g. urednik, ono torbo, ki je za — agitacijo, leskovko v roke in hajdi na agitacijo na strme vrhe ... Naj švigajo cerkvene miši »sem-tertja«, naj predejo suhi pajki svoje mreže, naj pade za prst na debelo prahu na častitljive glave vseh svetnikov, g. mežnar nimajo »caj-ta« za taka opravila, kajti v nevarnosti je — klerikalizem! Mi farani ne dajemo zbirce g. mežnarju samo za to, da bi se brigal izključno samo za svoj poklic, temveč naj gre tudi agitirat v večjo čast Božjo, sedaj je volilni čas, gospodje svetniki in mučeniki pa naj nam naše posvetne zmote oprostijo in potrpijo do 11. septembra! Tu in tam nezavedne kmetice v torbo bašejo agitačne klobase in sladke potice; veselo je tako življenje med modrimi ljudmi... ... Kako je v hladni senci čital brevir. Tudi te idile ni več, g. ured-eirik. Gospod gredo na — agitacijo! In ako bi danes prišli v naše Haloze, srečali bi prav pogosto črno oblečene gospode in jih ne bi poznali. To so, g. urednik, sami agitatorji za klerikalizem. Haloze so danes natrpane klerikalnih agitatorjev. Ali, klerikalizem obrača, Haloža-ni pa obrnejo! Da ni zamere, obljubijo gospodom vse lepo, volili bodo pa vsi Slovensko kmečko stranko! XXII. Bruhati je začelo, pa ne iz Vezuva ali pa Donačke gore, temveč iz — tajništva demokratske stranke. Celi kupi Urekovega glasila »Kmetskega glasnika«, prihajajo v Haloze. Volilci bi bili prav hvaležni za papirnato poplavo (ker se da popir porabiti res — vsepovsod), žal razširja »Kmetski glasnik« tolikšen smrad okoli sebe, da je lava v primeri ž njim še vedno — sladka medica! Vsled tega smo Haložani prekrstili ta list v to, kar je v resnici, namreč v »Kmetski Lažnik«. XXIII. Resnično, resnično; g. dr. Korošec je velikopotezen in ženijalen v — besedah. V Ptuju je krojil raznih barv »gvante«, samo pozabil je povedati, kako se bo počutil — on, ko bo slekel svoj črni gvant in oblekel — radikalnega! Ali je šajkača tudi zraven, g. dr. Korošec? XXIV. Shod g. dr. Korošca v Ptuju je bila ena sama velika — polomija. Vršil se je v »Društvenem domu«. Priprave so bile velikanske in dasi so bili zbobnali vse navzoče pristaše iz vseh okrajev, je bilo vendar čudno, kako gosto so bili posejani gg. duhovniki in agitatorji med poslušalci. Priterjevanje slabo in prisiljeno. Naši pristaši bi shod z lahkoto onemogočili, ali to ni bil javen shod, zategadelj se ga sploh niso udeležili — ker se je sklical shod za — zaupnike in somišljenike. Očividno g. dr. Korošec še ni pozabil na svoj javni shod v Brežicah, kjer je moral po nastopu tov. Stoklasa, Novačana in drugih — utihniti. Mi Haložani, Poljanci in Prleki se odkritosrčno smejimo široko-grudni trditvi g. dr. Korošca, da smo že vsi v njegovi torbi. G. dr. Korošec je trdil, da tov. Prepeluh ne pozna ptujskega okraja. Ga pozna, tov. Prepeluh, toda Vi g. dr. ga pač ne poznate, ker mislite, da bodemo mi zopet volili regulatorja Drave, g. dr. Vesenjaka, ki ga v toliko poznamo, da pride ob vsakih volitvah enkrat po krogljice, drugače pa ga od nikoder ni! Da, da, to je pa druga plat zvona... XXV. Demokratsko »Jutro« bi želelo oprati gg. Ureka in Kušarja radi skoka v demokratske vrste. Mi bi priporočali Zlatorog ter-pentin ..., se tudi včasih najde kak zlati cekin! — Še boljši je pa — bencin, no, tistega pa gospodje tak' imajo, ko se pa tak' fletno vozarijo v avtomobilih okrog... Da bogme: ako sta imenovana kar čez noč — uskočila v Žerjavov brlog, zatajivši svoje dosedanje pošteno SKS prepričanje, potem so bile vmes sile, ki njim pravimo — »ta višje.« Ali, gospoda se še bodeta — ke-sala in bridko... Namreč po 11. septembru! XXVI. SČP (Stranka črnogorskih prin-cev) bi rada agitirala po Halozah s polno paro. Vendar ji nikakor ne gre prav odrok in sledi polom za polomom. Redki pristaši SČP v Halozah so dobili hudo ščipanje, pa ne v trebuhu, ampak v — žepih. »Šek« iz davkarije v žep, jurij iz žepa, a breza iz hleva pa v davkarijo... Res, dobro zna SČP ščipati svoje zaslepljene pristaše! Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo je bil napovedan v gostilni g. Fra-sa shod SDS. Zbralo se je 16 poslušalcev z gostilničarjem in g. govornikom. Od teh sta bila samo dva (piši in beri) demokrata in sicer govornik sam in učitelj g. Drago Ko-rošak. Govornik je bil g. Kejžar iz Maribora. Omenil je takoj v začetku, da g. Roškar, kandidat za naš okraj, ne more priti, ker se je ponesrečil in si polomil rebra. A g. Ro-škarju so se rebra hitro zacelila, ker se je že v torek peljal skozi našo vas čil in zdrav. Govornik g. Kejžar je sekal naprej po radikalih, ki jih ni drugače imenoval kot Sr-bijance. Ti so mu bili kot prvi trn v peti. Potem so prišli na vrsto klerikalci s svojo zavoženo avtonomijo. Vsi smo nestrpno pričakovali kaj bo rekel o SKS. Ali čuda! Omenil jo je le toliko, da ni dobro (prav pa vendar) da kandidira g. Radič v Sloveniji. G. govornik, nič drugega ne veste o SKS? Potem pa je stvar v redu. Svoje stranke, za katero ste prišli agitirat, niti priporočali niste, radikalov ne bomo volili, klerikalce še manj, torej nam drugega ne preostane, kakor da vržemo krog-ljico v drugo skrinjico, t. j. v skrinjico Slovenske kmetske stranke. Iz Obreža pri Središču. Zadnjo sredo nas so počastili samostojni demokrati s svojim obiskom. G. dr. Pivko ni prišel, pač pa je prišel k nam g. Urek prodajat svoje tropine. Na dolgo in široko je govoril, kaj je on že vse dobrega storil za kmete, kako je neko zemljo delil, a nazadnje je povedal, da je bil v Beogradu tako priden, da še svojih dnevnic rii znal potegniti, ampak so morali to drugi zanj storiti. Potem nam je pa začel govoriti, da je samo samostojna demokratska stranka prava kmečka stranka ... Mogoče ■zanj, za nas pa ni in tudi nikoli ne bo. Mi pojdemo skupaj s hrvaškimi in srbskimi kmeti, ne pa z Urekovimi advokati, in bomo glasovali za Slovensko kmečko stranko! Jarenina. — Dne 28. avgusta je imela SLS pri nas svoj shod, na katerem je govoril namesto posl. Že-bota g. dr. Veble iz Maribora. Dr. Veble je govoril samo o Radiču in tako udrihal po njem, da smo vsi prišli do prepričanja, da mora biti Radič mož izvanrednih sposobnosti, če se ga klerikalti tako strašno boje. Imajo pa tudi dovolj vzroka, da se boje Radiča in naše kmečke stranke, kajti Radič je bil proti korupciji, klerikalci pa so Radeta Pašiča rešili, da ni zaprt. Radič je proti pokvarjeni gospodi, klerikalci pa so danes zvezani s srbskimi radikali, ki jih je proglašal nedavno »Slovenski Gospodar« za najbolj pokvarjeno in Sloveniji škodljivo stranko. Dr. Korošec je danes zvezan s pravoslavnimi politikarji in z mohamedanci in z največjimi framazoni, samo da zatre od pokvarjene gospode neodvisno kmečko naše gibanje. Zato pa pri nas ne bo nič opravil. On naj se kar lepo drži svojih framazonov, mi bomo pa šli v boj za zmago poštene Slovenske kmetske stranke in za Radiča in za tov. Prepeluha. Pokvarjena gospoda ni za nas. Duhovnikom bo pa še žal, da podpirajo pokvarjeno gospodo! Zdole. Preteklo nedeljo je imel shod pri nas naš kandidat tov. Fr. Pinterič. Shod so poskušali onemogočiti pijani ljudje, kateri so bili v to svrho najeti. Radovedni smo, koliko ljudi bo dalo svoje glasove demokratom, za katere se zavzema zlasti znani Urekov agitator. Eno je gotovo, da nam bo vsaka kroglica oddana v demokratsko skrinjico, popolnoma onemogočila vsako pomoč od kmetske stranke in tudi ne bomo smeli v tem slučaju ničesar od nje več zahtevati. Zato demokratom in odpadnikom nobenega glasu. Št. Vid niže Ptuja. Nadaljevanje iz revnih Haloz. Občina Vareja leži v hribih na izhodni strani ptujskega polja. Daleč se vidijo Dravinski vrh in Majberg kot razstava vinskih trt. Lepe zidane hišice se blišče visoko v goricah. V tej občini se pečamo z vinogradništvom. Pšenice in drugih poljedelskih pridelkov ne pridelamo, ker ni zemlja za to. Tu je okrog 72 viničarij z okrog Kranjska. Z dežele. Od moža do moža, piše ;Domoljub« iz dne 1. t. m. Pri nas na kmetih ni videti druzega