PkimuRSKI DNEVNIK Poitnina plačana * gow»vmt A ob. postale I gruppo Cena 400 lir Leto XXXVII. Št. 293 (11.115) TRST, sobota, 12. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO SO V SENATU ODLOŽILI RAZPRAVO O FINANČNEM ZAKONU IN PRORAČUNU Danes pri Spadoliniju vrh tajnikov večinskih strank Gotovo je, da poslanska zbornica ne bo iztegnila odobriti proračuna pred koncem leta RIM — Predsednik vlade Spadulini se bo danes sestal s tajniki večinskih strank v vili Mariama. Sestali se bodo še preden je senat odobril finančni zakon in proračun za leto 1982, ki bi ga morali odobriti včeraj, so ga pa preložili na torek. Gre prav gotovo za dokaz velikih težav, ki jih je treba premostiti pred odobritvijo obeh zakonov. Rok se je torej podaljšal in skoraj gotovo je, da poslanska zbornica ne bo utegnila dokončno odobriti finančnega zakona in proračunu do 31. decembra, kot predvideva ustava in se bo vlada morala zateči k začasnemu poslovanju. Današnji vrh bi moral prispevati k premostitvi zadnjih težav in polemik. ki še obstajajo znotraj vladne večine, še zlasti kar zadeva krajevno financo. Tajniki vseh strank zatrjujejo, da se bodo udeležili današnjega srečanja z najboljšo voljo. Zelo verjetno bosta v jutrišnjem srečanju govorila tajnika PSI in KD Cra-xi in Piceoli, ko sta se sinoči sestala na proslavah ob drugi obletnici Nen-nijeve smrti. Govorila sta prav gotovo tudi s predsednikom vlade Spa-dolinijem. ki se je udeležil proslav. • KD meni. da je neobhodno potrebno potrditi solidarnost Spadoli-n.ievi vladi, saj bi vladna kriza v sedanjem političnem trenutku imela zelo težke posledice za državo in bi pomenila hud razkol v vladni večini Prav sedaj ie potrebna trdna vlada, ki se lahko spopade z resnim gospodarskim položajem, kar so včeraj potrdili nekateri vidni demokristjanski predstavniki. Načelnik demokristjanske skupine v poslanski zbornici Gerardo Bianco je poudaril, da bi bil edini izhod iz vladne krize, ki bi jo sprožili v tem trenutku, predčasne volitve. Bianco se je skliceval na Spadolinijeve izjave, češ da ni mogoče na noben način preseči 50.000 milijard primanjkljaja javnih izdatkov. Tudi socialisti v bistvu podpirajo Spadolinijevo vlado in zagovarjajo potrebo po učinkovitejši gospodarski po>itiki. Nekatere pomisleke, sicer nebistvene imajo socialdemokrati, ki so se sestali sinoči, in ki bodo danes vztrajali pri vprašanju pokojnin. še . zfifsti pokojnin javnih uslužbencev. Liberalci bodo zahtevali od Spa delinija. naj točno določi smernice vlade in večinskih strank, kar zadeva državni proračun za leto 1982. ki ga je treba čimprej odobriti. Li beralci so mnenja, da mora sedanja vlada ostati na oblasti do konca zakonodajne dobe. to pa je mogoče samo v primeru, da sedanja vlada doseže vidne uspehe v boju proti inflaciji. Tako liberalci kot republikanci so proti vladni krizi, ki nima nobene možnosti rešitve. Kdor hoče sestaviti novo drugačno vlado naj v parlamentu dokaže, da je zmožen rešiti hude gospodarske probleme, ki tarejo Italijo. S tem so hoteli republikanci poudariti, da do vladne krize lahko pride samo v primeru, da ena od obeh zbornic zavrne zaupnico Spadolinijevi vladi. V Rimu objavili Ncmiijeve dnevnike RIM — Ob prisotnosti predsednika republike Sandra Pertinija in s posegi predsednika vlade Spadolini-ja ter tajnika PSI Crazija so včeraj v Rimu predstavili "dnevnike* pokojnega socialističnega voditelja Pietra Nennija. V teh zapiskih je zaobjetih 13 let Nennijevega življenja od padca fašizma do Stalinove smrti. NO VI TICKETI V IDR A VSTVU: BOLEZEN POSTAJA RAZKOŠJE RIM — Senat je na zadnjem zasedanju odobril tiste člene finančnega zakona, ki se nanašajo na zdravstveno problematiko in neposredno zanima vse odvisne delavce, ki bodo morali od 1. januarja globlje seči v žep, da bodo deležni »brezplačne* zdravstvene oskrbe. Kot prvo bodo morali zdravstveni zavarovanci s ticketom (doplačilom) v znesku 1.500 lir pri spevati za zdravstvene preglede pri splošnih zdravnikih, doplačilo pa se po povzpelo na 3.000 lir, če se bolniku ne ljubi v ambulanto in zdravnika pokliče na dom. Seveda so taka doplačila predvidena samo za bogataše, ki imajo nad 6 milijonov in 200 tiseč lir letnih dohodkov, za vsakega družinskega čiana v breme pa je treba prišteti 500 tisoč lir. Grobe povedano bo oproščena plačevanja ticketa tričlanska družina, v kateri dela samo družinski poglavar in zasluži manj kot 600 tisoč lir mesečno. Povsem razumljivo so doplačila oproščeni vojni, delovni in civilni invalidi, neko liko manj je razumljivo, zakaj so ticketa oproščeni otroci do 6. leta starosti in ne vsi mladoletniki. Bržkone so statistični podatki dokazali, da se zdravstvenemu ministrstvu še najbolj izplača, da oprostijo doplačila predšolske otroke. Po pregledu pri splošnem zdravniku, v hujših primerili seveda, sledi pregled pri specialistu, za tak pregled bo treba doplačati največ 4.000 lir. Če pa se splošni zdravnik ali specialist odločita, da rabi zavarovanec še kak laboratorijski izvid. bo moral bolnik doplačati le 20 odstotkov zneska, ki ga zdravniške konvencije predvidevajo za tak pregled. Bolezni si navadno nihče ne naroči, a rado se zgodi, da po vseli pregledih in izvidih zdravniki določijo, da je edina rešitev sprejem v bolnišnico. S tem pa se ne končujejo finančne skrbi zdravstvenega zavarovanca. Za vsak dan bolniške oskrbe bo moral plačati največ 6.0CO lir. Seveda bo v kaki bolnišnici plačal tudi kako malenkost manj, a brezplačna zdravstvena oskrba bo s 1. januarjem v Italiji le spomin. Novoletno darilce odvisnim delavcem pa še ne pomeni, da se bo italijansko zdravstvo tudi izboljšalo. Bržkone bo vse ostalo pri starem. V ministrstvu za zdravstvo celo pripominjajo, da bodo višji izdatki le zapolnili finančne vrzeli. Ministrstvo pa se ob koncu leta otepa. s še hujšimi problemi, saj mora določiti zneske iz vsedržavnega zdravstvenega sklada, ki jih bodo namenili posameznim deželam, ki so z zdravstveno reformo pristojne za javno zdravstvo. Med drugim bodo morali obnoviti delovne pogodbe zaposlenih v zdravstvu, kar bo ponovno obremenilo zdravstveni proračun. Taki temni oblaki pa napovedujejo, da se bo zdravstvena oskrba še bolj »privatizirala*, da bodo morali zavarovanci še vedno segati v žep in naj si kar izbijejo iz glave upanje, da se bomo vrnili v lepe stare čase, ko si se z odtegljaji pri plačah rešil vseh nadaljnjih skrbi pri zdravstveni oskrbi. HiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMimTiintiMiitiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiitiiiiiniiiiviiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiitmimiiitiiiiiiiiiiMmiiiuiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiii* V BRUSLJU SE JE KONČALO TUDI ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATO Zahodnoevropski zavezniki skrajno previdni ob napovedanih sankcijah ZDA proti Libiji Zadovoljstvo atlantskega zavezništva ob vstopu Španije v NATO in zaradi ženevskih pogajanj BRUSELJ — Kljub splošui negotovosti, ki je vladala do zadnjega trenutka, se je včeraj v Bruslju vsaj navidezno srečno končalo jesensko zasedanje zunanjih ministrov atlantskega zavezništva. Petnajst članic zavezništva, vključno z Grčijo je odobrilo sklepni dokument, v katerem poudarjajo dva pozitivna dogajanja, in sicer španski sklep ‘o vstopu v NATO in začetek sovjotsko-amerištoh -pogajanj o omejevanj# jedrskega orožja v .Evropi, Glede slednjega so zavezniki predvsem 'ugotavljali razpoložljivost ZDA, da kljub težavam nadaljujejo s pogajanji ob sprotnem seznanjanju članic NATO z rezul lati. • • * ’ Tudi pri lem sklepnem dokumentu pa so grški pomisleki odigrali pomembno vlogo. Na grško izrecno zahtevo so tako vnesli dve klavzuli, in sicer o organizaciji poveljstev NATO v Sredozemlju in o preklicu španskega vstopa v atlantsko zavezništvo v primeru desničarskega državnega udara. Mii^p teh pročelnih točk, zasedanja se je udeležil tudi vodja ameriške delegacije na pogajanjih v Ženevi Panl Nltze, je bila včerajšnja osrednja točka vprašanja ameriško -libijskih odnosov. Ameriški državni tajnik Alexander Haig je evropske zaveznike seznanil z Reaganovim sklepom o vpoklicu vseh ameriških državljanov iz Libije in o njegovih namenili, da sproži proti Gadafijevemu režimu pravo gospodarsko vojno. Ob tem problemu pa je a meriška diplomacija naletela na precejšnje nerazumevanje zahodne Evrope. Haig je skušal taka nerazumevanja upoštevati, saj imajo številne zahodnoevropske države precej- V GDANSKU SE JE VČERAJ ZBRALA VSEDRŽAVNA KOMISIJA SOLIDARNOSTI Solidarnost ne bo popuščala vladi glede omejevanja sindikalnih pravic Številni govorniki so oslro obsodili delovanje vlade generali* Jaruzelskega - Predstavnik iz Bydgoszcza je celo zahteval referendum o zaupnici vladi in PZDP VARŠAVA — V gdanski ladjedel- ! poraznimi razmerami v poljskem go- rici Lenin se je včeraj dopoldne za čelo zasedanje vsedržavne komisije sindikata Solidarnost. Poljski sindikalisti nameravajo na tem srečanju spregovoriti o široki paleti problemov. ki niso povezani le s sedanjimi spodarstvu, ampak tudi z razvojem odnosov med delavskim gibanjem in oblastmi, ki se še naprej zaostrujejo. Zasedanje v Gdansku bo po vsej verjetnosti tudi prispevalo k prilagajanju sindikalne strategije seda- De Cuellar izvoljen za novega tajnika OZIM mm. ff fLc; i ...ftfiiž lEsi’ v mH -. ' Ljgj^ Jv Javier De Cuellar NEW YORK — Varnostni svet Združenih narodov je sinoči izvolil perujskega diplomata Javie-ra Pereza De Cuellar ja za novega generalnega tajnika svetovne organizacije. De Cuellar bo na tem položaju ostal pet let, če bo generalna skupščina OZN njegovo izvolitev ratificirala. De Cuellar je v stekleni palači zelo znan, saj je bil že generalni podsekretar. Zadnje čase si je kot osebni odposlanec dosedanje ga generalnega tajnika VValdhei-ma prizadeval, da bi olajšal umik sovjetskih oboroženih sil iz Atga-nistana. V teh svojih poskusih si je De Cuellar zagotovil naklonjenost zahodnih držav, ne da bi se zameril Sovjetski zvezi, ki pa jo dobro pozna, saj je bil več let veleposlanik Peruja v Moskvi. Novega tajnika je varnostni svet izvolil soglasno na kratki seji za zaprtimi vrati, potem ko se je nekaj kandidatur izjalovilo in s tem tudi volitve, ki so se začele že oktobra. Ponovno, tretjo kandidaturo Kurta Waldheima, so zavrnili kar 16-krat. njim razmeram v poljski družbi in tudi k izjasnjevanju sindikata o vprašanjih povezanih z večjo odprtostjo sredstev množičnega obveščanja, z zahtevo po novih volilnih postopkih in z razvojem samouprave v podjetjih. Prav glede tega zakona in z njim povezanega predloga poljske partije, naj parlament izglasuje posebna pooblastila vladi, se je tudi včeraj razvnela polemika med sindikatom in oblastmi. Sindikalisti so ponovno izrazih pripravljenost, da z vsemi sredstvi zavrnejo predlog PZDP. Walesa je sicer dejal, da si tega ne želi in da je prepričan, da bosta nasprotujoči si strani sposobni najti primerno rešitev tudi za ta problem. Kljub tem pomirljivim izjavam voditelja Solidarnosti so bi h govori večine sindikalistov, ki so spregovorili včeraj, ostrejši in v njih je bilo veliko napadov na delovanje vlade generala Jaruzelskega. Predsednik sindikata v Bydgoszezu, Jan Ru-lewski je celo zahteval, naj se na Poljskem pripravi referendum, s pomočjo katerega bi ugotovili, če si poljsko ljudstvo še naprej želi, naj PZDP obdrži volilno vlogo. Ljudstvu naj bi končno dali tudi možnost, da učeni delovanje vlade in sejma, i Ob začetku zasedanja, ki bi se moralo končati danes, vendar je precej možnosti, da ga bodo podaljšali do ponedeljka, je sovjetska tiskovna agencija TASS začela novo ofenzivo proti Solidarnosti in njenemu voditelju \Valesi. V svojih poročilih je najprej prikazala apokaliptičen položaj na Poljskem, kjer ljudstvo že krade orožje in eksploziv iz vojašnic, nato pa je za vse to obtožila vodstvo sindikata, ki izkorišča vsa razpolož Ijiva sredstva v boju proti socialističnim silam. šnje gospodarske interese z Gadafi- žavama znašala okoli 130 milijo-jevim režimom, da bi jih morebitni nov dolarjev, kar .je enako letoš-zahodni gospodarski embargo hude nji ravni. Protokol sta Dodpisala prizadel. V prid vrsti se to nanaša pomočnik zveznega sekretarja za ua Italijo, ki ima g Libijo porpemb ne gospodarske sp&raižuuieiNttalija se med drugim boji za svojih prekq 20 tisoč delavcev, ki so zaposleni v Libiji. A tudi Zvezna republika Nemčija je izrazila svoje pomisleke, o koristnosti morebitnega gospodarskega embarga, saj bi s tem dokončno pahnili Libijo v objem Sovjetske