nikogar, kakor kakšnega prihuljenega klerikalnega agitatorja, ki leta od vasi do vasi. Po moji kmečki pameti sodim, da to niso pravi klerikalci, ki se pehajo in obrekujejo, lažejo in obljubujejo, vse le za to, da bi prišli do korita in stolčka, veliko manj pa za koristi kmetu in delavcu. Verski klerikalci smo mi slovenski kmetje vsi, njih klerikalizem pa ni verski, ker njihova dela so protikrščanska. Njih klerikalizem je političen ali lažikleri-kalizem, ki zlorablja vero, ki seje sovraštvo in nestrpnost, ki obreku-je in laže tako, da greši dan na dan proti peti, sedmi in osmi božji zapovedi. Proti peti greši, ker ubija nasprotnika z natolcevanjem, proti sedmi, ker z lažjo krade čast in proti osmi, ker z obrekovanjem krivo priča proti bližnjemu. Po njih delih jih sodite, pa boste spoznali, da niso ta pravi. Notranje gorice. Kakor Vam je znano, smo imeli pred dvemi leti velik požar in tako je pogorel tudi pristaš SLS Jos. Rus. Za pomoč se je obrnil na poslanca Smodeja, ker 288 osebami, od teh 50 odst. de-lazmožnih in 50 odstotkov mladoletnih, Viničarji dobijo 5 do 7.50 dinarjev dnevno, da si nakupijo najpotrebnejše življenske potrebščine. V občini je 40 posestnikov s 160 osebami. Koliko dobi posestnik iz vinograda? M. 1926 je bilo radi katastrofe najmanj 50 odstotkov manj pridelka, a letos ga ne bo vsled mraza niti 1 liter na oral. Od česa sedaj živeti? Ako zemljo proda, mu je dana beraška palica, če pa živino proda, ni gnoja, za posojilo velike obresti in pomoči od nikoder. Visoke obč. doklade, ceste slabe, v hiralnici 6 oseb, za katere treba plačati velike vsote. Poleg vsega tega pa še silna klerikalna konkurenca z dalmatinskim vinom. SLS je s tem zadala smrtni udarec vsemu kmetskemu ljudstvu v Halozah. 11. septembra bomo pa mi povedali vojo besedo s tem, da bomo volili tov. Albina Prepeluha in vrgli kroglico v 2. skrinjico. * * * je bil malo zavarovan. A kaj je menda odgovoril? Če nima milijonske škode, da ne dobi nič! To se pravi, če je kapitalist, dobi, če pa ni, pa nič! Tn to je povedal Rus na shodu g. Smodeju v obraz. Ta ga vpraša, če ima kaj pismeno od njega. On pravi, da ne, da je bil osebno pri njemu. Nato ga g. Smodej nahrulil, da laže in da je lažnivec. In tega naj volimo! Dragi kmetje in delavci! Dosti je teh farbarij! Rusa poznamo vsi brez razlike strank, da je mož poštenjak, a Smodej ga ima pa takoj za lažnivca. Tako, dragi volilci, zmerjajo in farbajo klerikalci ljudi po shodih in časopisih. Zato razmišljajte, katerega volite, saj imate pamet. Iz Kandrš pri Vačah. V nedeljo je imel g. Lebinger iz Litije shod na Mlinšah. Prišlo je na shod 20 do 30 mož in fantov, povečini vsi kmetske stranke. Njegovi pristaši so bili Blajškoc, Prašenkar in Po-nudelkova Lojza. Pripovedoval je staro čenčarijo, kakor smo jo že slišali na zadnjem shodu na Vačah. Hvalil je, koliko je že naredila SLS. Vprašamo gospoda Lebingerja, kaj je naredila SLS? Za nas prav ničesar. Na vsakem shodu vpije, kako gospodarstvo je v občini, ker je v naprednih rokah in kakšne dokla- de da plačujemo, kar 400%, to pa ne pove gosp. Lebinger, da to dela klerikalno gospodarstvo, njegovi pristaši pri krajnem šolskem svetu v Kolovratu in na Sv. Gori, kjer so taki ogromni stroški, da se s 400% ne pokrije z našim davkom tudi za šole ne. To naj pove gosp. Lebinger. S takim gospodarstvom na dan. Toda tega, ne pove, molči kakor grob. Predsednik šole je porabil za okna pri šoli več kg kita in pa za svoja mala pota predložil potnine. Ko bi imel misliti za to častno službo kot predsednik šole, pa predloži račune za potovanja. Zatorej pozor, volilci! S takimi ljudmi stran in volite može, kateri so res možje, da bodo delali za v korist kmeta. Zatorej vrzite kroglico 11. septembra vsi v prvo (1.) skrinjico. Planina Pečana. Zadnjemu »Domoljubu« se je vendar enkrat zdelo vredno, da je priobčil članek o planinarstvu. Toda vse potrebno je spravil že zdavnaj v red tov. Až-man kot načelnik planinskega odbora za radovljiški okraj. Kar pa še ni v redu, to je zakrivila slavna gospoda obeh strank, ki nima smisla in razumevanja za planšarstvo. Danes pa kmet ne potrebuje več gospode za oviro, ampak si bo svoje zadeve že sam uredil. Zato pa velja danes beseda: Kmečka hiša nazaj v kmečko hišo! Kostanjevica. Občinske' volitve v Kostanjevici so bile na odredbo okrajnega poglavarja v Krškem preložene na nedeljo dne 9. oktobra 1927. Kandidatne liste so vložile tri volilne skupine in sicer Slovenska ljudska stranka, Kmetska gospodarska in skupina agrarnih refor-mistov. Volilci občine kostanjeviške se opozarjajo, da je v začetku volilnih priprav dal župan, ki je predsednik kmetske zveze in ljudske stranke, pred cerkvijo oklicati, da bo pri sedanjih občinskih volitvah imela veljavo samo lista Slov. ljudske stranke, gospodarska lista in pa skupina agrarne reforme pa da bodo brez vsakega pomena, ker jih nikdo ne bo hotel podpisati razun voditeljev agrarne reforme in Kmetske stranke in ker agrarna reforma nima nobenega pomena več, kajti agrarni odbori bodo brez moči in ne bodo mogli nikomur več pomagati. Na ta način so agitirali tudi občinski uslužbenci med kmeti, posestniki in neposestniki (ose-benkarji). Vse to ie dokazano in do-gnano po pričah in se bomo o tem še osebno, kakor uradno pomenili. Vsem tem trditvam nasproti bodi j odkrito povedano, da je Kmetska gospodarska lista dobila toliko podpisov, da vseh predlagateljev sploh ni mogla prevzeti med kandidate in da je veliko volilcev listo preko potrebnega števila podpisalo iz samega odobravanja, da se taka lista proti klerikalni stranki vloži. Obenem tudi nikdo ni zahteval, da se ga mora kandidirati v občinski odbor, nego je dal tej listi samo svoj podpis na razpolago, ker z njo simpatizira in soglaša. Kajti velika večina občanov soglaša s tem, da je že zadnji čas, da se prične s poštenim občinskim gospodarstvom. — Dalje je laž, da agrarna reforma ne obstoji in da agrarni odbor ne bo imel nikakega vpliva na oddajo graščinskih parcel in da že sedaj nima nič za določevati. Resnica je, da se je od tukajšnjega državnega veleposestva že določilo 143 hektarov zemljišč za agrarno reformo in da ta zemljišča interesenti v resnici že uživajo, znižati je samo še zakupnino. Tem 143 hektarjem pa se pri-klopijo še tista zemljišča, katera po zakonu spadajo pod agrarno reformo in po zadnjih vesteh se bodo prištele k tem zemljiščem tudi gozdne parcele, ki se nahajajo izven skupnega kompleksa, t. j. skupaj se držečega posestva. To pa samo v slučaju, ako se nasprotnike agrarne reforme stori neškodljive s tem, da se jih več ne voli v občinski odbor, pa naj si bodo ti katerekoli stranke. Ljudski škodljivci in nasprotniki pravičnega postopanja agrarne reforme (po zakonu) morajo ven iz občinskega odbora in priti morajo ob ves vpliv. Pri sedanji večini občinskega odbora že celo vrsto let ni časa, ne volje za stvarno delo na korist občanov, nego je bila ta županova večina samo za to tu, da je zviševala osebne dohodke občinskim uslužbencem in da je volila v razne odbore in svete klerikalne pristaše. Drugega nima ta večletna večina ničesar pokazati in pod milim Bogom s prav nič drugim se izkazati. Da bi se kdo brigal za koristi občine in občanov, za točo, za sušo, za osiguranje uradov, predvsem sodišča, da bi se povzdignili sejmi, ki so slabši, kakor najslabši tržni dnevi v zadnji vasi, o tem večina občinskega odbora in župan ne razmišljata. Ko sta pred 20 leti županovala župana, ki nista bila klerikalca, v resnici za napredek občine zavzeta župana, se je naredilo več v šestih letih, nego .sedaj v celih petnajstih. V tisti lepi in resnično napredni dobi so se na-inovo gradile in popravile tri ceste v KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM BoCun poStne hranilnice 81. 14397 reg. zadr. z neome). tav. Brzojavke .Kmetski dom". Telefon S t. 