zveze. Sodeč po skopili vesteh, ki priha jajo iz Bruslja glede ameriško - libijskih odnosov, prevladuje v atlantskem zavezništvu prepričanje, da je to predvsem dvostransko vprašanje med ZDA in Libijo, ki se le delno odraža v Evropi. Edina članica atlantskega zavezništva, ki se delno opredeluje za ameriški embargo je baje Velika Britanija, ki ima v Libiji nekoliko manj interesov kot druge evropske države. Kljub pročelju navideznega zadovoljstva pa v bruseljskih krogih prevladujejo precej negativne ocene o sedanjem »natovskem tednu*. Sestanek obrambnih ministrov se je namreč končal brez sklepnega dokumenta, kar je že prava polomija. Zadovoljstvo ob vstopu Španije v NATO pa greni ugotovitev, da se je atlantsko zavezništvo ošibila na svojem najbolj občutljivem jugovzhodnem delu. Grčija je namreč precej jasno povedala, da je njena prisotnost v NATO vprašljiva, dokler ne bo zavezništvo pripomoglo pri reševanju grško - turškega spora. Ob taki ugotovitvi zvenijo precej medlo izjave italijanskega zunanjega ministra Colocnba, da je zadržanje grške vlade le posledica volilnih obljub Papandreujeve garniture, da bo slednja bržkone v bližnji bodočnosti spremenila svoje stališče. Po vsem tem lahko ugotavljamo, da ni sedanje zasedanje atlantskega zavezništva odpravilo razhajanj med posameznimi članicami, da so trenja in nesporazumi z zaveznikom preko Atlantika ostali, a so jih zunanji ministri v Bruslju skrbno prikrili. "zunanje zadeve Bašič in namestnik albanskega ministra -za zunanjo trgovino Sinoimeri. (dd) TIRANA — S podpisom protokola o menjavi blaga v letu 1982, so se v Tirani končali jugoslovansko -albanski pogovori. Predvideno ie, da bo blagovna menjava med dr- Mudžahcdini ubili TEDEN DNI PO PRIVITJU VIJAKA ZA UVOZ BLAGA V SFR1 Deljena mnenja o uspešnosti novih carinskih predpisov v Jugoslaviji Za tuje državljane ostanejo v veljavi prejšnja določila - Verjetno se bo promet čez mejo znatno zmanjšal LJUBLJANA — Sprememba določil jugoslovanskih carinskih predpi sov, ki so začeli veljati 5. t.m. in ki so znižali vrednost blaga, ki ga lahko jugoslovanski državljani vnesejo v domovino od 1500 dinarjev na vsega 200 dinarjev, je v Jugoslaviji povzročila različne odmeve. Večina meni, da je zvezni izvršni svet sprejel ta ukrep kot nadomestilo za takso za prebod čez mejo, ki je nekaj mesecev burila duhove Jugoslaviji. Uradnega potrdila o tem še ni, kajti predstavnik zveznega sekretariata za finance, je dejal, da ne more o taksi za prehod čez mejo povedati nič več kot je že bilo rečeno. Zadnje besede o taksi pa je rekel zvezni minister za finance Petar Kostič na beograjski televi-viziji, ko je dejal, da še vedno vztraja pri uvedbi taks. Ob spremenjenih carinskih predpisih so komentatorji v nekaterih predvsem beograjskih časopisih menili, da je sprememba - carinskih predpisov bolj strog ukrep kot bi bila taksa za prehod čez mejo, kajti, če bi uvedli takso, bi potnik plačal ob prestopu- meje 1.5C0 dinarjev, za kar bi lahko prinesel v domovino toliko kot prej. Povsem drugačno mnenje je v Sloveniji, kjer menijo, da je novi carinski predpis veliko ugodnejši od taks, saj otiranja državno mejo še naprej na ste-žaj odprto in ne omejuje potovanj v tujino. Precej komentarjev se je pojavilo tudi o načinu uvedbe novega predpisa, saj Jugoslovani pred uvedbo o njem niso bili obveščeni, skoraj vsi pa so si edini, da bi lahko državljane, če ne prej, vsaj v petkovih večernih poročilih obvestili o novih predpisih. S tem bi prav gotovo manj negodovali potniki na meji, ki do takrat niso vedeli za nove predpise in so nehote postali tihotapci. Po uradnih izjavah je bil novi predpis potreben zato, da bi se zmanjšal odliv dinarjev in deviz v tujino. Prav tako pa naj bi preprečili tihotapljenje blaga, ki dobiva vedno večji obseg, še posebej kave, ki jo je na jugoslovanskem trgu zelo težko dobiti. Toda obstajajo tu-dt drugačna mnenja. Tako pomočnik upravnika sežanske carinarnice Milan Hanzelj pravi, da novi ukrep prav gotovo ne bo zavrl tihotapljenja blaga, vendar pa bo verjetno občutno zmanjšal število prehodov čez mejo ostalih potnikov, kajti ti-„ , ,, stih, ki tihotapijo blago, je manj Homeinijevega sodelavca ! mi odstotkov v« ostau Pa bc- « 0. do dobro premislili, kdaj in po kaj TEHERAN — Iranski radio je spo- bodo šli čez mejo. ročil, da je v atentatu v Shirazu včeraj izgubil življenje eden od najbližjih Homeinijevih sodelavcev, verski dostojanstvenik Abolasan Da-stheyb. Pripadniki organizacije mu-dzahedinov so minirali cesto, po kateri se je Da$theyb vozil v bližnje svetišče. V atentatu je izgubilo življenje tudi več civilistov. prečiti poti Jugoslovanov po nakupili čez mejo. Toda o tem, kako naj bi bolje založili trgovine, tudi sedaj, ko je sprejet spremenjen carinski predpis, ni kaj dosti slišati. Ob sprejetju spremenjenih predpisov se pojavljajo tudi razne ocene za koga vse veljajo nova določila. Pri ljubljanski carinarnici-so pove dali, da veljajo novi predpisi tudi za zdomce, ko pridejo-na obisk v domovino, še naprej pa zanje velja predpis, da lahko enkrat letno prinesejo v domovino za 5.000 dinarjev blaga brez carine. Za tuje državljane se predpisi niso spremenili in torej zanje he velja, da lahko prinesejo v Jugoslavijo le za 2C0 dinarjev blaga. Tujci morajo ob vstopu v Jugoslavijo prijaviti predmete, ki se ne štejejo za osebno prtljago (fotoaparate, kamere. tranzistorje itd.), medtem ko jim osebne prtljage ni treba prijavljati. O tem, kaj lahko tujci prinesejo kot osebno prtljago, predpis pravi, da je to odvisno od poklica, letnega časa, namena potovanja in drugih okoliščin. Torej tujci lahko prinesejo za več kot 200 dinarjev blaga, od carinikove presoje pa je odvisno, kaj vse lahko potnik prenese ob vstopu v Jugoslavijo kot osebno prtljago. FRANCE KMETIC Liza Aleksejevim lahko odide iz SZ MOSKVA - Snaha Saharova Liza Aleksejevna bo lahko Sovjetsko zvezo zapustila že v ponedeljek, ko ji bodo oblasti tudi izdale izstopni vizum za ZDA. Že danes pa bo lahko 25-Letno dekle obiskalo tasta Andreja Saharova in njegovo soprogo, ki sta v Gorkem prekinila 17-dnevno gladovno stavko. Tudi to najbrž dokazuje, da je zdravstveno stanje sovjetskega disidenta boljše. NA ZASEDANJU OPEČ V ABU DABIJU Rahla pocenitev cene petroleja Libija zahtevala solidarnost ostalih članic v boju zoper ZDA ABU DABI — Z nebistveno pocenitvijo cene nafte se je včeraj končalo ?a-«lan.,e petrolejskih njii-nisU.ov OPE.C. ki .je bilo v tiem namenjeno političnim vpraša njem in sporom med arabskimi de žeiami. Petrolejski ministri so sklenili, da bodo s prvim januarjem zmanjšali ceno posameznih sodov za 26 do 70 centov dolarja, glede pač na različno kakovost surove nafte. Iran in Kuvajt sta odločila, da bosta svojo «težko» nafto prodajali po 1,7 dolarja manj od osnovne cene »črnega zlata*, ki ostaja 34 do larjev za sod. Nekoliko cenejši bo, Ludj proizvod Saudske Arabije, Ka-tara in Združenih arabskih emira tov. Vendar pa je jasno, da dogo- Vsekakor ostaja dejstvo, da s spremembo carinskih predpisov v Jugoslaviji niso odpravljeni temeljni vzroki, ki napotujejo ljudi na pot čez mejo po nakupih, kajti dokler police jugoslovanskih trgovin ne bodo založene s kavo, toaletnim papirjem in drugimi nujnimi življenj-1 vor ne bo bistveno vplival na meti sidrni potrebščinami, bo težko pre-1 narodno petrolejsko tržišče, kjer Srečanje med Schmidtom in Honeckerjem Po več kot desetih letih sta se včeraj nedaleč od Berlina sestala voditelja obeh Nemcij, Schmidt in Honeckcr. (Telefoto AP) Častno razsodišče se praktično ni izrazilo o sodelovanja Labriole v masonski toži P2 RIM — Predsednik častnega razsodišča, ki je imelo nalogo, naj razišče utemeljenost obtožb radikalnega poslanca Melege glede sodelovanja socialista Labriole v Gellijevi masonski organizaciji «P2», Riz je včeraj v poslanski zbornici prebral rezultate omenjene preiskave. Predvsem je treba poudariti, da je razsodišče izdelalo svoje mnenje po sistemu volk sit in koza cela. Melege ni pokaralo, ker si je upal zabrusiti v obraz socialističnemu veljaku, da je sodeloval v tajni organizaciji, ki je rovarila proti demokratičnim inštitucijam. Vendar tudi Labriole ni obtožilo, da je bil včlanjen v masonsko ložo «P2>. Celotno zadevo je razsodišče prepustilo posebni parlamentar- ni komisiji, ki jo vodi Tina Anselmi in kateri so poslanci in senatorji zaupali nalogo, naj razišče ozadje celotne zadeve povezane z omenjeno tajno organizacijo. Razsodišče je obenem1 izrazilo tudi mnenje, da ni mogoče povezovati Labriolovega delovanja v parlamen tu z njegovim mogočim sodelovanjem v «P2». Do spora med Labriolo in Melego je namreč prišlo, ko je socialistični poslanec pred stavil zakonski predlog svoje stranke o spremembah pravilnika poslanske zbornice. Me-lega je takrat zahteval, naj se Labrioli vza me beseda, ker je le ta sodeloval v proti-državnih organizacijah in nima zato pravice, da bi predlagal spremembe delovanja najvišjega državnega foruma. Zanimivo je tudi, da sta po objavi mnenja častnega razsodišča oba poslanca izrazila svoje zadovoljstvo nad njim. Labriola ga sicer ni hotel komentirati, vendar je dejal, da bo sedaj naročil svojim advokatom, naj tožijo vsakega, ki ga je obrekoval glede masonstva in tudi poslanca Melego. Poslanec radikalne stranke. pa je dejal, da častno razsodišče ni oprostilo Labriole in da mora le ta sedaj sprejeti potrebne ukrepe. Nato je jasno zrhteval, naj članska izkaznica masonske lože *P2* 2066, tako namreč radikalci vztrajno nazivajo socialističnega parlamentarca, upošteva Pertinijeve izjave glede Gellijeve skupine in naj zapusti parlament. ponudba raste, povpraševanje pa se čedalje manjša. Na zasedanju pa niso rešili spora okoli cen ses emoairišfee narte. Nigerija namreč ni pristala, da po viša ceno svoje nalij od sedanjih 36.50 na 37 dolarjev za sod, kar je povzročilo, da sta Libija in Alžirija odbili predlog, da znizata ceno svoje nafte za 56 centov, na 37.50 dolarja. Nigerijski predstavnik je svoje stahsče obrazložil z utemeljitvijo, da je n.iegovi deželi uspelo dvigniti raven 'izvoza na poldrugi milijon sodov na dan, kar ie za petsto tisoč več od takrat, ko je nigerijski petrolej stal 37 dolarjev. Tudi včeraj je na plenarnem zasedanju prisip do nepričakovanega preobrata in tudi tokrat je niia glavni protagonist Gadafijeva Li-oi.ia. Ko so vsi že pričakovali raz pravo o cenah nafte je namreč linijski petrolejski minister Abdusa-lam Mohamed Žagar zahtevni od ostalih članic OPEČ, naj zaščiti j j libijske interese v najnovejšem sporu z ZDA in predlagal vrsto »povračilnih* ukrepov na račun Reaganove administracije. Vendar pa je njegov poskus dokaj klavrno pro padel. Venezuelski minister Calde-rou je odločno zavrnil, da je libijsko vprašanje kvečjemu predmet razprave zunanjih ministrov. Podobno stališče je zavzel tudi saud-Bkoarabski minister Jamam. Mimo političnih učinkov pa utegne imeti «liladna vojna* z ZDA za Libijo neugodne posledice tudi kar zadeva domačo proizvodnjo nafte. Večina Američanov, v Libiji, ki jih je predvčerajšnjim Reagan povabil. naj se vrnejo domov, ie namreč zaposlenih prav na petrolejskem področju. Izvedenci predvidevajo, da bi ti odhodi lahko povzročili katastrofalen polom v, libijski proizvodnji nafte. «Skmni» teroristi pišejo Spadoliniju TURIN — Hladnokrvna »usmrtitev* skrajnolevičarskega domnevnega terorista Giorgia Soldatija je ponovno opozorila na nevzdržnost stanja v italijanskih zaporih. 25-letne-ga Soldatija, ki se je 13. decembra udeležil oboroženega spopada s policijo na milanski železniški postaji, v katerem je bil ubit policist Viscar-di, so neznanci zadavili in mu tudi prerezali vrat. Vzroki tako krvoločnega umora niso povsem jasni, saj se je Soldati po aretaciji proglasil za političnega ujetnika in preiskovalci zatrjujejo, da ni sodeloval z oblastmi. Njegovi morilci pa so bili očitno nasprotnega mnenja ter so aretacije pripadnikov prime linee v raznih krajih Italije, do katerih je prišlo v prejšnjih dneh, tolmačili z domnevnimi ovadbami Soldatija policiji. Kakorkoli že. položaj «skesanih» teroristov vsekakor ni lahek. Njihovo zaskrbljenost so v pismu predsedniku vlade Spadoliniju strnili Patrizio Pecei, Roberto Sandalo in Enrico Paghera, ki iz zapora v Alessandrii pozivajo vlado, naj izdela učinkovitejše ukrepe za zaščito «skesanih» teroristov, ki so, kljub obljubam. Prepuščeni milosti in nemilosti svojih bivših pajdašev, katerih edini cilj je v tem trenutku maščevanje. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA POVEČANJE STORILNOSTI v v V PRISTANIŠČU POSKUSNA UVEDBA NAČRTA ZA REORGANIZACIJO DELA Začetek novega poslovnega leta z višjimi tarifami in brez proračuna - Sindikati proti spremembam delovnega urnika * Različna stališča COIL, CISL in UIL glede novih tarif Vodilni odbor Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je včeraj zaključil serijo sestankov za določitev posegov, na podlagi katerih nameravajo reorganizirati delo v luki, da bi dosegli večjo storilnost in hkrati zmanjšali proizvodne stroške. Odbor je sklenil sklicati 15. decembra upravni svet pristaniške ustanove, ki bo moral določiti nov tarifnik za leto 1982. Hkrati je sprejel sklep, naj se novo poslovno leto začne v režimu začasne uprave, se pravi brez predhodno določenega proračuna. Za sestavo proračuna bo namreč pristaniška ustanova počakala na to, da se na pristojnih mestih v Rimu določi vrsta in obseg pomoči, ki je bo deležno tržaško pristanišče. Kar zadeva reorganizacijo dela, je vodilni odbor sklenil uvesti šestmesečno sperimentalno fazo predvidene preosnove. V tem okviru bodo na tistih področjih pristaniškega dela, kjer je to potrebno, uvedli deljen delovni urenik. Drugod, tako na primer na pomolu VII., pa se bo delo še naprej odvijalo v treh izmenah. Sklep o uvedbi deljenega delovnega urnika — je rečeno v poročilu, ki ga je sinoči izdala pristaniška ustanova — je bil sprejet načelno, o njegovem podrobnem izvajanju pa se bo vodstvo luke posvetovalo s sindikalnimi organizacijami. Poročilo v tej zvezi naglaša, da si od sindikalnih organizacij pričakuje šestmesečno »premirje*, sicer ne bo mogoče ugotoviti, koliko so novo sprejeti prijemi res učinkoviti. Poročilo luške ustanove nadalje pravi, da se je EAPT odločila za nove posege ob upoštevanju skrajno resnega finančnega položaja u-stanove, ki se bo še znatno poslabšal v decembru, ko je treba poleg mesečnih izptočati tudi trinajste plače in poravnati račune z dobavitelji, ki tudi sami imajo v decembru višje izdatke. Zaradi tega je možno, da bodo nameščenci luške ustanove in pristaniščniki prejeli decembrsko plačo z nekajdnevno zamudo. Predsednik pristaniške ustanove Zanetti pa je v zvezi s sklepi, ki jih je sprejel vodilni odbor, sinoči izjavil, da je rešitev finančnega problema luške ustanove seveda odvisna od državnega posega Kolikšna bo pomoč iz Rima, bo pokazala bližnja prihodnost. Pristojni organi pa bi morali vsekakor upoštevati, — je dejal Zanettl( da tržaško pristanišče prispeva k trgovinski bilanci okrog 400 milijard deviznih lir na leto in nad 500 milijard osrednji carinarnici. Medtem so enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL in področni sindikati pristaniščnikov včeraj izročili vodstvu pristaniške ustanove daljši dokument, v katerem podrobno o-bravnavajo posamezne točke programa za reorganizacijo pristaniškega dela, ki ga je generalni direktor luke inž. Borella orisal na tristranskem srečanju (luška ustanova — koristniki pristaniških storitev — sindikati) 7. decembra. Dokument poudarja, da je za sedanjo krizo v luki krivo v glavnem prav njeno vodstvo, ki se leta in leta ni znalo odločiti za sestavo in izvedbo učinkovitega sanacijskega programa in ki ni imelo za potrebno, da bi si zagotovilo sodelovanje delavstva pri izboljšanju organizacije dela. mobilnosti delovne sile in profesionalno- Danes slavi pomembni živ Ijenjski jubilej podpredsednik Tržaške kreditne banke JOSIP PANJEK Iskreno mu čestitajo člani upravnega sveta, nadzornega odbora, ravnateljstvo in delovni kolektiv TKB. Danes se bosta vzela ANDREJKA TERČON in FRANKO FRANDOLI Iskreno jima voščijo pevke dekliškega zbora iz Nabrežine. sti osebja. Sindikalne organizacije — pravi nadalje dokument — ne odstopajo od tega, da je treba zagotoviti nadaljnjo zaposlitev vse delovne sile, vključno mladih, ki so bili sprejeti v službo na podlagi zakona štev. 285. Glede tega vprašanja so namreč mnenja, da bi bila napačna politika kakorkoli skrčiti število zaposlenih v trenutku, ko delo v luki stagnira, saj gre za začasno krizo, ki jo bo luka prej ali slej premostila. Dokument na koncu naglaša, da se ne strinja s spremembami delovnega urnika, ki jih namerava uvesti vodilni odbor ustanove in da se bodo sindikati odločno borili proti najavljenim spremembam. Dokument sindikalnih organizacij je do tu enoten. Kar zadeva nove tarife pa so si gledišča CGIL, CISL in UIL različna (v glavnem gre za določitev pristojnosti glede upravljanja s pristaniško mehanizacijo) in so zato skupnemu dokumentu priloženi trije dodatki o tarifah, ki so jih sestavili ločeno CGIL, CISL in UIL. Komemoracija P. Tomažiča drevi v priredbi KPI Drevi ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi slovesna komemoracija 40. obletnice ustrelitve Pinka Tomažiča, ki jo prireja tržaška federacija KPI. Govorila bosta Maria Bernetič in Giovanni Po-stogna, nastopil pa bo tudi TPPZ ♦P. Tomažič*. Manifestaciji bo predsedoval tajnik tržaške federacije KPI Tonel. inuaillMIIIItltllllllllllllllllllllllllllllllillllllinillHIIHIIHUlllllllMIIIIIIIIIIIHIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Začetek znanstvenega srečanja o manipulaciji obveščevanja Srečanje prireja Mednarodni inštitut za preučevanje človekovih pravic Včeraj se je pričelo v veliki dvorani tržaške univerze mednarodno srečanje na temo: Pravica do informacije in manipulacijski procesi pri televizijski komunikaciji*. Srečanje prireja Mednarodni inštitut za preučevanje človekovih pravic. Srečanje se vrši v sodelovanju s tržaško univerzo ter pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike, generalnega tajnika evropskega sveta in dežele Furlani je - Julijske krajine. Ob začetku mednarodnega srečanja je številne oblasti, sodelujoče znanstvenike in pa poslušalce pozdravil predsednik Mednarodnega inštituta za preučevanje človekovih pravic Vincenzo Buscema, ki je spregovoril o pravici vseh do informacije, ki naj ne bo le manipulacija. Prisotne je pozdravil tudi rek tor tržaške univerze prof. Ftisaroli. Po uvodnem pozdravu se je pričel študijski program srečanja, ki je trajal tudi včeraj popoldan in sjcer v predavalni dvorani hotela' 'Ebrd-' pa in ki se bo zaključil danes popoldan. Srečanje je vsekakor 'na visoki' znanstveni ravni, predavatelji namreč poglabljajo načine, kako se gradi novica, kako novica učinkuje na ljudi in kako pride do manipulacije pri informaciji. Največ govora je o televizijski informaciji ter o njeni semantični analizi. Predavatelji so svetovno znani strokovnjaki na področju semiologi-je in teorije informacije in prihajajo iz italijanskih, francoskih, švi carskih in ameriških univerz. Gre torej za srečanje, ki ne analizira neke čisto konkretne oddaje, ampak preuču.je sisteme, po katerih se gradi informacija in tudi sisteme po katerih pride do manipulacij pri predvajanju novic. Gianfran-co Bettetini je v prvem predavanju srečania na primer obravnaval, kako pride do mešanja med pripovedjo in komentarjem, pri tem pa gledalec ne ve, da v isti sapi sprejema opis dogodka in tudi komentar, ki lahko osvetli dogodek v čisto določeni luči. Tako pride do skrite manipulaci je, ki se je sami niti ne zavedamo. Ostala predavanje so probleme o-s veti jeva la iz različnih zornih ko tov, to je interdisciplinarno. • Deželni odbor odločno nasprotuje možnosti o nameravani ukinitvi deželnega ravnateljstva SIP za F-JK s sedežem v Trstu, ki sodi v okvir organizacijske preosnove telefonske družbe. Padel je z lestve Na ortopedskem oddelku so včeraj ob 9.50 sprejeli 54-letnega inštalaterja Germana Chermaza, ki ________________________________se .je ponesrečil v stavbi našega jUKHmimUlHJHttllttHIIIMHIIMIIHMIMMiHHMHIIIIIMMtMMIMIlMMIMMIIMMMMIIMIIIMitlMlIllltMMIMIIIMMII SINOČI NA POBUDO SSK Proslava ob 40-letniei smrti Tomažiča in tovarišev Prav v teh dneh je pred štiridesetimi leti potekal drugi tržaški proces, in sicer od 2. do 14. decembra. Fašistični režim je s tem hotel »kaznovati* slovenske rodoljube in primorske Slovence sploh, hotel jim je odvzeti kisik in svojo narodnostno identiteto. Že dan po zaključku procesa so na openskem strelišču odjeknili streli, pod katerimi so se zgrudili Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal. Te žalostne obletnice so se spom nili sinoči na občuteni proslavi v prostorih Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli s katero so se predstavniki in prijatelji te stranke oddolžili spominu petih padlih. Priložnostni govor, oziroma predavanje je imel dr. Zorko Harej, ki je poudaril, da pomeni drugi tržaški proces epilog najbolj temnega obdobja v življenju primorskih Slovencev, obdobja, ki se je pričelo s požigom Narodnega doma. Dr. Harej je v svojem dolgem izvajanju osvetlil razmere, v ka- terih so žrtve fašističnega terorja živele, osvetlil je zatiralno politiko fašistične vlade in postregel z mno gimi podatki, ki so živo pričali o tistem temnem času. Govornik je spregovoril tudi o poteku procesa samega, o dostojanstvenem vedenju Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala, nakar je potegnil nekate re zaključke, s katerimi je še bolj skušal valorizirati žrtev petih slovenskih junakov. Izvajanje dr. Hareja so podkrepili še odlomki iz pisem Tomažiča in tovarišev, ki sta jih prebrala Livij Valenčič in Gregor Pertot Valenčič in Pertot sta tudi prebrala pesmi Ljubke šorlijeve in Črtomira Šinkovca. posebno obeležje pa je da) večeru, ki ga je povezoval Ivo Jev-nikar, še nastop moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade in pa razstava nekaterih dokumentov ozi roma časopisnih člankov, ki živo pričajo o poteku drugega tržaškega procesa in o zločinu fašistov ter nji hovih podrepnikov. podjetja ZTT, kjer je za podjetje De Corti popravljal ogrevalne naprave. Chermazu je nenadoma spo drsnilo in padel je z dvometrske lestve. Zaradi poškodb na trtici se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Podjetje ZTT mu ob tem izreka voščila za čimprejšnje okrevanje. • Minister za komunitarna vprašanja Abis je sprejel v sredo v Rimu deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Colonija. Srečanja, na katerem je tekla razprava o integraciji naše dežele v EGS, se je u-deležil tudi podtajnik za zunanje zadeve Fioret. • Zaradi nujnih obnovitvenih del bo sedež občinske izpostave v Ul. Battisti v ponedeljek zaprt. • V deželnem svetn se bo v ponedeljek popoldne začela razprava o proračunu; v dopoldanskih urah pa bo deželna skupščina razpravljala o Cbmellljevih' 'IzjaVSlrglede refinansi-ranja drž Furlanije. • V okviru tedna handikapiranih bo danes na pomorski postaji vrsta prireditev. Prva bo na sporedu ob 16.30. NA SESTANKU MED DELEGACIJAMA F-JK IN SRS Proučitev nadaljnjih možnosti sodelovanja med obema deželama Razširili naj bi ga na področjih kmetijstva in gozdarstva Vprašanje italijansko-jugoslovan-ske kooperacije je bilo glavni predmet pogovorov na sestanku, ki je bil v Vidmu na sedežu deželnega od-borništva za kmetijstvo in katerega sta se udeležila deželni odbornik za kmetijstvo Mizzau in pomočnik predsednika odbora za mednarodne odnose pri SR Sloveniji Drago Miro-šič. Sestanka so se nadalje udeležili svetovalec SRS za gospodarske odnose z Italijo Zdravko Makovec, deželni ravnatelj za gozdarstvo Que-rini, predsednik Friulcarne Trango-ni, ravnatelj iste zadruge Occhialini, ravnatelj konzorcija furlanskih mlekarskih zadrug Sabbadini ter še Ro-daro za Plawil in De Toro za zveza industrijcev. Osnova pobudi je bila občutena potreba po proučitvi možnega gospodarskega sodelovanja in trgovinskih izmenjav na področjih kmetijstva in gozdarstva med SR Slovenijo in Italijo. S furlanske strani sta tako Friulcarne kot konzorcij furlanskih mlekarskih zadrug zaželeli, da bi rešili nekatere probleme, kot pogoj za boljše in učinkovitejše odnose — že itak koristne — med obmejnima državama. Svetovalec SRS za gospodarske odnose z Italijo Zdravko Makovec se je zaustavil ob problemih lesa, katerih deželno stanje je orisal dr. Que-rini, predvsem kar se tiče proizvodnje. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se bo delegacija operaterjev iz naše dežele podala v Ljubljano za podrobnejšo proučitev možnosti kooperacije s SR Slovenijo. Slikarski razstavi v Križu iu Boijunru Razstavna dejavnost po naših kulturnih društvih je v teh dneh v polnem razmahu. V občinskem kulturnem domu «France Prešeren* v Boljuncu bodo drevi ob 19.45 na pobudo istoimenskega društva odprli slikarsko razstavo trebenskega rojaka Atilija Kralja, ki bo prikazal občinstvu motive iz Brega. Slikarja bo predstavila Barbara Gruden. Temu bo sledil koncert pianista Corneliusa Frovveina, ki ga bo predstavil Ravel Kodrič. V foyerju doma A. Sirk v Križu pa bodo ob 20.30 odprli retrospektivno razstavo domačina Mirka Doušaka, ki ga bo predstavil slikar Franko Vec-chiet. Na odprtju bo zapel dekliški zbor Vesna. Srečanja sta se udeležila oba predsednika deželnih odborov Comelli in Verrastro, župani in upravitelji z našo deželo pobratenih občin, general Bernard, ki je po nalogu ministra Zamberlettija koordiniral pomoč Bazilikati, deželni svetovalci ter predstavniki krajevnih združpnj, ustanov in uprav, ki so na razne načine pomagali ob potresu. S sredstvi, ki jih je zbrala FJK so v pobratenih občinah Bazilikate zgradili 200 montažnih stanovanj; na sinočnjem javnem srečanju je bilo predvsem govora o možnostih še nadaljnjega sodelovanja med obema deželama. • Upravni svet hranilnice za posojila in naložbe je na svoji zadnji seji sklenil podeliti posojila tudi štirim občinam tržaške pokrajine; med temi - zgoniški (68.970.000 lir za javna prevozna sredstva) in dolinski (750 milijonov lir za dela na električni mreži). VČERAJŠNJA SLOVESNOST NA TRŽAŠKI OBČINI TRŽAŠKI KRONISTI SO PODELILI NAGRADO »ZLATEGA SV. JUSTA* DIEGU DL CASTRU Predsednik tržaških kronistov Cesare izroča priznanje prof. De Castru .......................... PRED NEDELJSKIMI ŠOLSKIMI VOLITVAMI Seznam kandidatov v zavodske svete nižjih in višjih srednjih šol Na jutrišnjih in ponedeljkovih šolskih volitvah bodo starši otrok, ki obiskujejo nižje in višje srednje šole volili svoje predstavnike v zavodske in razredne svete. Na višjih srednjih šolah bodo za ta dva organa (seveda poleg staršev, učnega in neučnega osebja) volili tudi dijaki. Na nižjih srednjih šolah sestavljajo razredne svete vsi šolniki razreda, 4 izvoljeni starši in ravnatelj zavoda, razredni svet višje srednje šole pa vsi profesorji, dva starša in dva dijaka. Zavodske svete nižjih srednjih šol bo sestavljalo po G izvoljenih staršev in profesorjev, en predstavnik neučnega osebja in ravnatelj, na višjih srednjih šolah pa bodo v teh organih zastopani tudi dijaki, ki bodo imeli enako število mest kot starši (3), medtem ko je število predstavnikov drugih komponent isto kot pri zavodskih svet.ih za nižje srednje šole. KANDIDATI ZA VOLITVE V ZAVODSKE SVETE, 0,. NIŽJIH SREDNJlirlk »Ivan Cankar* Sv. Jakob 'Starši: Tatjana Hrjjš^k Neubg, uer, Glavko Turk, Olga Perišič Pau-lettich, Alberto Strain, Egon Blasi-na, Savino Pisani, Miranda Bolčič Corradetti, Livia Mohorčič Centazzo, NIIIIIIIIIMIIIIimillllllllllllMIIIMIIMIIIIIIIIinntnillllUHIIIHIIIIIIMIIIIIIMUllllllllllllllllllHIMlillimillllMIlimillHlHIIIIIIIHIIIMIIIIIIIMIIiniUlllIfnilllMIIIIIIIIIIIIIU Srečanje upraviteljev Bazilikate in F-JK V tržaškem avditoriju je bilo sinoči javno srečanje med deželnim odborom in upravitelji Bazilikate. NA ČETRTKOVI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ obsoja diskriminacijsko ravnanje dežele do slovenskih kulturnih ustanov Poziv k udeležbi na volitvah v zavodske in razredne šolske organe ter k bojkotu okrajnih in pokrajinskih svetov - Spominske svečanosti ob 40-letnici drugega tržaškega procesa Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji pred-sinočnji seji razpravljal o dežel nih finančnih podporah za kulturne dejavnosti na osnovi ustreznega deželnega zakona in pri tem ugotovil, da so bile slovenske kultur ne ustanove in organizacije ponov no grobo diskriminirane začenši Dri Glasbeni matici. Zvezi slovenskih kulturnih organizacij in Slovenskem raziskovalnem inštitutu do raznih drugih, ki razvijajo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v deželi veliko in pomembno aktiv nost. Na osnovi konkretnih prime rov je izvršni odbor ugotovil, da smo kot narodnostna skupnost nrak-tično odrezani od deželnega financiranja kulturnih dejavnosti in da je skrajni čas, da dežela s tako diskriminacijsko prakso preneha Krivičnost takega ravnanja dežele ne zmanjšuje niti dejstvo, da je dežela nakazala 275 milijonov lir pokrajinskim upravam zs podpira nje raznih kulturnih pobud, sai ve mo, da so naša slovenska društva redno diskriminirana tudi na tej ravni. V zvezi z nedeljskimi volitvami v šolske zborne organe ie izvršni odbor v celoti podprl stališče enotnega šolskega odbora da se Slovenci iz protesta zaradi neuresni čene avtonomije slovenske šole tudi tokrat ne udeležimo volitev v okrajne iri pokrajinske šolske od bore, obenem pa poziva vse slovenske šolske komponente, dijake, starše in šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev v zavodske in razredne svete. Izvršni odbor se je seznanil tudi z raznimi pobudami za počastitev spomina na 40-letnico drugega tržaškega procesa pred posebnim fašističnim tribunalom in na pet slovenskih antifašistov in rodoljubov. ki jih je sodišče obsodilo na smrt in so bili ustreljeni 15. decembra 1941 na openskem streli šču. Še posebej se je izvršni odbor pomudil pri spominski sveča nosti, ki jo prireja Slovenska kul turno gospodarska zveza v pone del jek. 14 t.m.. ob 19. uri v ve liki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Izvršni odbor poziva vso jav nost in svoje članice, predvsem pa tiste, ki imajo množični značaj, da se te svečanosti, kakor tudi tradicionalne nedeljske na strelišču, ki jo prirejajo osrednje bor čevske organizacije, in drugih, nol-noštevilno udeležijo in tako tudi ob tej obletnici izpričajo svojo antifa šistično zavest in zvestobo idealom bo;a za svobodo. Posebno točko dnevnega reda je SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA 40-LETNICA USTRELITVE TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV SODELUJEJO: govornik MILAN PAHOR, igralca Slovenskega stalnega gledališča ZLATA RODOŠEK in TONE GOGALA, moški pevski zbor VASILIJ MIRK pod vodstvom prof. Evgena Prinčiča, orkester proseške podružnice GLASBENE MATICE pod vodstvom prof. Loredane Hočevar. TRST, KULTURNI DOM, PONEDELJEK, 14. T.M., OB 19. URI izvršni odbor namenil odprtju novega Kulturnega doma v Gorici, o čemer je poročal predsednik teritorialnega odbora za Goriško Mirko Primožič. Ob soglasni ugotovitvi, da pomeni odprtje novega Kulturnega doma zgodovinsko pridobitev za vse goriške Slovence, je nanizal tudi nekaj problemov, okrog katerih se je razvila daljša razprava. ki zaradi pomanjkanja časa še ni bila zaključena. Nazadnje .je izvršni odbor razpravljal še o nekaterih Dredlogih za letošnje Prešernovo nagrade, se seznanil s programom obiska delegacij Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Slovenije pri mladinskem odbor SKGZ od 18. do 20. t.m. in sprejel predlog o informaciji, ki naj jo odbor za gospodarstvo poda izvršnemu odbop o aktualnih gospodarskih problemih, s katerimi so sooča slovensko gospo darstvo v deželi. Majda Slama Beorchia, Deana De-sco Žetko, Mattia Hmeljak, Tamara Caharija Zupin. Učno osebje: Lucia Abram, Magda Jevnikar, Neda Abrami Jevni-kar, Liana Corsi Gerdol, Cirila Koncilja, Elena Košuta, Katja Kralj, Nadja Maganja Jevnikar. Ana Prinčič, Erika Scherl Milli, Natalia Smotlak. Neučno osebje: Vera Lozej. «Ciril in Metod* Sv. Ivan - Katinara Starši: Carmeia Eerluga Della-fontana, Mario Biasevich, Elda Ciuk Carli, Zoja Poropat Grahonja, A-driano Rustia, Daniele Sedmak, Danilo Sik, Adriano Ursic, Alenka Bizjak Železnik, Edoardo Berenhardt, Giovanni Ciak, Riccardo Lorenzi. Učno osebje: Lucia Battista, Pri mavera Čok Vessel, Xenia Diracca Zaccaria, Veronika Kunstelj Pečenko, Daniela Mavec Antonelli, Bruna Pertot, Giuliana Bezeljak Bo gatec. Neučno osebje: Vita Lorenzi Čok. »Fran Erjavec* Rojan Starši: Anna Rita Castelan Pertot, Laura Coassini Lokar, Claudia Metlica Birsa, Valeria Mikulus Rudolf, Miranda Piscanc Kermec, Anna Reggente Gulič, Lidia Starc Milic, Floriana Valič Starc, Luciana Ve-scovo Ferluga, Cvetka Zerial Rozman. Učno osebje: Nadia Doljak, Gio-vanna Kobol Škrinjar. Anna Maver Mosca, Maria Raunik, Maria Peterlin Sussi. Neučno osebje ni predstavilo kandidatne liste. «Simon Gregorčič* Dolina Starši: Bruno Bait, Adriano Bo ««delttva4a vsi delegati/IIT slogi1*tak&l*flh''rftf'imeli možnost svoje stališče sporočiti na govornici, ali pa ga posredovati pismeno, da so ga naslednji dan v biltenu prebrali vsi delegati. Tudi volitve sklepnega dokumenta so se ločevale od poprejšnjih. Niso več hkrati glasovali za enotno resolucijo, ampak za njene posamezne dele, tako da so delegati lahko povedali, s * katerim delom resolucije se strinjajo in s katerim ne. Javno je bilo tudi glasovanje o kandidatih za vodilne organe. Zaradi vseh navedenih razlogov je vladalo za kongres veliko zanimanje tudi v sredstvih množičnega obveščanja. «Imeli smo sposobnost povezati se z avtentičnimi interesi in cilji delavskega razreda, je dejal Pini, združili smo vse sile dela, da bi spremenili družbo. Pri tem pa nam ne gre samo za enotnost med sindikalnimi organizacijami, ampak za enotnost vse levice in vseh demokratičnih sredin.* Glede Spadolinijevega predloga o zajezitvi stopnje inflacije v prihodnjem lgtu na višini 16 odstotkov, ie Pini dejal, da se CGIL s tem pred- logom strinja. Ta cilj pa bo mogoče doseči samo. če se bosta cena dela v novih delovnih pogodbah in draginjska doklada zadržali v tem okviru. V ponedeljek se bo sestala enotna sindikalna federacija in o tem vprašanju izoblikovala svoje stališče, da bi ga predstavila vladi in delodajalcem. Pini je bil polemičen do tistega dela tiska, ki je govoril o razdvojenosti CGIL na kongresu, o razhajanjih med sindikalnimi organizacijami in o razlikah med CGIL in vlado. Tisti, ki so bili na kongresu, tega občutka niso imeli. Poglavitna pokaigijesna. ngloga, je obnova delovnih pogodb, se pravi določitev cene dela in draginjske doklade. Gre-za srednjeročno odto: čitev, ki jo bodo, po sprejemu stališča na sestanku v ponedeljek, sindikati morali preveriti tudi na pogovorih z delavci. To preverjanje mora biti s strani sindikalistov skrajno odgovorno in nima nihče pravice, da bi se od teh stališč ločeval. Vsakdo mora delovati odgovorno, primerno težavnemu trenutku. CGIL se ne -bo sklicevala na statut, ampak - pričakuje od svojih kadrov in članov, da se bodo v polni meri zavedali moralno-politič-ne odgovornosti do tega vprašanja. Ne gre za nekaj točk dravinjske doklade, ampak za bodočnost delavskega razreda in s tem za bodočnost same demokracije. V razpravi, ki je sledila, so govorniki osvetlili Pinijev govor in kongresne sklepe, pri tem pa menili. da je inflacija najhujše orožje, ki tolče po delovnih ljudeh, torej po državljanih s stolnimi osebnimi dogodki. Kajti inflacija ne pomeni samo nižje življenjske ravni, pomeni tudi dopolnilno blagajno, pomeni brezposelnost, slabo gospodarsko in družbeno stanje Ob tem pa so se delavci spraševali, kako za- varovati svoje interese, ko pa vlada neprestano dviga tarife, ko vlada in delodajalci hočejo na vše načine razdvojiti delovne ljudi, da bi ošibili njihovo pogodbeno moč in jih v končni fazi povsem podredili. Podobne pokongresne skupščine i-majo tudi po drugih pokrajinah na še dežele in tudi drugje po državi. Tudi v prenašanju kongresnih sklepov na bazo se kažejo novosti. Gre za nadvse resen trenutek, v katerem sg CGIL hoče obnašati nadvse odgovorno, pri tem pa noče nikoli izgubiti izpred oči svojega poglavitnega cilja, se pravi stik z delovnimi množicami, da bi družbo spremenila na boljše. ■*iS V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KULTURNEM DOMU V GORICI Jutri, 13. decembra 1981 ob 16. uri (abonma «nedelja») V ponedeljek, 14. decembra 1981 ob 20.30 (abonma »ponedeljek*) GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Tone Partljič NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Režija: Aleš Jan Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus po običajnem »oznem redu. no, nihče ne more izbrisati slovenskega izvora imen, ki danes u-radno zvenijo «Dolegna» in «Rut-tars*. Na te dvojezične table se je spravil tudi edini lastnik, poročevalec in operater fašističnega radia «Gam-ma nord», ki je prejšnji petek v redni oddaji o dogodkih na Goriškem, imel precej pripomb na račun teh dvojezičnih tabel. To človeče, ki se je priteplo v Gorico pred kratkim, seveda ne ve, da je že v prejšnjih stoletjih veljalo tudi slovensko ime «Ločnik» za ta kraj in da §0 bili svojčas v Ločniku tudi slovenska šola ter slovensko prosvetno društvo. Še najmanj pa ve, da so skoro vsa letinska imena na področju Ločnika čisto slovenska. To poudarjajo tudi domačini, ki so danes seveda povečini Furlani. Seveda le dotlej, dokler jih ne bodo številčno prekosili stanovalci norih ljudskih hiš. Samo še danes razstava ob 70-letnici SPD Fotografska in dokumentarna razstava ob 70-letnici Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki so jo odprli v ponedeljek zvečer, bo na ogled samo še danes od 16. do 19. ure. Zanimivo razstavo si je doslej ogledalo lepo število posameznikov, na ogled pa so prišle tudi nekatere skupine in šole. Razstava je v preddverju Kulturnega doma. Razna obvestila Danes bo družabno srečanj« nekdanjih goriških srednješolcev, današnjih 40-letnikov. Zbirališče ob 19.30 pred Kulturnim domom v Gorici, večerja ob 20.15 pri Sirku na Subidi pri Krminu. Kino (tor Te a VERDI 18.00-22.00 «L'amante di lady Chatterley». S. Kristel, N. Clay. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Nessuno e perfetto*. O. Muti in R. Pozzetto. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Super sexy vamp*. Prepovedan mladini pod 18. letom. /rrrV EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 turno* PRINCIPE 17.30-22.00 «Cornetti al-la crema*. /V»mi fi ort ca m okolico SOČA 18.00-22.00 «Nočne igre*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Doživetja privatnega detektiva*. Angleški film. DESKLE 19.30 «Most na reki Kwai». Ameriški film. POGREBI: Danes, 12. t.m. v Gorici, ob 12. uri, Riceardo Leban iz splošne bolnišnice v Podgoro. ZAČETEK SREČANJA 0 KULTURNIH DOBRINAH V POSOČJU Goriška je zemlja kontrastov in sporazumov med ljudmi različnih in podobnih kultur Deželni odbornik Barnaba je orisal deželno politiko na kulturnem podroiju Drevi odprtje razstave o Mariji Tereziji in njenem obdobju nu Goriškem Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine bo skušala v prihod-bjjh letih bolj organično segati na kulturno področje, še posebej na področje enotnih meril valorizacije kulturnih dobrin, kajti v tem trenutku se z istim vprašanjem še vedno peča preveč javnih uprav in ustanov, je dejal na sinočnjem odprtju posveta o kulturnih in spomeniških dobrinali deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba. Odbornik je tudi dejal, da je naša dežela segla na področje valorizacije kulturnih dobrin globlje kot druge dežele, že od leto 1971 dalje, in da prehaja v tem treputku, tudi s precejšnjimi finančnimi izdatki, na večje posege na področje knjižničarstva, na enotno katalogizacijo in tudi na avtomatizacijo naprav v večjih knjižnicah. V teku so tudi prizadevanja, da bi bili v deželnem svetu sprejeti nekateri novi zakoni za finansiranje raznih kulturnih de-jevnosti, je še dejal odbornik Barnaba. Napovedanega ministra za kulturne dobrine Scottija ni biJo. Srečanje je sinoči v goriškem Avditoriju pričel pokrajinski odbornik za kulturo Degrassi. Za njim je spregovoril goriški župan Scarano, ki je poudaril dejstvo, da ima Gorica čisto samosvojo kulturo v kateri se prepletajo italijanski, furlanski, slovenski in nemški trenutki. Za njim je predsednik pokrajine Cumpeta dejal, da so številna kulturna srečanja v Gorici in tudi v manjših krajih pokrajine dokaz, da tukajšnja kultura živi, da je danes bolj kot kdajkoli poprej čutiti zanimanje za ohranitev kulturnih dobrin. Uvodne misli v današnje srečanje in poročilo o njem pa je podal u-niverzitetni profesor Sergio Tavano. Pričel je pri oglejskem patriarhatu in dejal, da je bila vsa naša dežela enotna le v času posvetnega vladanja oglejskih patriarhov. Potem pa so se meje zarezale v področje naše dežele, menjavale so se, menjavali so se tudi nazivi za goriško deželo. Več ali manj se v goriški zgodovini prepletajo tri kulture, italijanska, slovenska, nemška, z večjimi nihanji in trenutnim prevladovanjem zdaj ene, zdaj druge. Gorica ima v vsej naši deželi najbolj kompleksno in kontradiktorno zgodovino, ki pa je istočasno zgodovina sporazumov. Dandanes so velika goriška kulturna srečanja u-smerjena v mednarodno areno, v ponovno srečanje tistih kultur, ki so se v malem srečavale že v prejšnjih časih. Za Vzhod je danes Go- rica izložba Zahoda, za Zahod pa je Gorica izložba Vzhoda. Tudi danes je naša zemlja to, kar je bila vedno: zadnja in istočasno prva s katerekoli strani jo gledamo brez prevlade enega ali drugega. Srečanje se bo nadaljevalo danes v palači Attems. Dopoldne bodo na vrsti poročila o delovanju zavoda za spomeniško varstvo, o arheoloških najdbah, o arhivih, knjižnicah in muzejih. Popoldne pa bodo na vrsti poročila o kulturnih prijemih v Gradežu, v furlanskem delu Goriške, v Tržiču tpr v slovenskem delu Goriške. Poročilo o tem bo imel prof. Milko Rener. Ob 18. uri, po zaključku razprav, bodo v palači Attems odprli razstavo o cesarici Mariji Tereziji in o 18. stoletju na Goriškem. Prav tako danes bo v stavbi mestne glasbene šole tudi petnajsto srednjeevropsko srečanje. Na vrsti so številna poročila o dosedanjem delu srednjeevropskih srečanj. Zvečer ob 20.30 pa bo v Avditoriju, na čast udeležencem obeh srečanj, koncert tria Bartok. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo I-talija, tel. 84576. OD 15. DO 2«. DECEMBRA V SORICI RETROSPEKTIVA SLOVENSKEGA EILMA Spored TOREK, 15. decembra 18.30 Odprtje razstave plakatov in publicistike v slovenskem filmu 20.00 Uradna otvoritev retrospektive slovenskega filma 20.30 Veselica (J. Babič — 1960) SREDA, 16. decembra 9.30 Kekec (J. Gale — 1961) 17.30 Tri zgodbe (J. Kavčič - I. Pretnar - F. Kosmač — 1955) 20.30 Na svoji zemlji (F. Štiglic — 1948) 22.00 Trenutki odločitve (F. Čap — 1955) ČETRTEK, 17. decembra 9.30 Dobro morje (M. Gobler — 1955) 17.30 Dolina miru (F. Štiglic — 1956) 20.30 Samorastniki (I. Pretnar — 1963 ) 22.00 Peščeni grad (B. Hladnik — 1961) PETEK, 18. decembra 9.30 Ne joči Peter (F. Štiglic — 1964) 10.00 - 13.00 Srečanje s slovenskimi filmskimi umetniki, 15.00 - 17.00 Nadaljevanje 17.30 Balada o trobenti in oblaku (F. Štiglic — 1946) 20.30 Sedmina (M. Klopčič - 1969) 22.00 Na klancu (V. Duletič — 1971) SOBOTA, 19. decembra 9.30 Pastirci (F. Štiglic - 1973) 17.30 Tistega lepega dne (F. Štiglic — 1972) 20.30 Rdeče klasje (Ž. Pavlovič — 1967) 22.00 Na papirnatih avionih (M. Klopčič — 1967) NEDELJA, 20. decembra 10.30 Nevidni bataljon (J. Kavčič — 1968) 15.30 Sreča na vrvici (J. Kavčič — 1976) 17.30 Krč (B. šprajc — 1979) 20.30 Splav meduze (K. Godina — 1981) Abonmajske izkaznice za vseh 15 filmov so na prodaj na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/H v uradnih urah, v Gorici -Ul. (Tella Croce 3 od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Cena izkaznice je 6.000 lir, za študente pa 4.000 lir POMEMBNA ZALOŽBENA BEJAVNOST Z OBROBJA POMURSKA ZALOŽBA V LETU 1982 V založniškem programu za prihodnje koledarsko leto je nekaj domačih del ter veliko prevodov * Prevodi iz madžarščine ■ Pozitiven obračun nad preteklostjo NOVICE Z VAUJTNIH TRŽIŠČ Dolar kar pometa z ostalimi valutami In končno je tukaj še flamski p'satelj Adriaan van der Veen s svojim romanom »Zavoljo ljubezni*, ki sicer opisuje v njem klasični ljubezenski trikotnik, pa vendar nosi v sebi globoko vsebinsko sporočilo, ki ga razberemo predvsem iz junakovega zloma, saj je bil razpet med obolelo ženo in mlado študentko Angelo. V zbirki Pesti pa bodo izšla tri dela: «Zbogom, reka K\vai» Joane in CIeyja Blaira •ml., «Ge-neracija nasilja* Rona Kovica in ♦Volčja senca* Tonyja Barvvicka. ♦Zbogom, reka Kvvai* je roman o odisejadi Alfa Allburyja, enega izmed junakov dokumentarnega romana o neizprosnem boju za življenje, v katerem so se znašli angleški in avstralski vojaki kot japonski djetniki, ko so ameriški podmorničarji torpedirali dve japonski ladji, ne da bi vedeli, da prevažata njihove zaveznike. Večina ujetnikov je utonila, potem ko so preživeli grozote v burmanskih in siamskih pragozdovih. ♦Generacija nasilja* je pretresljiva in iskrene izpoved mladega Američana, veterana iz vietnamske vojne, od koder se je vrnil hrom in prikovan na invalidski voziček. Že med urjenjem se mu je razblinila marsikatera nedozorela misel o svetu in vojni, v Vietnamu pa je vse globlje spoznaval, da pravi vojaki pravzaprav niso podobni Johnu Wayjnu in drugim junakom iz vojaških filmov. Čim globlje spoznava bistvo svojega početja v Vietnamu, tem bolj se v njem razraščata gnev in odpor do vladne politike, amd riškega rožljanja z orožjem, do vojne in nasilja. Glavni junak se skratka spreminja v vnetega nasprotnika vojne in se znajde na demonstracijah skupaj s študenti, hipiji in drugimi pacifisti. Vendar je moral drago, predrago, tako rekoč z življenjem plačati svoja dragocena spoznanja. ♦Volčja senca* pa pripoveduje o Rudolfu Hessu, drugem človeku tretjega rajha, ki je maja 1941 poletel proti ameriškemu oporišču na Škotskem z najstrožje zaupnimi vojaškimi dokumenti. Angleži so letalo sestrelili nad svojim ozemljem in začel se je lov za Hessom, njegovim spremljevalcem Hornom in torbo s pomembnimi dokumenti, v katerega je bilo vpletenih kar troje obveščevalnih služb. A tajni načrti so vendarle prišli do ameriške vlade .. . Pri pisanju romana se je avtor opiral na resnične zgodovinske dogodke in osebe, med seboj jih je domiselno in spretno povezal, ne da bi pri tem poskušal samovoljno spreminjati zgodovinske resnice o drugi svetovni vojni. V zbirki Portreti pa bosta izšli dve deli. Tu je biografski roman Richarda Friedenthala »Martin Luther*. Avtor je zaslovel že z Goethejevo biografijo. O Martinu Lutliru je bilo napisanih že veli- ko znanstvenih in leposlovnih del, naš avtor pa je ponovno pretresel znano gradivo o Luthrovem času, temu pa dodal nova spoznanja. Z ustvarjalno domišljijo je literarno oblikoval spoznanja o času in človeku. ter ustvaril celovito podobo upornika, ki je prevetril zatohlost evropskega duha in se odločno pognal v boj proti laži in ponarejenosti. Drugo knjigo te zbirke pa je napisal Henry Troyat in sicer biografski roman o Katarini Veliki. Roman o njej je avtorjev zadnji veliki uspeh in je napisan kronološko, od rojstva do smrti, pri čemer daje avtor prednost psihološkemu prikazu, nekoliko manj pa dobi in družbi. In končno smo prišli do zbirke Mavrica, še šest knjig bo izšlo do pomladi iz te zbirke. Naj na prvem mestu omenimo roman Davida H. Lavvrenca »Beli prav*. To je prvi Lawrencov roman, ki ga je napisal v prvi osebi in se začenja s pesniškim orisom pokrajine, pri (jemer nas pisatelj pripelje do ugotovitve: pravo, neponarejeno je samo tisto življenje, ki je v skladu z naravo. Drugo delo je «Jetniški tič* Kurta Vonneguta ml., ki je sloven- skim bralcem že znano ime. Vrhnja raven dogajanja je leto 1980, to je čas, ko namišljeni avtor W. Starbuck popisuje dva dneva v letu 1977, ko je bil kot neznaten udeležence watergatske afere naposled opuščen iz zapor'a. Težišče knjige pa je posvečeno spletu njegovih reminiscenc in komentarjev, usodam njegovih bližnjih in daljnjih znancev, «lovca na čarovnice* McCaityja, predsednika Nixona, Sacca in Van-zettija ipd. Potem je tu še fantastični roman «Ubik» Philipa K. Dicka, kar dva romana pisateljice Victorie Holt »Tigrov skok* in «Hiša ob močvirju* ter končno delo Sandre Paretti «Odmev tvojega glasu*. Parettijeva, ki jo naši bralci že poznajo, v tem svojem delu odpira na stežaj vrata svoje lastne osebnosti, predvsem pa razmerja do matere, ženske, ki je bila družini zmeraj v vsem na voljo, sama pa je tako rekoč do zadnjega diha živela za zaprtimi vrati. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Prejšnje tedne smo bili vajeni poudarjati preusmeritev naložb v to ali ono valuto ali dragoceno kovino zaradi zastoja in živčnosti okrog dolarja, ta teden pa je prišlo do ponovnega preobrata na valutnih tržiščih, saj je dolar spet pometal z vsemi ostalimi valutami in plemenitimi kovinami, pa tudi s surovinami na splošno. Sledil mu je le kanadski dolar, vse ostale valute so se razvrednotile v višini od 1 do 4 odstotkov, še najbolje se je odrezala marka, najslabše pa šv. frank X—4 odst.) in japonski jen (—1,5 odst.), Zlato se je spet približalo vrednosti 400 dolarjev. Lira je malenkostno pridobila nasproti vsem valutam skupaj, a je izgubila v odnosu do dolarja. Dolar je stopil spet v ospredje zanimanja na valutnih tržiščih. Tokrat so bili trenutni razlogi za ta pojav kaj čudni in malo prepričljivi. a so vendar obvladali. Na tržiščih so se namreč razširile govorice, da bo ameriška plačilna bilanca v bližpji prihodnosti spet negativna in po vsej verjetnosti bo prišlo spet do zvišanja obresti ter vzporedne okrepitve dolarja. Prevladalo je mnenje, da se je padanje vrednosti dolarja zaenkrat zaustavilo. Opaziti je bilo tudi precejšnje povpraševanje po dolar- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT 9.10 Trst Celovec Ziirich Beograd 10.50 11 15 11. 