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje Dajat m ikBjilbo, proti forottv« t* j »■ta* pMmUmSm trn wtaort«lh »a^rjar Ur | Kajtile« Obrestuj« e% I»raa o111 mi m i iTrirrrwrrrf--ri n - iTrnmfiiiiimi......... it—mm.....im ihtih ■IIIIIPI .......Illl—«' ■!»—M občini, zgradili dve lepi in veliki šoli, ki sta še danes ponos domačega kraja, ustanovilo se je gasilno društvo, ustanovila in započela se je občinska hranilnica, kupila se je občinska hiša za male denarje in je danes last cele občine, kar predstavlja veliko vrednost. Da ima danes občina tako lep dom, je neizpodbitna zasluga bivšega župana Globočnika, ki je tudi zgradil kot načelnik cestnega odbora cesti na Zameško in Orehovec in dvignil cesto pri Kostanjevici proti Sv. Križu. Uboga oštrška cesta pa je bila od klerikalcev tolikokrat merjena, tolikokrat napovedana in ob volitvah posebno opevana od malega pa gori do velikega poslanca. To je večna vaba za Oštrčane in črnečane. — Zdaj pa, ko se boje, da jim bodo občani 9. oktobra pokazali vrata iz občinske hiše, so začeli groziti, da gorje občini in gorje občanom, ki ne bodo volili staro županstvo, ki ne bi več volili profesorja Suš-nika in gorje občanom, ki ne bi več volili ta malega poslanca za oblastno skupščino 15-letnega župana Co-lariča. Taka občina bo frdamana in ne dobi nobenega ficka od SLS. Tako vidimo, da klerikalni gospodi ni za ljudstvo in njegov blagor, nego edino za mandate. — Kdor grozi, ta se boji in če profesor Sušnik grozi, se boji za svoje poslanstvo ali mandat in župan se boji, da ne bo več župan. Naglašanje volilne dolžnosti vseh pristašev SLS in rotenje, da ja vsak zanesljivo pride na volišče ter grožnje za slu-Caj nepokorščine, ni drugega kakor velik strah pred ljusko sodbo ob volitvi poslanca in še večji strah pred ljudsko sodbo na dan občinskih volitev. Ze pri zadnjih občinskih volitvah je moral zadnje dni poseči v naš občinski boj sam poslanec Sušnik, ki je Orehovčane premotil, da so pristaši agrarne reforme ostali doma, drugi pa v zmoti volili klerikalce. In še je manjkalo samo par glasov, da se ni podrla klerikalna kula, samo dva glasova sta manjkala, da se ni Kobč poslovil in da ni bil penzijoniran. In če se je ta manever posrečil poslancu Sušniku takrat, to pot se mu ne sme posrečiti in to pot mora prava ljudska volja, pravična ljudska sodba na dan in naš zatirani občan mora Driti do zmage. Pravica in resnica bo tudi v Kostanjevici prodrla laž in krivico. Denar občanov se bo moral rabiti samo za občinske namene. ne na razmetavati. Vsi pošteni občani bodo napravili temu konec dne 9. oktobra. Vrh. Mnogo truda in dela je tre-la predno zapopadejo ljudje na kmetih svojo veliko važnost, ki jo imajo, in ki so jo imeli v zgodovini človeštva. Prvi je bil kmet in vse pravice je sam imel, ker jih ie sam delal.. Toda sčasoma je zgubil vse, in mu jih je vzela razna gospoda. Danes kmet nima druge pravice kakor plačevati davke in služiti vojake. Tisti pa, ki jih kmet redi in živi, tisti pa imaio pravico vladati in zakon« delati. Tako daleč smo prišli radi nezavednosti kmeta. Bog v nebesih in kmet na zemlji ie bilo nekdai. Danes pa pokvarjena gospoda baranta z nebesi in s peklom, kot da so Boga odstavili. Toda kmet. sko ljudstvo bo napravilo enkrat za vsrlej red, kadar se organizira v svoji Slovenski kmetski stranki. Danes je kroglica za bankirja in za reveža kmeta enaka. Kjer jih je več, tam je moč in vlada. Zato se ne smemo pustiti razcepiti, ampak volimo vsi složno v Belikrajini v prvo skrinjico. Poljanska dolina pri Črnomlju. Žilavo borbo vodimo z največjo škodljivko slovenskega naroda, to je s klerikalno stranko. Preganjamo jo iz Belokrajine kot hudobca iz obsedenega človeka. Iz vseh vasi in hiš mora ven, da bomo imeli mir in pokoj. Dva tujca so nam vsilili za kandidata, toda mi hočemo domačina, ki ga je postavila naša Slovenska kmetska stranka in sicer Franca Štublerja in Petra Ve-seliča. Oba sta naša domačina, prvi župan iz Suhorja in drugi posestnik iz Starega trga. Zavednost belo-kranjcev in kmetsko prepričanje bodeta dala 11. septembra jasen odgovor