12. 10. 12. 10. 12. 81 11. 12. 81 124)5 Ameriški dolar 1190,- 15,50 1,82 38,26 12.30 Kanadski dolar 900.— 12,95 1,55 31,67 Nemška marka 530,— 692,50 80,07 1716,6 13.25 Holandski florint 434.— 632,— 74,79 1559,9 13.30 Belgijski frank 27,- 36,30 4,797 98,6 14.00 Danska krona 162,- 213,50 25,23 529,6 Švedska krona 214,- 279,20 33,24 693,5 Norveška krona 206,- 268,- 31,92 666.7 14.30 Francoski frank 208,- 271,90 32.29 676,9 Italijanska lira . 1,28 1,51 3,2 Angleški funt 2270,- 29,25 3,524 73,9 irski funt 1800,- 23,96 2,85 59,28 17.00 Švicarski frank 640,- 845,50 — 2116,3 17.05 Avstrijski šiling 75,— " 11.65 243,3 18.10 Japonski jen 4,5 7,05 0.857 17,2 18.15 Avstralski dolar 1320.- 17,20 2,05 42,92 18.25 Španska peseta 11,— 15,40 2,- 39,17 Portugalski eskudo 16,50 20,50 2,843 — 18.50 Jug. dinar: mali 25,- 32,— 4,- — vebki 26,- 32,- 4,— Grška drahma 18 - 19,- 22,50 2,9 63,77 19.45 jih v trgovskem sektorju, kar daje misliti, da se dolar v tekočem letu ne bo pocenil. Marsikdo mora namreč še v tern mesecu pokriti svoje račune v mednarodni trgovini, seveda z dolarji. Nekateri ...............................iiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiiii...milim...........iiiii.iiinumnililiillli. PRED TOČNO 110 LETI JIH JE SEM PRIGNALA REVŠČINA V vasi Ploštine sredi bogate Slavonije govorijo bellunsko italijansko narečje Stari vaški «načelnik» Silvestro Arland dobro pozna zgodovino naselitve in vasi Sun vegnu de Belun nela nuva te-ra.una tera iijepa, una tera mila, u-na tera draga. Sun vegnu sento e piu ani ta e gu trova un fugu-ler. .,» tako zvenijo začetni verzi ljudske popevke, ki jo pojejo nekje v Slavoniji po melcdiji, ki je zelo podobna melodijam, ki so doma na področju Belluna in okoliških krajev. Smo sicer v Slavoniji, vendar pa v italijanskem naselju Ploštine v občini Pakrac. Ploštine je vas, ki šteje nekaj desetin domov, hiš iz močno rdeče opeke, torej iz opeke, ki jo ljudje sami izdelujejo in so svoj način izdelovanja opeke prenesli tudi na druge ljudi, tako da v tem predelu neskončnih ravnin Panonije srečuješ vasi, ki so skoraj vse grajene iz močno rdeče opeke. Ploštine je,. ,y.as,,,jjj,, Ateje^^^ih, osemdeset družin in skupno okoli 270 prebivalcev. So to Lzkf^ucno Italijani. Za Rrpdri" RČjj; pravljajo vrsto kulturno umetniških manifestacij ter športnih prireditev. da bi s tem proslavili 110. obletnico svoje naselitve v tem kraju. Prireditev se bodo udeležili tudi kulturni ansambli iz številnih italijanskih naselbin in skup- ■ llllltlU Hill Itltt lili llllllIttlftlllllllllHIIIItllMtllfflflfUlllllllltlllllllllHtllltlHIllIlHIiH UH UH tiilMiiHlH) Ob tednu telesno prizadetih Ob letu telesno prizadetih so v Trstu priredili v Pomorski postaji teden dni trajajočo razstavo del, ki so jih napravili tržaški telesno prizadeti ■Ml V četrtek pa so se v Pomorski postaji preizkusili v raznih športnih panogah. Na sliki zgoraj vidimo mečevanje, na spodnji pa tekme v lokostrelstvu nosti, ki žirijo v raznih krajih Jugoslavije. Silvestro Arland, najstarejši član te italijanske skupnosti sredi Slavonije, ki je tudi avtor v začetku navedenih verzov italijanske popevke, nam je zelo preprosto, vendar v tekoči italijanščini nanizal nekaj zanimivih podatkov o sebi in italijanski koloniji sredi Slavonije. Silvestro Arland pravi, da je neposreden potomec tistega Gia-coma Arlanda, ki je pred 110 leti, točneje v decembru 1881. leta u-stanovil naselje Ploštine. Ded Gia-como je imel sina Pietra, ki je po svojem očetu, po Silvestrovem dedu podedoval položaj nekakšnega «na-čelnika* naselbine ali kolonije in je skozi dolgih trideset let «vladal» italijanski koloniji. Po očetu Pietru jje ta vloga prešla sedaj na Silvestra. ki nosi to breme in tudi čast že nekaj desetletij. In čeprav je Kilvešfro. že pri.. 85. letu, je še svež in čil in nihče mu ne oporeka veljave v vasi. Sicer pa mož tekoče govori italijanščino in srbohrvaščino ter dobro obvlada tudi nemščino. Kot vsi v vasi, je bil tudi on kmet, poljedelec, a se je nato posvetil nekemu drugemu poklicu, za katerega so se opredelili tudi mnogi drugi njegovi vaščani in rojaki. Postal je namreč »matonaro*, torej izdelovalec opeke. Davni, prvi naseljenci naselja Ploštine, ki jih je sem pripeljal Giacomo Arland pred 110. leti, so se sicer ukvarjali s kmetijstvom, saj je zemlja kot nalašč za to, vendar so prinesli s sabo še svoj drugi »poklic*. Znali so izdelovati opeko in to na poseben način. Med svojim obiskom v Ploštinah smo si ogledali tudi ta način žganja opeke, s katero niso grajene le vse hiše v italijanskem naselju, pač pa tudi v vseh okoliških vaseh, saj vsi priznavajo, da gre za dober gradbeni material, ki ga začenjajo upoštevati tudi večja gradbena podjetja na tem področju, tako da «rdeča» opeka slavonskih Italijanov* ne služi le za gradnjo malih enostanovan iških hišic, pač pa tudi večjih zgradb. Vendar to ni edina posebnost te «bellunske kolonije* sredi Slavonije, ki ima že 110 let za seboj in ki izpričuje svoje poreklo. Sredi vasi Ploštine .je tudi stara zelo originalna gostilna «Belluno», ki i-ma prav tako pročelje iz rdeče opeke, stene lokala pa so iz temnega lesa, iz katerega je tudi točilna miza, vsa oprema in vzdušje v lokalu pa je svojevrstno in se razlikuje od vzdušja v ostalih gostiln tega področja. Stari Silvestro Arland, ki je najstarejši ♦Italijan* v naselju, nam je nanizal nekaj podatkov o nastanku vasi in o vasi. Ded Giacomo je, kot se spominja iz njegovih pripovedi Silvestro, prispel sem ob koncu leta 1871., torej pred točno 110 leti. Čemu so se ljudje s področja Belluna izselili'? Verjetno zaradi bede, ki je tedaj vladala v rodnih krajih in pa zaradi epidemičnih bolezni, ki so se vrstile druga za drugo. Edini izhod iz tistega stanja je bilo iskanje novih krajev, novih obdelovalnih površin. Ded Giacomo in ostali člani njegove skupine so torej zapustili svoje rojstne kraje in se odpravili na pot, vendar brez določenega cilja. In ko jih je pot pripeljala sem, v Slavonijo, ki je bila tedaj neobdelana, so jim krajevne oblasti dovolile, da so se tu naselili. O tem pričajo stari dokumenti, ki jih še hranijo v občinskem arhivu občine Pakrac. Začetek ni bil lahek. Ded Giacomo je mnogokrat poudaril, da so Ploštine postale pravzaprav z muko in sekiro, kajti začeti so morali najprej krčiti gozd, da bi pridobili obdelovalne površine in les za gradnjo prvih hiš. Kot pravijo sedanji ♦Italijani*, so se njihovi predniki v tem kraju kar dobro znašli, razen kraišega pa vedno predolgega obdobja » so izrazili možnost, da je tudi zaostritev dogodkov na Poljskem vplivala na kotacijo dolarja. V četrtek je dolar veljal 1205 lir, 2,24 marke, 1,85 šv. franka in 219 jenov. Zaenkrat dolar ni presegel vrednosti 2,25 marke, kar naj bi bila nova pregrada v nihanjih med tema valutama. Švicarski frank je padel od 668 na 651 lir, kar predstavlja tri odstotke, nasproti dolarju pa je padel tudi za štiri odstotke. Pravijo, da gre za prelivanje kapitalov iz evropskih držav proti dolarju, najbolj pa občutijo pri tem tiste valute, ki so se zadnje tedne močno okrepile. Med te spada šv. frank in japonski jen. Britanski funt je padel za poldrugi odstotek nasproti liri ter za dva odstotka nasproti dolarju. Pojav utemeljujejo z notranjimi političnimi in gospodarskimi težavami. Marka je padla le za en odstotek nasproti dolarju, za to valuto pa predvidevajo ugodno «letino» v prihodnjem letu. Lira je le malo izgubila na vrednosti nasproti vsem valutam, a je pridobila nasproti evropskim valutam in jenu. Zlato je nihalo ta teden med 418 in 407 dolarji za unčo, a je v glavnem težilo navzdol. Pojav naj bi bil tehničnega značaja, saj niha cena zlata že po tradiciji v obratni smeri od dolarja. Gram zlata je stal v Milanu 15700 lir, gram srebra 335 lir, gram platine pa 15.500 Ur. (srs) VZHODNO!?'V RrffisKt V ALUTE 11. 12. 19S1 Sovjetski rubel) Poljski zlot češka krona Madžarski forint Romunski le.i . Bolgarski lev Turška lira 270 - 310 0,5 42,-30.-' M t 26.-380 - 418 7,- Priletni, vendar še čil Silvestro Arland času druge svetovne vojne, ko so jim Paveličevi ustaši grozili in jim delali težave, so bili s prebivalstvi okoliških naselij vedno v dobrih sosedskih odnosih, kajti vsi so jih cenili kot marljive, poštene, dobre delavce. Poleg italijanske naselbine Ploštine pa je tod v okolici tudi nekaj drugih italijanskih družin, ki prav tako izhajajo s področja Belluna. Nekaj pa jih je tudi iz okolice Bočna ter nekaj Furlanov. Te ljudi dobimo v vaseh Strižičevac, Kapetanovo polje, Gornja in Dolnja Obrijez ter v vasi Banovac. Gre le za posamezne družine, ki so pomešane s hrvaškimi, srbskimi, romunskimi in tudi slovenskimi družinami. Ploštine pa je izrazito in izključno italijanska vas, sestavljajo jo kakih 80 družin, kot smo rekli, s približno 270 prebivalci. Verjetno gre v tem primeru za najstarejšo italijansko naselbino v teh krajih, ker so ostale italijanske družine, ži živijo v Slavoniji, prispele sem pozneje, v Štivorju v Bosni pa bodo prihodnje leto slavili stoletnico svojega prihoda v Bosno. Iz pripovedovanja priletnega »poglavarja* Silvestra smo zvedeli, da se je italijanska skupnost v tem naselju nekako prerodila po drugi svetovni vojni, ko so jugoslovanske nove oblasti parificirale vse narodnosti z jugoslovanskimi narodi. V zadnjih petih, šestih letih pa se je nacionalna zavest tako rekoč prebudila in prebivalci vasi Ploštine so stopili v stik z Italijani v drugih krajih, tud’ z Italijani v Štivorju v Bosni ter s predstavništvom Unije Italijanov Istre in Reke. Z Unijo so v zelo dobrih stikih, saj jih je obiskal s posebno delegacijo sam predsednik Unije Mario Bonita. Italijanska U-nija je poskrbela tudi za to, da Italijani iz Ploštin dobivajo nekaj italijanskih časopisov ,in revij in vse kaže, da bodo prihodnje leto v svoji šoli uvedli tudi italijanščino. Sedaj skušajo urediti vprašanje učnih moči, kajti otroci govore le preostanek bellunskega narečja, kolikor se je pač jezika ohranilo v obilnih 100 letih in več od naselitve do danes. Pred nedavnim je obiskala svoje rojake v vasi Ploštine delegacija s področja Belluna, prihodnjo pomlad pa bo odpotovala v Belluno večja skupina ljudi iz Ploštin. V vasi imajo pevski zbor in športno združenje, ki ga vodi Antonio Brunatta. Športnemu zdru žehju so nadeli ime »Liberta*. V italijanski koloniji v Slavoniji so ohranili nekaj tradicij, ki so jih prinesli s seboj. Gre xza ljudske običaje ob poroki in o pustu, kot tudi za nekatere kulinarične specialnosti. E. O. DRAKOCENF KOVINF 10. 12. 81 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 15.900 18.100 ZLATO London (unča) 406,25 dol. 406,75 SREBRO Milan (kg) 335.700 343.900 PLATINA Milan (g) 16.660 16.900 IIIIHIIHIIIIIH*IHIIIIIItllllll||HIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIin|r(lllllllllllf HMIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIt Verski gorečnež imenoval Kristusa za edinega dediča LONDON — Da more prevelika verska gorečnost spraviti koga tudi iz tirnic, dokazuje primer, ki so ga te dni objavile angleške a-gencije. Gre za oporoko globoko vernega Angleža Ernesa Digweeda, ki je umrl pred štirimi loti in je v svoji oporoki imenoval Jezusa Kristusa za svojega edinega dediča. In dediščina, ki sicer ni kdove kakšno veliko bogastvo, tudi ni tako majhna tako neznatna, da bi ne vzbudila zanimanja pri pravih dedičih. Verski gorečnež je namreč zapustil 30 tisoč funtov šterlingov premoženja, kar je v naši valuti 70 milijonov lir. Toda ta vsota se bo čez 21 let, torej v skupnih 25 letih povečala na približno 300 tisoč funtov šterlingov, torej 700 milijonov lir. In zakaj ta odložitev izvršitve oporoke? Po računih Ernesa Digweeda se bo namreč Kristus ponovno pojavil na Zemlji čez 21 let. Ernes Digvveed, ki je živel v Portsmouthu na Angleškem, je v svoji oporoki določil neko angleško zavarovalno družbo, ki naj izvede oporoke in ki naj ugotovi, če je tisti, id bi se pojavil kot Jezus Kristus, zares to, za kar se izdaja, torej da je pravi in edini božji sin. Eden izmed dokazov, s katerim naj bi potrdil to svojo trditev, je ta, da hodi po vodi. Versko gorečnost Ernesa Dig-weeda pa bo obravnavalo sedaj posebno angleško sodišče in sicer zato, ker so se pojavili resnični pokojnikovi dediči, ki zatrjujejo, da imajo večjo pravico do dediščine oni kot pa kak Kristus, ki bi se pojavil čez 21 let. Pokojnik pa je bil vsestransko previden. Če bi.se po 25 letih ne pojavil kak Kristus oziroma kak dedič bi se obresti na dediščino stekle v državno