s tem, da bomo vsi volili prvo kmetsko skrinjico. Katastrofalne posledice suše v Dalmaciji. Iz Zagorske Dalmacije prihajajo še vedno vesti o katastrofalnih posledicah letošnje suše. Ker se je začela v nekaterih krajih že trgatev, je bilo mogoče ugotoviti, da je pridelal neki viničar v Imots-kem na 2500 trtah, starih po 12 let. 680 kg ničvrednega grozdja. Dalmacija potrebuje hitre pomoči. Spričo takih vesti, bodo gostilničarji sigurno z itak previsokimi cenami poskočili. Sprejem v državno davkarsko šolo v Beogradu. V državno davkarsko šolo v Beogradu se sprejme letos 50 učencev s štipendijo in 10 učencev brez štipendije. Kar se tiče predštudij, se zahteva šest razredov gimnazije ali pa realke. Voiso-vanje bo 15. septembra. Predavanja se prično dne 1. oktobra t. 1. Nova kovnica v Beogradu. Gradnja moderne kovnice Narodne banke, ki bo kovala razne novce, se jJ pred dnevi pričela na Topčideru. Kovnica bo dograjena sredi prihodnjega leta. Za novo kovnico je določenih 100 milijonov Din. Za kovnico potrebni stroji so naročeni v Franciji in deloma v Nemčiji na račun reparacij. Naval na afriška demantna polja. Zadnje dni se je pričel močan naval na demantna polja na farmi Bel-verdiende v okraju Lichtenburg. Domneva se. da je ta farma edina v Južni Afriki, na kateri so našli demante vseh barv. Babjeveren Italijan. Neki Italijan je domneval, da ga je proklela njegova žena, pa je radi tega ustrelil svojega svaka, nato pa še sebe. Leskovec. »Slovenski Gospodar« je shod poslanca Vesenjaka na dan 15. avgusta t. 1. v Leskovcu lepo — zamolčal. Kako tudi ne, saj je bila to velikanska polomija za SLS! Tukaj g. Vesenjaka nihče ne mara, ker je SLS proti vinogradnikom, kar se najlepše vidi, da nam njeno podjetje »Gospodarska zveza« uvaža na tisoče hI vina iz Dalmacije v Slovenijo in dela s tem konkurenco vsem haloškim vinom, da jih ne morejo prodati. G. Vesenjak pride samo ob volitvah po — krpgljice. Takrat, ko je bila toča v Varnici in pozeba v Halozah, ga pa ni bilo! Ali nam je preskrbel kake podpore? Ali znižal davke? Nikjer ničesar! Od nas Leskovčanov ne dobi niti ene krogljice, pa naj ga g. župnik Škam-lec še toliko priporoča. G. župnik, držite raje s kmeti in opustite škodljivi klerikalizem, ki se veže s srbskimi brezverci in framasoni v eno stranko! Načelo: namesto sv. vere v cerkev — politika, na shode pa gg. duhovniki — ni pravo in je pogubno za sveto katoliško vero! — Farani. Glad v Črni gori. V Črni gori se je pojavil glad. V risanski občini je ena oseba od lakote umrla. Spričo dejstva, da je zavladal v Bosni že sedaj, ob času žetve glad ter se je bati za pozneje še hujega, je poslal oblastni odbor v Beograd svojega zastopnika, da zaprosi za hitro pomoč. * Izredni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet je sklican na nedelio, dne 25. septembra ob 10. uri v Ljubljano. Opozarjamo na to vsa društva, da se nanj pravočasno pripravijo. Opozarjamo nanj pa tudi vse kmetske fante in dekleta, ki danes še niso včlanjeni v društvih, da se ga udeleže kot gostje, da spoznajo oravo delo zavedne kmetske mladine! Dinamitna patrona ga je raztrgala. V kamnolomu posestnika Korošca v Gorenji vasi pri Šoštanju se je pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavec France Polenc se je pripognil iz lahkomiselnosti nad mino, ki se ni bila nžgala. Nenadoma je mina eksplodirala ter raztrgala neprevidnega delavca na kose. Štirinajstletna požigalka. V selu Draž v Baranji so se v zadnjih dneh poiavili trije požari. Zgorelo je več hiš, živeža in krme. Škoda je velika. Požiga je bil osumljen Marko Jovanovič, ki ga ie žandarmerija aretirala in izročila državnemu pravdništvu v Somboru. Ko so ga tamkai zasliševali, ie od žandarme-rije v Dražu prispela brzojavka, da je požigalka izsledena v osebi štirinajstletne deklice. Jovanovič je bil nato iz zapora izpuščen. Natečaj za gojence za veterino. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se sprejme letos iz civilnega prebivalstva 10 gojencev za študiranje veterine na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Izbrani gojenci dobe prejemke od dne 1. oktobra dalje, in sicer štipendijo po 1200 dinarjev na mesec, za nabavo knjig in ostalih šolskih potrebščin 600 dinarjev za semester ter odškodnino za šolnino, izpitne takse in za natis dizertacije. Zdravniški pregled se vrši dne 20. t. m. v stalni bolnici I. armijske oblasti v Beogradu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 91 z dne 31. avgusta 1927. Občina v ženskih rokah. Pri občinskih volitvah v Gwoždžecu pri Čortkovu, kjer imajo tudi žene volilno pravico, so nastopile ženske s samostojno kandidatno listo in popolnoma zmagale. General Čangcolin se misli iz-klicati za kitajskega cesarja. Pri verskih svečanostih ga morajo kitajski svečeniki pozdravljati z istim ceremonielom, kakor so nekoč pozdravljali kitajske cesarje. Strašen tajfun na Japonskem. V provincah Nagasaki in Kucki je divjal katastrofalen tajfun, ki je porušil okoli 4000 hiš ter zahteval okoli 500 človeških žrtev. Še mnogo večje število oseb je odneslo težje ali lažje poškodbe. Ker je brzojavna in telefonska zveza prekinjena, podrobnosti še niso znane. Po dosedanjih poročilih se ceni škoda na preko 2,000.000 jenov. Katastrofalne poplave v Galiciji. Povodenjska katastrofa v vzhodni Galiciji in Podkarpatski Rusiji, zavzema vedno večji obseg. Mesta Stryj, Turka, Stanoslav, Smatyn, Nadvorna in še več drugih so pod vodo. Samo v kosovskem okraju je zahtevala katastrofa nad 100 človeških žrtev. Med Stanislavom in Vo-rohto je odnesla železniški tir. Dva železniška uslužbenca sta utonila. V Boryslavu ni ostala skoraj nobena hiša nepoškodovana, v Stryju je preko 150 hiš pod vodo. Tudi tu je zahtevala katastrofa veliko število človeških žrtev. Pri reševalnih delih je poginilo več policijskih uslužbencev. V neki vasi pri Dolnji so odnesli valovi 42 kmetskih hiš. Samo malo kmetov si je rešilo življenje. Število žrtev v Stanislavu se ceni na 200. Mnogo petrolejskih vrelcev ,je zasutih, številne rafinerije so uničene. Materielna škoda je ogromna. Tudi Przemysl je ogrožen. Voda je udrla v mestno elektrarno in v mestno bolnico. Bolnike so morali prepeljati v privatne hiše. Mesto je brez luči. Tudi vodovod je hudo poškodovan. Mestoma je uničena vsa žetev. Celokupnega števila~človeških žrtev še ni bilo mogoče ugotoviti. Utonilo je tudi mnogo živine. Pred Krakovom grade nasipe, da bi obvarovali mesto pred katastrofo. Cosulich linija — Trst naznanja, da vozi dne 21. septembra t. 1. iz Trsta najmoderneje zgrajena, največja in najhitrejša veleladja sveta z motornim pogonom »Saturnia«, 24.000 ton, 33.000 P. S., 21 milj hitrosti — v južno Ameriko. Vožnja Trst—Buenos Aires 15 dni. Vozne liste prodaja: Simon Kmetec, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Ena in ena sta dve, v naše naj skrinje pade vse! Enkrat ena je ena, za žerjava ne pade nobena! Novice in razno. 40 milijonov škode vsled vremenskih nezgod. Oblastni odbor v Splitu je zbral vse podatke o vremenskih nezgodah, ki so se zgodile letos v severni Dalmaciji. Po teh podatkih znaša škoda okrog 40 milijonov Din. Poskusno mobilizacijo je odredila sovjetska vlada v Leningradu in na Krimu. Mobilizirani so bili letniki od 1896. do 1903. Mobilizacija je vzbudila med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Papež odlikoval kralja Fuada. Egipčanski kralj Fuad je obiskal London in priredil angleškemu kralju svečano pojedino, o kateri smo tedaj poročali. Potem se je odpeljal v Rim in bil gost italijanskega kralja. Ob tej priliki je bil tudi pri svetemu očetu. Poročajo, da je kralj Fuad prvi nekristjanski vladar, katerega je sprejel papež v privatni avdijenci. Govorila sta 15 minut. Ob slovesu ga je papež odlikoval. Kralj Fuad je mohamedanec. S sekiro mu presekal glavo. Preteklo nedeljo se je izvršil v Šmarci pri Kamniku težek zločin. 