blagajno in če bi se tudi po 80 letih ne pojavil Kristus, bi vsa dediščina postala last države. Dorellijev film ULM — Jonny Dorelli in Gloria Guida že dalj časa tvorita skladen življenjski ali zakonski par, sedaj pa sta zaključila delo tudi pri prvem skupnem filmu. Dorelli in Guida sta se pravzaprav prvič javno predstavila skupaj pred obilnima dvema letoma, v glasbeni komediji »Aecendi la lampada*. Nato sta sk’adno sodelovala tudi v nekaterih drugih delih in se končno lotila tudi skupnega filmskega u-dejstvovanja. Plod te njune dejavnosti je film «Bollenti spiriti*, ki ga bodo začeli predvajati konec januarja prihodnjega leta. Gre za glasbeno delo, ki ga je režiral Gior-gio Capitani, scenarij pa sta pripravila znani Laura Coslano in Francesco Marotta, ki sta se u-veljavila že z dvema lažjima, vendar pa finančno uspelima filmoma in sicer z deli «Odio le bionde* in ♦Aragoste a colazione*. Sedanje Dorellijevo delo je am-bientirano v starem gradu, kjer Dorelli igra hkrati kar dvoje vlog in sicer vlogo dediča in vlogo bogatega sorodnika, ki je dediščino pustil svojemu mlademu potomcu. Gloria pa je lepo dekle, kateremu dvorita oba. V filmu igrajo še nekateri drugi več ali manj znani igralci. Brž ko bosta povsem končala to delo, se bosta Dorelli in Guida lotila novega dela, ki pa ga bo režiral Dino Risi in katerega delovni naslov je ♦Allegria*. Gloria Guida pa ima v načrtu še novo vlogo, saj bo v kratkem igrala skupno z Renatom Pozzettom v filmu »Začarana hi-ša», ki ga bo režiral Bruno Cor-bucci, snemati pa ga bodo začeli verjetno še prod Božičem. ITALIJANSKA TV Prvi kanal kal v smučanju risanka dicini Revolucija v begunstvu (1902-1903) - 2. del Športna sobota Zimski športi - Svetovni pokal v smučanju Rim: Košarka menta Happy circus - vmes TV film iz serije Happy days: Prekrasen videz mere 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantaslieo 2 - glasbeno-za-bavni program v zvezi z Loterijo Italija 22.00 Elecnora - 1. del TV priredbe Nocoj bo italijanska druga TV mreža začela z nadaljevanko «Eleonora;>, v kateri nastopa v glavni vlogi italijanska filmska in odrska umetnica Giulietta Mašina. Gre za zgodbo oporečništva iz minulega stoletja v Milanu. Tullio Pinelli je zgodbo prikrojil tako rekoč po meri Giuliette Mašine. Prvotno je mislil, da se bo iz tega rodil film, pa je postala iz tega nadaljevanka, v kateri poleg Giuliette Mašine nastopa še vrsta znanih igralcev. Nadaljevanka bo imela šest delov 23.05 Pregled programov za pri hodoti teden 23.20 DNEVNIK Vremenske razmere 23.45 Šolska vzgoja: Medicina 81 Drugi kanal 10.00 Srečanje z opero: «Adriana de Lecouvrer* - o-pera v 4. dejanjih 12.30 in 13.30 Replay - skozi 30 let kronike 13.09 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 14.00 šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 Tujec brez imena - film 16.15 II barattolo - mladinska od da'a 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 Pregled sporedov za prihod nji teden 18.05 DNEVNjjfo,# -^jfrliiMH}.') 18.4j .Jzžrebahje -loterije,. , . - , 18.50 II si^t«qiW.„; ,PK9grgW,fey;-zov- Napoved- vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Zgodba Zahoda - zadnji del 21.35 Devet filmov Bunuela: »II fantasma della liberta* -film Smo še vedno v ciklusu Bu nuelovih filmov. Sloviti filmski režiser španskega porekla Bunuel, ki je snemal film II fantasma della liberta leta 1974 v Franciji, nastopi v samem začetku filma, ko gre za prizor stresanja šoanskih rodoljubov. Tu ga vidimo v vlogi patra. O tem filmu je bilo veliko govora, tudi ostrih , kritik, vendar je režiser sam podčrtal, da sicer nosi film na slov »fantasma*. torej -»prikazni*, da pa ni o vsem tem niti. govora. Poleg Bunuela, ki nastopi v epizodni vlogi, bomo v fihrm videli tudi Monico Vitti in Michela Piccoliia 23.20 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.15 Vabilo: Zeleni pašniki - film 18.45 Pregled programov za pri hodnji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Programi, ki smo jih že vi deli in ki jih bomo videli na tretjem kanalu 20.00 Spominjajoč se Benetk -filmski bienale 1981 20.40 Tutlogovi - 1. del 23.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 Poročila 8.40 Ciciban, dober dan: Lizika 8.55 Potovanje škrata Spančukli na, otroška serija 9.05 Pianeavallo: Slalom za ženske 10.45 Jelenček, otroška serija 11.15 Nihče kakor jaz, mladinska serija 11.55 Pianeavallo: Slalom za žen ske 12.45 Ljudje in zemlja, ponovitev 13.45 P. Yeldham: Srečno, tujka, avstralska nadalj. 15.55 Poročila 16.00 Košarka: Zadar - Cibona 17.30 Poletna srečanja, češki mladinski film «Poletna srečanja* je češki film iz leta 1978. Napravil ga je Karel Kachvna, ki spada v starejšo generacijo, ki pa je večino svojega filmskega dela posvetil rnladin skemu filmu. Tudi film ♦Poletna srečanja* je te vrste, saj se zgedba odviia v am-bientu malega gradiča s parkom med udeleženci poletne šole. Glavni junak v filmu je Jakub, ki je silno nesre čen. ker poletne tečaje vodi n.iegova učiteljica Klara, ki je veliko prispevala k nte govi slabi oceni iz angle ščine. Zato so odnosi med Jakubom in Klaro ves čas naoeti, nemogoči, tako da je Jakub celo ušel, vendar nekateri dogodki privedejo d c tega, da se razmerja med niima povsem spremenijo 18.50 Naš kraj 19.05 Zlata ptica: Peter Hudoba in Janez Trčen 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Sobotna TV križanka 21.45 Mož na moža Film Mož na moža predstav lja športno dramo nadarje nega košarkar ;a iz majhne ga mesta v Coloradu. Ker je odličen športnik, dobi uni verzitetno štipendijo. Film govori o športnih in študij , ,„„,,Skib uspehih mladeniča, do ! kler ta. ne spozna, da 50 na skefu fiidi druge vrednote 25-20 j.TV.jta^jt Koper 15.30 Pancavallo: Slalom za žen-ske 16.00 Košarka: Zadar - Cibona 17.30 Pianeavallo: Slalom za žen 18.00 Ponovitev filma 19.30 Risani film 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Srečni John iz Amerike -film 22.05 TV D - Danes 22.15 Nikola Tesla - TV nadalj. TV D - Danes Zagreb 17.30 Bienaie jugoslovanskega lutkovnega gledališča v Bu gojnu 18.30 Ti dnevi, ta leta, dok. 19.30 TV dnevnik 20.00 Metež, jugoslovanski film ŠVICA 16.35 Vragov voz - TV film 20.40 «La cava di pietra* - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz ženska, žena, mati, gospodinja: 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi - Izbrani listi; 12.00 Nas anu ziitra, danes in jutri. Oddaja o Reziji - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14,30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: Deželni solisti in zbori; 18.00 Tone Parkijič: »Nekoč in danes*, monolog; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Count dovvn; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Z nami je . ..; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z...; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori; 16.32 - 18.30 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz . . . KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov: 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Spored doma: čili viž; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Zanimivosti našega juke bo.xa; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 10.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 Vikend; 10.15 U-pomiki, sanjači, utopisti; 10.45 Glasebni program z Mino; 11.34 Black-out; 12.20 Cinecitta; 13.34 Rock Viliage; 14.03 Srečanja od daje Vi in jiz; 15.03 Dovolite konj?; 16.25 Mi kot vi; 17.03 Auto-radio; 17.30 Globetrotter; 18.15 Objektiv Evropa; 19.30 Jazz kon cert; 20.40 Nocoj v Firencah 1 Alfredom Bianchinijem in Ave Ninclii; 21.03 «S» come salute; 21.30 Rock rock evohe. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30. 19.3C Poročila; 6.00 - 8.C0 Vsa tista le ta; 8.45 Radio 2 predvaja; 8.5C 1 promessi sposi; 9.32 Neposre den prenos iz Zemlje; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Laria che to ra; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Srce Evrope; kratko potovanje v svet Beelliovna; 15.42 Hit Pa rade; 17.02 Lezione di farsa: 17.32 Dvodejanka; 19.15 Glas Edith Piaf; 19.50 Protagonisti jazza; 21.00 Simfonični koncert pod vod stvom VVolfganga Sawallischa; 22.50 Mesto ponoči: Bari. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Pio nirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Pojo amaterski zbori; 10.30 Sobotna matineja: 11.05 Za pojmo pesem; 11.20 Po republi kali in pokrajinah; 11.40 Zapojte 7. nanvi; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes 13.: 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -Koroška; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Demo vina je ena; 20.00 Sobotni zabav ni večer; 21.00 Za prijetno razve drilo; 21.30 Oddaja za naše iz.se ljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči. SMUČANJE ZENSKI SLALOM ZA SP \ ' s' Danes na Piancavallu Priložnost za Italijanke, med katerimi pa vlada (po zadnjih neuspehih) napeto vzdušje PIANCAVALLO — Danes bodo na Piancavallu gostili pomembno mednarodno smučarsko tekmovanje in sicer ženski slalom za svetovni pokal. Za ta nastop vlada veliko zanimanje zlasti v krogih itahjanske ženske reprezentance, kjer je vzdušje vse prej kot mirno in spokojno. Po obeh zelo slabih veleslalomskih nastopih v Val d'Iseru in Pili burkajo vode znotraj ženske ekipe hude polemike. V ospredju je zlasti vprašanje Zinijeve, ki je v pripravljalnem obdobju dosegala daleč najboljše rezultate in so ji nadeli vlogo vodilne tekmovalke v reprezentanci, na uradnih nastopih pa je povsem razočarala. Sama se je po teh bledih startih nasršila proti trenerjem, katere je obtožila, da jo zapostavljajo, obenem na favorizirajo Quaripvo in to celo tako, da so lej začrtali proge, prilagojene njenim sposobnostim, medtem ko se Zinijeva na njih sploh ne znajde. V resnici pa so stvari verjetno nekoliko drugačne. Potem ko je iz ekipe odšla Claudia Giordani je vsa teža odgovornosti glavne favoriti nje padla na ramena Zinijeve. ki pa te psihične obremenitve ni vzdržala. Odgovornost jo preveč teži in tudi v resnici je težko vzdržati v pogojih, ko se zaveda, da so vse oči uprte predvsem vanjo. Seveda, pa mlada smučarka tega noče pri znati, ampak se raje obreguje ob druge «krivee». vse to pa, še dodatno kali že itak motne vode v »roza plazu*. Nekaj podobnega (čeprav v drugačni obliki) se je doslei dogajalo z Wando Bieler. V Pili so jo zgrabili krči v nogah in konec je bilo njenega boja za točke. Toda zdravniki so neizpodbitno ugotovili. da so imeli ti krči izključno psi hosomatske vzroke, kar tudi po tr.iuje psihično krhkost italijanskih smučark. Tako ni čudno, če je včeraj z vso naglico prihitel na Piancaval-lo psiholog reprezentance dr. Pic cotti. da bi pomagal zopet pomi riti naelektreno ozračje. Seveda, le malo verjetno je. da mu bo uspelo vzpostaviti v tako kratkem času normalno stanje med mladimi tekmovalkami, saj tako »zdravljenje;.) zahteva precej časa. V takem vzdušju bo tore; pote kalo danes tekmovanje v ženskem slalomu za svetovni pokal na Pian cavallu. Obenem pa to ni edina ne prijetna vest iz tega kraja. Na Piancavallu, kjer lahko manjka marsikaj, nikakor pa ne primanjkuje običajno snega, je tokrat s tem «materialorfi» prava revšcjpa,,, Če ne bi imeli snežnih topov bi tekmovanja sploh ne mogli opra viti. Tako pa so s pomočjo umetnega snega le spravili skupaj progo, ki .je na pogled izredne lepa v resnici pa tudi zelo trda. Na tej progi bodo danes delale »popravni izpit* predvsem Italijanke, ki so v slalomu običajno nai uspešnejše, nekatere med njimi pa bi morale biti sposobne posegati prav po najvišjih uvrstitvah Qua rio, Bieler in Mačehi so vsekakor imena, ki s svojo uvrstitvijo v prvo peterico ne bi presenetila. In lu je tudi Zinijeva o kateri smo že spregovorili, ki bo pa imela še eno težavo: oskrbeli so jo namreč « povsem novimi smučmi, na katerih bo prvič sta rta'a na tekmovanju. Včeraj ie sicer trenirala na manjšem smučišču ob progi za slalom. vendar ie vprašanje, koliko ji Je to lahko koristilo. Poleg Italijank je tu še nekaj zanimivih smučark: to so Švicarka Hess. Francozinji Pelen in Serrat, Švicarka Wenzel. na še katera Vsekakor pa se lahko to tekmovanj izteče tudi drugače, saj so sile tu dokaj izenačene. FIS VELESLALOM V VAL BADII Sijajen uspeh Borisa Strela VAL BADIA — Jugoslovan Boris Strel je osvojil veleslalom na mednarodnem FIS tekmovanju v Val Badii. S časom 3 01”39 je premagal Švicarja Liith.vja (3’02”34), tretje-uvrščenega Norvežana Halsnesa (3’02”48), Sovjeta Žirova (3’02”89) in druge. Odlično je vozil tudi Franko, ki je bil sedmi, Kuralt pa je osvojil 17. mesto. Med Italijani je bil najuspešnejši Giorgi, ki je bil osmi, Nockler pa je bil deseti. Danes bo na sporedu še slalom. Umrl je Giulio Onesti RIM — Odvetnik Giulio Onesti, ki je bil predsednik CONI kar 32 let, prav do 7. julija 1978, je včeraj umrl v svojem rimskem stanovanju. Rojen je bil leta 1912 pri Asti-ju, v mladih letih je bil aktiven športnik, kasneje pa se je posvetil športnemu funkcionar-stvu. Do pogreba bo pokojnik ležal na rimskem sedežu CONI. KOŠARKA V ITALIJANSKI C-1 LIGI Jadran na «vročem» igrišču v Bocnu V promocijskem prvenstvu na Tržaškem derbi Konto vel- Bor - Polet v gosteh pri Stelli Azzurri - Goriški Dom kljub slabi formi ne sme odpovedati »V Bocnu je težko zmagati*, nam je včeraj dejal Edi Kraus, «saj je domača ekipa izredno borbena kot smo zvedeli iz pričevanja teh, ki so že gostovali pri peterki Fiamma. To pa je tudi vse, kar vemo o našem nasprotniku*. »Ko smo bili na gostovanju v San Bonifaciu, so nam potrdili, da je i-grišče v Bocnu «zelo vroče*, tako kar se tiče igralcev kot navijačev.* je s svoje strani dodal Marko Ban. «Zato pa tudi upamo, da se sodniki ne bodo pustili pogojevati od vzdušja pritiska. Pred pričetkom prvenstva,* je nadaljeval Ban, »so iz Bočna prišle vesti, da startajo za prestop v B ligo, v prvih srečanjih so nato razočarali, sedaj pa jim gre zelo dobro.* «Ta teden smo dobro trenirali,* je še povedal Ban, «in smo v popolni postavi. Odigrali smo prijateljski tekmi proti Gostolu in Servolani in smo se predvsem skušali uvajati na agresivno igro nasprotnika. Točki v gosteh proti Fiammi sta za nas izredno pomembni*, je zaključil Ban, »saj bi tako ohranili neposredni stik z vrhom*. Odhod avtobusa v Bočen bo ob 14. uri z Opčin, s Proseka pa ob 14.15. V avtobusu je nekaj mest za navijače. PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Kontovel — Bor Kontovelci so doslej igrali zadovoljivo, medtem ko se Borovi košarkarji očitno nahajajo v krizi, saj so doslej izbojevali le eno zmago. Prav gotovo bo srečanje med našima moštvoma napeto in izenačeno od začetka do konca. Zmaga bi koristila o-bema tekmecema, vsekakor pa bi točki osrečili predvsem borovce, ki so v zelo neugodnem položaju na lestvici. Stella Azzurra — Polet Openci bodo tokrat igrali proti solidni Stelli Azzurri, ki je v prejšnjem «lllllllllllllllllllllltlltlllltlllll||IIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||IMl||||||||||||||||||||||||||||||||lllll||l|||||||l|||||||flllUJIIIIinilllllllllllllllllllltlllllllllllllllllU«llli||||H NOGOMET V EVROPSKIH POKALIH Žreb naklonjen Radničkemu Težje bo za Crveno zvezdo Edino Zah. Nemčija ima svoje zastopnike v vseh treh pokalih V Zurichu so včeraj žrebali pare četrtfinalnih tekem v treh evropskih nogometnih pokalih. Od jugoslovanskih ekip, ki še nastopata v teh tekmovanjih, ima Radnički iz Niša precej dosegljivega nasprotnika, škotsko ekipo Dundee United. Nočemo s tem reči, da so Škoti šibka enajsterica. saj so v prejšnjem kolu izločili solidnega belgijskega predstavnika Winterslag z zelo visokim izidom (0:0, 5:0). Toda z ozirom na e-kipe, ki bi jih lahko žreb namenil niškim nogometašem (Real Madrid, Valencia — obe Španija — Kaisers-lautern in Hamburger — obe ZRN), ČETRTFINALE (3. 3.1982) POKAL PRVAKOV ■ Dinamo Kijev (SZ) -Aston Villa (Angl.) ■ Liverpool (Angl.) - : CSKA Sofija (BoTr/) ' ■ Universitatea Craiova (Rom.) - ■ Bayern Miinehen (ZRN) || Amierlečtit' Bruselj '(Bel.)' -CRVENA ZVEZDA BG (Jug.) POKAL POKALNIH PRVAKOV ■ Tottenhanm Hotspur (Angl.) • Eintracht Frankfurt (ZRN) ■ Legia Varšava (Pol.) Dinamo Tbilisi (SZ) ■ Standard Liege (Bel.) • Oporto (Port.) ■ Lokomotiv Leipzig (NDR) * Barcelona (Šp.) POKAL UEFA ■ Real Madrid (Šp.) -Kaiserslautern (ZRN) ■ Valencia (Šp.) - IFK Gtiteborg (Šved.) ■ Hamburger (ZRN) -Neuchatel Xamax (švi.) ■ Dundee United (Škotska) * RADNIČKI Niš (Jug.) Povratna srečanja bodo na sporedu 17.3. 1982. lahko trdimo, da morajo biti igralci Radničkega z žrebom še kar zadovoljni. Pred nekoliko težjo nalogo bo beograjska Crvena zvezda, ki nastopa v pokalu prvakov. Njeni nasprotniki bodo belgijski prvaki Anderlechta iz Bruslja, ki so v prejšnjem kolu izločili Juventus. Kot je razvidno je to zelo dobra ekipa, ki je mogoče bolj nevarna na tujem kakor doma, kakor je že na svoji koži okusilo tu-rinsko moštvo. Poleg omenjenih parov je žreb namenil ljubiteljem nogometa nekatera srečanja, ki bi morala biti prava «poslastica». Tako se bosta v pokalu prvakov spoprijela Dinamo iz Kijeva (SZ) in Aston Villa (Angl.). V pokalu pokalnih prvakov bo zani- mivo srečanje Tottenham Hotspur (Angl.) - Eintracht Frankturt (ZR N). Tudi v pokalu UEFA bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. V središču pozornosti bo prav gotovo srečanje Real Madrid (šp.) - Kaiserslautern (ZRN). Na splošno lahko opažamo, da ima pred četrtfinalnimi srečanji samo ZRN svoje predstavnike v vseh treh pokalih in sicer Bayern iz Miinchna (pokal prvakov), Eintracht iz Frankfurta (pokal pokalnih prvakov) ter Kaiserslautern in Hamburg v pokalu UEFA. V dveh pokalih imajo svoje predstavnike Anglija, Jugoslavija, Španija, SZ in Belgija, v enem pa Romunija, Portugalska, Škotska, Bolgarija, Poljska, NDR, Švica in Švedska. Če bi sestavili idealno lestvico držav glede na število vseh predstavnikov, bi na prvem ipestu spet našli ZRN s skupnd štirimi ekipami, Anglija in Španiji'jih imata po tri; SZ, Jugoslavija in Belgija pa po dve, Romuniji, Portugalski, škotski, Bol- gariji, Poljski, NDR, Švici in Švedski pa je ostal samo en predstavnik. Brez svojih ekip v evropski konkurenci pa so ostali: Avstrija, Nizozemska, Francija, ČSSR, Danska, Irska, Sev. Irska, Grčija, Madžarska in Italija., seveda če vzamemo v poštev samo tiste države, ki se lahko ponašajo z bogato nogometno tradicijo. 1. - 2. - 4. - Prvi drugi prvi drugi prvi drugi 5. - prti 6. - prvi drugi 1 1 X x 2 1 2 4 1 i 1 2 K kolu prepričljivo premagala Bor. Domačini so favoriti, vsekakor pa je vredno povedati, da bi zmaga pole-tovcev ne presenetila po seriji pozitivnih nastopov. SPORED 6. KOLA Inter Milje - SGT; GMT - Edera; Z&S - CUS; Stella Azzurra - Polet; Barcolana - Don Bosco; Scoglietto -Ferroviario; Kontovel - Bor. Cancia NA GORIŠKEM Dom — Marmi Danes se bodo domovci pomerili s peterko Marmi Bieffe, ki ima na skupni lestvici enako število točk kot naši fantje. Tekma bo v telovadnici kulturnega doma v Ul. Brass s pričetkom ob 18. uri. Bergočevi varovanci startajo na zmago, saj si ne smejo več privoščiti spodrsljajev, če želijo med boljše peterke Povedati pa je treba, da so belo-rdeči trenutno v zelo slabi formi, saj so v zadnjih dveh tednih le enkrat trenirali. Če pa bodo igrali vsaj v obrambi tako kot znajo, imajo velike možnosti za končno zmago. Marmi Bieffe sicer uvršča starejše igralce, toda med njimi jih je nekaj res dobrih. Danes pa bo na sporedu tudi izredno zanimivo srečanje med vodečima Artejem A in Pomom iz Tržiča, ki bo tudi pokazalo, kdo je najresnejši kandidat za najvišje mesto. M. Č. MLADINCI Danes oziroma jutri se začne tudi mladinsko prvenstvo, v katerem nastopa šest ekip, med njimi tudi Bor in Polet. Že v prvem kolu bomo imeli na sporedu slovenski derbi. Bor in Polet se bosta namreč pomerila jutri, ob 10. uri na stadionu «1. maj*. Domačini bodo nastopili v okrnjeni postavi, saj bosta manjkala, kot nam je povedal trener Dorči Okretič, najboljša igralca Čok in Corbatti, ki nastopata v promocijskem prvenstvu, ekipo pa bodo «okrepili» trije kadeti. Glede Poleta je Borov trener mnenja, da je to solidna ekipa, ki naj bi merila ,celo na prvo mesto. ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C-1 LIGE Za borovce že drevi prvo povratno kolo V ženski B ligi bi morala Sokol in Bor Intereuropa osvojiti obe loški Ženska B liga Po domačem neposrednem obra čunu imajo odbojkarice Sokola in Bora Intereuropa lepo priložnost za uspeh. Tržačanke bodo igrale doma s Pellicanom Fratte, ki ima tudi ave točki, potem ko ie nred tednom dni premagal Nuove Cera-miche iz Vidma. Borovke, ki so točki osvojile v Nabrežini, bi mo rale le priti do celotnega izkupička tudi na domačem igrišču. Tako Prata kot tudi Sokol imata 4 točke. Čeprav so novinke v drugi ligi prijetno presenetile in igrajo na domačem igrišču s podvojeno močjo, tokrat ne bi smele povečati izkupička še za dve točki. Moška C-1 liga Zastopniki Bora JIK Banke pričenjajo drevi povratni del letošnjega prvega dela prvenstva. V Fari se bodo srečali z Intrepido, ki ie zadnja na lestvici in poleg tega še brez točk. Prvo srečanje se ie končalo z gladko zmago naših fantov, ki morajo po treh pekočih zapo- rednih porazih zmagati za vsako ceno. Ženska C-2 liga Medtem ko je Sloga v dveh nastopih bila obakrat uspešna, sta Kontovel in Breg še brez točk. Po našem mnenju ima Breg tokrat enkratno priložnost, da pospravi prvi točki, saj spada Donatello med slab še tekmece v skupini. Ali bo za Kontovel prednost domačega igrišča dovoli za uspeh glede na dejstvo, da gosti še nepremagani Fon-tanafreddo. Zaenkrat ne ostaja drugega kot upanje. Prepričani smo. da se jutri popoldan zmagovita pot Sloge ne bo ustavila; Juiia še zdaleč in enakovreden nasprotnik za varovanke trenerja Drasiča. Ženska D liga Tokrat igrajo vse tri naše šester-ke doma. To je prav gotovo velika prednost, katero pa bo izredno težko tudi konkretizirati. Brežanke, ki so prvi dve tekmi izgubili, bodo gostile Inter, Bor bo imela nR drugi strani mreže še neporaženi Pie- iiiiiiiiimiimiiiiiiHiimiiiiiiimiiiiiiiiiiitiMiu iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiin Domači žnnrf ......... .P..... ........... VAM PREDSTAVI MALI ŠPORTNIKI, POZOR * ' ....................... Tokrat v športni rubriki revije GALEB: »Stenmarkovi načrffiT DANES SOBOTA, 12. decembra 1981 NOGOMET UNDER 20 14.30 v Tržiču: Monfalcone - Vesna; 14.30 v Dolini: Breg - Portuale CICIBANI 14.45 v Dolini: Breg - Costalunga MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - SLFY * * * KOŠARKA MOŠKA C-1 LIGA 20.30 v Bocnu: Basket Fiamma -Jadran PROMOCIJSKA LIGA 20.45 v Trstu. Istrska ulica: Stella Azzurra - Polet; 18.00 v Gorici: Dom - Marmi .4 KADETI 15 00 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario A; 16'0O v Trstu, <1. maj*: Bor - Prevenire V JUTRIŠNJEM 13. KOLU 2. AMATERSKE LIGE NOGOMET TEŽAVNA GOSTOVANJA BREGA, ZARJE IN KRASA Vendar niti Primorje pred domačo tekmo ne »me biti brez skrbi - Zaradi številnih poškodb bo kriška Vesna (1. AL) v precej okrnjeni postavi K AMATERSKA LIGA Torviscosa — Vesna V 13. kolu gre Vesna v goste Torviscosi, ki je s trinajstimi točkami na šestem mestu lestvice. Naj omenimo, da je ekipa Torvisco-se do sedaj na domačih tleh že klonila San Canzianu in Sovrani ter prepustila točko Lucinicu. To jasno dokazuje, da gostovanje Vesne ni brezupno kot mnogi mislijo. Križani seveda ne smejo pustiti pobude domačinom, kajti to bi bilo lahko zanje usodno. Kljub kočljivemu položaju pa mislimo, da bi točka predstavljala lep uspeh za Vesno, ki bo morala zaradi številnih poškodb (Bubnich, Acquavita, Starc) na igrišče v okrnjeni postavi. Vrata bo po vsej verjetnosti ponovno branil domačin Boris Tre tjak. 2. AMATERSKA LIGA Oplcina — Zarja Po dveh zaporednih porazih je razumljivo, da si zarjani ne smejo dovoliti novega spodrsljaja, saj bi to lahko negativno vplivalo na vzdušje v ekipi. Vendar presenetiti jutrišnjega nasprotnika ne bo lahka naloga. Opicina je sicer doslej morda najbolj razočarala v tem prvenstvu, saj so v začetku vsi napovedovali, da je med glavnimi favoriti za končno zmago. Trenutno pa je openska ekipa z 12 točkami na 9. mestu lestvice. V ekipi gotovo nekaj ne gre, čeprav vsi trdijo, da je glavni vzrok morda v tem, da je bilo v vrstah Opicine zaradi poškodb odsotnih precej nogometašev. Sedaj pa se je ekipa že predstavila v standardni postavi in tudi dosegla nekaj pozitivnih izidov. In prav zaradi tega hoče sedaj nadoknaditi zamujeno. Zato bi tudi za Zarjo točka predstavljala lep uspeh. Stock — Kras Težko bo tudi gostovanje Krasa, čeprav ne smemo pozabiti, da je v zadnjih treh tekmah osvojil kar 6 točk. To je seveda precej povečalo optimizem v taboru Krasa, kjer se sicer vsi zavedajo, da je nasprotnik močna enajsterica, vendar OB GOSTOVANJU JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE V ZDA JE BILA SESTAVA EKIPE TOKRAT RES POSREČENA? Nikdar doslej ni bilo toliko ju-1 Ooslovanskih košarkarjev skupaj na gostovanju v ZDA. Pred kratkim so namreč opravili turnejo po