27-letni Anton Šinkovec, delavec zvečer v neki gostilni. Ko se je ob 1 ponoči vračal domov, ga je na cesti nekdo udaril z ostro sekiro po glavi in preklal lobanjo. Šinkovca so kasneje našli njegovi prijatelji nezavestnega na tleh in ga pobrali ter odpeljali v Kamnik, kjer mu je tamkajšnji zdravnik nudil prvo pomoč. Težko ranjenega Šinkovca so prepeljali nato z avtom v ljubljansko bolnico. Elementarne katastrofe v Rismu-niji. V Stari Rumuniji so bfesnele te dni hude nevihte. Večina telefonskih prog je pokvarjena. Bukarešta je bila nekoliko časa odrezana od sveta. V poslopje poljedelske visoke šole je udarila strela, izbruhnil je požar, ki je upepelil streho. V Jassy-ju je ruval orkanu podoben vihar telefonske droge in drevesa ter odnašal strehe. — V okolici Bukarešte je uničila toča skoraj vse vinograde. V okolici Baltzi-ja je padala ko oreh debela toča, ki je poškodovala več ljudi. V predmestjih Bukarešte je povročila poplava velika paniko. Več manjših predmestnih hiš se je zrušilo. Čudež na Bavarskem. Kakor poročajo časopisi zadnje dni, se je zgodil v vasi Konnersreuth na Bavarskem čudež. Čudež se je zgodil na nekem mladem dekletu, ki je stara sedaj okrog 16 let. V čem pravzaprav ta čudež obstoja, časo- CARLPO LJUBLJANA Velika Inventurna detajlna razprodaji čevljev po tovarniški ceni na Dune|ski cesti št. 23 na dvorišču je podaljšana vsled vedno večjega povpraševanja do 20. septembra 1927. Na razpolago je še več tOOO parov raznovrstnih vzorcev po izvanredno ni®3ci ceni. Moški in ženski od . . Olll ©O'- naprej. Fantovski, dekliški in H$dH otroških od .... U1H naprej. Velika zaloga sandal lx rujav ga blank usnja od štev. 20 do 4©. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge i. t. rt. 111 SLS in SDS — po volitvah velik kes! SKS — ta je pa zdrava in za kmete najbolj prava! pisi jasno ne poročajo. Pripominjajo pa, da je jako podoben onemu Johance iz Vodic. Osamosvojitev poljedelcev. 0 tem smo že večkrat pisali; prav pred kratkim na primer, da bodo zgradili ogrski predelovalci sladkorne pese lastne tovarne za izdelovanje sladkorja. Sedaj prihaja iz Varšave poročilo, da hočejo zgraditi poljske kmetijske organizacije s pomočjo inozemskega kapitala pri Varšavi tovarno poljedelskih strojev in poljedelskega orodja. Osnovni kapital nove družbe bo znašal 5 milijonov dolarjev. Kafol: »Sadjarstvo« je izšlo v 2. izdaji. Da se je morala knjiga že par mesecev po prvi izdaji izdati vdrugič, je najboljši dokaz, da je knjiga prvovrstna in za našega kmeta-sadjerejca najbolj prikladna. Cena Din 10.—, po pošti 1 Din več. Najkrasnejšo benečansko nošo boste videli prvič v Ljubljani dne 18. septembra pri reviji narodnih noš. Tudi pri nas še skoro nepoznana prekmurska ^noša tekmuje ta dan z vsemi že prijavljenimi. Med temi se bo videlo cele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem, kar daje še živahnejšo pobudo za čim večji uspeh posanieznika ali skupin. Za to revijo narodnih noš vlada največje zanimanje, ki se stopnjuje od dne do dne in s smelostjo trdimo že danes, da bode ta revija, sodeč že po prijavah, do sedaj, ena najimpo-zantnejših in največjih. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo najlepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec bo gotovo zadovoljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda. Mlekarstvo na letošnji .»Pokrajinski razstavi« v Ljubljani. Ne le praktični 'mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka često povsem zmožna prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsak sam primerja dobroto svojih izdelkov napram dobroti izdelkov drugih domačih ali tudi inozemskih na svetovnem trgu že vpeljanih mlekarn ter odloči ,, smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav bodisi kot sodelujoč, bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. Zato vsi lple-karji na Obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra 1927. Prešernova ulica TM.lo.il,2149.2MS tUlli.«! ** »Ott. tok. HfrMI dAMMPSte JtsS aMsatk?! t« C«2f hraSH!?e w,°9e ,n ,xda,a fp9- kre